^odelOTange štiident®Y v organfh &ru±henegn upravljanja na uniTerzi iiain ne daje saino pravic, asupak uaot nafaga
tudi miaogo dolžnosii!
LIST ŠTUDENTOV   UUBLJANSKE   UNIVERZE
Posebna lidafa
Volitve študentskih predstavnikov v organe
družbenega upravljanja
Dne 4. decembra bomo Ktudcntje drugič v zgodavint volili naJe predstavnikc v organe, ki jim bo naalednji dve leti zaupano soddovanfc pri dfužbcncm upravljanju slovenskc univerze. Tako bo scdaj drugič uprava na&e najvilj« vzgojne ustanove zaupaiia tistim, ki so z njo teimo  povczani:  preds*avnikom  naših  dclovnih  ljudi,
profesorjcm in nam, študcntom. To bo 2c vcčje zago-tovilo, da bo slovenska univcrza tudi v bodoče jlužila tistemu namenu, ki ga zahteva vsa naša družba in naš razvoj — vzgoji prave socialisticne Inteligence.
Pravica, da smo v organih družbenega upravljanja naše univerze zastopani tudi študentje, ni le fezultat borbe Zvezc študentov Jugoslavije in njcnih dosedanjih uspchov pri sodelovanju družbenega upravljanja, ampak
Kandidati
za fakultetne svete
Zo iakultetni svet prirodoslovno-matematieno-filozofske fakultete
1.   Carni   L-udv k, št ident IV. letnika zgodovine;
2.   Prodan   Silvan, študent II. letnika gtografij«;
3.   Ježemik   Dragd, študent III. tetnika psihologije.
la fakulietni svet pravno-ekonomske fakultete
1.  Sfiligoj   Gabrijel, itudent IV. Letnika ekonomij«;
2.   Fabjatičtč   Milsn. študent IV, letnika prava;
3.   L*skovSek   Vlktor,  študent  III.   letnik«  ftkonomij*.
Zg ickultotnl svet tehnlške iakultete
1.  Jakofčič   Slavko, *tud«nt elektrotehnlk«; t T : 11 p C U   K*r*l, ltud«nt arhitekture; 3. Kipui  Franc, *tud*nt kemij«,
Za fakultetni ivet medicinske fakulttte
1.   ToS   Ljubo.  študent  IV.  letnika  medicine;
2.   Petrič   Markio, *t.u<l«ttt IV. lettiika »toroatoiogij«;
3.   Bunta   Stjepan, itude-nt III. lfttnik« medieitie.
Zq lokultetnl ivet agronomsko-gozdanke in vtterinarske lakultete
1.   Zupan    Marjan,   štud«nt   IV.   lebnika   agronamije;
2.   Petrič   Jože,  študent  III.  letn:;ka  gozdarslva;
3.   F « r 1 u g a   Duian,  Student III. letnika  agronomij«;.
4.  K r a p e ž   Peter, študent III. letnika gozdarstva.
NA POTI NOVIH USPEHOV
tudi rezultat razvoja socialistične demokracije v Jugo-slaviji. Ko smo pred mnogimi leti pričeli uvajati družbe-no upravljanje po naših tovarnah, $mo se zavedali, da bo to moralo počasi zajeti tudi vsc ostalo naše družbeno ln javno življcnje. Izkužnje, ki so se v zadnjih Ietih pokazale na tem področjuj so nam dalc dovolj zagotovil, da je sistem družbencga upravljanja eden glavnih stc-brov današnjega in bodočega razvoja nasega socializma.
Z družbenim upravljanjem smo komaj začeli, čeprav nikakor ne moremo prezreti uspehov dveletnega uspeš-nega dela. Prve izkušnje že imamo in sedaj gremb lahko naprej. Pri teh volitvah nas mora voditl želja, da mi študentje preko svojih predstavnikov tudi v bodoče, kot smo to doslej, doprincsemo čim več za razvoj naSe univerze. Zveza študentov je na svo^ih kandidatnih listah nedvomno predlagala naiie najboljže tovariše, za predstavnike v univerzitetne in fakultetne organe. To so predstavniki, na katere se lahko popolnoma zanc-semo in za katere vemo, da bodo zastopali želje vsah Študentov in vsch svojih volivccv. Ko jih bomo roHli, se zavedajmo, da bodo oni v teh organih uspeŠni le takrat, če jim bomo pri njihovem delu vsi pohcno pomagali — toda prav vsi.
