TKLarOU: 46*1 OOETLAJfDT. NO. WO. - ŠTEV. 260. "KJE JE ANGL BRODOVJE?" KERENSKUEVO VP RAS AK JE JE NAŠLO ODMEV V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — IZVEDENCI MENI JO, DA IGRAJO ZAVEZNIKI "VARNO POLITIKO". VOJAŠKI KROGI SO ZELO ZADOVOLJNI, KER 8E ZAVEZNIŠKO BRODOVJE NE VDELEŽUJE AKCU. -ooo- 1 r«e tn»n»l*ttou filed with t ti«- j n»t master at New York on Nor. 5, 1917, a» required by the met of Oct. G, 1017. Washington, D. 4. novembra. — Mornariški de-jm rt men t dane« ni hote razpravljati o Kerenskijevem v- prasanju: * -Kj e je zdaj angleško brodovje, da je nemška mornarica v Baltiku 1 Ne poskuša niti zaupno niti javno razložiti težave, )>od katerimi se more priti v Baltik. Toda splošno je mnenje onih, ki pozdravljajo kritiko lK>mor«ketfa nedelo ranja, da bo Kerenskijevo vprašanje imelo dober konec. Kerenski ni špecjelno rekel, da bi angleška momariea morala izsiliti pot, da bi pomagala Rusiji. Vprašal je samo praktično, kaj dela. Mornariško mnenje je proti izsiljenju Baltika, dasiravno je takih, ki trdno verujejo, da je to mogoče storiti fcamo s tolikimi žrtvami na ladjah, v kolikor bi izid ox>ra-vičil. Stavljeno je bilo vprašanje: — Ako so nemške bojne ladje lahko prišle skozi ruska polja min, zakaj ne bi mogle priti angleške bojne ladje skozi nemška polja? To vprašanje pa stvari ne pojasni. Angleško brodovje bi moralo iti ne samo skozi polja min, temveč pod ognjem obrežuih baterij in mimo utrjenih otokov. Prava kritika, katero slišimo o Opaznem čakanju", posebno v vojaških krogih, obstoji v tem, da je Nemčiji prepuščeno, da prosto rabi svojo morsko silo, kakor se ji ])oljubi. Angleži bi vsaj morali biti za Nemce nevarnost, da bi morali biti vedno pripravljeni sprejeti se ž njimi. Vzemimo belgijsko črto. Vedno je bila varna pred morskim napadom. Ta jc nekaj, o čemer se pod obstoječimi^ poboji še ni slišalo do sedanje vojne. Nek vojaški izvedenec je mnenja, da se skoro gotovo nahajajo nemški topovi iz trdnjav ob belgijski obali v Italiji ter bijejo Italijane. Tako trdno je nemško prepričanje, da Angleži ne bodo napadli obrežja. Nemški mornariški in obrežni topovi so se vporab-Ijuli v vseh večjih nemških ofenzivah, kjer je bilo treba porabiti vsako unčo nemške sile; kakor pred Verdunom, proti Rusom in zdaj proti Italiji. Po mnenju tega vojaškega izvedenca je Nemčija v tem oziru opravičena, da rabi svoje topove. Vsled delovanja angleške mornarice bi bilo kaj takega — nemogoče. Velika nezadovoljnost prevladuje v vojaških krogih zaradi nedelovanja zavezniških mornaric. Zavedajo se, da so prešla tri leta vojne in najmočnejša sredstva vojne se niso uspešno porabili v ofenzivi. Z ozirom na mornariško mnenje, da bi bolj agresivna vporfcba mornarice bila nespametna in bi bila preveč ri-skiraua, fee zatrjuje, da se s tem, da se nič ne dela, tudi nič ne nauči. Samo na ta način, da se poskuša napasti obrežne utrdbe, ali da se plave skozi polja min ter uničijo obrežne baterije, bo mogoče najti pot, po kateri bi se take stvari mogle izvršiti Na ta način bi se tudi iznašle ladje, ki bi onemogočile sedanje mrtvo stanje. Mnogo ljudi poleg Kerenskija, najboljši strategist v ameriški armadi in celo mornarici se vprašujejo: — Kje je angleško brodovje? -ooo-- Povišanje poštnih pristojbin. 000 Opozarjamo vse čitatelje, kakor tudi ostale ro-jake, da poštnina od 2. novembra naprej sledeča: ZA pisma in druge pošiljatve po prvem razredu izvesem&i lokalna pisma, znaša poštnina 3 cente za vk&ko unoo, ali pa del unče. Lokalna pisma po 2 centa za vsako unčo, ali del unče. Poštnina 3 cente znaša za vsako pismo, ki se naslovi iz enega kraja v drug kraj v Združenih državah, nadalje v Canado, Cubo, Mehiko, Panamo in Shanghai na Kitajskem. Za dopisnice in razglednice znaša poštnina 2 cen-ta. — He marajo mwititi r Benetk. * Trn« translation filed with the pori t««t*r at New York on Nor. 5, 1817, » nqolrM th« Kt of Oct. *L 3U17. 4. novembra. umetniška poslopja z zračnim in morskim bombardiranjem. Iz Vidma odvažajo vse zaklade. Vodilni meščani t Benetkah so danes imeli sejo in so sklenili, da H«W YORK, MONDAY, NOVEMBER 8, 1917. — POUDEUEK, 5. NOVEMBRA, 1917. | Nemci in Avstrijci ob reki Taljment. ITALJANI PRAVUO, DA 8E DOBRO VSTAVLJAJO AVSTRIJCEM IN NEMCEM. — POROČILO AMERIŠKEGA POSLANIKA V RIMU. — VES ITALJANSKI NAROD 8IKPATIZISA Z VLADO. — V ZADNJI DEFENZIVI SO SE POSEBNO ODLIKOVALI ITALJANSKI ZDRAVNIKL — ITALJANI ZAHTEVAJO, DA BI ZDRUŽENE DRŽAVE NAPOVEDALE VOJNO AVSTRIJI. — TELEFON: 2879 CORTLANDT. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. True translation filed with the i>o*t master at New York on Nov. 3, 191T, as required by the of Oct 0, J81i. Rim, Italija, 4. novembra. —. Poročilo, ki ga je izdal italjanski vojni urad, se glasi: Oh Taljmentu je na obeh stra neh reke »rtilerija v akeiji. Mi smo z močnim obstreljevanjem in raznimi protinapadi odgovarjali na so vražniiki pritisk ob našem levem odseku. V Judikarskih Alpah je sovražnik po dolgih artilerijskih pripravah napadel naše prednje pozicij* v dolinah Laune in Gimella. Po vročem boju smo pognali sovražnika nazaj in vjeli več vojakov. Razpoloženje v Italiji Washington, D. C., 3. nov. — Sem je dospelo veliko razveseljivih novic glede vojaške situacije na laški fronti. Vse kaze, da je bi lo nemško prodiranje vstavljeno Anxjriski poslanik v Rimu, Tho mas N. Page, je sporočil. brzojav nim potom državnemu departmen tu, da imajo laške oblasti celo si tuacijo popolnoma v rokah. Iz dru gih informacij, katere je dobil po slanik Page, ki pa niso bile objav ljene, je razvidno, da je izjava ita-ljanske vlade resnična. I« poloficijelnih poročil, ki so dospela danes, je razvidno, da pri na laftko fronto. Preme&enje čet iz francoske fronte na laško, ni bilo prav nič prekinjeno vsled poziva Italije, dt ji pride Francija in Anglija na pomoč. Poslanik Page je sporočil držav nemu depertn-netu, da pdpira ce I črtni italjanski narod vlado in da je povsod opaziti veliko narodne navdušenje. V tem oziru ni smatrati za resnična poročila, ki so bila poslana iz Washingtona, da je razpoloženj« laškega naroda nasprotno vojni Glasi se, da je Italija združena ko en mož proti sovražniku in da j* osredotočeno mnenje celega naroda edinole na to, kako bi se izgnalo sovražnika b italjanskega ozemlja Premestitev francoskih čet v Italijo ae je izvršilo brez vsakih resnih zaprek. Vse tozadevne operacije so ae izvršile potom'železnic. Vsi vlaki, ki niso biti na razpolago vojaškim transportom, so bili v službi prevoza francoskih čet, ki bodo pomagale Italjanom pri njihovem odporu proti nemškim in avstrijskim vpadnim četam. V splošnem pa domnevajo, da obstajajo pomoči Velike Britanije in Francoske v glavnem iz artile-rije hajaj* neprestano francoske čet« j ti i ki Predlagaffo jo bilo, da vpri- nevajo, da bi umikanje v tolikem obsegu zahtevalo najmanj en mesec, kljub temu pa se je izvršilo to v skoraj nedoinnevanem odlomku tega časa. Tekom umikanja je bila tretja laška armada odločena od druge laške armade. S tem je nastala zev, v katero se je vrgel sovražnik s celo silos vojih čet ter vprizorii operacije na način, ki vzbuja naravnost občudovanje. Avstrijske vojake so oblekli v la ake uniforme, s čemur »o hoteli doječi, da se ti avstrijski vojaki pomešajo med domače prebivalstvo na tej ali oni strani zevi. S tem je bilo avstrijskim vojakom mogoče, da so brez vsakega odpora prodirali naprej na laški strani ter otvarjali ogenj s strojnimi puškami na umikajoče se la ške čete. Nekatere avstrijske čete so po slali naprej in vtihotapili v avtomobilih. Zatem so jih obrnili proti Italjanom, ki so se pomikali v za-padni smeri. Razmere za umikajoče se armade so postajale tem slabše, čimveč je poteklo časa in čimbolj so se zmanjšale zaloge za te armade. Ob celi poti umikanja je umrlo na stotiue vojakov vsled izstrada-nja ali pomanjkanja živil. Kljub vsemu pomanjktfhju, grozi ter žaloigram, kiso neizogibne spremljevalke takega poraza;* se je vendar ohranila armada in sieer v svojem celem obsegu. Italjani so rešili svojo glavno artilerno in municijo, dasiravno izjavljajo vojaški izvedenci, da bi odlašanje dveh ur od strani generala Cadorne im lo za posledico polno izgubo tretje laške armade. Splošna situacija. Splošna situacija nudi dosti razveseljivih prilik, vendar pa se ne sme pri tem zmanjševati resnosti in težkoče čelnega položaja. Dosedanje prodiranje sovražnika ae je vstavilo na zapadu reke Taljment. Poročila, ki prihajajo z vseh strani, pojasnjujejo, da skuša so v razni k izvršiti odločilni udarec na Italijo ter s tem zmotiti in spraviti iz tečaja Ves načrt zavezniških 0-fenziv na drugih frontah. ' Ni bila le Nemčija, ki se je vde-ležila z velikanskimi silami bojev ike množine vojakov ter PJ^ iiaik id ru^i armadi, a bila .je materjala, ki je bil nagro- * P****** * j ' J w fronte največje sile m to zaradi ruskih razmer, katere so smatrali dozdaj kot zelo tajinstvene. Na ruski fronti se je nahajalo dozdaj 130 nemških in avstrijskih divizij. a veliko število teh divizij so po- naslednjega slali z namenom, da jih uporabijo staja danes, je bilo leta 1859. V tem času so izvojevali italjanski in francoski zavezniki slavne bitke pri Mangenti in Solferinu, in na podlagi teh bitk je Lombardija pripadla kraljevini Sardiniji.. Leta 1860 so angleške bojne la dje krile izkrcevanje Garibaldije vih čet na obrežju. Sicilije in sicer proti silam napolitanskega kra lja. Leta 1866. je bila Pruska zaveznik Italije proti Avstriji. Na podlagi pogodbe, s katero je bila končana ta vojna je dobila Italija provinco Beneško, nakar so dobili Italjani zemljo do meja, ki so obstajale pred vojno. Junaštvo zdravnikov. Italjanski glavni stan, 2. nov. — (Zakasnelo poročilo). — Povesti o slavnih činih čet navdušujejo vse italjanske vojake, in njih bojno razpoloženje narašča z vsakim Anem. Temu nasproti pa je treba reči, da so bili izvršeni junaški čini tudi v drugih strokah vojne službe. Tsko so naprimer zdravniki, ki <0 skrbovali vojaštte bolnice v Vidmn, prepovedali tudi vsakemu zapustiti bolnico, ter so sklenili, da ostanejo kot en mož g svojimi bol- bore žrebanje, kdo naj bi ostal v postojankah, da pa je žrebanje izpadlo nepovoljno, kajti vsi zdravniki so vstrajali pri tem, da ostanejo na svojih mestih. Eno najbolj značilnih dejanj u-mikanja italjanske armade je bilo. kake je izvršila južna črta stare linije svoje umikanje ter se s tem izognila obkoljenju od strani avstrijskih armad, ki so ogrožale pomikanje v ozadje druge laške armade. Dočinf se je druga laška armada stalno umikala v prvih dneh vsled pritiska avstrijskih in nemških čet, je držala tretja laška armada svoje pozicije ter se ni u-maknila za las1 dasiravno je bila izpostavljena, najbolj strašnemu artilerijskemu ognin. Knkorhitro na .se je izvedelo, da obstreljuje sovražna a rtilerija. levo krilo in zatem tudi ozadje, so obenem spoznali, da je postala s tem pozicija laških armad nevzdaržljiva in to radi velike vojnega maierjaia, ki je oil nagro mad en na dotičnih mestih. Vsled tega je sklenilo vrhovno poveljstvo, da se odredi umikanje. Domneva se. da je bilo izdano tozadevno pričeli sovražniški topo-poroeila iz Berlina glede zaple- jvi s svojim strahovitim, ognjem na hjenja topov v prvi vrsti strojnih postojanke Italjanov. S tem se je pušk ter zekopnih možnarjev. .pričelo ono zgodovinsko ia prese-Italjanski časopisi naznanjajo O'netljivo u*"***^ v in na velikanskem navdušenju, ki je straD' dodun Je sovražriik prevladovalo ob celi črti, ko so pri- > f^00 zafiledoval najmanjše laške hajali francoski vojaki na italjan- \eetV kl so ^ Pojavile ^ bojnem sko bojno črto. Vse železniške po-?°lju/ Y tfm boiu 80 « najbolj iz-staje to prenapolnjene z ljudmi i JCaff!1 ltaljam,kl bersaljeri, kojih Posefrao velika množica se je bila ^fJ1".80, bi,i T u- r bra U ▼ Bresciji in francoski oddelki, katere so odposlali na po- moč Italjanom, so vprizorili parado pred spomenikom slovitega la škega junaka Garibaldija. ničeni do zadnjega moža. Vse gibzanje pa je bilo otežkoče no vsled dejstva, da malo izmed glavnih poti poteka proti vzhodu in zapadu, d očim gre večina teh poti proti eevern in jugu. Bazen tega pa so bili na razpolago preko Taljmenta le trije mo-»tovi, ki niso zadostovali za veli- za uspešen in odločilen udarec proti Italiji. Združene države in Avstrija. Washington, D. C., 3. nov. — Amerika more najboljše pomagat j Italiji v njeni sedanji krizi a tem, da napove vojno največjcvfeu sovražniku Italije Avstro-Ogrtiki V tem smislu se glasi ofieielno poročilo, ki je dospelo danes iz glavnega stana laške armade na ftantl. V splošnem prevladuje v Italiji mnenje, da morejo nuditi Zdrufe-«e države največjo službo Italiji in da morejo pomagati zavezniškim državam tekom kritičnih dogodkov edinole s tem, da napovedo Av-stro-Ogrski vojno. Tukaj ae v splošnem ničesar ne razpravlja o A* meriki, ki pošilja v Evropo svoje ladje in vojake, ki pa ne napove Bolgarski in Avstro-Ogfrski vo£> nc. Ti dve državi pa sta sovražnika Italije. AngMb t Palestini. Trne translation filed with t lie pest master at New York oo Nov. K, 1017, as required by tbe act of Oct. €. 