9М
ИдгашапкпБо^
y«rla« vbA Sobitftlettuae: Kkgenfurt, Blmn&rdkrlm#: U, Po«tfaxdi 116 / BemffepraU (Im voraus lahlbar) топаШсћ RM 1 — fr«l Haua (elaechUeQUch RK 0.00 ZuetellgebOhr .AMMeteOimgeo đer Z#ltnn* fttr dea nachfolfeaden Monat werdfa nur edirtftllcb uađ nur bU 26, dea laufenden Monati angenommen
Nr. 89.
Krainbnrg, den 19. Mai 1943.
9oren|sfti Arolcc povxame besedo
ill naj poslane Gwenjska masni grob?
Kai bi morali povedati bandltl, če bi govorili resnico - Zverinski umori, ki označulelo svole storice
v zadnjih številliah smo se pečali г delovanjem banditov, Iti tako radi trdijo, da se bojujejo za »svobodo« Gorenjske, v resnici pa ne delajo nič drugega', ko more, ropajo in plenijo. Metode, ki se jih poslužujejo, se v ničemer ne razlikujejo od onih boljševikov v Sovjetski uniji, ko so tudi pomorili vse, kar jim je prijalo, ki so odstranili milijone kmetov in ostale razlastili, ki so poklali na tisoče duhovnikov, ki so razdejali cerkve in napravili iz njih kina. Nek čitatelj iz Gorenjske zavzema danes stališče do nastopa banditov in jih prikaže takšne, kakoršni so v resnici, in ne takšne, kakoršne se delajo. On pravi, kaj bi banditi morali govoriti, če bi govorili resnico. Zato priporočamo vsakemu bralcu, da čita ta dopis iz krogov čitateljev.
»Ko so v aprilu jeli poročati časopisi o nmoštvenem umoru v katinskem gozdu, je ves svet postal pozoren na ta gnusen zločin. Tudi na Gorenjskem je' zločinski umor 12.000 poljskih častnikov našel pozoren od-mev.Sprva se ni polagalo dosti pomena na to, šele ko je bila med narod razširjena znana brošura »Zakon banditov«, so ljudje pričeli dvomiti, kaj to pomeni. Z mimo vestjo se lahko trdi, da še nobena sličnih brošur, v kolikor jih je bilo doslej izdanih, nI našla tako ugodnih tal, kot pravkar omenjena brošura »Zakon banditov«. Brošura »Zakon banditov« nam je le pokazala dela banditov , takoimenovane »Osvobodilne


Žrtev banditov na Goienjskem Na zverinski način so bili v noči na 24. marca 1943. v svojem stanovanja po banditih umorjeni SO letni čevljarski mojster Ignaz Stupitza v Felbern 18 pri Lukowitzu (Kreis Stein), njegova žena Anna Stupitza in 20 letni sin Franz Stupitza, mlajša sinova Jo-set in Felix Stupitza sta odpeljana.-'—. V ilustracijo predstoječega dopisa iz kroga čitateljev, ki mu ni treba več nobenega komentarja.
fronte«, kakor se banditi sami _ nazivi je jo, ki pa se v zadnejem času le nič kaj radi ne nazivi je jo »Osvobodilna fronta«.
Toda kakšno zvezo pa naj bi imel katin-umor poljskih častnikov z banditi na Gorenjskem ? Ali so mar šli banditi v Ka-tin morit nedolžne žrtve? Tega ravno ne, ker so banditi bili le preveč doma zaposleni z zločini umorov in požigov, ker so hoteli v polnem postati verni posnemovalci bolj-ševiških moskovskih zločincev, katerih poglavar je svetovni velezločinec g. Stalin, tako moskovskih boljŠevjkov kot tudi gorenjskih banditov, ki jih diči oboje edino zveličavna rdeča zvezda. Da je temu res tako, je treba samo malo slediti delovanju ban-ditskih tolp. Toda raje poslušajmo kaj nam sami govore ti »Osvoboditelji naroda«. Le poslušajmo, da nam povedo, kdo so ?
»Med nami so zastopani vsi stanovi. Vse-učeliški profesorji, ki rešujejo revnega kmeta s tem, da ga osvobojajo živine in poljskih pridelkov, da se kmet revež ne muči z prigaranimi stvarmi e tem, da bi
jih v miru sam z svojo družino zavžil po potrebi. Gimnazijski profesorji, ki delajo za razširitev slovenske prosvete s požiganjem kmečkih vasi, z razdiranjem telegrafskih in električnih vodov in mostov. Je med nami inteligentnih ljudi, ki uničujejo kapitalizem kmečkega ljudstva in delavcev na Gorenjskem, in delajo za dobrobit istega ljudstva s terorističnim uničevanjem. Pa tudi delomržneži, pocestne barabe, lenuhi, postopači, BO naši dobri pomagači, ki se odlikujejo z zverinskim pokopavanjem ne le mrtvih, ampak če treba tudi živih svojih žrtev. Tudi nežni spol je zastopan med nami, katere uradno nazivljemo »tovarišice«, pametni ljudje jim pa rečejo »partizanske vlačuge«, ki so jako delavne za narod z vlačugarstvom in hudičevskim mučenjem nedolžnih ljudi. Mi vsi našteti in nenašteti »osvoboditelji« naroda spadamo v krog tistih ljudi, ki jih vsi Slovenci z malimi izjemami imenujejo »zločince, morilce, mučite-Ije, satane« A mi vendar nismo zločinci!
Dokazati vam hočemo, kaj smo mi »osvoboditelji« delali? Predlanskim letom so začele padati prve žrtve, kot pravijo ljudje: otroci, ki smo jih celo sežigali, matere, ki smo jih lastnoročno klali: otroci pod materinim srcem, ki smo jih morili v materah: bolniki, ki smo jih streljali: starčki, ki smo jih neusmiljeno morili: dekleta, ki smo jih oskrunili in napol žive pokopavali; fantje, ki smo jim zvezanim ušesa rezali, lase pulili in jih s koli pobijali; možje, ki smo jih žive pekli: duhovniki, ki so nesebično delali za blagor naroda: dijake in učitelje smo vlačili po gozdovih itd. itd. Dalje so bili na-
še žrtve vsi tisti, katerih trupla so razmetana po divjih zvereh po gozdovih Gorenjske, Dolenjske in Notranjske, katerih razpadajoče glave, odsekane od trupel, leže ne-pokopane, ker jih domači niso mogli najti. In naše žrtve so vsi, in teh je na tisoče, katerih trupla leže napol pokopana po neznanih krajih gozdov, jamah in rupah. Dobro si torej zapomnite, vsi ti so bili naše žrtve. Ti so morali skusiti naš nož, našo sekiro, našo britev, našo puško, našo sol, ki smo jo natrosili v razrezane ude, da ni nastopil prisad (kajti mi smo usmiljeni ljudje), naš krop v katerem smo preiskušali vztrajnost žrtev, naše grmade, kjer so žrtve kazale svojo plesno umetnost, ter naše igle, ki so jih čutile matere, da ne bi imele zaroda. Z usmiljenim srcem smo obešali na drevesa žrtve tako, da so med življenjem in smrtjo viseli po več dni, in če je te zeblo, smo pod njimi kurili, kajti mi radi pomagamo ubogim.
Mi smo hoteli ljudi osrečiti z brezbožnim
3. Jahrgang.
ubijanjem, merjenjem, muCenJem In т1аЛн ganjem, pa za 6udo niso hoteli nafiegcC rdečega raja v zelenem gaju. Toda IJuije božji! če nam ne verjamete, dragi Gorenjci* nič več, verjemite nam vsaj tole:
Mi smo isti ljudje danes in včeraj, letoe in lani in bomo prihodnje leto, in Se in Se nespremenjeni, vedno enaki: »Med vsemi zločinci največji zločinci! Zato prihaja med nas ali nas podpira le tisti, ki je zločinec!
Zato k nam, ki smo za »svobodo, enakost, bratstvo« v svojih umorih, požigih, k nam vsi morilci zločinci, tatovi, roparji, vlaču« garji, nasilniki, mučitelji, požigalci! K nam komunistom vsi, ki hrepenite po tujem blagu!
Mi smo torej »Osvobodilna fronta« in smo junaški, da nam ga ni para. Čim ovohamo v bližini nemško policijo, jo ubere-mo iz gmajne v gmajno kot zajci iz grma v grm. Če se ta ali ona vas izseli radi tega, ker smo se mi zatekali vanjo, in bi se morali postaviti v bran za ljudstvo, jo poce-dimo proč ter rečemo ljudem, da smo bili daleč v drugih krajih, kajpada na ropanju in moren ju«.
Tako bi nam sleherni bandit Iz globine srca govoril, kar je zgoraj pisano. Za konec pa kličemo vsem Gorenjcem tele besede: Kdor hoče ostati Gorenjec na gorenjski zemlji, je proti komunistom! Kdor pa hoče ostati katoličan, je tudi proti komunistoml
Gorenjci pravijo: »Raje v smrt, kot k banditomr*
Vojna v Afriki /
Ali je bila borba za Afriko, ki se je sedaj začasno končala, zaman ? Vsak Nemec, vsak Evropejec, ki se zavestno bojuje v težkih obrambnih bojih proti amerikanizmu, bdlj-ševizmu in proti tistim, ki stoje za njima, ve, da to nikakor ne more biti. Kakor pred enim človeškim rodom ni bil zastonj odpor nemških mož proti britanski premoči v Ka-merunu, Jugozapadni in Vzhodni Afriki, čeprav ni končal z zmago, ravnotako ne sme sedaj zaključena triletna junaška borba naših junakov in njihovih italijanskih zaveznikov povzročiti resignacijo in vzeti pogum zaradi tega, ker zaenkrat ni mogla preprečiti, da se Anglosasi ne bi mogli polastiti celotnega severnoafriškega ozemlja. O uspehu ali neuspehu pa ne bo odločeno v kakšni
IVatrlni boji proli sovjelskim pošiljkam
Nočni napad na vojašlce posamezne cilje v londonskem prostoru
Oeberkommando der Wehrmacht je dne 17. maja objavilo:
Iz prostora pri Veliki jem Lukiju javljajo o lastnem uspešnem bojnem delovanju. V raznih drugih odsekih vzhodne fronte so nemške udarne čete presenetljivo vdrle v sovražne položaje, razrušile številne bojne postojanke in pripeljale ujetnike in plen. Posamezni napadi Sovjetov so bili zavrnjeni deloma ob sodelovanju zračnega orožja.