Da se mora teh volitev udeležiti vsak študent naše univcrze, ni treba posebcj poudarjati. Poudariti pa je treba brez dvoma to, da teh volitev ne smemo jemati samo kot golo formalnost. Vedeti moramo, da nam nov univerzitetni zakon ne daje samo pravic sodelovanja, ampak da pred nas postavlja odgovorno nalogo pri na-daljnjem razvoju slovenskc univerze.
Dv« leti Je minulo, ko je 6.000 študentov oz. nad 80% vseh Študfentov >jub)J»nske univcrze oddalo na volHvah svnje gl&-sove za predstavnikc Hudentov v fakulteine 02. univerziletni svet in universitetno Rkupfičino. Dve leti, ko smo z vlsoko ude-ležbo na volitvah dokazali svojo zrtft<mt, politično pripadnost, predv!»ein pa opravlfien interes do vprftianja, kako in na ka-k-Sen naftin n&J nala Almae mat-
ris v bodoče r skiopu t vsesploS-nim družbenim ra/vojem deluje la se razvija. Poka^ali «mn, &% nam usoda univerise nl nekaj tujega. nasprotuo, da }e to tudi del naše usodc. Od tedaj. ko smo izvolili naše predstavnike v družbene oragne univerze oz. od konstrulranja teh organov, je T,a univerzo nastop^ilo novo ob-dobj«. Glas Studentnv je prene-hal bHi g*U« vpijofrgft v pulča vi.  Dobil je svoj  polnl odm«v.
Naša kandidata
za
univerzitetni svet
DOLANC STANE, prvj kandidat za umverzitetni svet, je bil roj«n leta 1925. Že seatnajstjetnega so ga za-radi naprednih idej zaprli Nemci leta 1941. Poxneje se je prikljnčil pairtiian&kim edin.icam. leta 1944 pa je bil sprejet v kom. partijo. Za svojo požrtvovalnost in hra-brosi; je dob'1 vec odliko-vanj: Red hrabrosti, red za-sluge za narod. red za voia-ške ?asluge, !n je nosilec spomenice 10 let JLA. Ves čoL3 po osvc-boditvi je ak:iv-no eodeloval na raznih pod-ročjih družbenega življenja. Seds.1 je žtud^nt^ četrtesi letnika prava. Njegove iz-kuftnje p-ri dosedanjem de-lu so porok, da bo tudi v univerzitetnem svecu z uspe-hom zastopal interese štu-dentov.
V O J S K ADOLF, drugi kandidat za univenz.itetnl svet, je bil rojen leta 1932. Korvčal je srednjo šolo, b'l 2 leti v službi, sedaj pa je Jtudent tretjega letnika eko-nomije. Bll j« funkcionar v mladin^kii organizaciji, soda-loval pri delovnih aireijah: obn-ova S3ov. goric, Avtoput, študentsko na«elje ter j* pred?ednik ši-miMpke korp.i-slje na ekon. oddelku. Je član Zvez« komunistov.
Dve leti sta pretekli
Se v««, prl vrsti vpražanj smo dobili tudi polno pravico so-odločanja.
KlJub dejstvu, da je bilo druž-beno upravljanje za univerzo novo podrofje, , področj« brez i?kuienj, lahko Ugotovimo, da se je ižredno hitro uveljavftlo in dokazalo svojo upravifenost. Prvo deto smo v glavncm rešcva-li t«ko6o problematiko in iskali uajboljgih oblik dela. Ni sluCaj. da »6 Je že po treh sejah ini-
verzitetnega sveta pokazala pot-reba po večjem števllu Slanov svetov — zastopnikov dru!;^»e. Na pobudo univerrHetnega nveia je kmaln nato Ljudska skupščina IiRS v vse svete hnenovala več-je število novih članov. Im«no-vala je predvsem ljudi, ki naj bi se v bodoče kar najbolj po-svetili problemom univerže, da bi tako družbeni organi čimpreje zaživeli v svojem pravem bistvu Fakultetni kakor univerzitetni svet so na prvih sejah v novem sestavu ustanorili svoje pomož-ne organe: personalne komislje, gospodar§ke komisije in štndij-ske komisije. Univerzitetni svet
je poleg navedehlh komlsij ime-noval tudi komlsijo za repub-Hški zakon in statut univerze. V vsiikem svetu %o bili v te komisije Imenovani tudi naši študentski predstavniki. Delo je postalo na ta način mnogo »olj cfektno, saj je morala vsaka rd navedenih komisij temeljUo pretresti vsak problem, predno so o tem razpravljali na sesta«-kih sveta. Personalne komisije so morale pretrcsM nad 30 posameznlh prcdlogor za tmeno-vanje oz. namestitve univerzi-tetnih učiteljev in asistentov. Pregledati so morali tako stro-(Nadaljevanje na 2. strani)
S seje univcrzitetnega sveta
Volili bomo najbolše predstavnike
Kako bomo volili ?