19f7. London, Anglija, 4. novembra. Augleška armada v Palestini jf zahteva, da zavezniki naložijo na svoje rame bojno breme." V toliko je Kerenski razložil časnikarskemu poročevalcu rusko situacijo. Sedel je v knjižnici privatnega urada prejšnjega carja v zimski palači. Poročevalec ga je o-pozoril na oporekujoča se poročila o ruski situaciji ter je prosil Kerenskija za odkrito izjavo o dejanskem položaju. Nato je Kerenski odgovoril: 4'Potniki, ki so prišli iz Anglije in od drugod v Ameriko, trdijo, da ie med ljudstvom mišljenje, ki ni ofiejelno, pač pa splošno, da je Rusija v resniei izven vojne." "Ali je Rusija izven vojne t" se ie smejaj Kerenski. 44To je smešno vprašanje. Rusija igra zelo važno in veliko vlogo v tej vojni; naj samo vsakdo pogleda v zgodovino. Rusija je pričela vojno za zaveznike. Ko je ila že v boju, se je Angleška še-le pripravljala; A-merika p« je samo še opazovala. Rusija je v početku vojne sprejela vse napade vojne in je s tem rešila Anglijo in Fi'ancovsko. Qui. ki pravijo, da je Rusija izven vojne, imajo kratek spomin. Bojevali smo se od začetka in zdaj moramo vzeti na svoja pleča najtežje breme. Za sedaj je javno mnenje napol-nejuo z vprašanjem: *Kje jc veliko angleško brodovje, da je nemška mornarica zunaj v Baltiku'? Rusija je izčrpana. Bojevala se je poldrugo leto več kot Anglija." Poročevalec: ""Ali bi bilo kake koristi, ako bi Apierika poslala v Rusijo svojo armado V * Kerenski: "Nemogoče je poslati jo. To je vprašanje transporta. Težkoče si prevelike." "Ako je nemogoče, da bi Amerika poslala armado, ka^ bi bilo za Rusijo najkoritsnejse, da bi se ji pomagalo?" je vprašal poročevalec. "Pošljite ji čevlje, tlsnje, železo in — denar", je dodal Kerenski razburjeno. - "Rusija se je bojevala sama — se bori sama", je rekel Kerenski. Francoska je imela Anglijo, da ji je pomagala spočetka; zdaj pa je4>rišla še Amerika." *1 Ljudske mase so ekonomična izčrpane. Reorganizirano državno življenje je imelo psihologični u-'činek na narod. Dvomijo, da bi »ogli doseči svoje upanje.'' PorseOvalee: "Kakim nauk da-revohkeija . demokraciji m h Pravico do nasledstva na prestolu še ni bila rešena. Spočetka se je nameravalo, da se dovoli pravica do nasledstva samo moškim; zdaj pa je načrt, da se da ta pravica Tudi ženam, ako je moški rod v nevarnosti, da bi izmrl. Berlin, Nemčija, 4. novembra. — Poročevalec "Essen General An-zeiger-ja" v Poznanju pravi, da je bil poljski kabinet sestav!jei, ka kor sledi: Predsednik grof Tarnowski pl. Tarnow; vojni minister general Ro zadowski; pravosodni minister pro fesor Kraszewski; naučni minister Karki; arinadni minister grof llen rik Postruwski in poljedelski mi nister Anton Wiecki. Varšavski listi pravijo, da so nemške okupacijske oblasti na Poljskem obvestile vladni svet, da ne soglašajo s Tamowskijevo kandidaturo za ministrskega predsednika. Nemška usta j a y Braziliji. True translation filed with the post master at New tork on Nov. 5, 1017, as required by the act of Oct. 1917. Buenos Aires, Argentina, 2. nov. V južni Braziliji se širi nemška vstaja, ki je popolnoma vstavila železniški promet. Stavke, ki so se pričele v tem delu, se razširjajo po drugih delih Brazilije. Poročila pripovedujejo o naj-sttož.i h odredbah proti Nemcem, da se obiirži železniški promet. —• Podrobnosti o teh odredbah so strogo cenzurirane. Govori se, da so bili vsi Nemci odpuščeni iz vladne službe. Zavezniški ministri gredo v Italijo. True translation filed with toe po-t master at New York on Nov. 5, 1017, required by the act of Oct. ti, 1917. London, Angiija, 4. novembra. Francoski in angleški ministrski predsednik sla v spremstvu najvišjih angleških vojaških voditeljev na potu v Italijo, da pomagata za staviti vpadnike. "To morajo iznajti sami1', je odvrnil Kerenski. "Xe smejo izgubiti upanja v rusko revolucijo, kajti to ni politična revolucija, temveč ekonomična revolucija in revolucija dejstev. Ruska revolucija je stara samo sedem mesecev. Nikdo nima pravico biti zaradi nje razočaran. Trajalo bo se leta, pred-no se bo razvila." V Franciji, ki je samo tako velika, kakor tri ruske gubernije, je vrelo pet let, da se je popolnoma rsamJa." ' ~ " . -SV«. ** j* PBHjiiff^ • c * - --v-. • ~ GLAS 5. NOV- 1917. 44 GLAS NARODA" 8 L O YE H IG fKANK SAKSBB. (Slovenian Daily.) Owned mod published by the PUBLISHING (• corporation.) lop is COMPANY aea at IT lainnaa at the corporation and addresses at above officers: 82 Cortland! Street. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Na eeko leto reljs list as la Canado.............. 7>n p«>l leta Zs Cetrt lets ............ Za celo l^to ca mesto New York $5.00 $3 00 Za pol leta za mesto New York.. S no 2 00 Za Četrt leta a mesto New York LM 1.00 Za Inwmstvo ta celo leto...... 64)0 "G LAH NAHODA" Uhaja r«ak dan ixvaemil nedelj In prssntkor "GLAS NARODA" ("Voice of the People" > every day except Sunday* and Holidays Subscription yearly $3 JO. Dopisi hrea podpixa in osebnosti se ne prtobfujejo Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinje MraUBe da hitreje najdemo naslovnika. in poiUjatvaia naredite ta naslov: "GLAS N A K O D A" r* Corttsadt St.. New York City Telefon: 2H7« CorflandL HQXr. Nekaj o ekonomiji. -ooo- (Prom The Siul) -ooo- Vojna ekua«unija je zavzela skoro prav toliko oblik kot i*na vernih slodileev ter izvrševalcev. Nek človek, ki se noee odpovedati svojemu pudinga iz bele moke ter drugim slaščicam, napravljenim iz istega nterjala, je moral postaviti za čas vojne svoj priljubljeni avtomobil v garažo. Nek človek v New Vorku je od pričetka vojne naprej jt- VI vojni kruli, a obenem proglaša ob gotovih prilikah, da trpe ženske, ki pletejo ua javnih prostorih, na histeriji in da bi jih pravzaprav morali prisiliti, da same nosijo izdelke svojih igel, ki so prav dvomljive vrednosti. Veliko število ljudi ni še sploh vprizorilo nobenega po>ku*a, da omeji svojo konsumpcijo belega kruha in govejega mesa, a na drugi strani se omejujejo ti ljudje glede drugih stroškov življenja ter nalagajo prihranke v Posojilo Svobode. Eno najbolj priljubljenih sredstev varčevanja z denarjem je, izogibati se jKKlulieni, nadulieni in nadcestni y.e1ezni<-i za vsa ]>otovanja na primeroma kratke razdalje Posledica tega je, da gre veliko prominentnili mož peš ua delo in da veliko žensk napravi več pešpoti pri nakupova nju ali pri obiskih. Dasirmvno ni videti, da bi večina ljudi jedla manj, je vendar dosti ljudi prenehalo jesti v restavrantih in ti lira n i jo sedaj svoj tek za domačo uporabo in sicer za bolj zmer ne eene. Zmanjšalo se je tudi število obiskov v kino-glediščili pri številnih družinah, vendar pa mlajša generacija na odločen na«'in protestira proti temu načinu varčevanja. Veliko ljudi hoče žrtvovati svoje običajne zabave ter posretiti svoj čas katerikoli obliki vojnega dela, vendar pa stoje oblasti pred velikim problemom, ko skušajo najti delo, ki bi ga lahko opravili željni, a ne iskušeni prostovoljci. Ena najboljših stvari, ki jih ti prostovoljci lahko vrče, je gledati na to, da ne tr^je pomanjkanja družine onih kateri so bili vpoklicani v vojake i&onih, ki se niso hoteli poslužiti pravice oproščenja od vojaške službe. Nek človek se je odpovedal "Baseballu", dokler se zraagolavno ne konča vojna ter je posvetil dobičke svoje požrtvovalnosti aHetičnemu orodju za vojake. Nek drug je postavil na stran syojo fotografično ka mer* za čas vojne. Nek kadilec se je vzdržal l^ajenju celi t( len. Njegov namen je bi ku]K>vati tobak za vojake za čas vojne, mesto da bi kadil on sam. Ta mož je bil eden izmed onih, ki so se najboj zavzemali za energično nadaljevanje vojne ter nje hitri konec. -ooo-t f. Finska kot republika. -ooo-- (From The Sun.) --ooo- True translation filed with rLe ]v»st master at New York on Nov. 5, 1917, aa required by the act of Oct. I. li>17. Finci so napravili korake za vstanovitev posebne narodne eksistence in sicer potom odredbe, s katero je bil v-Ktanovljen poseben finski senat, kijiaj bi izvolil predsednika finske republike. Duh, ki je prevladoval celo počet je, od prvega pričet-ka naprej, je isti duh, s katerim se je imel boriti ruski de-mokratizem proti avtokratieni Rusiji in vsled tega tudi ni misliti na to, da bi ne pripoznali pravic Finske Finci niso zadovoljni z novimi razmerami v Rusiji in svoje osnovne pravice so sprejeli le z velikim prevdarkom. Finska se smatra kot narod zase, ki je bil podrejen več kot petsto let Švedski in po dolgih bojih koneno — Rusiji. Vsled tega je v Finski prevladoval švedski upliv. Nobena sila iz Petrograda ni mogla odstraniti tega upliv*. Finske so se nahajale mč jaanj kot 30 milj bd je skupna narodna Čitalnice stvar, k&jti le potom knjig in ča »opisov si more čtovek predstaviti današnji ljudski ostem. Zavedni rojaki, pristopite v našo sredo, kajti poštene zabave vam ne boj manjkalo. Čitalnica ima bogato knjižnico; zraven tega pa tudi1 svoj dramatični odsek. Torej še enkrat vsi zavedni Slove« c". v nedeljo 11. novembra se vidimo v prostorih lit vinske dvorane. Vabi se posameznik, kakor tudi cela skupina Slovencev in bratov Hrvatov. Z narodnim pozdravom za Slovensko Narodno Čitalnico John Bruss. LAHKO STE OZDRAVLJENI! Pridite k meni - Jaz vam porniem vase zdravje.' PROF. DOCTOR B. F. MULUN - VOJNI TAJNIK BAKER IN NJEGOVA ŽENA. Finsko je osvojil potom aneksije car Aleksander L leta 1807. Po pogodbi, katero so sklenili, so dali Finski po-]K)lno zagotovilo, da bo deležna vseh ustavnih garancij, ki jih je imela, ko je tvorila del Švedske. Zatem pa je nastopila doba takozvane rusifikacije, ki je tvorila program zadnjih Romanovičev, Proti tem poskusom je vstal finski naro'1 kot en mož in sicer proti vsem zatiranjem in poskusom ,da se narod uniči v narodnem oziru glede jezika, vere in prepričanja. Rusija bi laliko uspela, vendar pa ni uspela, ker so vojni dogodki posegli vmes. Finci so dosedaj še vedno pričakovali, da jih bodo priznali kot poseben narod, ki ima svoje posebne pravice. To so tudi pričakovali Finci od nove revolucjonarne ruske vlade. Mesto tega pa je videti kot da ^e nova ruska vlada absolutno ne briga za Finsko ter da smatra to deželo kot popolno podanico Rusije. Tudi So v jet se je izrazil v tem smislu. Nova provizo-nčnh ruska vlada se je pritožila ter dala izraza svojemu nezadovoljstvu glede naraščanja razpoloženja avtonomi-stov v Finski ter v drugih okrajih, ki so v zvezi s Finsko. Vzroke za odpor Finske je najti predvsem v tem, da je hotela ruska duma obvladati Finsko. Nova vlada je končno našla vzroka, da se pritoži glede razmer na Finskem ter glede naraščanja razpoloženja za avtonomno vlado na Finskem. Predvsem pa je bilo občutiti to .razpoloženje v odrekanju vseh državnih davčnih virov. Finci so se vprli ter vstrajali na stališču, da se jim mora zagotoviti njihove prvotne garancije ter se niso hoteli zadovoljiti z avtonomijo, ki bi bila veljavna le po besedilu ustave. Finci hočejo popolno neodvisnost, s katero bi bila zagotovljena njih narodna bodočnost. Finsko so večkrat oznanjali v evropskih listih kot deželo in kot narod, ki mora biti naravnost — vzor drugim narodom. Ko je Fince skozi stoletja tlačila ruska despotična carska vlada, so živeli vendar svoje narodno življenje naprej, ter so se prilagodili zapadni evropski civilizaciji iu celemu sistemu življenja tako kot se še ni prilagodil noben drugih evropskih narodov. ooo- poti ter jih lepo pozdravljam, ka- jc najbolje Citati "lilas Narodu" kor Uidi vse citate) je tega lista. ker ta dnevnik Veduo M. P Mili Iron, Mont. mnogo novic iz vseh krajt»y sveta. Svojt rojake bi opozarjal, «lu naj ne pozabijo svojega jezika Jaz imam najboljše pripomočke za zdravljenje vsakovrstnih bolezni. X-žarki (električna) preiskava. JAZ SEM najstarejši krUtjan zagotovil m«»jo siKtsobiiost in prepričali se boste za-Milwankee, Wis. j T--^ kaj imam uspeh v kratkem času. i>ne 15. oktobra smo tukaj po-j Vse bolezni moških in ženskih zdravim uspešno. ložili k večaemi} počitku mojo ne- NIZKE CENE. PREISKAVA IN NASVET ZASTONJ. ». J. Peshel, Anton Polja nec ln Liouls 2U 1'eruAek Eveleth. Minn.: Loula QovJ 3 in Jurij Kotze. Gilbert, Minn. In oaahea: L. Vem/L, Hibbtng, Minn.: Ivan Poude. Virrinia. Minn.: Frank Hrovatleh. Kansas City, Kana.: Peter Schnel-ler. St. Loula. M j.: Mike Grabrian. Klein, Moat.: Gregor Zobe«. Great Falls. Mont.: Math Urieh. Ronndnp, Mont.: Tomafi Paulln. Gowanda, N. V.: Karl SternlAa. Little Falls, N. V.