Pri nači^em bojevanju proti sovražnim novim pošiljkam v južnem in srednjem odseku vzhodne fronte so nemška bojna letala tudi včeraj z uničujočim učinkom napadala važne kolodvore in veliko število prevoznih vlakov vseh vrst.
Težke britanske letalske sile so v pretekli noči vdrle v ozemlje Reicha in odvrgle na nekaterih krajih majhno število razstrelnih bomb. Poškodovani sta bili dve dolinski pregradi in po nastopivšem nalivu vode so bile povzročene težke zgube med prebivalstvom. Osem izmed napadajočih bombnikov smo sestrelili, devet drugih sovražnih letal je bilo uničenih nad zasedenimi zapad-nimi ozemlji, med njimi eno po četah vojske.
Brza nemška bojna letala so v noči na 17. maj ekozi več ur napadla ж bombami
težkega kalibra vojaško važne posamezne cilje v prostoru Londona. Dve lastni letali ee od tega poleta nista vrnili.
Oberfeldwebel Kociok je v eni noči sestrelil štiri sovjetska bombna letala.
Stolnica v Kijevu zopet cerkev
Sovjeti so jo uporabili kot protiverski muzej in kot žitno skladišče
Kijev, 18. maja. O priliki velikonočnih praznikov so sedaj zopet obnovljeno stolno cerkev sv. Vladimirja v Kijevu izročili prebivalstvu. Prezirajoč najsvetejša čustva naroda, so bili Sovjeti v tej stolnici uredili najprej protiverski muzej, potem pa knjigarno. Naposled so jo uporabljali kot žit-nico.
Rastoči antisemitizem v Angliji
Lizbona, 18. maja. Indijski časnikar Swaffer piše v časopisu »Worlds Press News«, da je nedavno objavil članek, v katerem je svaril pred vedno bolj rastočim antisemitizmom v Angliji. Dopisi, ki jih je nato prejel, so ga kratkomalo označili za Žida ali pa trdili, da je v židovski službi.
Trt leta }naaškega bola oaoTinaklh #11 Piše Hauptmann Werner Stephan
delni akciji na afrikanski zemlji. V našem velikem usodnem boju afrikanska pozicija ni bila nikoli več ko zunanja postavka. Je sicer bridko, da je padla, toda za končni izid ne pomeni nobene obremembe, ali se je obdržala ali pa bila zgubljena. Za končni rezultat je pa posebno važno, kakšne storitve so mogle vojskujoče se sile v teh le-* tih opraviti na afrikanskih tleh.
Kdor tukaj pravilno postavi v kalkulacijo, obstoječe razmerje sil, se bo moral le občudujoče klanjati pred vojaškim uspehom, ki mu ni primere, ki so ga imeli vojaki oso-vinskih sil, daleč od dofliovine v nenavaje« nih klimatičnih prilikah. Ko se je v pni tretjini junija 1940. leta Italija začela aktivno udeleževati boja, so bili v Angliji mnenja, da bo lahka stvar, raz centralna pozicije, kakršno je nudila dežela ob Nilu, in z v ves svet obsegajočimi zvezami nad morji gospodujočega Vlbiona podreti italijanske obrambne položaje v Afriki. 2e od začetka so bile za Os izredno težavne nove pošiljke čet, vojnega materiala, gonilne snovi in oskrbe. Britanci pa so nasprotno iz vseh delov svetovne države pripeljali vse, kar so kjerkoli mogli naložiti na ladje ali železnice. Avstralija, Južna Afrika, Indija, Kanada, Irak, da celd angleška matična dežela sama, ki se je navadno kolikor mogoče odvračala od aktivnega bojnega delovanja, so dali tej eni fronti v Afriki na razpolago, kar je mogel imperij kje skupaj spraviti. Saj je bila angleška vojaška sila vržena ven iz Evrope. Tam je bilo udejstvova-nje njenih sil nemogoče. Koncentrirali so jih torej za boj v severnoafriškem prostoru.
Vendar je trajalo 18 mesecev, preden je samo padla od začetka popolnoma odrezana in čisto sama nase navezana Abesi-nija. Poleg tega je britanski vojni pohod proti Kirenajki, ki so ga tvegali pozno Y jeseni 1940. leta, končal spomladi 1941. L a popolnim neuspehom. Sedaj je sklenil London, da se bo lotil zadeve Se temeljiteje in z zelo natančno pripravo zasigural uspeh. Vendar je zaradi strategične spretnosti maršala Rommela tudi druga zimska ofenziva udarila v prazno, in poletje 1942. leta je z osvojitvijo Tobruka in s sunkom prav do vrat Aleksandrije prineslo silno zmago osovinskih sil. Kar so v onih tednih storili Nemci in Italijani z majhnimi silami, je %
stran 3, — Štev. 89.
g A B A W AWKKN BOTE
Sreda, 19. maja 1943.
Zajetni uspehi ob bnbansbem moslišfo
17 sovražnlb letal sestrellenib - Razstrelne lo zažlgalne bombe na Sunderland
reenlci skoraj čudovito. Nikoli ne bodo mogli v Evropi pozabiti, da je tukaj sodelovanje visoke spretnosti vojskovodje in koncentrirane bojevitosti osovinskih čet skozi mesece in mesece docela izločilo dejansko razmerje sil in daleiko močnejšemu sovrai-niku vsililo zakon dejanja. Kdo bi se temu nasproti hotW prepirati z usodo zaradi tega, da vzlic temu trajno nI bilo mogoče, kratkomaJo staviti iz veljave realnost tega bojišča, kar se preko morja po v težkem boju proti Vzhodu nahajajočih se silah evropske celine ni dalo zadovoljivo rešiti?
Tako je postal začetkom novembra 1842. leta nevzdrfen položaj pri El-Alameinu, in ker je bil umik iz Egipta ob istem času, ko ameriško izkrcanje v Alžiru, se je zdelo, kakor da bi že takrat bila zguba vsega zunanjega branika Afrike le še vprašanje nekaj dni ali k večjemu nekaj tednov. Naj-poznejše o božiču so hoteli londonski in washingtonski bahaški širokoustneži ne le imeti v rokah južno obajo Sredozemskega morja, ampak tudi prenesti vojno v Južno Evropo. V resnici so potrebovali šest mesecev, da so dobili v svoje roke tudi samo improvizirano zgrajeno bastijo v Tuneziji,
Da so se v tem pol letu Nemci in Italijani v zvestem sobojevništvu mogli prebiti od Egipta do Tunisa in se tam skozi veliko tednov upirati zbranim silam dveh ves svet obsegajočih držav, je za večne čase zapisano v listih zgodovine med najlepšimi čini te vojne. Zadržujoči odpor, ki se je vodil le od odseka do odseka, je bil demonstracija. Bojevali se niso zaradi prestiža, učinek boja je bil marveč skrajno realen in dale-kosežen. Odraža se predvsem v težkih sovražnikovih zgubah, zlasti na strani v vojni neizkušenih Amerikancev. Vidi se pa tudi v tesnobnih zdihljajih angleških vojnih dopisovalcev. Le-ti se po zadnjih skušnjah resno zaskrbljeni vprašujejo, kaj bi se pač zgodilo z invazijskimi četami na evropskih tleh, ob popolnem razvitju moči na strani osovinskih sil, če so te že preko Sredozemlja kljub vsem oviram tako trdo zagrabile. Toda ne samo po teh naukih so se moralično otežkočili nadaljnji nasprotnikovi vojni načrti. V šestih mesecih, ki so pretekli od El-Alameina in Alžira, je mogla Evropa pomnožiti svojo obrambno moč; pripravila se je lahko učinkovito na bodoče boje, ustvariti obrambne naprave, kjer takih še ni bilo, kakor na pr, v takrat še nezasedenem delu francoske južne obale. Krepkeje je lahko združila sredstva svoje moči. 2rtev, ki so jo v teh tednih in mesecih doprinesli naši vojaki v Afriki, je bila težka, bila Je pa tudi pomembna in soodločilna za celokupni vojni položaj. In zato bo imela nujno moč, ki jo vsebuje vsaka večja storitev. Ko bo nekoč zaplapolala zastava zmage, tudi prostor Sredozemlja in celotna ureditev afriških problemov ne bosta pozabljena. Za večne čase pa bodo vsi evropski narodi smatrali tla, na katerih so se osovin-ski vojaki bojevali skozi mesece in leta In junaško umirali, za sveto volilo in jih kot tako ohranili.
Angleški protest v Tangerla
Lizbona, 18. maja. Angleška vlada je protestirala pri španskih oblastih v Tangerju proti imenovanju novega francoskega poslanika Gentyja v Tangerju. Dala je vedeti, da ji ni po godu odpoSiljatev zastopnika vichijske vlade v Tanger. Poslanik Genty je medtem nastopil svoje mesto, kar daje londonskim časopisom povod za ostre napade na špamko vlado.
Wlllkle o Sovletskl onlll
Ženeva, 18. maja. V četrtem Izvlečku časopisa »Daily Telegraph« iz knjige Wendel-la Willkieja opisuje pisec svoje bivanje т Sovjetski uniji. Se nikdar poprej, tako piše, mu ni bilo tako jasno, da so bili, če izvzamemo nekatere, katerim se je posrečilo zbežati, vsi Rusi zgornje in srednje plaeti iztrebljenl. Danes živi in vlada tam samo plast, katerih starši niso ničesar imeli In niso imeli nobene vzgoje. Godi se jim bolje kot njihovim staršem in so pozabili strašne moritve, s katerimi so to dosegli.
Wendell Willkie piše dalje, da si je ogledal tudi tovarno za letala, v kateri je delalo 30.000 delavcev. Videl je delati v tovarni tudi dečke, ki to bili komaj 10 let stari. Obratno vodstvo je priznalo, da morajo mladiči delati polni 66 urni tednik. Nadzorniki in prvi delavci so bili do desetkratno Dolje plačani kot navadni delavci. 6# pa kdo nt napravi dosti, tako mu je iz-ЈктП мк oadaoisik, j# Ukridine.
' Oberkommando der Wehrmacht je dne 16.. maja objavilo:
Napad na vzhodni fronti kubanskega mo-Btttča smo nadaljevali in imeli nadaljnje uspehe. V dvodnevnih hudih bojih smo ob sodelovanju z zračnim orožjem razbili maso pehote treh sovjetskih divizij in prizadeli sovražniku visoke krvave zgube. Sov-jeti so razen cele vrste topov in oklopnja-kov zgubili mnoga lahka in težka pehotna orožja.