Ceprav objavljamo pravilnik o volitvah Studentskih predstavnikov v organe družbenega upravljanja na univerži in fakultetah, nekaj besed o osnovnih vpra-šanjih.
Vsak volilni upravičenec bo dobil tri volilne listke. Za predstavnike v univerzitetni svet bo volilni listek bele barve. Kandidate v fakultetne svete bomo volili na rdečih volilnih listkih. študentske predstavnike za univerzitetno skupščino pa na modrih volilnih listih. Na vsakem volilnem mestu bodo tri skrinjice, kjer bodo volilni upravičenci ločeno za univerzitetni svet, fakultetni svet in univerzitetno skupščino, odlagali svoje volilne lifitke.
V vsem naj se volilni upravičenci držijo navodil Volilnih komisij.
Ceprav bo na kandidacijski listi več kandidatav, opozarjamo vse.volivce. da voli.io v univerzitetni svet in fakultetne svete samo po enega pred.stavnika. Za namestnika bo avtomatsko izvoljen tisti, ki bo dobil drugo največje število glasov.
KAKO BOMO VOLILI
Člen 1
Studentje univerze v Ljub-ljani volijo na podLagi sploš-ne enake in neposredne volil-ne pravice s tajmim glasova-njem z listki svoje zastopnike v univerzitetni svet, univerzi-telno skupščino in fakultetne svete. V univerzitetni svet vo-lijo študentje univerze enega zfistopnika. V univerzitetno skupščino volijo študentje po fakultetah toliko zastopnikov, da pride na vsako začeto šte-vilo 200 vpisanih slušateljev po en zastopnik.
V fakultetne svete volijo študcntje po enegra zastop-nika. Prvotni pravilnik pa je spremenjen v toliko, da bodo poles predsf.avnikov v univerzitetnem in fakul-tetnih svetih izvoljeni še namestniki, tako, da bosta dejansko v univerzitetnem in fakultetnih svetih po dva študentska predstavni-ka, vendar samo z enim gla-som. Za namestnika bo iz-voljen tisti kandidat, ki bo imel drugo največje število giasov.
Člen 2
Za študenta se smatra vsak vpisani slušatelj na katerikoli fakjulteti univerze, ki ima predpisano šalsko lizobrazbio, ne glede na to ali uživa kak-šne olajšave glede obiskoivanja predavanj ali ne.
Dcj bodo študentje sczntmjeiii s teh-
ničnim potekom voliteYr cbjavljamo
izvlečke iz
o volitvah zcsstopnlkoir šttidentov v organe Univerze v Lfubljani in
Kot je razvidno iz tega clena, imajo volilno pravico tudi izredni študentje, na tistih fakultetah, kjer je izreden  študij  dovoljen.
Za študenta se po tem pra-vilniiku smatra tudi bivši slu-šatelj, ki je absolvirail pred-pisano število semestrov pa še ni dosegel dipilorne, vendar najdalje dve leti na tehniški, medicinski, agroriiomsko - go-zclarski - veterinarski fakulte-ti ter najdlje leto na prirodo-slovno - matematični - filozof-ki in pravno - ekonomski fa-kulteti.
člen 3
Pravico voliti zastoipnike študentov in bLti voljein za za-stopnike študentov imajo ose-be, ki izpopolnjujejo pogoje, navedene v prejšnjem členu.
člen 5
V.olitve zastopnikov študen-tov v orgame univerze in fa-kultete so po ustreznih volil-nil enotah.
Pri volitvah zastopnikov v organe univerze in fakultete ima vsak volivec samo en glas.
Volivci glasujejo osebno.
člen 7
Za zastopnika študentov v organe univerz in fakuiltet so izvoljeni kandidati, ki so dobi-li največ glasov.
Člen 29
Zastopniki študentov v or-gane univerze in fakultet se volijo  na voliščih.
Fakjultetae volilne komisije določijo, kje bodo volišča in kateri volilni upravičenci bodo glasovali na posameznih voli-ščih.