* Frank Gregorka Barberton, O. ta akoUra: Mi», Kramar Bridgeport, O.: Mieliael K<»fevar. straiik in bo vsak 1 Coiiui%vood. O.: Math. Siapnia » Vsaka stvar en čas trpi", je kajti bo tudi za ,ia. s!ove<|. čas svobode in bomo rešeni rekel moj sosed Karol Logar, ko ce je odhajal k vojakom. Jaz sem se'nemžke suinosti. živeli bomo v mu pa posmehoval. Ali danes j."svoji jugoslovanski republiki ter pa druga, ko sem dobU pozivnico, ;Nemec. ue bo liai katera se gltoi: bodi pripravljen N?. svoj, bomo svoji gospo- v štiriindvajsetih urah, da te ^-'daiHi. tmaniino z vojaško suknjo. Mislil' K skiepil pozdravljam vse sle-sem m: zdaj bo pa druga, vse bo venske t;Ulto ])0ll >:aeitaVo Staica treba zaj>ustiti. pa iti Strica Sa- sania. Frank Uran kar, Co. A, J43 Machine Gun Butt. Načrt makaimalistov. ma felužit. Xo. pa to bi že šlo, ko bi človek bil sam. Pa kaj hudi-mama, ko imam veliko reči, katere ne moreni vsakemu prepustiti. In te so košarice, katere sem nabral v srečnih ali nesrečnih časih. Trm? tran,lation filed with t|w yost — kakor se vzame — po Indiani master at New York on Nov. 5. lull, in lllinodsu. Oženjem so 11a tak«, as required by the act of Ocr. ti, iv)i7. reči že pozabili, sanici so pa saatij Petrograd, Rusija. 2. novembra, preobloženi s tako robo. In še ta Maksimalisti nadaljujejo svoje pri-peelarski stan, ki mi je tako ljub.'prave za demonstracijo, katere čas da mi je cd samega ljubkovanja, držijo tajno, toda domneva se. da od vsega pohištva ostalo le še par razbitih crepinj. To je res nekaj, kar človeka drži nazaj. Tako s.eiu bo prihodnjo nedeljo. ' Trdovratno se vzdržuje vest, da nameravajo z oboroženo silo pola- iiuel vse urejeno, da ob spominu *ti t i so najvišje moči. Celo listi na vojaško sukajo pretakam kro- (maksimalistov zavračajo to uauie-kodilove solze, kot nekateri Slo- ro, kajti vlada dobiva ponudbe za pomoč od vseh poskus zatrla s silo. velici ob žalostni smrti Zottijeve-ga lista **Slovenskega Naroda*'. Na drugi strani se pa štejem srečnega, ker si nisem nabavil boljše polovice, — kdo, vraga, me bo pa vzel; še povodetij ne rada!. \*saj 110 bo imel kdo jokati, ko bom odhajal k vojakom! Ssrečiki smo pa Siovenci. Pri pr-, vem na.boru sta bila potrjena dva kakor »a urodnik izd.ij Slovenca in pet drugih narodno- j/a sv°j° osebo; ^ sli. Na naboru -«ta bila samo dva naša rojaka in potrdili &o oba. j ROJAKI ob a* John Arch je bil pozneje opro-l"®1^ NAROIiA", NAJVEČJI SLO i -» . , . 1- i ,«, I VRNSKI IUVKIMli V ZOR IIK^ scen, lvarol L. je pa ze odšel 19.' septembra. Pri drugem naboru! setn bil pa sam iz te naselbine pri LISTNICA UREDNIŠTVA. J. Gr., Davisoa, W. Va. _ Tudi mi se vedno v prašujemo, kje j • Slovenski Svet". Njegov tw< 1-nik zsatrjiije, tla vedno izhaja, mi j»a ne vidimo nikdar. I gle- Dopisi. -000- Tippecanoe, Ohio. Ker ni bilo še nobenega dopisa iz te naselbine, sem «<» jaz odločil, da popišem tukajšnje raamere. Slovencev nas je tukaj malo, namreč dve družini in dva •cnmca, ki smo se pred enim mesecem preselili iz Clevelanda. Zaposleni smo v -premogorovu. Dela se CS—1 dni na teden, ker - -čkrat primanjkuje voz. Ali navzlic teanu smo precej zadovoljni, akoravno je, kakor povsod, tudi tukaj neznosna draginja, se vendar pošteno pre-živimo jn nam tudi še nekaj preostaja. ker precej dobro zaslužimo.' Ako kdo hoče tr£o delata, zasluži 8—10 dolarjev na dan. Društva nimamo tukaj nobenega, ker nas je premalo. Ker se de- tain dopise iz raznih slovenskih naselbin. Veselilo bi Ine, ako bi se kdo oglasil iz bližnje naselbine Maynard in opisal tamkajšnje razmere. Poiadrav vsem zavednim Slovencem in Slovenkam v~ Ameriki. Fred Batič, Box 1. Waukegan, IIL Starka zima se je že oglasila v naši naselbini. Narava je pokrita z belim snegom in gospodinje so zakurile peči. Ker pa je črni dia mant drag skoro ravno tako kot i-deei rubin, se je nadejati resnih posledic, če cene ne bodo padle nazaj. Treba bo omejiti kurjavo; odraščeini bomo že prestali na ta ali oni način, a veliko slabše se bo sam. Kdaj naboni in potrjen grem, mi ni znano. Ravno prav, da grem; sapa že piše okrog voglov prav po mon-tansko. Tako zgodaj pa še ni začelo kot letos. Imamo vsak drug dan blizard. No, pa sag v Montaui je ponavadi zima trinajst mesecev. Letos smo imeli nekaj dni prav toplih in ti so naredili, da je šla letina k vragu. Zastran mene. ee prav gre, saj zame bo skrbel Stric Sam. Dolg čas mi tudi ne bo, ker samomu mi ne bo tn:ba biti kot v pečlaoskem stanu. Marsikak Slovenec je že šel in še bo. Kakor vsaka stvar enkrat mine. tako bo tudi nemški militarizem ter njegova visokost Vilče v Ber-| . A , „ „ , , linu in Karol ž njim. Ce katerega JC ud; sy.- gjnl.l z žrebala i.se bo tudi ena gos. Za dober i>ri- grizek iu zagrla pomočit [»reskrbi VABILO na VELIKO PLESNO VESELICO, katero priredi DR. KFŠNJEGA TELESA št. 77 JSKJ. v Clreensburgu, Pa v soboto 10. novembra v dvorani gospe Marije Mihe ve v Ilaydeuvllle. Vstopnina za moške jc en dolar; žene in dekleta so vstopnine proste. Tem potom vabimo vsa sosedna dnustva ter posamezne rojake i:' Osolnl*. rojakinje, da se v polnem številu Maoor, Pa. In okolica: Fr. Demflar vdeleže te naše veselice in t:'.k;» Ron. Pa: Frank Mafek in Fr pripomorejo društveni bi;;trajnLI. _ ^Lu - C. 1 .1 \ I Pittsburgh, Pa. la okolica: O. U Obhajali bomo desetletnico vsta-|Jak^ Klarirh Mat, I novitve te postaje in baš tega dn« m agister. Jonu Mulo rh. Cleveland, O.: Frank Sakssr. Jakofe Drtffr. Ch«* Karllnjcer. Frank Meh ln Jakob Resnik. Lorain, O. in okolica: Loula Balant in J. K um še Nilea. O.: Frank Kofcovflek. Vuuo(st«ini. O.: Anton Kikel* Oregon City.Ores.: M. Justin tn > Mlslej. lllfRDfny, ra.: M. Klanca, lmbridsr. Pa.: irank JaaiM tfcsemer. Pa.: lx>ui» Hribar. Brouchtao. Pa In okolica* Antua IJ« vet Burdine, la ta afc«Uc*f Job* i*emAar Caoousbort:. Pa.: John Koklleh Conemaugh. Pa: Ivan P&jk. Vid Bovnn^ek in Joa. Turk. Claridge, Pa: Anton Jerlna in Anton KozorIot. Export, Pa.: Loula SupančM fn Fr Tre bets Forest City, Pa: Mat. Kamin FraaB Le ben FareU. Pa.- Anton VaientlnCUL Oremsburj, Pa. ln okolica: Trim i Novak Bu« tet ter. Pa ta afcoOea? Fran« Jornan Imperial. Pa.: Val. Peteruel. Box 172. Jotinsiown, Pa: Frank uaDrenja ta John Polanc. Luzerne, Pa. la tkoika: slučajno srečam, mu bom že povrnil za vse dobrote, katerih smo bili deležni Slovenci. Ker nimam več no vie, končujem ter pozdravljam vse prijatelje in znance, Slovence in Sloven ke ter pečlarje po širni Ameriki Good-bye! Pečlar Touv ISirtič. lo lahko dobi. bi želel, da bi se godilo mladini, več Slovencev naselilo v ta kraj,1 Da ne bom še nadalje razprav-da bi si lahko vstanovili kako Ijal o črni draginji, hočem k stva-podporao društvo. Najbližnja slo- ri, katera me je napotila do da-venska naselbina Maynard je od- našnjega dopisa. Dan 11. novem-d al jena od tukaj kakih 20 milj; bra se bliža, dan veselja in zaba-ako imajo tan kako društvo, mi ve. Ta dan priredi tukajšnja Sloni znano, ker sem še malo eeea venska Narodna Čitalnica veselo tukaj. tridejan&ko igro v velikih prosto- Sedaj nas je že tetka zima ob-'rih lit vinske dvorana. Začetek isksla, tako da vsak najrajie sedi igre točno ob 2. uri popoldne. Po pri gor ki peči ter prebira časopi-Posebno rad Sitam "Glas Na- Pismo slov. vojaka. Camp Travis, San Antonio, Texas. NLsem še čital dopisa iz T ra visa, zalo se pa jafe oglasim ter sporočim, kako se mi jrodi pri vojski Strica Sama. Čital sem več dopisov naših fantov, ki pišejo, da je mnogo naših rojakov pri vojakih, toda tukaj, mislim, da ni nobenega drugega Slovenca, kakor samo jas. En mesec sem že tukaj, pa če tkisem videl svojega rojaka. Ali pa morebiti naši fantje tako radi pozabijo avoj jeaik. Ako je veselic ni odbor. Torej na vedelo s videnj o boto 10. novembra! Anton Kosa, tajnik. (5-6—11) NA6I ZASTOPNIKI, kateri ao pooblaMent pobirati naročnino m dnemik "Glas Naroda". Naročnina ss "Glaa Naroda" Je: sa celo leto $3.50, sa pol leta $2.00 ln ca Četrt leti. pa $1.00. Vaak aaatopnlk lsda potrdilo m avotoi katero Je prejel ln Jih rojakom priporočamo. Sod Fraoetaee, CaL: Jakob Lovgln Dam, C«k: Loula AndoUek ln Frank Skrabec. Cola.: Peter* Culi«,* Jotxa Gem. Frank Janeah in A Kocfaerar COs. la akoHca: Lotu* Reading. Pa. la okolica: Fr. Spehar. South Bethlehem Petina.: JenuJ Koprirfiek. 1 Steelton. Pa: Anton Hren. Turtle Creek. Pa la okoUea: FraaC SO-, Schifrer. T> re, Pa la ofcoHea: Alola Tolar. West Newton, Pa.: Joslp Joraa Willock. Pa.: J. PeterneL Murray. Ltah in okolica: J Tooele, Utah: Anton Pal«t Black DiasMod, Wack: m. h Porenta- Darla, W. Va la okaiiea- JoQ] roaieh In John TavlelJ. Thcjnaa. W. Ta la akalleal A« Komichan Milwaukee. Wis.: Andrew Fon in Jiwlti Tratnik. Sheboygan, Wis.: Anton He, Jobs Stampfel In Herlnln STetlln. West Alii«. Wla.: Anton Demhr 3 Frank Skok. Bock Springs, W70.: Frank Fortius A Justin, la Valentin Mardna igti ides, šaljiva pošta, cvetlični kdo v moji bližini, naj me pride ples in ples "dame volijo". Med Oda: Math. Xernely. Clinton. Ind.: Lambert Bolskar. Indianapalis Ind.: Alola Rudmaa Aorara, HL: JerneJ B. Verblt flrirsca Ik: Joa BoMt, Joa BMar la Frank Jujorae. Mat, D.: Frank Baariich, Frank Laorick la John ZaletaL OL: Matija Koa«. DL: MIh. Cbar. DL: Fr. Aagnatln. DL In akaBaa: Prosim cenjene rojake v ruskem ujetništvu, če kdo ve, kje se nahajata ŽAN" in MARTIN MOČNIK, oba sta služila pri 17. pešpolku, doma sta iz Kriia pri Tržiču, in ŽAN ŠVELC, doma iz Iluj št. 8 pri Kranju, po-domače bvelc. Prosim eenj. rojake, da mi blagovolijo sporočiti, ali če sami berejo ta naj se oglasijo. — Martin nik, Box 62, Ell ^ U. aas GI*AS NARODA, 5. NQV. 1917 Konservatizem v politiki. Znano j«, da ne »toje vsa plemena in rsi narodi na isti kulturni stopnji in da se stopnjujejo od najprimitivnejŠih do onih narodov, ki stoje sodobno na najvi-iji kulturni stopnji. Ravno tako zavzemajo tudi posamezni člani enega in istega plemena ali naroda različne intelektualne Mtopnje, ki se pri primitivnih plemenih celo malo, pri civiliziranih narodih pa večinoma zelo medseboj razlikujejo, kar je u-temcljeno v tem, da imajo viajc-vr*tna plemena gotovo število posameznikov x izvanredno razvitimi duševnimi zmožnostmi, d očim jih nižje vrstna plemena nimajo. Ker dosedanje primitivne n. krivične socialne razmere raznih narodov niao dajale vsem članom naroda enako možnost se po v »peti na višje duševne stopnje, zato s** je posrečilo to le zelo pičlemu številu vladajočih in priviligira-nih. Ogromna večina je igrala Žalostno ulogo sužnja, pozneje tla-čana »n končno proletarijaffa. O •tala je v temnih nižavah dušev netra razvoja Tudi današnji dra žab ni red dovoljuje vsem enaki pristop do višje izobrazbe in « tem do višjih duševnih vrst le na papirju. Od tod izvirajo one velikanske diference med maso in onimi, ki •o «e povspeli v najvišje duševne vrste. Z rastočo demokratizacijo in socializacijo je še le upati, da priti*« ona doba. ko bodo odprta vrata do višje izobrazbe in s tem do višjih duševnih stopenj vsem enako hre/. razlike spola in stanu. Zarto se z napredovanjem ma loštevilne najvišje vrste, temveč tudi število višjevrstnih posameznikov. Dosedanji razvoj narodov je diferenciral posameznike v tej meri, kakor so se dvigali na lestvici civilizacije; demokratizacija in -"»eializaeija pa bo reducirala diference tia gotovi maksimum. Da bi pa stale v se plemenske sku-| i ne ali pa vsi posamezniki na en* in >*ti kulturni, oziroma du-Ševni višini, je po sedaj znanih prirodnih zakonih izključeno. Ako se govori toraj o kulturnih stopnjah na hm lov je treba računati z povprečnostjo in ne samo c nujvišjevrstnimi ]xt«amezniki naroda. & tem da ima narod nekoliko posameznikov * izvanredno razvitimi možiraui ni rečeno še ničesar, ker je ustali del naroda lahko na zelo uizki kulturni sto*> nji kakor nas uči narodoslovje. •lasno pa je. da bo narud nastal na tim višji stopnji, čim višjo vrsto zavzemajo osi z izvenredno razvitimi možgani in čim več jih je. kar je odvisno zopet od tega, v kateri mer* da je preskrbljeno od vladajočih xa neomejeni pristop Vseh pasaaiesMtkov k višji izobrazbi in na podlagi tega k višjim (liisrvnim stopnjam KAJ NAM BO VOJNA PRINESLA? kom, kot pa med divjakom in med najvišje stoječo živaljo. Med obema ekstremoma leže vs« razvojne vrste človeštva. Najštevilnejši in najnavadnejši je potega oni tip, ki se bliža najbolj matematični povprečnotai. Zgodovina nas uči, da ni ostala povprečnost kake socialne sku pine vedno na isti