Od ostale vzhodne fronte javljajo živahno delovanje lastnih udarnih čet in uspešno obrambo pred sovražnim napadom južno od Sujhiničija.
Pri Fischerjevem polotoku so brza nemška bojna letala potopila neko sovražno-tovorno ladjo s 3000 brt.
Oberkommando der Wehrmacht je dne 15. maja objavilo:
Ob kubanskem mostišču so grenadirji pri nekem krajevnem napadnem podvzetju predrli več sovjetskih položajev in uničili pri tem neko skupino sovražnih sU.
Težko topništvo vojske je južno od Ladoškega jezera in pred Leningradom nadaljevalo z učinkovitim obstreljevanjem železniških in industrijskih naprav.
Nemška letala so v pretekli noči napadla pristaniško ozemlje Вбпе. Pri tem so potopila eno petrolejsko ladjo in z bombnimi zadetki poškodovala neko trgovsko ladjo srednje velikosti
Pristaniško ozemlje Ввпе je bilo v pretekli noči znova bombardirano in je bilo zadetih več ladij v pristanišču.
Včerajšnji napad dveh močnih skupin severnoameriških bombnikov na sevemonem-ška obrežna mesta je odbila obramba lovcev in protiletalskega topništva. Naši lovci BO vrgli sovražnika nazaj preko morja In skupno z enotami vojne mornarice sestrelili 9 Stirimotomlh bombnikov. Stlrl lastna lovska letala smo zgubili.
Nad zasedenimi zapadniml pokrajinami in na Atlantiku smo uničili osem sovražnih letal, med temi eno veleletalo.
Posamezna britanska letala so v pretekli noči podvzela vznemlrjevalne polete nad Severno in Srednjo Nemčijo..
Skupine sovražnih letal so včeraj sunile proti zasedenim zapadnim pokrajinam in proti sevemonemškemu obrežju. Po bombnih zadetkih na mesto Kiel in nekaj belgijskih krajev, med njimi mesto Antwerpen, je imelo prebivalstvo zgube. Pri teh napadih smo uničili 30 sovražnih letal, med njimi je bilo 14 itiiimotomih severnoameriških bombnikov. Sedem nemških lovskih letal je šlo v zgubo.
Zaščitne bojne sile vojne mornarice so v noči na 14. maj pred nizozemsko obalo potopile v bitki s sovražnimi bojnimi silami nek britanski brzi čoln in z obstreljevanjem zažgale dva druga. Lastnih zgub pri tem ni bilo.
Dosedanji hrvatald poalaolk v Berlinu dr.' MUe Budaic Je v Četrtek zapuiUl državno glavno meato, da ee končnoveljavno poda v Zagreb.
Od poleta proti sovražnika se nI vrnil Ober> leutnant GUnter Hannak, ki mu je bil FUhrer lani poleti podelil za njegove storitve In uspehe lUtterkreuz zum Elsernen Kreuze (viteški križec k železnemu križu).
Mesni obrok v ftvlcl je bil v Švici za mesec Junij znižan na 850 g. V maju Je ве zna;3al 1200 gramov.
Po nalogu cesarja In kralja Viktorja Ema-nnela Ш. je sporočil namestnik v Albaniji general Pariani EUcrem Libohovi nalog, naj sestavi novo albansko vlado. Ministrski predsednik Ubohova, ki je Interimno. tudi tajnik albanske fašistične stranke, je že sestavil svoj kabinet in položil prisego v roke italijanskega namestnika.
Obo Ebomld Svedekega državnega zbora eta Imeli v četrtek dopoldne tajno skupno sejo, v kateri sta ministrski predsednik Hansson in zunanji minister GUnther poročala o zunanjepolitičnem položaju.
AUnlstrstvo Japonske cesarske hiše je v nedeljo objavilo pristanek cesarske dvojice k poroki njune najstarejše hčerke Teru, ki je bila rojena 1925, leta, z najstarejšim sinom princa Higacblkuni, princem Merlhiro.
Po že JavlJeni osvojitvi mesta Knngan na zeupadu province Hupeh so japonske bojne sile, ki tam operirajo, vdrle v Čikiang.
Zgube tovornih ladij po potopitvah podmornic so tako velike, da se ne morejo, kakor je bilo prvotno nameravano. Izvršiti ofenzivne operacije; tako je Izjavil podadmlral Home, nadomeetujoči načelnik za operacije severnoameriškega brodovja, pred proračunskim odborom reprezentančne zbornice.
8 strmoglavljanjem vojaškega letala na Severni Karollnl se nadaljuje serija nezg^od, ki so v zadnjih tednih zadele severnoameričko zračno orožje. VeiUc stroj je iz neznanega vzroka strmoglavil v gorovju Pfefferkuchen-berge. Celotna 14 mož broj^a poeadka je pri tem prišla ob življenje.
Reprezentančna zbornica Zedinjenlh držav je priredila Rooeeveltu mučen poraz, ki učm-kuje tem neprijetnejše, ker sta se Churchill In njegov štab to zadevo lahko ogledala iz bližine. Reprezentančna zbornica je namreč 8 163 glasovi proti 110 odklonila, da bi v dobi treh mesecev razpravljala o trgovskem dogovoru s tujimi državami, ki ga je Izdelala vlada. In da W ta načrt odobrila. To pomeni težak udarec nazaj za Rooseveltovo politiko.
Državni tajnik Morgenthau je izjavil, da bo izvršil dodatno davčno zvišanje 16 milijard dolarjev, kakor hitro bo kongres odobril navzoči davčni predlog.
Kakor poroča DomeJ Iz Nanklnga, so^v Cung-kingu močno vznemirjeni zaradi naraščajoče-števil# đaz«rterjev v vrstah njeyovih
Jakov. Število vojaških beguncev je v prvih treh mesecih tega leta napram Istemu razdobju lanskega leta poskočilo za dva In pol-krat.
Kremeli prekrši isako pogodbo
2ld Kaganovič in gospa Kollontay o ciljlb sovjetske zunanje politike
Berlin, 18. maja. Med uplenjenimi aitti Quai d' Orsaya so nedavno našli doitu-mente, ki spadajo med najpomembnejše arhiva francoslcega zunanjega ministrstva.
Gre za dve poročili bivšega franooslcega poslanika v Stocldiolmu Gaussena iz Januarja in marca leta 1933. VsebnId sta jih Imela nadomeetuJoCI tajnik komunistične stranke, Žid Kaganovič in poslanica Sovjetske unije v Stocliholmu, gospa Kollontay pred malim krogom zaupnikov o ciljih in taktiki sovjetske zunanje politike.
Oba govornika sta imela nalogo, da pre-ženeta pri svojih poslušalcih dvome o tem, če se sklada z boljševiško doktrino, da se sklepajo z meščanskimi državami pogodbe. Izvajanja so postala opis osnovnih načel sovjetske zunanje politike. Zato imajo Se danes polno veljavo, posebno ker se odte-danja praksa krije z aktom, kar se je takrat teoretično izvajalo.
Središče dokumentov tvorijo, kot pristavlja o tem »Deutsche Diplomatische Korrespondenz«, snovi o zvestobi do pogodb v zunanji politiki Sovjetske unije in metodah in ciljih boljševiško svetovne reven lucije z odkritosrčnostjo in brutalnostjo, kot je še niso podajali uradni dokumenti, in se tu razvijata dva principa:
1.	princip, da Sovjetska unija lahko sklene z meščanskimi dišavami vsako pogodbo, ker je odločena, da jo prekrši v trenutku, ko je za Sovjetsko unijo koristno in za so-pogodnlka škodljivo.
2.	princip, da se vmeša za dosego cilja
razkroja držav in narodov v evrho svetovne revolucije brez pomisleka v njihove notranje razmere in se pri tem posluži vsake skupine, ki se lahko porabi,' da se raz-vname svetovna revolucija. Dokument Ka-ganoviča je naravnost navodilo in vadnik za svetovnorevolucionarne boljševiške na-padne čete. Vlogo druge intemacionale, delovanje boljševiških celic v legalni, pol-legalni in illegalni obliki osvetlji^je ravno tako značilno kot vlogo sovjetske diplomacije in njeno vodenje po komintemi. Med tem ko Kollontayeva razvija v formulacijah, ki bi delale čast Machiavelliju, princip kršitve pogodb, se v govoru Kaganoviča po-posebno poudarja vloga njegovega židovskega rasnega tovariša Litvinova, sedanjega sovjetskega veleposlanika v Washingto-nu kot nedosegljivega mojstra taktike sovjetske zunanje politike v zamegljenju in uspavanju sopogodbenika.
Težišče pomena obeh dokumentov je tam, kjer sta v notranji zvezi z angleško-sov-
48 plašilnih bombnikov seslrel|eiiih
Delovanje udarnik in izvldnlšklli čet na Vzhodu - zračni napad na Chelmsford
Oberkommando- der Wehrmacht je dne 14. maja objavilo:
Na vzhodni fronti je potekel včerajšnji dan razen krajevnega delovanja udarnih in IzvidniAkih čet vobče mirno.
Težko topništvo vojake je z obstreljevanjem zažgalo žitniške naprave v Leningradu.
Pri podnevnlh napadih britansko-sever-noameriikih letalskih skupin na zasedena zapadna ozemlja in v zračnih bojih nad Atlantikom emo sestrelili 14 sovr^ih letal.
V pretekli noči so britanska letala na široki fronti vdrla v ozemlje Reicha in napadla kraje v Zapadni in Srednji Nemčiji, mnogokrat male kmečke občine, s razstrel-niml in zaiigalnimi bombami. Prebivalstvo je imelo zgube. Doslej je bilo javljeno, da je bilo sestreljenih 34 sovražnih bombnikov. Hauptmann Luetje je kot nočni lovec убжгжј hffojtmđ. iMk mAsOi
V boju proti Veliki Britaniji je zračno orožje v noči na 14. maja izvršilo močan napad na industrijsko mesto Chelmsford. Bombni zadetki v oboroževalnih obratih so povzročili obsežne požare. Štiri letala se od tega napada niso vrnila.