Člen 32
Glasovnic je troje vrst in si-cer:
a) glasovnice za zastopnikia študentov v univerzitetnem svetu
t) glasovinice za zastopnike študentov v univerzitet. skup-ščini
c) glasovnice za zastcpnike študentov v fakultetnem sve-tu
Vsaka teh glasovnic obsega:
1)  ime   univerzitetnega     oz. fakultenega organa,  v katere-ga se voli.
2)   Stevilo    zastopnikov,    ki jih je treba voliti za   uslrezni faikultetni     oz.     uniiverzitetni organ.
3)  Priimek,  ime    in    značaj vseh   ustreznih  kandidatov   iz ustreznih,   potrjenih   kandida-tivr.
Čl@n 3fi
Vsak volivni upravičenec mnra glasovati osebno na ori-rejenem volišču. Svojo isto-vetnost izkaže bodisi z OiSebno ali univerzitetiio izkaznico ali z indeksom.
Lahko se zgodi, da bo kdo, ki je vpisan na dveh fakultetah, vpisan dvakrat tudi jv volilnem imenrku. Ker ima vsak upravičenec pravico samo do enega gla-su, je v takih primerih tre-b.a voliti na sledeč način: 1.) tisti. ki je vpisan na eni fakulteti kot redni, na drugi pa kot izredni sluša-telj, voli na tisti fakuHeti, kjer je redno vpisan; 2.) tisti, ki je na eni fakultefi absolvent     (brez   diplome),
na drugi pa redni slušatelj, voli tam, kjer je redn« vpisan: 3.) isto ve!ja tudi za slušatelje študente, ki so na drugi fakulteii vpl-sani kot izredni.                4
Člen 37
VoHlnl upravičefiec, ki bi pd opmoti izpadel iz volivnega imenika, lahko izkaže svoja volilno pravico s posebnim po-trdilom, k,i ga izda piristojni fakultetni delcainat.
Gpozarjamo vse študente, da pogledajo, če so v vo-livnem imenikn in da si v nasproinem slnčaju pra-skrbijo   cmenjena  poirdila.
Čl@n 39
Ko dobi volivec glasovnic^ jih izpolni tako, da okroži ts-» koče števiike kandidatov, z3 katere zeli glasovati. Volivec, lahko glasuje naiveč za toliko kandidatov, kot ie treba za-taopnikov (pr> tnega v univer-ziteni oz. fakuitetni svet in le za toliko zastopnikav v um-verziletno skupščino, kot je dcločeno za tisto fakulteto) in sicer le za tiste kandida'e, ka-terih imena so vpisana v gla-sovnici.
Pripisovanje novih kandida-* tov ni veljaivno.
Dve leti sta pretekli
(Nadaljevanje s 1. strani) kovne kot moralno-poVitične kvalifitkacije in vskladiti pred-loge s sistematizacijo oz. kad-lovskimj potrebami univerze, Pravtako so morale te komisije v skladu s SZU pregrledatl in dati predloge, katere od univer-zitetnih učiteljev starih nad 70 let, je potrebno upokojiti ozir kater m univerzitetnim učiteJjem je i>»trebno podaljšati njib službeno dobo. Nič manj obse^no ni bilo delo gospodarskih ko-misij, saj so morale te skuprco s fakuHetnimi upravami oz. uni-verzitetno upravo pregledati pro-račnnske prcdloge za leta 1955, 1956, 1957. Poudariti moram, da so prav proračunska sredstva eden osnovnih teraeljev, ki nam študentom omogočaijo takoreko"; brezplačen študij jn nadalje, da pač ni enostavno v»kl»dHi ena komcrno in nujno rast in pot-rebe posamezne fakultete, vse to pa spravlti v sklad s flnan-čnimi možnostmi republike. Vsi družbeni organj so se zavedaU pomembnosti teh probJemov in lahko rečem, da so bili z nekaj izjemami uspešno rešeni. Samo univerzitetni svet in njegova gospodarska komisija sta raz-pravljala o proračusiskih vpra-Šanjih nad 50 ur. Pri tem je bilo za !eto 1955 odobrenih 603.756.131 din sredstev. Od tega je od-padlo na rektorat, NUK in kuraiorij študentskih domov 'n menz  8,9%, na pravno-ekonom-
sko fakulteto 6,8%, na prirodo-slovno - matematicno - filozof-sko fakultcto 12,2%, na tchivižko fakulteto 36,4%, na mediclnsko fakulteto 27,8"/#, na agronomsko