točki, temveč da. sc je puuiikala navzgor ali navzdol, počasi ali hitrejše. Razvoj uavziror smo navajeni imenovati napredek, razvoj navzdol nazado vanje. Ako je razvoj tako počasen, da ira ni mogoče zapaziti, govorimo o stagnaciji. Marsikatera močna ple mena in marsikateri narod je začel nazadovati prišedši na gotovo kulturno stopnjo in končno je ixgi nil ter napravil prostor novim sku pinam. Kljub temu je celokupno človeštvo vendar napredovalo in bo napredovat dokler ne bo stavila priroda svojih mej. To napredovanje se seveda ne vrši v ravni črti navzgor, temveč v boj ali manj valoviti. Ker Človeštvo stalno napreduje, zato so njerova kulturna dela tem važnejša in boljša, čim bližje sedanjosti se nahaja doba v kateri so se izvršila, ako so bila ta boljša od prejšnih. Med vsemi kulturnimi deli, kate re je človeštvo dosedaj vstvarilo je le naznatno število onih, ki so na tako visoki stopnji popolnosti; da bi bil vsak daljši napredek iz ključen. Ogromna večina dosedanjih produktov človeške kutlure (tehnike, gospodarstva, politike itd.), ne ka že nobenih nepobitnih popolnosti, pač [>a možnost racionalnejših, u-dobnejših in lepših oblik. Kot protitež napredka in-kot re gulator razvoja deluje v družab nem življenju socialna vztrajnost ali z drusro besedo — konservativnost. Zakon vztrajnosti pravi, da ima vsaka stvar tendenco ostati v onem stanju in v istem položaju v katerem se ravno nahaja in to ta ko dolgo, dokler ne pridejo od zunaj nove sile, ki spremene stanje in položaj dotične stvari. Temu zakonu je podvržena vsa priroda, toraj tudi človeška družba in posameznik, ki tvori le del prirode. Socialno življenje temelji popolnoma na boju med statično silo, ki zahteva, da ti sadovi kulture nima jo cilja v sebi, temveč da imajo služiti kot nujno sredstvo k daljšemu napredovanju. Neprestane spremembe, počasne iti nagrle, nastanek novih okolščin ter razmer, boj s prirodnimi silami, vse to in neštevilno drugih či-nitcijev je vplivalo na razvoj človeštva. V boj u z prirodo, z prila-»?odko w potrebam zado ijeui stanju vede ne da!»tj. po izračunati pri prisojevanju plc-| Velike razlike, ki obdajajo v in men m narodov. To prewjevanje telektualnem življenju posamezni- .......približno in z večjo vr kov imajo za i»o*ladico različno poj pri bolj raadaljenih; nu>vanje prirode in družabnega love,ke kulture, kar ve-j življenja; ker obstojajo tudi v go ia tt*li za jieesojevatije «podarsketn oziru ogromne razlike alne >išine posameznih' Uudi. Kulturna stopnja kakega plemena ali naroda je odvisna toraj oa ii 1« Mitjo njak •eved ekti »uje povprečnega člana dotič-•Kupine. Višji jc nivo povprec- zato ni mogoče, bi meii vsi ena ke uazore, ideje, interese in enaka stremljenji. V tem tiči pred vsem vzrok za nastanek političnih strank. Kdor hoče odstraniti toraj (|»o4itične stranke in politični boj iz nosu, vmji >t„ji tudi narod. Ako družabnega življenja, mora na priitsvanio w>iobuo intelektualno praviti najprej vse ljudi enake. To povprečnost eivili/Jranega elvve-lP« *e protivi prirodnim zakonom, štva k t> k o.-1 dobi, moramo uvr-i Med potrebami višjevrstnih postiti a njenimi nazori, idejami in ^meonikov ter obstoječimi razme-interesi v minula, nad povprečnost rami in institucijami, obstoja pa v bodoča stoletja. Velik del »o- nujno vedno gotova razdalja v tem dobnega člov. štv« /ivotari potem smislu, da odgovarjajo razmere in takem v pojmovna ju, idejah, na-^^dbe povprečnosti ne pa onim zorih in go#p>«lanskih razmerah ! posameznikom, kateri jih smatrajo preteklih stoletij, tako da odgo *a zastarele, pomanjkljive, neraci-varjajo še sedaj živeča divj* iu jonalue krivične, škodljive itd. necivilizirana plemena prazgodo Zato se ne daje in se iyijbrže nt viski dobi človeikega pokolenja. da uresničiti vse takoj, kar bi že-Najmanjši del tvorijo nad po v- Wi nadpovprečni posamezniki prečniki, ki nam kažejo kako vi-j temveč še le tedaj, ko bo uvidela »oko je človeštvo sploh že dospe- povprečnost dotične skupine polo in i/, med katerih koraka mar- trebo in korist reforme ali novo-•ikateri takj daleč naprej, da tarije. •ploh nima vpliva na sodobnost J Ako ae upira manjšina z silo no temveč bo vplival še le v bodoč- vim idejam, reformam in novim nosti po svoji smrti, z svojimi de- oblikam sc pojavi mnogokrat na-li. To so znanstvenik i, učenjaki, »ilna reforma, oziroma revolucija, i/najditelji, )>o)itiki itd., ki tvo- Bistvene razlike med reformo in rijo avantgardo človeštva. !revolucijo ni; le reakcionarni dia- \a spodnjem koncu razvojne'kocepec bo hotel delati razliko. Za lestvi** pa «e nahajajo plemena) vsakega razumnega človeka je re oziroma posamezniki, ki so osta- solucija nagla reforma in reforma živali, U- počaana revolucija. n ko NESLA?! vojna pri- I Vsak zna, da bo vojna prinesla prej ali slej mir. Ali kaj bo pa prinesla vojna, ki se bojuje v vašem telesu med zdravjem in boleznijo t Ali bo zdravje zmagalo ali podleglo? Da bo zmagalo zdravje morate rabiti najboljše orožje, zato če trpite od slabih živcev, izgubljenih moči in energije, na želodčnih in le-dičnih boleznih, splošne slabosti, potenja ponoči, ki je posledica slabosti preobila zav-žitja pijač in jedil, potem ne poskušajte vsakovrstna slaba in škodljiva sredstva, temveč naročite za 1 dolar eno ali za 5 dolarjev šest škatelj JUVI-TO TABLETE. Ako želite pošilja V-v zagotoviti, pošljite 10c. več. Naslov: JU VITO I LABORATORY, South Hill, I Branch 5, PITTSBURGH, PA. i Branch 5, PITTSBURGH, I PENNA. ko, da ae da tako da se zdi končno vsem samo ob sebi umljjivo to, čemur so se upirali njih »predniki, čudijo se celo, kako se je mogla upirati nekoč večina temu, za kar se je borila manjšina. Skoraj vsaka nova ideja, vsak nov nazor, nov načrt, vaka nova politična smer ima v začetku malo pristašev in mnogo naprotnikov kakor nas uči zgodovina. V primitivnih socialnih skupinah se vrši napredek tako počasi, da se ga ljudstvo sploh ne zaveda. Ker se tu ne pojavljajo nikake velike diference med posameznimi člani skupine, zato tudi ni videti nikakih bojev nazorov, idej, principov in interesov. Zakon vstraj-n ost i vlada tu nad vsemi enako. Z rastočim napredovanjem le postala diferencijacija vedno večja in večja in intelektualne razlike so se vedno bolj Širile. Nekateri so s»* povspeli visoko na razvojni lestvici, drugi so ostali v nižavah. Za nedpovprečue elemente je postal vpliv socialne vstrajnosti vedno bolj občuten kot velikanska ovira reform in razširjenja novih idej, nazorov in načrtov, katere ustvarjajo ravno vi«je vrstni posamezni ki. — Kakor hitro pride posameznik na tako visoko intelektualno stopnjo, da se zaveda temeljnih pri rodnih zakonov, da pojmi pravilno razvoj in napredek in spozna bistvo konservativnosti, je dan glavni pogoj, da se oprosti vplivu sile vstrajnosti. kateri je podvržen v večji ali manjši meri vsakdo, ki se ne zaveda tega prirodnega či-nitclja. Kadar se bo povprečnost merodajnih činiteljev v civilizirani človeški družbi jasno zavedala, da je konservativnost ovira napredovanja, takrat bo jasno razumevanje novih ^pcialuih potreb, novih idej. nazorov in načrtov zadosten vzrok, da se novim družabnim potrebam zadosti, da se sprejmejo novotarije in reforme brez upora in brez ozira na preteklost in brez obotavljanja realizirajo, ako je količkaj upanja in verjetnosti. da pomenijo zboljšanje in olepšan je družabnega življenja. Danes smo še zelo daleč od t«*ga oddaljeni. Konservativnost igra še vedno veliko ulogo in ne samo med neizobraženimi temveč tudi med t. z v. "akademični" izobraženci. kar je jasen dokaz, da ofi-eijelna akadčmeiua učenost ni v stanu premagati konservativnosti, katera se druži navadno z ekepso in pesimizmom. Naša ofijcielna vzgoja odgovorjajoča sodobni povprečnosti, goji že vedno čislanje starega in poje slavospeve na minulost. kar je ostalo še iz onih za-rjevelih dob, ko je prevladal nazor. da je bila minulost boljša kot .sedanjost. Ta nazor najdemo še danes pri starih ali pa neizobraženih ljudeh, Id ne pojmijo razvoja in napredka. Zlati stari časi" je izraz teh ljudi Skoro vsa verstva govore o nekem raju v začetku sveta. Modemi, znanstveno miši ječi človek, stavi raj in "zlate čase" še v prihodnjost, ktero si pribore višjevrstni elementi v stalnem boju z kOnservativizmom. Ako pogledamo nazaj v minulost n. pr. v srednji vek vidimo grozni boj napredka z konservativnimi silami v krasnih vzgledih. Galileo Galilei je moral v ječo ker se je predrznil izreči prodno, a novotarijo. da se zemlja vrti okoli solnea. Znanstvene pridobitve takratnih izvenredno razvitih moz-s morale skrivati pred j ritegffia bilo nevarno početje in marsikateri je dal za svoje novotarije svoje življenje. Ko so dobili Španci srednjo Ameriko v svojo oblast, so se začeli tudi baviti z načrtom prekopati panamsko ožino; tu pa so vstali jezuitje in začeli protestirati proti bogogletni novotarjii, češ, bog bo kaznoval predrzne projektante, ki hočejo popravljati božje naredbe. lrancoska akademija je proglasila v 18. stoletju letanje v zraku za nemožno in absurdno in še pred 20 leti je bilo mnogo ljudi, ki so v svoj iprevzet-ni kous«rvativnosti a priori zanikali da bi letal kdaj človek po zra ku. Znan je kolosalni upor konservativne mase proti vpeljavi strojev, posebno pa železnic. Pa vse je •bilo zastonj, zmagal je končno po ljutih bojih vedno napredek. Danes je pripravljen skoraj vsak količkaj bolj izobražen človek vporabljati in sprejemati najnovejše znanstvene prdiobitve, izkušnje, metode in stroje. Iz tega sledi da je zgubil zakon vstrajnosti na polju znanosti in tehnike svojo nekdanjo moč. Danes sta znanost in tehnika oni kulturni polji, kjer se smatrajo novejše pridobitve za boljše kot pa starejše. Vsaka nova ideja, vsak nov načrt se skuša takoj realizirati. Noben moderen zdravnik se ne bo ravnal po receptih, ki so veljali pred sto leti, temveč bo skušal držati korak z najnovejšimi pridobitvami. Noben razumen inženir ne bo stavil svojih strojev po kakih "kla sičnih" vzorcih, ki so bili v svoji dobi pač na vrhoncu, temveč bo skušal konstruirati svoj stroj po najnovejših in zato najboljših principih in če ni samo kruhobo-rec ter ima iznajditeljski talent bo skušal tudi .sam spopolniti to, kar se da izpopolniti ali pa bo iskal nova pota do nov^i ciljev svoje stroke. Vse drugače pa zgleda na dru-srili poljih kulture, kakor v pravu, vzgoji, šolstvu, gospodarstvu, politiki itd. Tu ima konservativnost še precej veliko moč. Obstojajo stranke in organizacije, ki imajo glavni namen zagovarjati minulost ter sedanjost in se boriti proti realizaciji novih idej in načrtov reformatorskih elementov. Konservativnost se pojavlja v socialnem življenju v različnih oblikah: v predsodkih napram novim idejam in nazorom, v nasprotovanju napram reformatorskim tedencam, v uporu napram realizaciji novih načrtov, v zago- varjanju sedanjih socialnih razmer in uredb, v obstojanju na starih svetovnih in^življenskih nazorih. v zanikanju napredka, v pe- semizmu, v skepsi itd. Konserva-tivizem. stremi ohraniti, konzervirati "status quo", ne da bi dokazal popolnost, racionalnost in pravičnost kakega dosedanjega stanja. razmere in socialne uredbe ali pa pravilnost tega ali onega starega nazora* Ako ti dokazi niso podani, le zagovarjanje obstoječe ga in odklanjanje novotarij apriorno in to je glavni zifak konservativnosti. Princip razvoja zahteva spreminjanje socialnih razmer in uredb. Ako se vrše te spremembe v smeri boljših, pravičnejših in enostavnejših oblik socialnega življenja imenuje človek, ki veruje v razvoj napredek, v smeri navzdol pa nazadovanje. Da se vrši napredek je nujno, da se vrše spremembe; brez sprememb je vsak napredek iz ključen. Zato je boj zjbl "statu? quo" in boj proti reformatorskim stremi jen jam in novotarijam emi nentno konservativen. Konserva-tivizem onemogočuje in zadržuje toraj napredovanje. Konservativen človek ni napreden. Neizobraženi ljudje, katerim niso znani temeljili prirodni zako- Epilog. Ko vrbe mi žalujke završijo in sen zasanjam smrten pod ml jo. še v temni grob bom čul, kako šumijo zc mu ali pa narodnemu egoizmu. Ta jim diktira boj za vse predpravice, ki ih uživajo v današnji družbi in za nadaljni obstoj socialnih uredb in razmer od katerih imajo svoje posebne koristi. Ujih stremljenja] so konservativna. Konservativen je danes človek, ako zagivarja stare svetovne na-1 jn pojejo vetrovi čez goro. zore in se brani konsekvenc mo-| derne vede; ako zagovarja avto- čul bom: čez poljane se gjibijo ritarsko vladno obliko in odkla- razgeti vranca mojega težko nja dosledni demokrat izem; ako m paž mi trobi zadnjo melodijo je za nadaljni. obstoj sedanjega nad grobom svežim v žalostno družabnega reda in nasprotuje J slovo, socialističnim tendencam; ako za- j govarja narodni separatizem in In sam bom. Nad mogilo le vetrovi, se protivi stremljenju združiti več sosedi moji — zeleni lesovi manjših in alabih sorodnih naro- šumeči sen o večni vesni v noč. dov v večjo in močnejšo skupino; j ako je za nadaljni obstoj neenako- A v mrtvem srcu pesem pravnostsi obeh spolov; ako je za I čana, nadaljni obstoj smrtne kazni in v mogili zemski nikdar pokopana; proti njeni odpravi; ako je za prediven sen o tebi sanjajoč. — vedni obstoj vseh jezikov in proti uvedbi kakega mednarodnega jezika itd. Tak človek je ravno tako konservativxen kakor so hili oni. ki so svoje dni odklanjali idejo, da se vrti zemlja okrog solnea, da se je človek tekom razvoja razvil uekoii O, stopi v vrt, ki se pod vesno sklanja, . . . ker toliko je cvetja v naju dneh, iz Zivah; ki so zagovarjaj, ro.no kot Z(rrinja z)a1ih zvczJ poInoi O, stopi v vrt! delo in se protivili vpeljavi strojev; ki so se protivili železnicam: ki so zagovarjali stare "narodne" ni in ne pojmijo principov evolu- raere in se protivili vpeljavi medi- ci je ter napredka, smatrajo vse socialne uredbe in razmere za konstantne. Po zaslugi našega šolskega sistema ima tudi "inteligenca" ki se je omejila samo na šolsko izobrazbo in na svojo stroko o evoluciji in napredka zelo* meglene pojme. Vsled tega se večkrat dogaja, da smatra človek, ki se je učil zgodovino sanlo po zunanjih pojavih, kakor so letnice, imena. narodne decimalne-meterske mere itd. V veh teh in podobnih slučajih je človek konservativen, ker zagovarja nadaljni obstoj kake uredbe ali razmere in se protivi tendencam dotične uredbe ali razmere spremeniti, zboljšati in zlepšati. Ker konstantno stanje izključuje napredek, zato v takih slučajih človek ni napreden, temveč konservativen. Konservativna vojske itd., vso zgodovino le za -j - -, - , , ..