Židovski bič v sovletskih tovarnab
Helsinki, 18. maja. Celokupna sovjetska industrija je podrejena po odredbi Sveta ljudskih komisarjev kontroli komunističnega strankinega aparata. Ta ukrep je bil zato potreben, — se glasi v uradni moskovski objavi —, ker so se razširile zadnji čas v sovjetski Industriji zopet slabe razmere. Komunistični funkcionarji eo dobili vsa pooblastila In smejo pri določenih pre-* stopkih kaznovati z vsemi kaznimi, cel6 ж ustrelitvijo. Z ukrepom vojnega poveljstva Moskve je bilo razširjeno vojno pravo, ki je bilo že uvedeno za železnice, sedaj tudi m TM Todm pet$	mij»,
jetsko zavezniško pogodbo iz maja 1942. V tej pogodbi se je, kakor je znano, prisojalo Evropi, da zida svojo usodo za 20 let naprej na zaupanje do Stalina. S tema obema dokumentoma je tudi za ode malo-katere, ki so verovali Stalinovemu podpisu, ta pogodba moralično vržena iz tečajev. Sezidana je ravnotako kot mnoge druge na principu boljševiške kršitve pogodbe in bi jo, če ne bi bile vrgle armade Nemčije In njenih zaveznikov Angleže in boljševike iz. Evrope, Moskva sama raztrgala v trenutku, ko bi se Sovjetom zdelo ugodno.
Da 80 bili Angleži za to pripravljeni, da s sklenitvijo te pogodbe dajo boljševiškema zločincu plašč legalnosti za njegove gospodovalne zahteva v Evropi, da zag^bljejo evropske narode v gotovost, jih napravlja za sokrivce onih mednarodnih zločincev, ki so napraWli kršitev pogodbe za vrhovni princip sožitja med narodi. Da Je Žid Kaganovič glasileo tega principa, kaže vnovič ozko prepletenost boljševizma in židovstva. Samo židovski razum Je lahko spremenil to, kar razumejo ostali narodi pod zvestobo in vero, s t^o virtuoznostjo v sistem prevare in nezvestobe.
Vojno sodišče v službi žIdov
Stockholm, 18. maja. Kot poroča »Manchester Guardian«, je bil odpuščen iz vojaške službe angleški štabni zdravnik William John Mitchell radi sodbe vojnega sodišča. Baje je nasprotovalo njegovo življenje predpisom in vojaški disciplini. Mit-chellu predbacivajo, da je v neki gostilni rekel: Hitler je prav storil, dapo-bijažide. Churchllprijemlježi-de z rokavicami in ni sposoben za položaj ministrskega predsednika«. Nadalje mu še predbacivajo, da je na nekem kolodvoru vpil »doli z židi!< in zahteval, da jih Izženejo.
Ijb tega se razvidi, da je т Angliji sami vojno sodstvo v službi Židov.
Verla* nnd Druck: NS.-UauTeriag and Drucker«! I^rntpn, OmbH., Rlaiteitfnrt — vertagelelter
Soijefshe sile oli Knbann uničene
30 sovražnlb letal na Zapadu sestreljenih
Mlttwoch, 19. Mai 1948.
KABAWANKEN BOTE
Selte S. — Nr. 89.
AMkakampfer шНпШлп Ihn Aufgabe In volhm Umfang
Das ehrenvolle Bide des Kampfes
Fimksprach dee Fuhrers an Generaloberst von Arnim: »Der letzteEinsatz ein besonderes Ruhmesblatt der dentschen Krlegsgeechichtec — Funktelegramm dee Dace: »Die Geschichte wlrd den heroischen Taten Шге Anerkennnng zollen«
Aos deiB Fflhrerfwaptqoeril«, 13. Mai. Dm Oberkomaiando dtr Wehmadit fibt bckuBt: Der Heldenkampf der đeatsdien and itallenlsdien Afrlka-VerbSnde hat hevte seln ehren-volles Ende gefunden. Die letzten in der Umgebang too Тап1д fedbtenden Widerstandsgruppen, Beit Tagen ohne Wasser and Verpflegnng, muBten ncdi Versdbofi ihrer gesamten Munition den Kampf einstelien,
Sie sind sdilieeiidi dem Mangel tn Nadisdiab erlegen, nidit dem Anetnrm de» Feindca, der die Oberlegenheit onserer Waffcn much anf diescm Krlcgtadiaiiplati oft genng hat an-erkennen mussen.
Dl* Afrikakimpfer Deutadilandt nad lullens ha-ben trotxdem die Uinen geitelltt Aufgab« In тоИсш Umfang erfullt Darch Ihren Wldfratand, det dem Ftind In nonatelangem, erbittertem Ringen jeden FuBbrelt Boden streitig machte, fesselten ile In Nord-afrika starkste Krafte de« Gegners ond braditen ihm sdiwerste Nensdien- ond MaterlalTcrlaate bel. Die damit errelcfate Bntlastnng #n andercn Fronten und die gewonnene Zeli kamen der Ffihrun| der Adisenmadite in hSdieten MaBt (ngote.
, Der Ftihrer hat dem Generaloberst т. Amim, der die deatsdi-Italleniscfaen Truppen In Nord-afrika seit einiger Zeit befehllgte, am 10, Mal folgenden Funkspmdi geeandt:
„Ihnen and Ihren heldenmfltig klmpfendea Truppen, die In trener WaffenbrDderscbaft mit den italienischcn Kameraden leden FuBbrelt des afrikanischen Boden: verteidigen, epredhe idi D^nk und bodiste Anerkennang aos.
Mit Bcwunderung verfolgt mit mir das ganze deiitsdie Volk den Heldenkampf seiner Soidaten in Tanesien. FOr den Gesamterfoig des Krieges ist er Ton hdcfaatem Wert gcweteii.
Der letzte Einsats and die Haltnng Ihrer Truppen werden ein Vorbild fGr die gesamte Wehraadit dee GroBdeutscfaen Reidies sein and als ein besonderes Ruhmesblatt der deotsdien Kriegsgeschiditc selten.
gem. Adolf Hitler."
Fener sandtc d«r Deee am 11. Mal Generaloberst Ton Anlm foigendet Fonlctelegramm:
nidi Ttrfoige ml( Bewimdcnmg nad Stois, was die Tmppen der Heeresgmpp* Afriiia mit fnter Ent-sdhiosunheit and migebeagtar Tapferiielt gcgcn dla taUenmlSlge Obermadit dee Feindes Toilbringea, Die Getdilditt wird diesen beroiwheu Taten ibre An-eAennong lolien, Idi bcgtBB« In den FSbrern ond Soidaten der Heereagmppe Afriica den sdiSnsten Tapferkeiteansdmd dar AdtscnrSUar.
ges. Has sol In L"
Das fast iweleinhalb Jabrr andaeande heldisdia Ringan tmierar Afrika-Strel«krifte, deren Geeamt-lelstung tinar bcsonderen WBrdigimg Torbebalten bleibi, wird s ets eines der stoiiesten ond mhm-reidisten Kapitel In der aoldatisdien Gesdiidit« des deotsdien VoUms sain.
dessen gestaltete sidi die Verurtellung des Bels mit der Begriindung, er stelie ein Unsicfaerlieits-element fiir die Sioieriieit seines eigenen Landes dar, zu einer Radiekomodle. Giraud mufite xu den seitsamsten Anldagen greifen, unter denen die Besdiuldigung, daB das Biid des Bels in einer deutsdien Zeitschrift verdffentlldit worden wfire, eine gewlditige Rolle spieite.
Sidi Mohammed ist am Sonntagmorgen aus Tunis deportiert worden, wfihrend ds Nachfolser von Englands Gnaden seln Neffe, der bishertge Sidi A1 Am in Bel, inthronisiert wurde.
Giraud verfolgt vidiytrene Franzoseo
Dr. B. Vichy, 18. MaL (Eigenbericht.) Nachdem Giraud auf amerilianisdies GeheiB sofort nadi seiner Anltuoft in Tunis am Freltag die all-gemeine Mobiimachung verfiigt hatte, werden jetzt die adisenfreundiidien Franzosen, die den Achsenstreitkraften irgendweldie Unterstiitzung zukommen iieCen, aufs sdiKrfste vom Giraud-sdien Regime verfolgt. Offenbar als abschrek-kendes Beispiei wurden bereits fiinf hobe Ver-treter der Vidiy-Regierung zum Tode verurteilt. Es handeite sidi um den Beauftragten fttr Propaganda, Guilbaut, ein Mitglied des Kabinetts des Generalresidenten Dujondais, um den Chef des Ordnungsdlenstes der FrontkSmpfer, Pietrl, um den Chef der Polizei, Lartigues, und um den Zivilkontrolleur von Sousse. Dies« Beamten konnten jedođi nodi beizeiten nadi Prankretdi auf dem Luftweg zuriidikehren, so daB die von Giraud verhtingte Todesstrafe praktisdi gegen-standslos 1st und iediglidi dazu dienen soil, die elnhelmisdia tunAlsdie Bevdlkerung lu ver-ilngstigen.
Roche Roosevelts gegen den Bel von Tunis
Die Hintergrflnde seiner Deportlernng - illrands ISdierlldie GerldHtskomOdle
Dr. V. L. Rom, 18. Mal. (Elgenberidit.) Die Gefangennahme und Deportierung des Bels Sidi Mohammed von Tunis 1st offenbar ein persdn-Ilcher Racheakt Roosevelts gegen den mohanune-danlschen Souveran. Der von der arablschen Bevdikerung wegen seiner GUte und Hilfsbereit-schaft verehrte Herrscher, der eich immer wieder tatkraftig der unschuldlgen Opfer barbarischer amerikanlscher Luftangrlffe auf tuneslsche Wohnstetten angenommen hatte, hat am 7. November 1942 auf eine an ihn gerichtete регвбп-llche Botschaft Roosevelts kelnerlei Antwort er-teilt. Roosevelt, dem damals aus polltischen Griinden viel daran lag, die fonnale Zustimmung der arablschen WUrdentrager von Marokko, A'Serien und Tuneslen zu dem brltiedi-amertka-"'schen Raubiiberfall auf Franzdslsdi-Nordafrlka. 2Ц erlangen, um die Invasion vor der Welt gleldi-sam als eine von den mohammedanischen Fiir-. sten Nordafrlkas erbetene Aktlon auslegen zu konnen, hat bekanntlich vergeblich auf die Antwort des Bels gewartet, Auf Anfrage in Washington, ob die Antwort noch elntreffen wflrde, War damals bedeutet worden, daB sidi die Antwort nur „verzogere", jedodi in Anbetradit der groSen „Achtung", die Roosevelt iiberall in der mohammedanischen Welt genieBe, nlcht aus-bleiben werde. Sldl Mohammed aber letzte trotz-dem den L&gen des USA-Prilsidenten beharr-llches Schwelgen entgegen. Von den Rachegefiih-len des USA-Prasidenten gegen den Bei nldit unterrichtet, hatten die brltisdi-amerikanisdien
RItterkreuz zum KrlegsverfllenstkreiB
Berlin, 18. Mal. Der FOhrer тетИећ mof Vor-idilag det Chefs der Organisation Todt, Reidis-minister Speer, das Rltterkreiu zum Krlegsver-dienstkrcnz mit Sdiwertem dem Letter der OT-Zentrale, Ministerialdlrektor Dorsdi.