-   gozdarsko   -  veterinarsko   La-kultcto   7,8«/o.   Za   leto   1956   je bilo    odobrenih    655,844.000   din sredstev ali cca za 10°/e več kot leta  1955.    Pri    vsem    tetn    naj povem, da je dala republika za lcto   1956   za   posam«znega   štu-denta   na   pravno -. ekonoroski fakuJteti «35.253 na prirodoslovno
-  materaatičnl - fHozofski fakul-teti 59.250 din, na tehniški fakul-teti 106.870  din,  na medicinsko-stomatološki fakultcti 285.000 din in na agronomsko - gozdarski -veterinarski   fakulteti 300.000 din. Študij je za nas resnično brez-plačen,   da   pa   zato   država   za posameznesa   študenta ogromno in  je  to .iasno  razvidno iz  gor-njih   številk,   kljub   temu,   da   \ njih niso upoštevane investicije, ki   znašajo   letno    na    aniverzi cca pol milijarde dinarjev. Kljub temu, da so gospodarske komi-sije   opravile    vcliko   dela   jih glavno   vcndar še   čaka.   Ugoto-viti   bodo   morale,   k;«ko   so   iz-koristili dana srcdstva, predvsem pa detajlno proučiti stvarne fi-nančne potrcbe   posamezne   fa-kirHetc   in  v  skladu  s  tem   za-gotoviti,   da    se   bodo   sredstva sorazmerno   razdelila.
študijske    komisije   do   sedaj res niso dosegle posebnih uspe-
hov, saj so razpravKjali le v zvezi z ustanoviivijo farmacevt-skega, veterinarsti.kega in tek-stilnega odseka in v zadnjem ča-su o študijsldh probleraih medi-cinske fakultete, Seveda pa tudi tc komisije čaka, posebno v le-tcšn,iem solskem letu, ogrorano nalog - saj so pred vrati razpra-ve o fakultetnih statutih in s tetn v zvezi vsa študijska pr»b-lematiks univerze.
Posebej   pa   moram    nagla.sitl delo    komisije    univerzitetnega
sveta za republiški zakon. T» komjsija je skupno s komisijo univerzitetne uprave razprav-Ijala preko 36 ur o formulaci-jah posameznih členov osnutka republiškega zakona o univerzah in izdelala ta osnutek v rekor-dnetn času — v enem mesecu. S tem je narejen krepak korak naprej in končno postavljena možnost jn na!oga izdelave fa-, kultetnih statutov, z njimi pa uzakonitve fiziognomije naše univerze.
Cas, kl so ga porabili za osem rednih in trl Izredne seje univerzatetnega sveta, kakor tudi za vse seje fakultetnih svetov, poleg časa, ki so ga prcdhodno porabile koirsisije svetov za pri-prave, torej ni bil porabljen zaman. Plod dela je začetek stabi. lizacije razmer na univerzi, še več, prva odprto okno perspek"-tive, da bomo študentje že enkrat 2l:veli in delali na naših fakultetah tako, kot je v danih pogojib najboljše, tako, da nas juirišnjih odgovornih nalog v praksi ne bo strah, tako, da bo družba od nas čimprej res nekaj imela.
Upam, da sem s temi, čeprav skromnimi podatki, vsaj neko-liko prHkazal delo družbenih organov univerze. Nisem posebej navajal, kaj vse in kako so delali pri reševanju te, tako obširne problematike, naši študentski predstavniki. Kijub vsemu lahko trdim, da dobro, saj izjave, da je sodeiovanje šhidentov plodno in koristno, nfso bile redke. Seveda pa je za reše%'anje vseh teh in sličnih nalog potrebna še vse večja aktivnost članov svetov, sotlelovanje vse večjega kroga študentov, velika aktivnost zdru-ženj ZSJ, enako pa naših študentskih predstavnikov samih. G!as naših predstavnlkov v svetih bo zvenel bolj polno in prepričljivo samo takrat, če bo za njimi vsa naša študentska javnost, vseh 6.000 in še nekaj študentskih glasov. Da je tako, pokažimo z udeležbo na volitvah in dokn"' '>, da so interesi univerze interesi nas vseh.