*.. , e " .„ ideje ne morejo biti ideje napred- gole varijacije brez daljšega po-1. mena. Temu pomaga tudi prenapeto čislanje minulosti in tradici- ! ka. je. Zato je psihološko povsem um- Spor med danimi razmerami in med stremlenjem po zboljšanju Ijivo. da smatrajo ljudje te vrste socialnega življenja je temeljni spremembe, novotarije in reforme, j princip političnega življenja. Ker propagirane od strani napredka se nahaja sodobno civilizirano člo-zeljnih elementov, za motenje "re- da* . miru in komodnosti ter za veštvo na različnih razvojnih stop- omalovaževanje tradicije. Ker je njah in ra
  • eč kot tvojih svežih ust škrlat... Potopljena nemška bojna ladja. Trne translation file«! with the post master at New York on Nov. 5, 1917, as required by the act of Oct. 1917. Kodanj, Dansko, 1. novembra. Po poročilu iz Malinoe v Švediji se je potopila v ožini ena nemška bojna ladja. Poroča se, da je ladja zadela ob mino. gihna sila primitivnih ljudi egoi zem, zato o pripravljeni sprejeti novotarije in reforme le. ako leži njih korist neposredno na dlani. Vse, kar bi celokupnemu človeštvu morebiti lahko koristilo in ga povzneslo na višjo kulturno stopnjo. trdovratno odklanjajo, kakor (litro ne odgovarja njihovemu o-sebn-?mu, razrednemu, stapovske- kopravnosti, ki temelji v sedanjema družabnem redu v neenakih življensk ihrazmerali in ker odgovarjajo tem činiteljem gotova čutatva, ideje in nazori, zato je toliko socialnih tendenc, kolikor je različnih socialnih, svetovnih in gospodarskih nazorov. Ti nazori se javljajo v političnih smereh, strankah in strujah. Kad bi izvedel za naslov ALOJZIJE KVEDKK, podomače Kr-»tavova iz Prevoj pri Dobu. bi-\ ajoča nekje v New Yorku. Naj sc mi sama javi radi osebne znaaaosl;, ali če ve kateri znanec za njen naslov, naj mi ga naznani na spodaj podpisani naslov, za kar mu bom hvaležen domačin iz Sv. Vida. — Fr. Stupica. 1099 E. 64. St., Cleveland, Ohio. (3-6—11) SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 1918. Rasen koledarskega dela ima še sledečo vsebino: Pesem. * Vašen zgodovinski dokument. Popolen pregled svetovne vojne. Praznik v Petelinji vasi Prag. Problem Alzacije Lotarinške. Ukradeno pismo. Bad. Veliki dobitek. Razno o otrocih. Doživljaj francoskega iunuUista. Veniselos. O postanka koledarja. Nemški napadi s plinom. Živali in aeroplanL-Ruska revolucija. Program ruske socijalistične stranke. AforizmL { Normalni potek ruske revolucije. I Rusija. ^ ! Nemški cilji in Rusija. I Padec rodbine Romanovcev. f Prednost brsojava. ! Pesem jetnikov. I Kosaki in njih vojska. 1 Litvinski kmetje. 1 Nevidna poslanica. I Buchara. j Čudne pogrebne določbe, i Album. 1 Krščanska svatba pri Kafrih. ! Večni koledar. ! Petelinji boji. ! Nekaj za gospodinje. I Oglasi. Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. Naroča se pri: Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK CITY, N. Y. - - - : "'.-""/.J ■M Na starem gradu, aML Povest iz srednjega veka. (Nadel je van je). Ida je videl Tiktaka in kar zne- Ali zdaj. ko jo on prijavno to-!*15,1? "e te ^prijotoie laftec prime fca roko in pelje k o-!?1*! mu *udno čctu, ki je sam sila oriaieu hro- ce* da 1,1 elovek še je sam sila oplaš pel pi*oti njima, zdaj ae hiti domi-aljevati, kje in Kdaj je pač že videla tega mladeniča. I.ovee, izročivši očetu Lčer, se h»>čc zopet posloviti; ali oče, ki mu zmanjkuje primernih besedi, na nesrečo! V. Na vzhodni strani Kamnika — tam 44Pod goro * \ kakor še dandanašnji rekajo — je stala maj- « katerimi bi ne čim iskrencje za'H* ***** tako pod , ... . 1'OINKn lirril'KOon r. AA^tA r J- i » ^ hvalil za pomoč. ga ne p.isti nikakor od Subc. Koc/ja n kar - ta namreč jc ravno- -- -v - obvaroval TrebuScakovo lju- AU ^ P" "Črnem Jo- _ . ... Stli kllKiim en IfUmi i ■ 1T * " •--orsko previsečo pečino, da je ta kakor naravna strelia visela preko vsega poslopja podolgoma. bo hčer — je bil edini potomec! . . . . Eraima Mavrina. Oče je lelo lju ' Jo* Je b:1 kl>ub ... . ida i kakor so imenovali krčmar-st je bil je vsa krat veliko onega 1 in o- hil svojega tena in skušal mu tudi. .. . v t <■ pit i kali svojega duha, zlasti ne«avU< £ P^^dA sov. a štvo dO (jallenneršklh sorod- praV. Wvonn ^ je znal nikov na Karneku, katere je samiSVOJ1"1 P*^ vedno mnogo pripovedovat:, kadar jih je imel kaj. Ali to je bilo, kakor rekajo, v vsakem svetem času po enkrat: kor jablano v cvet. lin vrhu tega: kolikor sovražneje je razdraženo in podpihovano ljudstvo poeeh mal prežalo vanjo, toliko bolj jo je on pomiloval, toliko gorečoje ljubil! In boječ se zanjo ter ljubeč jo, ni na£el več miru, ne podnevi, ne ponoči. Tudi vpričo ljubljene Ide. katero po sprijaz-nenju obiskuje skoraj sleherni dan in kuieri vsakikrat tako rad gleda v nedolžne, ljubeznive oči, ni srečen popolnoma. Strašna zavest. da jo ljudstvo psuje s caroy-nico, to mu zlasti zraven nje kakor kamun težko leži na srcu, .posebno še. ker si jej ne upa razo-deti te močne skrivnosti. Ali mnogo, mnogo bolje kakor to teži ga neprestan*} miiel, da tista, kateri on posvečuje svoje srce, je hči plemenita. Da je tudi on sam sin naj odličnejšega, spoštovanega veljaka in prvaka v kamniškem mestu, to se mu zdi. da mu niti zda- j leč ne opravičuje ljubezni do dekleta in viteškega stanu. Iu dru gega pa tudi po vsem svojem 1110 trenju ne najde ničesar, kar naj bi nm poravnalo neenako razmer- mrzil tako na vso moč! Vendar sinu se ni hotel noben, niti najmanjši sovražen čut jraniti v srcu. , - , . . - Nan,.,: Kar je bil ptrikrat vide. ^tj^C^dSft * » *** **** Jf/mr'.' Id" " brii T '' bod« da * kolK-kaj sladkega upawja. ™l. J., ....kater, dol«, se mu ; t je kak* odk^uS, k" „Kocyanu v tako J,- J .I.. v hodu, pravo ponu- pripisa senTdali ';rMlkem ,£tinu kot luj.. ,. s..i'utjt' do nje; u, to ten f . * l • j - dica miglja zza temnili oblakov „Mj, kolikor huje jo je črt«, nje- ZSSttZR * prvm°Trebu^akovo veliko pri! gov we ter sod.1 jo tamosnj, pd dnj'e ki>t ^ ^il neke« jatcljsl,v0 d° MJesra » drugi': ldi "i' ... , . . . lepega jutra načšed ogel hilr.ega1 ^ s°čntje ž njim. (fcio so- ^ ^ kapon. Gotovo ^ » „..t, kako bi Ido <^v«ai pr^,^-^ jo Trebuadak spreonljeval njega, »veto,,L \ ta name« je gledal, da nj ,KI|rJedova]i . »bčujočega zlasti z Ido; to mu pri s<* je seznanil in spoprijaznil s pa- trom Lara r oni, o katerem je ve-l^l f***0 °jejo pogledovali krčmarja gore", ker je bilo del, da je skoraj du 8e+ b;:dti » Tiktakom, za na gradu Karneku. Vendar takoj1tudl P^ali priimek « počet ka ni še hotel temu razo-j v u deti svojih teženj in skrivmh že-! gost " Vku£> dobiva le v onem dvojnem ja; le ko bi ocrtna iievaniost u-, ^ ^ * ' 1 ^'toliko poguma, da si tudi sam tegnila Idi zažugati, bi bil to sto- ^ dcno mizJ0 ^ ^Ivaak čas zvesto prizadeva s svo- ' ^ da bl tu s SV°J° b^dG z ilnatega vrča pred sewV j^t vedenjem Ido prepričati o siv- J . nam nom-,an.iii .),. n .a CItumI Um, mu \Vame v ousel: i i• • . ' On«* — zdaj si vendar ti. ka- k, r si 10 Kovimn zate- , .. J , .. . J ■ .... . , . ■. kor ongavijo, zalotil, kje je twti aleherni pjiliki govoreče dokazu-nje miloprijazce oČL In v svoji blagodušnosti celo ne jem lje v pošte v svojega važnega čina ■nasproti Idi v smrtni nevarnosti, pomagal tamkaj, kje bi pešala njegova. Drug, gadelj ra^io tako srčno želel, jc - bilo to. da se, če le mogoče, aezna-!*^' in kdo; ki naj l,to^ an tudi s Trebuščakom in Ido. Za-|r1CJa lnJ* ^ kar -vli zdaj je pa to se veliko nem nagnenju do nje. Skoraj brez upanja ljubeč mu vendar mnogo sladke tolažbe daje spoznavanje, da tudi ona nikakor ne prezira njegove gorke udano&ti, marveč vsak čas le skuša kar najilveje poviačevati mu jo, zlasti ko se torej je odslej prav pogostoma'^U^, — ra\Tio sem se domislil — kaj •e se ga! Saj veš, m a,o.,ui » >' u u 1.J l. j^ifiuu Kunieka, In usodepoino naključ-, .. ..... -glo, da so se 1>a 1 me"IS: al1 ^ to res' kaJ m je danes jKKti n it tako kmalu in popolnoma u-resniciie njegove najgorkejše že- lje. tprt> m is ura stejc. da more pri- . .. , , ^ 1 j J«1 s človekom, kakor se hoče! To s tistim, kdor se jej jazno jhjv ku med n Tn-bušča- nuoeemu .. , . . i se pravi: loem drugim lineno- , . ,, . , • . j • v' • i daje. \ati tmli avoje ime. Neprimerna . . ve«'ja radoat , a ga obhaja, kadar- , tebl ^rjamem. Ti se k.Ji se ozre graj^aku na levo\ ?T^^f take reči, i*tran. jn>leg katere mu ter strtiitertja ljubo-prijaa' gletluje nanj. kakor bi mu povedati, kako hvaležna 111 pa žaluje o njegovem slovesu. •Saj je tudi ona gorko ljubila Ko eijana! Samotno ži\eči in dražeči se do zdaj le z očetom, je bil zali lovce pni, ki je v njenem mladostnem srcu vzbudil vse tiste vzorne sladke slutnje in želje, ki prešinjajo ravno vsevetajočo devico. Vrh tega je, kakor Koeijanu iz pomilovanja, njej iz hvaležnosti vsklila ljubezen do njega, Ka ko velika dolinica se mu je zdela za vse to. kar ji je bil storil po Ida stonai kMk°r j**' ali P* k»k dru* tor XSe KaF .. J,e o. 1 ^V* reeem. drugače! No, potlej je pa p«™««« z nJira! 1,1 kol»k(>r 1 jazno po -p lahkQ ta]dsto> kakor ae je « otroško bojazljiva hoWld siuočnjnn tu-le priiK)vedovala ti-iupala" o gori, je videla mla- kretil in a kom I in hčerjo. Tako podomače je neki , t , dega Mavrina. kako je ki« 1 tako gorko zele- , ... ' *cm " ■,i.L- . t.....! krytli Z^dn s Trebuh onegavil ž njima, kakor sam Bog ti ga ve, kaj bi eden do drugega imel. In nazaduje, kaj meniš — -Uši ti je z njima še v grad! Po trenutku sprettdja v grad. očetu kot uiU prijatelj _ _ kot rešitelj iz smrtne nevarnosti. V st*bi za uikco pri uJatih čašah bliščrt<"t»ga vkna mom jima torej . . . , . , .. , , cinka je tieieala. ces, da je Ida ta- »nsrat prtjtoveiovati, kako i- . . nm je src«'* naklonila, ,f 2St°1Uko'1 da bi ^ V*" i priskočil! In idajJVC? <*>P* »am ko ,, v (H-i '.'leda to dekle, ka-j1'" P^m:sljujem m p^on- teri SVU jHnitikuje tako strašne' kako to' da * w ta rivi u, zavoljo kat«r« JC on zad-lMuVnmn tak° P" ^ svojo sladko skrivnost, da bi mu na srcu tožila svoje dušno lire-l»enonje ter ž njim pogovarjala se o dntgeni jej znancu, toliko Aeč-krat in živeje je mislila nanj, toliko iskreneje je tlela jej v deviških prsih tilia ljubezen. Najrajši je torej posehmal samo vaje slonela na graječinskem oknu ter se ozirala dol na Kamnik, kjer si je mislila njega. Tudi danes že nekaj časa tamkaj globoko zamišljena trpi, težko pričakovaje svojega dragega ljubljenea. Pa dan ae je že toliko nagnil, da več ne more verjeti, da jo še obišče. Tedaj žalostna zapu-s-ti priljubljeni kraj,, in da bi si vsaj nekoliko nadomestila dragega pogrešanca, vzame iz skrivnega predalčka ves čas skrbno varovano cvetlico, katero je, spre-hajaje se z očetom po tistem groznem, nepozabljivem prizoru, prejela od njega. Odhajaje na pro ........ " \1 ji nečanili: pa naj rečem kaj, če to ^ Pro' a> prewtajad toliko brhkega | ^ n. ^ ^ ^ ^ - «torni dvor znotraj ograde si jo zdaj tudi spoena, da jo vtakne v nedrqe. Ali zdaj jej tudi tukaj nič nc ugaja. Kmalu se vsede na klopico pod znanim kostanjem, pa globo- koli ni i til ni k*ko ie .ist* ^ ** zon ga vil to urekoval,«o' k° koli ni n, til o njej, kako je cista, hudikovo ko H ^ kateK tak,.J Kar se ji velo peraoe pntaklja v „ , ....... naročje. 1 o naključje jo spomni ljudje rev p* krivem dolže. lUj-iKtan kaj o tem; no, to vka n«dolin..st katero vidi tako1 k:,ko.bl se P^ lepo Mjati « njenih oči, ta mu je 'U ^ krTfl ~ kaJ In porošl vo najboljše, da on ae m- t0 bl tistemu, kdor O, kako rad bi bil zdaj tudi njej razodel to *\oje prepričanje! Ali| 'Tak> tah — prokleto bodi!" kako * Moral bi jej potlej tudi Tiktak in, trkaje si na razkriti, česa jo dolzi avet. Kako I P1"®*1' P™* « vi • Prediio se dva-bi pa mo^l to? Ne, ne more! j krat zdaHI' Pf>s*tm,a ^ je kuga na Predno Kocijan zapusti svoja| Katrneku^ l^' dia!'' ^ , nova prijatelja, mora Tre-| . Iu nm sv,^a 12 ^ ^ K* i , , M IW,ti L-.i k,-i na 4« cu trdno obljubiti, da ga pobihiual prav pogojna I uta4€ae wvrnfl I 0,1,1 vrc vasc' inja Morda pa še tdliko na! Kdc ljubi ie tudi! >Iavrinov sin jc pamilo\ al Tre-buioakovo hčer. in ako bi mu že * orni Lova nje ne bilo v srcu ro- slfS^^iNMP^Ife SINHI :'OČje. hipoma na Pomekovo prerokovanje ter jo zbode bridko v sree. In boječ se neanane prihodnosti trpko vzdihne: 4"Kaj bo?" ' Kdaj, mila gospodična?'' nenadoma vpraša prijazno Kocijan, ki tača* potihoma prišedši od zadaj atopi pred njo ter ji ^»oitlji-vo poljubi drobno ročico, v kateri jej še vedno trepeče ravnokar padlo drevesce. Ida se vrk> o veseli nenadnega ljubljenea. Na obrazu, zopet veae-lein, »i jej ziblje Urfiek za odgovor na jn(ieg6vo Kocijan. ie vedno držeč njeno ročico v avoji te* li nji jpošdvfi ae na klop, radovedno pOipTSr «oje CUJTE VAM PRAVIJ Z vseh krajev države so se zbrali možje in žene, katerim je pri srcu blagor države New York in vam priporočajo, da glasujete za žensko volilno pravico* To je nekaj več kakor pa načrti strank. Vse stranke pirajo načrt: pod- predsednik Wilson: "Zdaj je čas, da ljudje v New Torka glasujejo za žensko volilno pravico". Gov. Whitman: "Akoravno bi to ne bila pravica žensk, jaz bom vseeno rekel, da je naša največja dolžnost, da jim pomagamo doseči volilno pravico". John Purroy Mitchel: "Z veseljem sem glasoval pred dvemi leti za predlog v prid ženski volilni pravici in volii bom zopet letos; jaz sem prepričan o zmagi s precejšnjo večino za žen* sko volilno pravico" Morris Hillquit: "Dajmo ženskam prostost, da nam pomagajo razširiti v politiki demokratične principe". Col. Roosevelt: "Jaz ne smatram glasovati za žensko volilno pravico za uslugo; jaz pravim, da se mora glasovati za njo radi pravice". Zakladnica r McAdoo: "Moja resnična želja je, da bo velika država New York vzgled dragim državam na iztoku, ki bo dala pravico svojim ženskam'9. Wm. M. Bennett: "Jaz sem za žensko volilno pravico. Jaz mislim gotovo glasovati za ta predlog to jesen. Jaz sem tudi glasoval za ta predlog pred dvemi leti". a Sodnik Hylan: "Jaz verujem v žensko volilno pravico in bom za to glasoval letos, kakor sem stori! pred dvemi leti". 600 organizacij, ki zastopajo 50,000.000 ljudi je uradno priznalo žensko volilno pravico. Med temi so American Federation of Labor, narodna in državna društva ter štiriindvajset uglednih narodnih in državnih verskih organizacij raznih ve= roizpovedi. H J " |JitjJ| fcj^ Glasujte za žensko volilno pravico Pttdlog iter. 1. -- Jutri! Sla'- Ml PARTY GIJU5 NARQPA, 5- NOT. 1911. r E = Jugoslovanska = Kitol. Jednota @ Ustanovljena leta 1898 - ■ Inkorporirama leta 19001 Glavni urad v ELY, MINMJ GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK. Bx 251. Conemanffh. Pa. Podpredsednik: LOUIS BALAls T, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: -JOSEPH PISHLER, Elv, Minn. Blagajnik GEO. L. BROZ1CH. Ely, Minn. BUgajnin Neizplačanih smrtnin; LOUIS TOSTELLO, Salida, Colo VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE. Ely. Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So Chicago, EL IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Elv, Minn., Box 480. JOI1N &UPN1K, S. R Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ Jr., 432 — 7th St., Calumet Mich. JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, PL ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PKHDAN. 6024 St. Clair Ave^ N. E. Cleveland, Ohio. fSLKSK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver CoJo. FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn Vsi dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi denarna joiiljatre, nsj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, rse prt. »oibft pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov m na kod* Minis. Društveno glasilo: "G LAS NAROD A". Jan Marija Plojhar. Čeiki spisal Julij Zcjer. Bolniške strežnice na Francoskem. < Z BOJNIH POLJAN. -ooo- True translation file*1 with the post master at New York on Nov. 5, 1917, as required by the act of Oct. ostojaiiki: eno vzhodno od Broodseinde iti drugo jugovzhodno od Poeleapelle. Nočno poročilo: — Danes popoldne so londonske teritorija hie čete vprizorile uspešen napad vzhodno od Ga-vrelle in so zajele večje število ujetnikov in vplenile mnogo strojnih pušk. Pod zaščito hudega bombardiranja je sovražnik napadel naše postojanke jugovzhodno od Epe-l»y. Sovražni poskus, naskočiti naše postojanke severno od poygonskega gozda, smo preprečili. Sovražna artilerija je bila bolj delavna kot po navadi v okolici Nieuporta. Paris, 4. novembra. — Severno od Chemin des Dames je bila artilerija zelo živahna v okolici Pinon in Vau-xallion. Severozapadno od Rlieimsa je bil odbil sovražni na- l>ad. Xa desnem bregu Mozele so Nemci po hudem bombardiranju, o katerem se je že prej poročalo, vprizorili uspešen napad na fronti severno od gozda Chauine. Naš ogenj je napadlce razpršil in povzročil velike izgube. V okolici Damloup sovražni napad ni imel uspeha. Naše patrole so zajele mnogo vjetnikov. _ Ruska fronta. Petrograd, 4. novembra. — V bližini D vinska severno i>d Ivašave vodijo ruski vojaki z Nemci bratenje. V okolici Buzzo, blizu vasi Krondoheni. so se sovražne patrole poskušale približati našim strelnim jarkom s proklamaci-jarni, toda vsled našega ognja so se morale umakniti. Berlin, 4. novembra. — Maeedonsko bojišče: Med Yardarjem in Dojranskim jezerom se nadaljujejo hudi artilerijski boji. Angleži so dosedaj. vprizorili le deloma napade in vsak i k rat so jih Bolgari prepodili. Vzhodno bojišče: — Položaj je neizpremenjen. Ob cesti Higa-Wenden so bile ruske napadajoče čete prepo-dene pri So ga volu. Carigrad, 4. novembra. — Kavkaška fronta: Naša artilerija je izstrelila tri sovražna letala, ki so bombardirala Kieri. Prepodili smo dve ruski stotniji, ki sta poskušali prodirati proti našemu centrumu. Sinajska fronta: — Naše baterije so krepko odgovarjale petim sovražnim križarkam, ki so napadle našo obal. Finci se boje ftvadske. Trn* translation filed with ti* post niavter at Sw York on Hov. ft, 1917. sa mtmirwd by the act at Oct. C. ifti? |4'Meato belo, kaj si se zavilo Ljubezen. P*tro(rad, Rusija, 2. novembrs.! v meglo, x dimom črnim se zakrilo T V političnih krogih ▼ HeUmgfor-su vlada nemir, ker so prišla poročila, da se bo Svedija polastila Aokor, d* jih ne sa* Mar divja po tebi glsdns kugs. mar te robi, pleni rabelj — pafal' "Ne postati, ne mori me kuga, in ne robi paia me krvavi — (Nadaljevanje.) Poslednji žarki ugašajočega soln ea so blodili ae sem i 11 ta m po njem in ginili kakor usmev, trepetajoč ua licu umirajočega človeka. Za hip je priplavala kakor tih vzdih sladka, srebrno jasna pesem lore-lanskih zvonov pod stara drevesa; podobali so se ti zvoki dušicam pravkar umrlih otročičev. letečim za zlatimi oblački k nebu. Tako preprosto, ganljiv« se je to I zdelo, otožno in milobno. Globoko j so ga prevzeli, tako globoko, da 1 si je zakril z rokama obraz. "Ti prokleti zvonci me spravijo še v blaznico", se je oglasil za njim sirov glas. govoreč v protiv-nein mu dunajskem narečju. — j "Kakšen vra® si je izmislil to ein-; kanje!*' j To je bil glas nadporočniku Muellerja, onega, ki je Janu pričeval priimek "poseur", bil je to ! tisti mož. ki mu je bil tako zoprn kakor on sam njemu. Nekaj se je zda je i stri o v njem, vsa njegova ginjenost jfe propadla. "Glej, jaz pa rad slišim te zvonce", se je ozval mladostni mehki glas, "v njih je nekaj, kar se ne da opredeliti." "Ah. priskutili bi se i tebi", je rekel Lhmajčan. "ko bi jih vedno slišal kakor jaz — Šla sta vsaksebi. Gotovo jt bilo v tem kos resince, temu Jan Marija ni mogel oporeči, vendar pa je ostal razdražen. To ni bilo prav, ker nadporoč-nik ni mogel vedeti, da mu je s svojo opazko pričinil razglasje, toda odpustiti mu ni mogel. Želel si je priložnosti, da bi povedal temu Dunajčanu tudi kaj neprijetnega, tako mu je bil z vso dušo odporen. Šel je okrog miz in ko so ga zopet klicali, je prisedel k drugim, in slučaj je nanesel, da prav nasproti nadporočnika Muel-lerju. "Skoraj gotovo je že", je ta prav takrat govoril, "da naš polk ne ostane dolgo tukaj. Xe veselim se sicer Krakova, kamor bomo baje premeščeni, ta je prav takšno gnezdo kakor Praga, ali če pride človek iz Češkega ven, je to že tudi nekaj vredno. kazen naj bi živel v tej deželi." Z nekatere strani se je tako rahlo soglašalo, se vsem a so molčali, in dva mlada častnika, ki sta s* na skrivnem pač čutila Ceha, sta zmedeno povesila oči, kakor da nista slišala. , •lan Marija sc i* jeze tresel. Vsa njegova bolest, njegovo tarnanje, vsi vtiski današnjega dne so se nagloma izpremenili v neizmerno sovraštvo, v plamenečo zlobo. Ni imel temn človeku za zlo, da ni ljubil Češke, da mu ni ugajalo v Pragi, kaj to mar njemu! Kaj mu je bilo mar za njegove ljubezen ali neljubezen sploh! Toda da je s:nel kdo v Pragi, v sa-nein sreu Češke govoriti tako brezobzirno. da ni trebalo nikomur se držati mej sposobnosti, ako- se ni že oziral« na pravičnost, to ga je razerotilo. Ta Človek je vedel, da se je polovica navzočih rodila na zemlji, ki jo je psoval —. "Ah, to je t-iko, kakor Če trgovec s sužnji v ošabnosti stopi sužnju za vrat, če mu v objestnosti pljune v lice!" mu je blisnilo po možganih in stisnilo srce, no, tresel se je oni trenotek razburjenosti tako, da prvi hip ni mogel iz-pregovoriti. Dihanje mu je zastalo. Predno je toliko ponehal tolk srca da je bil zmožen besede, so drugi govorili že o drugih rečeh. Resnobnejši so namreč izkušali o-prezno se ogniti takšnim kočljivim predmetom. Govorilo se je o vseh mogočih garnizijah. "Najlepše4imata vi, gospodje, pomorščaki", je rekel nekdo, otr-nivši se k Jana Mariji, *1 vi vsaj vidite kos sveta —" "A ne pridemo nikdar na Dunaj v garnizijo", je hitro odgovoril Jan Marija. "In to uvažnjem najbolj, ker ga ni na zemeljski obli medta, ki bi ga bolj sovražil. Taksno gnezdo 'parvenu*, ki bi se rado igralo na Pariz in London in Bok ve kaj Se. Žaba, ki se napihu-je —" "A1T\ je rekel Dtinajčan, dfci-vidno hladno, no, glas njegov st je nekoliko tresel, '' meianhoteki nag pomoračak! Frotrim, nikar se ne razburjata. RazSaHl sem va kraljevsko Prago, kakor jo do ■utajo vri £a* *4 Naši časnikarji so smešni, toda Praga je kraljica", je rekel Jan Marija in njegove oči so gorele v plamenih. "Kraljica, res da obubožana, piakajoča nad svojimi padlimi sinovi kakor Ilekuba! Cunje vise z njenega škrlata. in vendar je kraljica, v tem ko vaš Dunaj ni dru«reotem se je sirovo posmejal ter izgovoril neko bedasto žalitev, takšno, kakršne rabi dunajska so-Irjra vseh stanov proti Čehom. "Pes!" je vzkliknil Jan Mariji, ter mu vrgel svojo čepico, ležečo na tleh v obraz. Nastal je prizor, ki je bil podoben kakšnemu nastopu v blazniei. Jan Marija in nadporočnik. ki sta bila kakor vsi drugi pri vstopu Vložila orožje, sta bliskovito nagrabila za dvoje na drevesu visečih sabelj ter začela sekati ka kor besna eden do drugega. Tudi .»stali častniki so skočili na noge, la bi ju pomirili, vsi so kričali in se razburjeno kretali. "Pozovita se na dvoboj", so kliknili nekateri, "to je pretep kakor v gostilni!" To so bili eni, toda drugi so se preeej udeležili prepira, na mah sta nastala dva tabora, in mnogi so segali že po orožju. Vsi so biii azburjeni in morda tudi vsled u-^itili pijač ne povsem v normalnem razmerju. Oni, ki so bili bo-jaželjni, so stali- resnobnejšim na j>oti in jih niso precej pustili k o-nima dvema, ki sta se ljuto borila. Fa zmešnjava pa je trajala samo nekoliko minut. Ugled predstojnikom, onih starejših gospodov, * ki so priskočili od kegljišča, je hitro zmagal, vsi so se sedaj potrudili, da bi nare dili konee boju. Posrečilo se jim je ločiti oba razdraženca. Pri tem se pa dvobojnikoma ni godilo dobro. ke*^braneč se pomir jevalcev, se nista zadostno krila proti udarcem, ki so še vedno padali z ene na drugo stran. Ko sta naposled prenehala, je bil nadpo-ročnikov obraz oblit s krvjo, a Jan Marija je stal oprt ob drevo, bled je bil in njegove oči so se na pol zapirale. Zdelo se je, da izgublja zavest. 