AnlaBIidi einer Kundgebung, iu der sidj Front-erbeiter und Ingenieure am Atlantlkwall ver« einten, tlberreichte Reichsmlnlster Speer mlt herzlichen Worten der Anerkennung leinem verdienstvollen Mitarbelter dlese boh« Aut-zeidinung. Durdi sie werden die piersonlldie Leistung Dorsdis und die Arbeit der ganzen OT-Einsatzgruppe West bei der Erridjtunj del Atlantikwalis nadidriidtlldi geehrt.
Ministerialdlrektor Dorsdi 1st ein alter Mit-•fbeiter Dr. Todts. Er hat bei der GrUndung der OT und bei deren spSteren leistungen ent-scheldend mltgewlrkt. Das kameradsdiaftlidie "ertrauensverhaitnis, das Dr. Todt mlt Dorsdi verband, hat sidi audi auf die Zusammenarbeit zwlsdien Reldisminlster Speer als Chef der Organisation Todt und dem Leiter der OT-Zen-trele Ubertragen.	•
In der Personlidikelt des Ministerialdlrektor# Dorsdi ist das Idealbild des deutsdien Bau-Ingenleurs belspielhaft ausgeprSgt, In Ihm ver-blndet sidi der Fanatismus des natlonalsozlall-Btisdien KSmpfers mlt hohem tedmisdiem Кбппеп und einer hervorragenden Kunst der MensdienfOhrung.
General Messe MarsAall Itallens
Dr. V. L. Rom, 18. Mai. (Elgenberidit.) Zu-gleidi mlt der Ankflndigung des italienisdien Hauptquartlers, daS auf Befehl del Due* die erste Italienisdie Armee aus Mangel an Munition und Lebensmitteln den heidenhaften Kampf be-endet hat, wlrd bekannt. dafi der Kommandeur der In Tuneslen operierenden Itallenlsdien Truppen, General Mess«, sum Narsdiall Italieni *r XordMI IM.
Oberbefehlshaber In Tuneslen aus političen Griinden zunadist versudit, den Bei fflr sidi zu gewlnnen. Auf Anordnung Washingtons muCten dlese Versudie jedodi lofort eingesteilt werden.
Um zu vermelden, daS die Verhaftung des Bels auf Roosevelts peregniidien Wunsdi zuriick-gefUhrt werden konnte, wurde Giraud als Stroh-mann Eisenhowers beauftragt, Roosevelt Genug-tuung zu versdiaffen. Giraud entledigte sidi dieser Aufgabe In der dllmmsten Art und Welse. Indem er In ailer Elie sogenanntes Anklage-material zusammenzutragen versudite. Infolge-
Wamnng vor dem Koinmimlsmas
osdi. Bern, 18. Mal. (Elgenberidit.) In einer Rede beschSftigte >lch der Leiter des sdiweize-rlsdien Voll(swirtschaftsdepartements, Bundes-rat Stampfll, mit der polltischen und wlrtsdiaft-lidien Lage der Sdiwelz. Mlt einer welteren Dauer des Krieges mlisse man slcb — so sagt# er — auf nodi emstere Prlifungen gefaBt madien. Wenn die Schwelz eine Insel des Frledens sel, so verdanke sie dies nlcht alleln einer gtinstlgen Vorsehung, vlelmehr hStten bestlmmte Voraus-setzungen und Vorkehrungen dazu aussdilagend beigetragen, vor ailem die NeutralltSt der Sdiweiz. Dlese dlirfe nldit durdi unbedadite elnseltige Kundgebungen In der bffentlichkelt zugunsten einer Krlegspartel getrttbt werden.
Der "Bundesrat wamte besonders vor der nn-tufhSrllchen Wilhlarbelt der Kommunlsten. ,JJur weltfremde Ideologen und Phantasten kdnnen slch tiber die wahren Abslchten der Herren Nicole und Konsorten blnwegtSuschen lassen." Darum sel diesen Inneren Gefahren segenllber nldit eine Vermlnderung, sondern eine Versdišr-fung der Wachsamkeit am Flatze.
Bundesrat Stampfll stellte schlleSlldi fest, dafi die SAweiz zurzelt die Interessen von 30 krleg-flibrenden Staaten vertritt.
Nachtcmgiiif e auf Ziele im Raum von London
Planmaeige Bekamplung des Sowletnadisdinbs Im mittleren and Slld-Absdinltt
Аш dem FOhrtriunptqntrtiet, 17. M«i, Du Ober-kommando der Wehrmidit glbt bekannt:
Aai dem Ramn von Wellkije Lnkl wlrd erfolg-reldic eigene Kampftfitlgkelt gemeldet In veradiie-denen tnderen Abidmltten der Ottfront bracken deatadia StoBtroppt flbtmudien^ te felndlidic Stel-longen ein, lentSrttn lahlreldi« Kampfstlnde mid brachten Gcfangen« and Bente tin. Elntelne An« (riffe der Sowjett wnrdtn teflwtltt im Zaeammen-wlrktn mlt der Luftwaffe abgewleten.
Bel dtr planmifiigen Bekimpfnng det feindlldien Nadudinbet Im tfldlldben and mittleren Abtdmltt der Oitfront warden tadi getten wlditig« BahnhSft and eine grog# ZaM von TranaportxBgen alltr Art dardi deotedie Kampfflagiengt ndt vemlditender Wlrkang bckimpft.
Sdiwert britlsdi« Fllegerkriftt drangen In der тег-gangenen Nadit in das Relditgeblet ein and warfcn tn elnigen Orten eine gertnge Zahl von Sprcng-bomben. Et warden iwei Taliptrren betdiidigt and durdi den eintretenden Watteratun sdiwere Verlottt an ter der ZivilbevSlkerang hervorgemfen. Adit der angreifenden Flugzeuge warden abgesdioiten, nean weitere feindlidie Flagieage Bber den besetiten Weitgebleten vemlditet, darant#r einet dnrdi Trap-pen dee Heeres.
Sdmellt dentsdie Kampfflogzenge grlffen in der Nadit xum 17, Mai mehrere Stnnden hindnrdi mill-tirledi wlditlge Ebuelxlele im Raom von London mlt Bomben tdiweren Kaliber« an. Zwei eigentf Flag-leage kehrten von dieten EInsItzen nldit шгВД.
Oberfeldwbd Kodok tdioB in tiner Ntdit vltr towjttisdit Bombeaflogxeoge ab.
Festgeffigtei Ban der deutschen Wiitschaft
Reldisminlster Funk: Anspannnng ailer verfflgbaren Kraite belfit die Parole
rd. Btrlj^ 18. MaL (Elgener Berldit.) In Inter-eMtnten AutfUhrongen lur Blldnng der Gaawlrt-tdufukamnetn beediiftigte tldi Reldiunlnlster Fnnk mlt dem nunmehr „feetgefOgten Baa der dentedien Wlrttdiaft". In der Tat ward« durdi die Sdiaffung der erwinnten Kammem eine Synthese twlidien den Belangen von Panel, Staat and Wlrttdiaft gefunden.
In Ihr xelgt eldi die grofie Lini«, die bente im Rah-men der totalen KriegfOhmng einzohalten mehr denn ft n(^endig Ut. Wabrend et die tpezlell* Aufgabe der Gauwlrtadiaftskammem und Wlrtadiafttkammeni lit regional« Anfgaben m erfBHen, Itt dlt Reldit-wlrtediafukammer das Instrument xar Durdifflbnisg einer elnndtlidien Reldiswlrtsdiaftipolltlk. Jed«
StSrong durdi regional« StrBmuogen muB iu Zelten,
wo •'If*	der Fordenmg nadi Konzentratlon
ailer Krafte zorfldzntreten ha:, betondert sdilldlldi »ein. DI« поЉ ttSrker« Verlagerong In eine lentrale antorltfre WirttdiafteDoUtlk in Zelten det totalen Krieges 1st eine nnabdingbare Notwendlgkdt and hat nidiU mlt ciDem 5đen Zcatr&Ikinag rn ton.
„Der Natlonaltotlaligniai hat die wnnderbare Syn-thet« iwismen den wertvollen Kraften der Vergtn-genhelt and den neuen revoIutlonHreu Kraften ge fnnden. Diesen Worten tdiloS der Minister di« Fett-tttllnng Ш, da£ d«r antoritir« Staat aidit telbtt n wlrtsdiaften brandit Im Gtgtntati nun liberalen Staat, wo di« Ding« andtrt lagtn. Gmndt&ttlid:
mUtse das elgene Wlrtsdiaften abgelehni werden. Der Wlrudiaft soli und muB der notwendlge Splelrtum,
In dem sle leben kann, erhalten blelben. DaB der kl«lfmum Im Krleg« «ing«engt Itt, b«deat«t ktln gUifciŽniii Šmm Gwm«,t№№ Dm iMAi A
In bezng auf die Mafinabmen, die getioffen werden mileMn im Rthmen d;i totalen Krlegftthning, Aber (elbtt bel der Orgulaleniiig der Beservtn ntuerer Wlrtsdaftskraft werden wlf nur soldi« Methoden zur Aowendnng brlngen, die den Gmndwerten nnterw Nation entspredien, wl# Fnnk nmlBTcntilndlidi h«r-Torhob.