8025 volilnih upravičencev
Leto&njih volitev štu-dentskih predstavnikov v univerzitetni svet,fakultet-ne svete in univerzitetno skupščino se bo udeležilo 8025 volilnih upravičencev. Ne vemo, ali se bodo vsi upravičence teh volitev, ki sq naša navečja manifesta-ceja, v polnem številu ude-•lezili, vsekakor pa lahko po dveh letih uspešnega dela naših studentskih predstavnikov to v polni meri pričaknjemo.
Poglejmo, koliko upravi-čencev je na posameznih fakultetah. Prirodoslov-no-matematično-filozofska fa-kulteta ima 1919 volilnih upravičencev, pravnc-eko-nomska nekoiiko manj — 1679. Agronomsko-gozdar-ska-veterinarska fakulteia ima skupno 574 upravičen-cev. Približno enako je šte-vilo medicincev in stoma-tologov — 704. Največ štu-denlov bo na naša volišča poslala tehniška fakulteta, nič manj kot 3149, kar zna-ša dobro tretjino vseh vo-lilnih upravičencev.- Mcd samimi tehniki so najmoč-neje zastopani strojniki — 653.   »
Naša dolžnost je, da se volitev polnošievilno ude-ležimo!
Kandidati
za univerzitetno
skupščino
FMFF
B e 1 e Zivana, C a r n i Ludvik, Jezernik DragOj Skaza Aleksander, Repič Darinka, Virtič Stana, Prodan Silvart, Plu t Judita/S k et Boris, Bratina Tine,
Kandidati na pravno-ekonomski fakulteti
M e r h a r Viljem, r.V i di m a r Ivan, V oj s k Adolf, K 1 a n č a r Rafael, Fabjančič Miilan, P e t ro v či č- Peterj Tomlj.e   Valenitina. ¦'.¦¦;
Tominšek Feilor, Stupan Mitja, B ele Ivan, Mer<i h a r Franc, S i n i g o j  Dušan.
Tehnliška fakulteta                                                                                "
¦Zupančič Milan, Osojnik Tito, P a r d'u ps k I Am drej, Vavpotič Rudi, Majcen Stanko, K r i ž m a n Janez« Koprivnik' Rtldii,, Ceharia Humbert, S el j ak Zoran, C e r i.č Franc, S m i d Filip, Kalan Loj-ze, P 0 d b e •' š e lc Janez,   Kostevc   Bsrnard,. Koleno   Tone,   Celik   Janez^
Medicinska fakulteta
Turk Rajko, Špringer Slavko, Praprotnik Emil4 š k a r i č Ilij.a, B u n t a Stjepan.
Agronomska  fakulteta
Kovačič Vlado, M a« e 1 j ¦ Karel, Sunčič Francj T a v č a r Edo.
Volili bomo
na sledečih
voliščih:
Studenti prirodoslovno-matematično-filozofske fakultete
Prirodoslovno-matematieni oddelek: balkonska dvorana
Univerre; Filozofski  oddelek:  zgodovinski  in  slovanski  setnlnar v-NUK;
Studenti pravno-ekonomske fakulteto
Pravni oddelek:  centralno poslopje Univerze, predavakiica
št.  123 in 77; Ekonomski oddelek: ekonomska fakult^ta, predavalnici St.al in 2;
Studenti agronomsko-gozdarske in veterinorske iakultete
Agronomski  oddelek:  agionomsko-gozdarsko-veterinarska
fakulteta,  poljedelski  laboratorij; Gozdarski in veterinarski oddelek: agronomsk-o-gozdarska-
veterinarska fakulteta, predavalnica št. 2;
Študenti tehniške fakultete
Oddelek  za arhitekturo:  Cojzova  cesta 5;
Oddelek   za   elektrotehniko:   Aškerčeva   11,   predavalnica   T-15
in T-43;
Oddelek  za gradbeništvo in geodezijo: Aškerčeva 11;
Oddelek  za kemijo: Murnikova 3;
Oddelek  za rudarstvo  in metalurgijo:  Aškerčeva 32;
Oddelek  za strojništvo: Aškerčeva 28;
Studenti medicinske fakultete
Medicinski  in  stomatološki oddelek:  predavalnica kemičnega instituta,  Lipičeva 2.
Rezultate volitev
bomo objavili
v redni številki
Čitalnica v Študentskem nnselju nudi študentom prijeten oddih, študenti - člani folklorne skupine France Marol! pa s svojim kvalitetnim programom seznanjajo nas in tujino s slovenskimi in jugoslovanskimi ljudskimi plesi
Z udeležbo na volitvah dokažimo, da sezavedamo pomena družhenega upravljanja naših visokih šol