'Samo lahko sem ranjen", je rekel nadporočnik, "malo raz-praskan". Imel je globoko urezno rano na desnem licu. '"To mu ostane za spomin do konca življenja in lepote mu ne pomnoži", je tiho rekel eden njegovih prijateljev v tem, ko so hrumeč zahtevali votle. Oni, ki so se bolj naklanjali k Janu Mariji, so stali krog njega in gn držali za roke. Večni Bog, on omedleva!" je kliknil eden, a drugi mu je odpel suknjo. "Njegove prsi so kakor razbite!" je viknil z grozo. Jan Marija je sedel na stol, ki so mu pa prinesli. "To ni nič", so trdili nekatei* Polkovnik je začel tako govoriti : "Sramujem se zaradi vaju, gospoda. toda sedaj ni časa za očitke. Sedaj gre za to, da bi vest o tem, kar se je dogodilo tukaj, ne prestopila prag?, tega doma. Za- j opravi, In Viltava ^ je v j^"^! htevam ^ V3ch navzočih, naj ob-'dila v belem dimn. zL s?ab je bil jubijo s častno besedo, da bodo ia M je samo eno željo inoleali o tem. Posebno vidva, pe- ljati se v Havranice \twt» ' A V"*™! sv^ih denarnih zadevah se ljubita, da smatrata ta nesrečni pogovoriva pozneje", je rekel Leo prepir za končan. ^ vsega tega se poldu. "Havraniee se ne smejo ne sme izcimiti uradna preiskava!' prodati, _ vsaj dokler bom jaz Ah on umira ! je zavpd mh* živ, ne", je dodal s slabom. otož-di e ustnik, ki je bil pripeljal Ja- nim usmevom VoTo^ t - - ♦ , 1 iManja- "Ne razburjaj se, ne mi-1 oULOvnik je pristopil k pol- sli o drugem nego o svojem zdra omedlelemu. v;u , "T. . .4 -p - , . l(tt., rJU" ^opold mora najti pnpo- To mme , je rekel. "Hitro , moček, da se torej ohranijo Ha-nekdo po kočijo. In nekdo naj ga; vranice, ako si že tako navezan na »premi domov. Dve kočiji!" je.ta posestvo - kar mi si pristavil. . iy glaVQ „ "Samo do časnikov ne sme besedica o tem!" Do časnikov ni prišlo besede, pri raportu se o tej stvari tudi ni govorila beseda, nadporočnik je odnesel sicer nekaj bolečin in pozneje nosil globoko brazgotino, sicer se je pa kmalu pozdravil, Jan Marija pa je ležal v svoji osameli sobi in se nahajal za tri korake pred smrtjo. Njegov nasprotnik je bil mnogo hladnejši, umel se je bolje biti. Razsekal mu je prsi in ga ranil do pljuč. Precej ko je Roza Marija izvedela. da je njen brat bolan, se je pripeljala s svojim možem. Bolnik je bil v deliriju in ni poznal nikogar. Bil je bled kakor >mrt. a nadze-meljski krasno so mu -žarele oči Prav takrat si je domišljeval. da se potika s Konstantinom v tro-pičnem prasrozdu in je neizmerno »rečen. Zdelo se mu je. da sta tam srečala Krista, in nedopovedno blažen mu je padel k nogam, mu klical, gledaje v sladke, velike njegove oči, naj se usmili njega in te ubogre zemlje gori na se ve ru.... In v onih zvezdam podobnih očeh je z zubljem gorelo obetajoče usmiljenje____ Roza Marija je bila ginjena, 111 dobro razumela tega, kar je govoril. ali zvok tega glasu, polnega navdušenja in solz je pretresel tudi njeno hladno srce. "On umrje!' je rekla svojemu možu in se zgrudila v naslanjač pri oknu. "Ni še izgubljen", je rekel navzoči zdravnik", ampak nevarnost je velika, ne smem vam te«*a tajiti." "Kaj naj storim, kaj naj storim!?" je govorila Roza Marija in spela roki. "Prenesti ga ne morete", je povzel zdravnik, "vsaj zdaj ne, morda pozneje. Edino, kar lahko storite zanj, milostiva gospa, da se v tem njegovem samskem stanovanju naselite in mu bolje postreže-te, nego ume njegov sluga." "Ah. ko bi vedeli, kako malo imam za to talenta", je od go v o lila Roza Marija, ki se je že zopet izpametovala. "Preeej pojdem v samostan usmiljenih sester in pripeljem sem eno ali pa dve —" "Res, to bo bolje", je rekel zdravnik z malce suhim naglasom. V kočiji je menil Leopoid: "Njegovi papirji gotovo ne bodo v redu. Na poslednjo voljo pa še misliti ni'mogoče —" Malo se je zamračila, usta je odprla za neprijazno besedo, pa je ni izrekla. "Odpusti", je rekel Leopold, -"ranil sem tvoio rahločutnost, toda jaz gledam na vse s praktičnega stališča —" Povesila je oči in mela s čopom pri kočijinem oknu. "Edina njegova sestra sem in bližnja sorodnica". je povzela čez trenotek. "Čemu testament, in ko bi se zgodilo najhujše? Bog daj. da bi se ne zgodilo!*' To je mislila odkritosrčno. Saj ga je imela rada, kolikor je sploh premogla, vrhutega pa ostanek njegovega premoženja pa ni bil tako velik. Prišla sta v samostan in dve pestri sta se precej napotili k bolniku. Trajalo je tedne, predno je Jan Marija ozdravil. Naposled je vstal. Petrin je bil že v pisalni jesenski SENZACIJONALNA IZNAJDBA. True translation filed with post 1 Father MeQlngerjev glasovit rastlinski master at Xew York on Not 5- 1M7- 1 faj poMft tisoeerim a!f rvravi zdravje na-ruvuim potom. Nobenih ali nevarnih dro-gij — same »Mite zdrave rastline. Ml lahko napišemo cele strani, ako hočemo, da povemo koliko je zadolžilo zdravje oulh, . l bili hol -t Father Moll logarjev glasovit rastlinski eaj l»i morali jemari stari in m!adi. ako žele dobro zdravje. Ta odstrani vdihalne strnpe. drži sistem Oist in od- Vojne operacije v Palestini. Trne translation filed with :he po-t master at New York on Nov. 5. 1917. as required by the act of Oct. »i, 1017. Londcn, Anglija. 2. novembra. Sinočno angleško poročilo se gla«i: "Genera! Allenbv poroča, da . „ w ^^ drži postojanke, ki krijejo Beer- stram maznlje: boljši kričistilee še ni a * , ^ i bil narejen Pomaga tndi revmatiftum. ^fa od severa. — Z uspehom snu. ker delnje na jetra in ledi«-e. Za zaprtje. indisgestljo. nenil v želodcu, ner- naskočili š«? druiri del turške fronte. Ubitih je bilo veliko število nili smo tudi eno strojno puško." Špansko ministrstvo. sicer ne gre Cez nekaj časa ae je odpeljal] . 'Hvala ti za tvojo dobro voljo', nad poročnik z obvezanim obrazom ' - » - - - - - - J * je odgovoril brat in ji hvaležno sti-snil roko. Drngi dan se pe odpeljal na deželo. do svojega stanovanja in tudi Jana Marijo so spravili domov. Drugi so ostali najbrž zaradi * Pustfl je precej prinesti iz pod- ^po^^z^tpo^gtre^. .taro pobilo in nreddje ^ ^ ^ «o bUa pri zivlji ]\Oei * « tem, da nasledki tega *ju njegovi* roditatiev odrti neprijetnega dogodka pač ae postanejo remi Vng nas ja zaaejal ta narod-^ j*...... (Dali* vozni glavobol p.^lji ji.oO za pet me- Turkov. 15 jih je bilo vjetih; zaple seC-110 ztlravljenje tega starec rastlin-skega čaja. ki napravi dom po starem dobrem naeinu. Ako vam ni sosetl pril>orored- 14 East Parit Waj N. S. Pittsburgh. Pa. J s^Jnjk POSEBNA PONUDBA SAMO Z.\ STIKI TEDNE, DVA DOL.\RJA NA TEDEN. DR ROSENTHAL, S P EC IA LIST, ^ ^ «22 PENN ATE, PITTSBURGH. PENNA Dr. Rosenthal. »peeUlist ie te* 20 let Ako Imate kako bolezen Iz kateregakoli vzroka, bolno kri, rte nervozni, bolan želodec, ledlce, jetra, mehur, revinatirem. mazulje ali kakorkoli drugo bolezen, uprašajte za nasvet Dr. Ro^enthala ln povedal vam bo če rte ozdravljivL , Dr. Rosenthal zdravi s najboljšimi zdravili, ki j in dobi U £vop* Indije. Kitajske. Jožne Amerike ln vseh drugih krajev sveta. On teli ■dravtti le dvoje bolnike Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave,, Pittsburgh, Pa. u»»MTlj«a * Pittsburgh«! («t 20 Ut. Uradne are tadeoako od 9. tjutrm; do S. p.>i> J. Ob fetrtk.k ;n sobotaS od ». ijutraj do a mrmter. Ob oedeljab od i j. x^aLraj Jo X j^poldne. Govori »e sIovtn»ko. Ne sdrmri po ooftti. kreiit* i« obdriile to ob;»» )• kako drnjBtvo namenjeno kupiti handoro. zastavo, regaij* ^odbene Instrumente, kape 1M., ali [»a kadar potrebujete ure, veri*W. prlvrv * prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cen* vpraAato. Cpraiaeja le 2c. pa al bodete prihranili doiarje Cenike vet vrat poilljamo brezplačno. Ptflte poaj rVAN k CO., 4M Chaatnnt It CONEMAUGH. PA KRASNA PONUDBA. Doctor Sloan slavni Sjiecialist X-žarkov nudi svojo služl>o vsem bolnikom tn s tem da priliko vsem onim. ki »o bili neuspešno zdravljeni od drugih zdravnikov in potrošili velike fivote denarja ne da bi dosegli kake uspehe. Ne plačajte zane-uspešno zdravljenje. Moj urad ima vse moderne priprave za popolno preiskavo in zdravljenje vseh dolgotrajnih bolezni. Moj namen in en sam obisk vas bo prepričal. Ne čakajte svojega zdravnika, da vas pusti in pošlje k meni, pridite sam L je ozdraviti vsakega bolnika POSEBNO NAZNANILO. Jaz hočem Vaše zaupanje, jaz hočem, da se z Vami pomenim o vseh težavah ▼ vasem lastnem jeziku. Zapomnite, da jas nisem navaden zdravnik, ampak specialist z več let skašnje ▼ zdravljenju bolezni kot je Vaša. take. ki »o drugi opustili, čimdalje ste bili bolni in čimbolj komplicirana je Va.^ bolezen, tembolje volim, ker Jaz želim storiti, kar bo drugi poskusili, pa niso mogli storiti. Jaz nečem niti centa vaSega težko zasluženega denarja, dokler Vam ne pokažem kaj znam narediti. Ni Vam potrebno izgubiti delavni čas in zdravljenje je prijetno bres vsakih bolečin; torej razL3no od vseh drugih. Jaz \ra*m čudovite stroje za zdravljenje vsakovrstnih bolezni ln čudili se boste. Ako me obi&Jete, Vas bom osebno zdravil z namenom, da vas ozdravim v najkrajšem času. MoJa popolna preiskava s rabljenjem X-žarkov bo pokazala pravo bo-lezen Če so drugi le mislili, pridite k meni ln dokazal bom. Ne odlaSajte, pridite takoj, ker nazadnje boste le pri&i, zakaj ne zdaj t Vabim a preiskavo ln nasvete zastonj. mm QLA8 J 917. ILOVKHBKO poop, društvo ® svete Barbara Jsl KA SEDXH JEKE DRŽAVE SEVERNE Sedeš; FOREST CITY, PA. m SL jsonarj* 1Ml v Marl GLAVNI URADNIMI: : r. S. TAUCHAR, «74 Ahza? Ave, Sock Sprtega, Wya Podpredoodaik: JAKOB DOLENC, box 181. Brooch tan. Pl Tajnik: FRANK PAVLOVČlC, b~x 647 Forest City, Pa. PoomAbI tajnik: AVOCFT GOSTlfiA, box 3*0. Forest City, Pm. Blagajnik: JOSIP ilARINČIČ, 5806 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. Po»<*ni blagajnik In aaapolk: ANT. BOCiiEVAK, RFD. No. 2 box 27, NADZORNI ODBOR: Pmdsodnlk aads odbora: JOSIP PETERNEL, baa 06, WUlock. L nadaocnlk: JERNEJ HAFNER, box 63, Sordino, Pa. L nadaomlk: IVAN GRO&ELJ, 88S EL 137th 8L, Cleveland, POROTNI ODBOR: Predaadnlk porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, R Mineral,_ L porotnik: FRANC TEKOP&C, R F. D. Na 3, box 146, Fort Smith, Ark, A porotnik: JOSIP OOLOB. 1916 So. 14tU St., Sprincfiold. IU. VRHOVNI ZDRAVNIR: Dr. JOSIP V. GRAHER. 843 EL Oblo St., Pittsburgh. Pa, Uradno glnallo: "GLAS NARODA", 82 Corttamtt St. Nom Tort; U. T. Oanjonn drnAtva, odroma njlb uradniki ao naprofcnl poliljati no te-ptoo direktno na glavnega tajnika ln nikogar dragega. Denar naj se pa po-■IJo edino potom pottnih, ekapreanib ali h»»w»wth denarnih nakaznic, nikakor pa n# potom privatnih Čekov, na naslov: Frank Pavlov«*, Fannera S Miner« National Bank, Forest City, Pa. T Stečaju. da opadjo društveni tajniki prt poroBllh glavnega »-f^v, kake pomanjkljivosti, naj to nenadoma ne sna nI Jo urada glav. fe ■umore napako popraviti Srebrna ruda KALIFORNIJSKA POVEST Spisal: Bret Harte 10 (Nadaljevanje.) v i no K«v Tatebrr j<» jc začudeno pogledal. f — Ali ničesar ne opazhe? — «ja jc vprašala zatem. — Kaj naj opazim T — - Ali tie veste. o <"eui neprestano, premišljuje t — O čem » Ona »ie nepre^tanp »ui-di, da je posestvo last njenega strica, nadalje je prepričana, da. da bi do te lastnine prav lahko prišel, bi va* ne bilo. Sveti Bojr. — je rekel _ kaj takega mi pa še nikdar ni padlo rlavo Ne, te^a ne morem vrjeti. — To bi bilo malo preveč čud- — Ne vrjamem in ne vrjamem. Oo«pt Plodffitt jc bila razžaljena. ln k<» je inihajala jc mrmrala sama seboj: — No. no, s. boat a ie p'Holažila. — Upam, da ne bo nič hudega. Roy j, pM samo >»iiielilja! in i*kal prilike, kdaj se bo sestal s Carmen. Nekega večera jo je vseeno dobil. Sprva j< bila žnjim precej osorna, potem sta &c pa začela pre-eej prijazno pogovarjati. In slednjič jk» dolgotrajnem premUleku ga je vprašala: — Zakaj *le s*- polastili premoženja mojega atriea? <; »>podična, jaz nisem vedel, da je majna last vašega strica. — Vidite, ic zo|m-i lažete. - Ne. gfmpodirjia. jaz nikdar ue lažem. — Ali nixie videli podarilne listine s podpisom governerja >Ii-haltorene? — Ali ni*te slišali, kaj so izpovedale priče? — Vsak podpis ^ lahko ponaredi, priče pa rade lažejo _ je rekel Roy samozavestno. — Kaj pravite? No. da se vsak |»odpi.s lahko ponaredi iu da priče lažejo. — Kaj mislite * bes*>do "ponarediti"? — Ak<» jc človek dovolj