Eine (tark* Wirtediaft, die ibre idiweren Anfgaben gerade jetzt im Kriege lOaen will, brandit starke Ffihrerperefinlldikelten. Der Reiditwirtsdiafteininleter fOhrte an#, dafi der natlonaleoiialistiBdie Staat dem Untetnehmer sehr viel gegeben babe, anf der anderen Seite aber rerlange er andi sehr viel; das gilt erst redit in einem so gewaltigen Rlngen, tn dem es nm Scin oder Niditsein gebt. Audi in der gelenkten Wirtsdiaft bat der Untemehmer sehr viele Mfiglidi-kelten, seine Initiative in entwidteln. Dies« Initiative in di« Waagsdial« n warfen, ist gegenwartig In TeratSrktem Mafie arforderlidi. Dafi si«, statt n erlabmen, von Nonat жп Monat la erbSbter Aktivitl* In Ersdielnnng tritt, beweist dl« fortsdireltend« L9-enng der dem Untemehmer gestellten Anfgaben. Nidit znletzt fiodet sie Ihren siditbaren Aosdrudc in der gerad« In den letiten Monaten sehr erbeblidiea Stelgemng d«r Rftstnngsprodnktlon, die anf die stung der (usltxUdien Atbeltskrlft* end anf dl# nm-siditig« Flannng seltens der Untemehmer nrfldcra-fUhren let
Anspannnng ailer verfflobarea KrSfte. mu6 dla Parole lauten. Die deutsche Wirtsdiaft wird kraft der Ihr IniMwohnenden Kraft all«, audi dla Bodi bevor-
Dle Konferenz In Washington
tc. Lissabon, 18. Mai. Aus Washington wird gemeldet, daB nadi langen Besprediungen zwisdien Roosevelt und Churchill, die sidi bis tief in ore Nadit hipzogen, die militarisdien Konferenzea ihren Anfang nahmen. Man erwartet das Eintref-fen des kanadisdien Premierministers. Der austra-lisdie Aufienmlnister ist nodi in Washington »n-wes^d. ^iprediungen werden femer mit dem diinesiidien Aufienminister Sung und dem tsdiedioslowakisdien ExprSjidenten Benesdi abge-halten, der am Mittwoch eingetrDffen ist. General Wawell, der zum britisdien Feldmarsdiall er-падпс wurde, befindet sidi im Gefolge Churchilli. Gutunterriditete Washingtoner Kreise erklaren, dafi drei Hauptpunkte die Tagesordnung bilden: 1. endgUltige Einzelheiten zur ErSffnung der eu-ropiiischen Front. 2. Bereitstellung de« europai-sdien Sdiiffsraumes. 8. Aufteilung des Krie?i-materials auf die europaisdien Fronten. Churdiill ■wird am Freitag abend von den Vereinigten Staaten aus eine Rundfiuikanspradie haJten. Die Sowjetpresse und der bobchewistische Rundfunk haben bisher die Konferenz in Washington mit Stillsdiweigen Ubergangen.
„ t
wBarbarel, Sdiande und Felgheitr
Lissabon, 18. Mai. Der bekannte portugiesisdie Pnblizist Dr. Alfredo Pimenta geifielt In rinem in der Zeitschrift „Esfera" erschienenen Ardkel die Terrorangriffe der Anglo-Amerikaner.
„Das britlsdie Blodcadesystem", so sdireibt er, „war una schon bekannt, das nodi nach dem Waffen-atillstand von 1918 Tansende von Opfem fordcrte. Es gab bereits die Konzentrationslager, die wahrend des BQrgerkrieges erfunden warden and In denen fiber 20.000 Famlllen nmkamen, and als ob dies alles nodi nldit genng wSre, erfand шлп nodi das System der Bombardierung der ZlvilbevSlkening and der offenen Stadte mlt dem einzlgen Zwcdc, Schrck-ken nnd Vemlchtong zn verbrelten; man sdient sidi dabel nlcht, KrankenhSnser. Asyle, Denkmaler and alle anderen Dinge al« Opfer anszuauchen, aber ja ■ur kelne Krlegszlele. Der Krleg, der mlt Vorbedadit nlchtmllltSrische Ziele eucht der den Kampf mlt dem Gegner sdieut nnd versudit, der friedlldien nnd arbeltsamen BevSlkerung der Tod zn brlngen, der Krleg, der den Kanonen und Maschlnengrwehren ans-weidit und sldl wutentbrannt anf die Klrchen, Schu-len nnd friedlldien Wohnh&user stllrzt, das ist kein Krleg, sondern das 1st Verbredien. Durch die Ver-nlditnng der Heere, Versenkung der Flottjn and Zer-trOmmerung der Festungen wlrd dem Krleg ein Ends bereltet Die Angriffe anf friedlldie offene StSdte aber, wo Kranke In KrankenhSasem Hellnng snchen, Grelse In Altershelmen Ihre Tage besAllcBcn. Kinder in den Garten spielen oder In den Sdiulen lemen, das 1st keIn Krleg, das Ist Bar^arel, Schande nnd Feigheit"
Wlditlge Erltiarnng HIrotas
Sdiangbai, 18. Mai. Der Sprecher der japanlschen Botsdiaft in Schanghai. Hlrota, erklSrte kfirzlldi auf der Preseekonferenz. daS Japan sidi der SchwSchen In der Strategic der Antl-Adisenmachte v6llig be-wnfit eel. Japan wetde mlt Bestlmmthelt die angen-bllckllche Lege im Sudwestpailflk ansnntzen imd dem Gegner an eelnen verwundbateten Stellen ediwers nnd wirksame Schl&ge erteilen.
Femer stellte Hlrota fest Japan babe im sUdweet-lldien Pazlfik wiederom die Initiative ergrlffen. was dardi sejne glanzenden militarisdien Erfolge in dle-sem Geblet seit Anfang Mai bewlesen eel, Er wiee anf die vergeblldien Anetrengnngen der anstraliechen Tsdiongkirg-Strategen bin. die eldi bemObten, einen Wedisel in der Politik „Enropa" zuerst, Pazlfik in zwelter Linle" berbelzufiihren, die England und Amerika anf der Casablanca-Konferenz besdiloeeen bitten.
№ainerzn&6r fiir die Ostarmee
Ober 100 Zockerfabrlken arbelten fUr ons
Berlin, 16. Mal. Die groQe Bedeutimg der ZuckerwlHschaft Im Geblet des Reichskom-miaearlats Ukraine geht daraus hervor, daQ mlt der Beeetzung etwa 75 v. H. der gesamteu Bowjetischen Zuckererzeugung In die H&nde Deuttchlands gefalien, slnd. Die bauptsilchlich-sten Zuckerrllbengebiete beflnden slch vor allem im mittleren und westlichen Tell der Ukraine.
Von den IM Zuckerfabrlken, die die Sowjet-union bel Auabruch de« Kriege« besaB, vlnd IM in unsere Hand gefallen, von Ihnen wurden 18, die In TransnlBttlen llegen, In die rum&nl-eche Verwaltung UbergefUhrt. Von den 136 Jetzt In deutscber Verwaltung befindlichea Zuckerfabrlken waren nur fiinf unzeretSrt, »lie anderen waren mehr oder weniger etark beech&digt und insbesondere in ihrem Maschi-nenmaterial zenttOrt. Es etellt ein Zeugn)# deutMher Tatkraft dar, daB schon In der ver-floesenen HUbenkampagne 106 Fabriken wieder arbelten konnten, die Uber eine HOchstlelstung von tttgllch 660 000 dz RUbenverarbeitimg ver-fUgten. Die dlesjahrige Zuckererzeugung ergab bereite die drelfache Menge der vorjKhrlgen, BO daQ aue ihr nlcht nur der vollst&ndige Be-darf der geeamten Ostarmeen, sondern auch der Bedarf der Zuokerverarbeitungs-, Marmelade-, SiiBwaren- und GetrKnke-Induatrie ge-deckt werden konte. Daneben erhlelt die Be-vGlkerung Zuckeranteile ala Prttmien fUr be-eondere Arbeltaleistungen. Inzwischen let die Zuokerzentrale mlt dem Sltz in Kiew geachal-fen worden. 81# leitet mlt nur 36 deutschen Fachkrttften die geeamten Zuckerfabrlken In der Ukraine. FUr die Kampagne 1Ф48/44 aollen noch elnlge weitere Zuckerfabrlken betrlebs-fertlg werden. Hierzu sollen die groflen Unter-nehmen der deutschen Zuckerlndustrle mlt HUf* vOQ SlnMtzvertrtlgen aur MltarMt
8еМ* 4. — Nr. 8».
Кг>'ВАТГАУКЕУ BOTE
MtttwooK, If. Mai 1M3,
Vom Packtisch - zur Buhne /
>Wae Scheureipurzler wlUete werde?« Der blesdere Uhnmacher und Muslkalienhandler аиз Zwlngenbergf Im Heselschen dachte an Qowns, Sellt&nzer und Degenschlucker, vor denen man ole W&sche von der Leine nahm, wenn sle ins Stadtchen kamen. >Daraus wird nlscht,« lleQ er den aua alien Wolken gefallenen Sohn ste-hen, der Mutters Hftkeldecke um den Hals ge-■chlungen hatte und ala malerlsch drapier^er .Wallensteln nach den Sternen grelfetf wollte.
AJs Obertertlaner verlleS Theodor Loos das Nikolai-Gymnasium in Leipzig — die Familie war inzwlschen nach dort Ubergesiedelt — und etatt der geliebten Klasslker wurde Ihm die Faktura zur LektUre. Er fUhlte sich nicht wohl auf dem gelben BUroschemel, vor dem Stapel der Mahnbriefe, In der Gesellschaft kratzender Federhalter, und ala er nach drei-jKhrlger Lehrzeit zu elnem Onkel nach Berlin 'kam, der dort ein Musterlager kunstgewerbll-cher Gegenstande hatte, nutzte er jede Ge-legenheit, um der quKlenden Enge des Kaiif-mannsberufes zu entfllehen.
Klaeeikerfleber tn der Expedition
>Ich kaufte mlr damals jede Karte, die ich ergattern konnte, selbst die teuersten, und zitterte wle im Flebcr, wenn slch der Vorhang hob vor der Welt, die Ich so verehrte. Ich ftihlte mlch krank, wenn mlch der nftchste Tag wieder In den dunklen Hlnterhof der RitterstraBe stieB, wo ich bei Packpapier, Bind-faden und Schere gegen den maschinellen Ab-lauf meinea Daselns protestierte. Ich verschlang die Klasslker wle andere Gehilfen Kriminal-romane, Ich lae sle mit drOhnendem Pathos, und der Hausdlener, der mit als Packer half, hdrte begelstert zu.
Ea fUhrte kelne Brilcke von der strahlenden Welt des Theaters In die DUstemis der Expedition, und als er sich verschledentlich im bun-ten KostUm des Komparsen auf der BUhne des Kgl. Schausplelhauses getummelt hatte, warf er den Kittel des Kaufmannsgehilfen vollends in die Ecke. Der Vater schlachtete gerade kein Kalb fUr den verlorenen Sohn, der elnes Tagos wieder in Leipzig eintraf und die unruhlgen Wege des Kom6dianten einer gesi-cherten biirgerUchen Existenz vorzog, aber er hinderte den Sohn auch nicht mehr an der Verwirkllchung seines Jugendtraumes.
I>ae »Kalnz-Zelchen«
>Schon In der ersten Spielzeit erhlelt Ich Rollen wle den Melchthal in »Wilhelm Tell«, den Ferdinand in >Kabale und Llebe«, den Mortimer in »Maria Stuart«, und es gelang Blip, auch in die Mundwinkel melnes gestren-gen Vaters ein anerkennendes Schmunzeln zu zaubern, zumal auch die LohntUte praller wurde, die ich vom Lelpziger Schaus.pielhau8 empfing. In Leipzig stand Ich zum erstenmal mit Josef Kainz auf der BUhne, er als Hamlet, Ich als Laertes. Kainz war ein brlllanter Fech-ter, und ich zitterte ein wenlg vor dem Spiel der blitzenden Kllngen, Ich war heilfroh, als Ich den GnadenstoB empfing und mlch hln-legen konnte, trotzdem war dieSer Abend einer der glUcikllchsten melnes Lebens, denn der groBe Kainz gratullerte mlr. Wlr wurden Freunde. Er w^ar es auch, der mlr riet: Sle mUssen an ein groBes Theater, wo Sie Klasai-eches und Modernes spielen konnen. Hler let kein Boden mehr fUr Sle!
Als Ich epftter in Danzig und Frankfurt a. M. spielte, fragte Kainz immer, wenn er zu Gastsplelreisen nach Leipzig kam: Na — mein zweites Ego, was macht er jezt? So nannte mlch Kainz, well Ich Ihm Irgendwie fihnlich war. Ich forclerte dlese Ahnllchkeit BO, daB elnlge Kritiker behaupteten, Ich trilge das »Kalnzzeichen«. Das war nicht immer ein reines Kompliment, und Ich gebe zu, daB Ich Im jugendlichen Ob^rschwahg blsweilen ein
Staotsschfflispleltr Theodor Loos, 60 Jodin alt
blOchen zu welt glng und Gefahr Uef, eln Kopiet dM genialen Kainz zu werden, trotzdem freute Ich mlch, wenn mlr b«iapielewedse Emgt Hardt nach dem VorhangachluB eelner Komddie »Tantris, der Narr« das Rollenbuch mit dleser Wldmung Uberrelchte: Als Kainz starb, starb fUr mlch der Tantris, In Ihnen ist er mlr auferstanden.
Schanspdeler jmselte dee »Fachs« Theodor Loom htllt eln wemig den FluB đer Erinnenmgen an. Er sltzt una Im Sessel seines gemUtllchen Helms In Zehlendorf gegen-Uber, eln wenlg blaB noch nach einer eben Uberstandenen schweren Operation, aber ein froher Schlmmer Uberl&uft das durchgeistlgte, grtlblerlsche Geelcht, ala die Tage der ersten groQen BUhnenerfoIge wieder aufstelgen, am
iMaloer-ThMter, am 8Uat*th«ater tmd qpAtw
am Deutechen Theater, B3r hat elch nle In eln be-stimmtee Fach hlnelnpreesen lassen, er eplelte Rollen der vlelfUtigsten Schattienmgen: Fauet, Mark Aatooa, den pesslmistlschen Edelmann in >Wie еж Euch gefftlltc, den Glockenglelier der >Vereunkenen Glocke«, Peer Gynt, Friedrich I. — Immer Uberraschte er durch die Vlelseltig-kelt und Farblgkeit der mlmischen Deutung. Obwohl er achon 1»12 zum Film kam und ala Partner von Henny Porten in einer langen Reihe von Stummfilmen mitwlrkte, konnte doch eret der Tonfllm dlesen auegezeichnetea Sprecher in selnem wahren Wert einsetzen, der, soeben von echwerer Krankhelt genesen, daa Rollenbuch achon wieder In der Hand hKIt und in aeiner grtlner Eremltage am Rande der Weltetadt die groBen Szenen durchprobt, die BUhne und Film in der kommenden Salmon fUr ihn bereithalten.
Erich Winter
Feldpostbrief mil Knalleffekt /1
Feldwebel Schneider war eln Mann, den nlchts aua der Ruhe brlngen konnte. Nur eln-mal war er fucheteufelswild geworden, so wild, daB Ihm sogar Flfl, der Kompanlehund, fUr lilngere Zeit In weltem Bogen aus dem Wege glng. Und d as war so gekommen,
Eines Tagee ttatterte in die Schreibstube der Kompanle eln rosarotee Brlefleln mit der viel-sagenden Aufschrlft: »An elnen unbekannten Soldaten«, und Feldwebel Schneider war der GlUokapllz, dem das Los dieses Brlefleln zu-sprach.
Zuerst lachte er, murmelte etwae von einem >alten Knochen«, doch dann Cffnete er den Umschlag und las. Er schUttelte den Kopf, laa noch elnmal, griff sich ад die SUm und laa wieder;
Lleber unbekannter Soldat!
Hler lat eln junges M&dchen, daa sich aua dem grauen Alltag heraus nach elnem lleben-den Herzen sehnt. Ich bin 15 Jahre alt, habe blondes Haar und blaue Augen und heiBe Hannelore. Auf dlesem Wege hoffe ich nun in Dir elnen netten jungen Mann zu flnden, der eln Frauenherz versteht. Mein Vater, eln ver-knbcherter alter Herr, will mlch durchaus nicht emst nehmen und betrachtet mlch immer als eln unmUndigea Schulm&del! Man hat
EIne Soldotenhumoieske von Gefr. Josef Gtund
schlleBllch mit 15 Jahren auch seine Ideale, und mein Ideal hoffe ich In Dir, lleber unbekannter Soldat zu finden. Herzliche GrllBe.
Delne Hannelore
Feldwebel Schneider mochte den Brief vlel-lelcht zehnmal gelesen haben, bevor er sich zu elnem EntschluB durchringen konnte. Fuchs-teufelswiid war er geworden, und Flfl, der Ihm gerade In die Quere kam, erhlelt elnen FuB-tritt, daB er zehn Minuten lang die hOchaten TOne winaelte.
Schneider stUrmte auf seine Bude, nahm Tinte,- Feder und Papier und schrieb:
Liebes unbekanntes M&del!
Delne Zellen sind mlr tief zu Herzen gegan-gen. Ich bin 38 Jahre alt, habe schwarzea Haar und braune Augen und helBe Ferdinand. Ich stehe im Range elnes Feldwebels und be-altze zwel atarke Arme, die nicht mehr los-lassen, was sle einmal gepackt haben. Du kannst Dich mlr unbesorgt anvertrauen. Zu dlopem etarken Armen gehGren natUrllch auch ein Раац kraftige H&nde und mlt dlesen Шп-dcn werde Ich Dir im n&chsten Urlaub den Hlntern versohlen.
Es grUBt Dich,
Deln alter, verknScherter Vater.
Johannes Wurzers Wondlung /
Eizfihlung von G. H. ZogenieutL
Johannes Wurzer war eines lener ungliicksell-gen Mcnschcnkinder, die sich seiber zur Last leben. Es war wahr, das Leben hatte ihn nicht gut behandelt und die Natur war mit ihren Ga-ben bei ihm recht sticfmiitteriich gewesen. Ein groBer -Kopf saB auf einem viol zu kurzen Hals, der fast unmitteibar an dem verkriimmten Riick-grat anklebte. Der groBe Bucket lieB ihn klein und gnomenhaft erscheinen.-Ee Rel auch nieman-dem ehi, ihn bet selnem Namen zu nennen, fUr-jedermann war Johannes Wurzer nur der „Buck-lige".
So hatte er sich von den Menschen abgeson-dert und lebte scin einschichtiges Leben vergramt und miide. Am meisten t rug er unter seiner Last, wenn er einmat in den Kreis seiner Kameraden geriet. Sie waren nun beinahe alte Soldaten, und wenn sie in LJrIaub kamen und in der flotten Uniform durch die StraBen spazierten mit den jungen Madchen schakernd und plaudernd, dann fiihlte er sich ausgeschiossen vom Kreis des Lebens. Die Zahl seiner Jahre schien ihm vierfach zugezahlt wordcn zu sein.
Aber die GroBe dleser Zeit hat fur |eden eine Aufgabe, auch flir Johannes Wurzer, den Buck-ligen.
Er, der bisher eigentlich nur von der wohlwol-lenden Duldung des Mitleids getebt hatte, war
Junge Hdnde ergreiien den Pilug /
Die Totenleier aui dem Acker. Von Hons Robert SchrOler.
Als die Kunde vom Tode Matthias Branners, des Rodenliofbauern, ins Dorf kam, blieb der Aitbauer wie versteinert auf der Hausbank hok-ken. Es war, ais wurden seine gichtigen die-der noch steifer und der klare, durchdringende Blick noch stechender. Tagelang fiel Icein lautes Wort um ihn her. Und wenn die Bauerin mit geroteten Augen voriiberging, blickte der Aite 2ur Seite, als schiime er sid^ nichts anderes mehr zu vermogcn, als das Gnadenbrot zu essen.
Er fiihlte eine kalte Hand nach dem Herzen greifen und driicken und schniiren, daB sein A tem pfiff. Zornig raffte er sich auf, schuttelte die Schwiiche ab und wlschte mlt dem Handriicken den kaiten SchweiB von der Stirn.
Andemtags war er mit den'Knechten auf, warf 'den Kriickstock zur SeUe und hiefi anspannen. Der zwolfjahrige Friedrich, seines Sohnes Sohn, mufite die Ziigel nehmen; am Wagen hlng der Pilug. So fuhren die beiden aufs Feld, ein Kind und ein Greis.
Ein Narrischer 1st er doch hicht, der Aitbauer? Die Weiber schiittelten die Kopfe. Hat er nicht Knechte genug auf dem Hofe?
Brunner gewahrte ihre Neugier nicht, und wenn Ihn lemand griiBte, so war's kaum vernommener Klang. Die grauen Augen suchten die lange StraBe entlang, als ginge da einer... einer, der nicht wiederkehrt.