izvežbau, lahko po kratki vaji ponaredi vsak podpis. — Ako se tak podpis uporablja v dosego kakega ai-lj». a« pravi podpi*u potiaredba. Carmen jc naenkrat prebledela. — Gospodična Carmen, kaj vam je? Carmen s,» je naslonila ha steno in začela buljiti skozi okno v daljavo. Po letih je bila ae mlada, toda v splošnem popolnoma do zorela. — Ko je slišala eno samo besedo, jc vse spoznala vse izpre-v klela. Rov je videl, da zelo trpi in to mu jc zadostovalo. — Morda so prevarili vašega strica? — je rekel po kratkem >nolku. — Molčite ne besede več! • On je ubogal in molčal. — Kje je tiifta listina, kje je pokažite, takoj! — Nikar ne bodite neumni! stric svoje papirje? — Kje pa so? — Najbrže jih ima advokat. — Kdaj pa grem lahko k njemu? — Ali hočete uslišati mojo zeljo, gospodična? — Da. — Toda, katero željo? — Ostanite že vsaj toliko časa tukaj, da mi boste oprostili. _ Oprostite, gospodična, jaz nikakor nisem imel namena žaliti vas _ Prosim v«s. če mi morete, odpustite mi. , — Ali lahko odidem jutri zjutraj ob rori? — Ali lahko odidem, le se mi izljubi ? — Seveda če že ravno hočete. — Kdo vas more vstavljati? — Najlepša hvala, gospod. Zatem sta šla na iz prehod, toda medpotoma nista izpregovorila Ikobene besedr V duši mlade Carmen jc divjal silen boj. — Čimbolj ye premi Jjevala, tem manj misli je bilo v njeni glavi. Ko sta se vrnila k hiši, je naenkrat vzkliknila in se zasmejala zvonkim glasom: — Lahko noe, don Royal! — Sladko spite! Tatehcr jo je začuden gledaL Takoj na prvi pogled je izprevi- <1*0, da ue more in da najbrie nikdar ne bo razumel njenega del^ - « — Veste, to je samo zaradi stare tete. Po teh besedah je pokazala ua oano, ki je bilo ae razsvetljeno — Lahko noč, le pojdite zdaj! — Skrajni čas je že! Sel je v vas in dobil nekega dninarja, kateremu je naročil, da mora naslednji dan obe ženski spremiti v mesto ter preskrbeti voz. Nekako potolažen je legel k počitku. Kako se je pa začudil naslednji dan, ko so mu povedali, da se jc gospodična Carmen že odpeljala ter da ni vzela svoje tel seboj. V velikem strahu se je napotil k gospej Plodgitt. — Stara dama je bila zelo ogorčena. — Saj sem vam pravila, saj sem vam pravila — je govorila in se izprehajala po sobi. — K svojemu stricu je šla. — lu ko bo enkra\ pri njem, mu bo vse poveda'a. — Vse mu bo povedala? — Zlodja, kaj mn more povedati? — Najbrže ničesar, česar ne sme — je odvrnila starka in pogledala v kot. In starka je imela prav. Carmen se je res odpravila v Monterey. Konja jc tako podila, da bi se kmalo pobil. Zatem je odslovila služabnika z vozom, rekoč, da se bo odpdja-la s pamikom v San Francisco, kjer se bo sestala s svojo teto. Ko je služabnik odšel, se je napotila v pisarno državnega pravilnika Wooda, ki je bil onega časa pravni zagovornik njenega strica Njen stric Viktor Oarcija ni bil v mestu na d oh rem glasu. Ljudi so ga dolžili marsikatere nepostavnosti, toda dokazati mu ni mogel nihče ničesar. Drugače je bilo pa s Carmen. — Vse jo je gledalo, posebno pa možki. Pravdnik Wood je je bil vesel. — Sprva je govoril ž njo kot. z otrokom, ko je pa izprevidel, da je postala zadnji čas precej odločna in bolj premišljena, jo je hotel na drug način razvedriti Ona ga pa ni poslušala. Takoj po »prvem pozdravu je rekla, da jc prišla v imenu svojega strica pregledat papirje in listine, ki se tičejo "Blue Mass" družbe. - Pravdni jc takoj ugodil njeni želji. Ko je pregledovala listino za listino, so se ji lica pordečila. Njen izbiren spomin in ostro oko je nista mogla spraviti na napačno pot. Da, nobenega dvoma ni bilo več: — ona je ponaredila podfcas governerja Mihaltorene. — In kljub temu se je smehljala, ko je pogledala Wooda. Wood je je prijazno pogledal rekoč: — No, ali še kaj zahtevate, gospodična? — Nekaj bi vas prosila, gospod, samo ne vem, če boste ugodili moji prošnji. — Kar povejte, gospodična. — Storil bom vse, kar bo v moji moči. — Ali smem vzeti te listine k svojemu stricu? — Tekom ene ure bom že nazaj. Ce bi bil Wood še tako star mož in če bi bil še tak sovražnik žensk, bi se ne mogel protiviti tej prošnji. — Iz srca rad. — Seveda. — Na vsak način. — Hvala vam. — Po preteku ene ure vam bom prinesla listine nazaj. Carmen jc držala besedo. Še prodno je potekla ena iira, se jc vrnila v pisarno in izročila Woodu listine. — S prijaznim smehljajem se mu je zahvalila, izročila mu je pozdrav od svojega strica in odšla v pristanišče. Tam je sedla na parnik. ki jc imel še isti večer odpluti v San IVancisco. Naslednji dan se je opotekal Viktor Garcia proti pisarni svojega advokata. Sunkoma je odprl vrata ter začel jecati: — Carmen. Carmen! — Kaj je? — Kaj hočete? — Carmen. — Ali je bila tukaj Carmen? — v^*era-j bi,a- — božjo voljo, kaj se je zgodilo. — Bojim sc jc. — Ona nam napravi še lahko resne neprilike. — Zakaj? — Kako to? — Jaz ne razumem. — Zakaj* — To je neumno vprašanje. — Ona vendar drži z na širni sovražniki. — Tukaj, poglejte! Pomolil mn je pod nos pismo brez podpisa. — V pismu je bilo sporočeno, da je njegovo nečakinjo podkupil njegov nasprotnik k da sc je mora vsled tega paziti. Pismo je pisala s svojo okorno roko gospa Plodgitt. — Ni mogoče, ni mogoče! — se je čudil advokat. — Saj ti je vendar poslala še prejšnji teden petdeset dolarjev. Viktor je trepetal po vsem telesu. — Pa vseeno, pa vseeno.... — Iu poleg tega je bila včeraj tukaj v tvojem imenu. _ V tvojem imenu je tudi zahtevala listine ter mi jih jc tudi pošteno prinesla nazaj. * Viktor jc lovil sapo. —- In ti! :—.Ti si ji dal listnic? (Dalje prihodnjič)-. BOLNI MOŽ PRIDI K MENI. Pridi » vsako kronično, nervozno aH zapleteno boleznijo, ki potrebuj« zdravljenja Specijahuta. ISCI POMOČ TAM, KJER JO MOREŠ NAJTI. Stopi na pravo pot k zdravja. Molčite: — Prosim vas! — .laz nočem slišati nobe^ - jc vzkliknila. — Takoj mi Jo — Ali mislite, da mi je dal vaš 717 Liter* Avt. 2nd Floor PITTSIUKN, PA, od 9. dopol do 4. popol. Zvečer od 0. do 8. zvečer. Ob nedeljah samo od 10. dopol. do 2. popoldne. Dr. Koler SLOVENSKI 7MAVMK O Awh Pittsbrgk. Pa Dr. Koler je najstarejši dovenski zdravnik, Specija-ttat v Pittsburgh*!, ki Ima 28-letno prakso v zdravljenju vseh motklh bolezni. Zastrupljanje krvi zdravi a (la-•ovitim *Q€. ki ga J« lzuroel dr. prof. Srlich. Ce Imate moaolje ail mehurčke po telesu, v «rlu, izpadanje laa, bolečine v kosteh, pridite ln lsčiatll vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze. Vse mofke bolezni zdravim po okraj-ianl metodi. Kakor hitro opazite, da vam prenehuje zdravje, ne čakajte, temveč pridite in jaz vam ca bom sopet povrnlL Hydrocele all vodno kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbtu In včasih tudi pri puščanju vode. ozdravim z gotovostjo. Revmatizem, trganje, boiečIn*, «-tektlne, srbečico, ikrofla In drugo kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času In ni potrebno ležati. Uradne ure: vsakdan od 9. ure zjutraj do 8. zvečer; v petkih od 9. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od zjutraj do 2. popoldne. S poŠto ne delam. — Pridite osebno. — Ne pozabite Ime ln Številko! Zdravim samo moike osebe. Rada bi izve*ie»la od rojakov v ruskem ali itaij a nekem ujetništvu, če se nahaja med njim: kateri mojih bratov JOŽEF ali ANTOX VIDMAR iz Verda pri Vrhniki, ljubljanska okolica, in za svaka ANTONA TKAVC. ki se nahaja že dve leti v ruskem ujettJtrštvu iu je doma iz Šent Jatiiža pri R-ečici na Sip. Štajerskem. Prosim, če kdo ve za njih •naslove, da mi poroča, ali naj se pa sami oglase. — Ivanka Za vodnik, rojena Vidmar, 990-30th St., Milwaukee, Wis., U. S. America. (5-7—11) Dr.LORENZ. Uradno aro: dnevno od 9. dopoldne do 8. uro irefitr. V petkih od 9. dopoldne do 2. popoL V nedeljo od 10 dop. do SL popoL ML LOBENZ, Rojake v italjanskem ujetuištvu prosim, ako kdo ve kaj o mojem bratu JAKOBU ROBNIK, doma od Kaplje, politični okraj I.ipnica na Štajerskem. Prosim cenjene rojake, da mi kdo javi njegov naslov, ali pa naj se mi sam oglasi. — John Robnik, Box 702, Ely, Minn., U. S. Ame-rica. __(3-6—11) Iščem JOHNA SKIJL, podomače Markonov iz Beča pri Ilirski Bistrici. Pred štirimi meseci je bU v Pittsburgh, Pa. Prosim, če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, za kar mu bom zelo hvaležen, ali naj se nii pa sani oglasi. — Alois Sedmak, P. O. Box 343, Braekenridge, Pa. (3-6—11) Želim izvedeti za naslov svojega brata ANTONA ZORC. Duma jc iz vasi iSehorje št. 25, pošta Kosama, Notranjsko. Zadnjič sva bila skupaj v Fayette Co.. Pa., potem je pa odšel nekaj v ( leveland, Ohio, in zdaj ne vem kaj je ž njim. Prosim cenjenc rojake, ako kateri ve zu njegov naslov, naj mi sporoči, aok pa sani čita, naj sc javi svojemu bratu: Andrew Zore, Thompson No. 1. Republic, Pa. (2-5—11) PRIPOROČILO. Rojakomf v državi Kansas naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PEZDIR. ki je pooblaičen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo šli na roko. S spoštovanjem Opravniitvo "Glas Naroda". Rojake v ruskem ujetništvu prosim, ako kdo ve kaj poročati o mojem bratrancu KARLU -GLAVAN. doma iz Dvora pri Žužemberku na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake v ujetništvu, da mi kdo naznani njegov naslov, ako pa sam to bere. naj se mi zglasi.'—- Antcrn Gla-van, 1374 E. 40. Cleveland. Oliio, U. S. America. (3-6—11)_ _ Iščeau svojega brata JUSTA ČER-MELJ, doma iz Ustja pri Vipavi na Kranjskem. Nahaja se nekje v ruskem ujetništvu. Prosim cenjene rojake v ujetništvu, če kdo ve Kij o njem poročati, ali naj se pa sam javi svojemu bratu: John Čermelj, '(583 Independence Road, S. E.,. Cleveland, O., U. 8. America.' (2-5—11) Rada bi izvedela za svojega brata JAKOBA J. MAHNICA. Nahaja se v ruskem ujetništvu. Doma je iz Storjen pri Se«žani na Primorskem. Prosim cen je- _____ ne rojake ujetnike, če je komu popravljale po znano njegovo bivališče, da mi1« trpotno la oanoalJlTO. javi, inu bom zelo hvaležna, ali naj sc sam oglasi svoji sestri: Mrs. Frances Ziuiermaii, 2645 Hickory St., St. Louis, Mo., V. S. America. (2-5—11) Rojaki naročajte m na "Glaa Naroda", največji alovenakl dnevnik v Mr. dxflavnk. HARMONIKE Y popravo sanaaljlvo milo poBjo, ko* mm M trd IS lot tukaj t tam posta la aoflaj v arojan lastnem doma. V popravo* kranjsko kakor rm dnek po dota ka- vprašanj. >1917 POZOR ROJAKI car tudi za moftke brke in brado. Od m mašila armetejo v Itlh tilnik kn coati in dolgi las j« kakor tudi -t-* mm brki ln brada ln ne bedo odpadali ta osiveli. Beemartasm. kostiboL ali tr*a-ojs t rokah, nogak ln ▼ krtin, t osmtb dneh popolnoma osdrarlm. rano. epskUna. bula. ture. kraste ia pint*, potne aoc*. kurja očesa, osebline v par dnsvik popolnoma odstranim. Kdor bl moj« adravlls bra« uspeha rabU mn jamčim sa fS-M PUHts takoj po esolk. ki na takoj aastonj. KOLEDAR za Ms tOIT JAKOB WAH6I0, Ava^ Olavalaad, OMo. Cenjenim rojakom v Coloradi. naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH m m a DELO OKUSNO. m »m IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. ■ 9 ■ UNIJSKO ORGANIZIRANA. ■ ■ ■ POSEBNOST SOi - DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. VBA NAROČILA FOdUITB NA I 4 Slovenic Publishing Co., 82 Cortland i St.. New York. N. T Dr. Wan. ASdsn. PREISKAVA VAS NE VEČJA NIČ. ako prejmete zdravljenje. Natančna in pozitivna PREISKAVA Vam sa*otovi VaS FIZIČNI pol žaj ter Vas vvposobi. da nastopite pravo pot. ki vodi k ^dravju ter Vas mogoče obva ruje muk in negotovosti zdravnikov. % Večletna iskufinja. Najnovejše zdravljenje z zdravili in elektriko. Nova moderna oprema. Vse najboljte za bolnike. . 2 »anstvenimi metodami se prepreči na stotine operacij pri moških in Ženskah. Ako se Vam ni mogoče reSiU trpljenja In ste obupani, zglasite se pri m^rn^m^S^iSe^' ^ V ™ ^^ » ALI BOLEHATE »»"»MJivosti. prshudem utripanju srca, slabih prsih, potrtosti. slabosU. glavobolu, omotici, migljaju pred očmi, raku. ^vSdcS, bolnem rtir^^J Te bote«ni »n »o prvi »»ki ln sva rilo. da ste izgubili sdravje ia moč. r^^T1'" r0*1" ^ KAdar me obiščete, se bodete pre- ^^l^^^L^^il^^JfLksjtl o uspehih se bodete le^rnS^nTS^ ^ ^ko »k^te. je nevarno. Bo- . Of. lipa, 717 UMr AMN, Pfttstargl, Pl. ..........immm*mBmrnm Veliki vojni atlas Tcggknjocih se evropskih drža? m pt kmgskih posestev vseh vdesff. Obsega 11 raznih temQevklo?«! CENA SAMO 25 CENTOV. inHIO MAPO CELE EVROPE VELIKO STENSKO MAPO, HA EMI 8TBAVX SB-DIEJEHS DRŽAVE HT HA DRUGI PA 0HTJ SVET, OKHA $8.00. ki jo pooblaičen sprsjamati naro6 nino aa "Glas Naroda" in isdsjati tozadevna potrdila. On j« grad Letj ia večkrat prepotoval <*r*Bva, T katsfik aa m8 rojaki aa^sai Ib ja po«wd dobra pa«, Umu K Z MEJO RA JE 10 CSETOV. HaročOa in d KRANJSKE IE SAL> Z ITALIJO. « poflJUaaa: Slovenic ftMd^ Cimpusy