Auf dem Felde lag der Dung. Nun spannten aie die Tiere vor den erdgrauen Pflug, und Friedrich blickte den GroBvater erwartend an. Der hantlerte langsam am Gerat, als sei jeder Griff ,wert, daB man dariiber nachdenke,
„Komml" befahl er, nahm die Ackerleine und HeB den Pflug in tiefer, braunglanzender Furche mitten Ubers Feld gehen. Am Rain setzte er ab, schleihe zum Rande und aAerte wieder hinab. Der Streifen war schmai, bald konnte er umge-worfen sein; dann kam die andere Hiilfte. Friedrich trieb die Pfcrde.
Ober eine lange Zeit h6rten die beiden nichts, als das Stampfen der Tiere. Die blanke Pflug-echar knirsdite zuweilen (Iber Stein«, dann bttckt«
Rich der Greis unter verbissenen Schmerzen und schleuderte sie hinweg und sprach, drohend auf die Sđiutthaldc am Raine zeigend; „Vergifi nicht, wie oft sich dein Vater und ich und alle die an-deren vor uns biicken muBtenl F tir jeden Stein, den du lieg'en laBt, fahrst du eine Garbe went-ger in die Scheunel"
So gut er es meinte, so streng war er doch. „SchweiB betm Adtern ist der beste Dung, merit dtr'sl Fiache Furchen, faute Handel Krumme Furchen, krummer Sinn!" ...
Plotztich btieb der Aitbauer mitten In der Furche stehen. Die Pferde wandten verwundert die KSpfe. Die Schotten rauchten. Wieder hub er an: „Dein Vater ist aiizeit ein rechter Bauer gewesen, Friedrich. In atlem ist ihm zuerst der Hof gekommen. Darum habt ihr Brot genug zu essen gehabt, und nicht nur Ihr; flir vieie andere hat's gereicht... fiir vieie, die nicht Acker und Emte haben."
Er schwieg und blidtte zum Pfluge nteder. — „Und darum ist dein Vater in den Krieg gezogen. Hat Zeiten gegeben, da war der Feind oft genug fiber deutsdien Feldem und hat sie zerwtihtt. Zerschossene Adcer bringen Hunger, Friedridil Ein Lump, wer dem Fetnde nicht wehrt, an sie zu tasteni" Fast versagte die Stimme. „Nidit fiir den einzelnen ist das I Verstehst du?"
Friedrich nickte. ,,Nun bist du der Bauer. Laf? die Tranent Da, ntmml"
Und er libergab ihm den Pflug und lehrte ihn, die erste gerade Furche Ziehen.
Die Hoimgriffe waren noch warm von des Alt-bauern barter Hand. Die Schoilen stiirzten un-gieicli, er muBte setber wieder zupadcen, da Friedrich zwischen den Hoimen hin und her ge-tchleudert ward. Wohl war der noch zu jung zu solchem Tun, aber was half es? Der alte Bauer knitr die Lippen zusammen und hatf stummen Griffs bessern ...
Ks war die Totenfeier, die er dem Sohn hlelt. Seine Worte klangen hart und eckig, als er zu dem Jungen sprach:
Д)и gchst hi«r nicht alleln. Deln# Аћп«п haben
nun pietzlich aufgerufen worden, um in einem Riistungsbetrieb zu arbeiten. Zuerst kam ihm das alles so sonderbar und verwirrend vor, ats er durch die groBe Montagehalte schrttt, tn enger Gcmetnschaft mit Menschen, die er bisher gemie-den hatte, daB er unbeholfen vor selnem Arbeits-platz stand.
Ein alter Meister, ein Pensiontst, der sich wieder freiwitUg zur VerfUgung gestelit hatte. trat neben'fhn unđ ntckte thm aufmuntertlđ zu:
„Tja, Kamerad, im Anfang tut man sich еш biBchen schwer, aber das glbt sich gleich . . . Seh'n S', so geht das . . ."
Der Meister machte thm eln paar Handgrtffe vor, wie er die Maschine zu bedtenen hatte. Johannes Wurzer probierte. TatsSchlich, es glng ganz einfach.
Der alte Meister ktopfte ihm auf die Schulter. „Seh'n S', Kamerad, es ist kelne Hexerei..."
Johannes Wurzer sah dem Meister nach, der wieder zu anderen Arbeitern glng. Pldtzilch ran-nen ihm Tranen iiber die Wangen. Er konnte sie nicht mehr zuriickhalten, aber er schamte sich threr auch nicht. Kamerad I hatte der Mann zu ihm gesagt, Kamerad I Zum erstenmal In seinem Leben fiihlte sich Wurzer als vollwertiges Glied einer Gemeinschaft. Und das Giiick iiberwaltigte ihn.
hler geschafft in gutem Glauben an Ihr Volk und Land. Sptirst du ihren Wilien? Wenn du luderst, wenn du eiist, wenn du rediich beginnst, wenn du dich miihst... sie sind um dich wie ein Fluch oder ein Segen. Und dein Vater wird kelne Ruhe Im Grabe finden, und die Leute werden mlt Fin-gern auf didi zeigen, wenn du nicht lebst, wie er gestorbeni Er ruht tn fremdem Acker, Friedrich. Du muBt denken, daB jede Furche, die du ziehst, Schmudc auf sein Grab set "
Da das Feld vdtlig umgebrochen und die Schoilen gtelchmaBlg tief und stark stUtzten, wuchs des Jungen schtanke Gestalt, und er umfaBte die Holme ganz fest, ats wolle er den Pflug tief in die feuchte, gtanzende Erde drljcken. Der Alte sah seine grauen, stolzen Augen leuchten und wuBte, daB Ihn die Ahnen gesegnet und daB er seinem Vater begegnet war. Da rlistete er zur Heimfahrt, und es diinkte thm, als set der Tag freundli*er und heller geworden. So brachte er dem Hofe elnen jungen Bauem helm und schrttt aufrecht neben ihm, wie einer, der zum grofien Appell gefiihrt.
Der chinesische Koch / e«scuchu ™ (Пти
Ein blutjunger franzosisdier Ingenteur, der das Giiick hatte, als geborener GroBstadter bisher nur in seiner geliebten Vaterstadt Dienst machen zu miissen, erhlelt elnes Tages uberraschend seine Versetzung zu elnem Zweigunternehmen seiner Firma nach Saigon. Schon mit dem nachsten Schiff muBte er abretsen, und sehr schweren Her-zens verlteB er Europa. Seine Gedanken wurden immer diisterer, wenn er an das „Affenland" dachte, in das man ihn geschickt hatte.
Doch so schllmm war es gar nicht. Als er tn Saigon landete, wurde er von selnen neuen Kameraden aufs herzlldiste empfangen und alle standen Ihm bei und gingen ihm an die Hand, damit er sich bald recht heimisch fuhle. Sein Direktor selbst fand es nidit unter seiner Wiirde, dem jungen Mann elnen herrlichen Bungalow In schoner Lage zu verschaffen. Auch die anderen Ingenieure fiihrten ihn Inzwischen in die Geheim-ntsse der dortigen Lebenshaltung ein. Als Weifier Turdc Ihm trkl&R, i«l «■ veipAIchtet, mlndeatenc
ТМјг 8СНДТ2КД8ПЕ111
Фах ajj4- ćivLm.
CHINESISCHE LIEBESGEDICHTE
Wenn der Wind den Stamm bewegt,
Bebt das Blatt am Баитв.
Wenn dein Herz nur Liebe trSgt,
Halte sie im Zaume!
Aus dem Schiking
*
Wen7i der Wind es macht so toll,
FSllt die Biate auf den Rasen;
Wenn ich dir willfahren soil,
Mufit du sanfter blasen.
Aus dem Schiking
Bas Zarte auf Erden Uherwindet das Barte.
Ein Schleier weht — und wehrlos
fallen Turm und Wart04 Laotse
*
Sie sprach: „Es krđht der Hahn".
Er sprach; „Er darf noch nicht."
Ste sprach: „Der Tag bricht an."
Er sprach; „0 nein, mein lAcht!"	j
Aus dem Schiklng I
*
Auf alien Bergen im Frilhlingswind
Die Blumenknospen sprangen.
Im Frilhlingskleid ein holdes Kind
Steht da mit Pfirsichtoangcn.
Ein Schifflein, das sie seiber lenkt,
Wird ans andere Ufer sie tragen,
Will den Knaben dort fragen, was er denkt,
Ob er kommt in diesen Tagen.
Prine YtttOn
*
Laff mich noch einmal deine kleine Lampe Aus Jade heben, dafi ich deine Augen Vnd deines Haares SchGnheit gam erkenne, Noch einmal, SUfie, reiche mir den Mund,
Dann will ich gehn. Ich here schon das Gong Des WSchters, der zur ersten Arbeit ruft, Vnd durch den Vorgang dringt das lAcht
FrUhš.
M*huangt»chung
*
schneidet ein Kriegsgewand,
Macht es mit eigener Ва^
Wohl hat noch dieselbe L&nge der Gaite, Doch nicht mehr die FtiUe, die Hnstmals er hatte, .Das Gewand ist neu,
Doch sie weint die alten Trđnen dabei. Sie glđttet es mit des Bolzetts Glut,
Vnd ihre Trilnen rot wie Blut^i Sie dilrfen den neuen Stoff nicht beflecken Vnd sollen den Gatten nicht erschrecken.
Mahienschu
*
Wie lieblich du den Kopf aenkst,
Gleich einer hold versch&mten
Lotosblume, die 4m Wassef Schwimmt und dem kilhlen Wirid,
nicht wiederstehen kannt Du sagst mir nur das eine Wort
„Lebewohl", ja „Lebewohl", Vnd dies eine Wort „lebewohl" ist voll
wundersUfier Traurigkeit.
HsUtsohimo
*
Seitdcm du fort, mif mriner Toilette Mein Spiegel ist mit Staub bedeckt und blind, Dein Пегг, ein klarer Spiegel zwar, ich wette, Spiegelt nur Menschen, welche vor ihm sind,
Schinfengtscao
sechs Diener zu halten. Als solche, wurde Ihm welter erlautert, selen die Malalen sehr gut zu gebrauchen. doch als Koch kame unter alien Um-standen nur ein Chinese in Betracht, falls er auf gutes Essen halte, denn die Chinesen selen gans vorziigliche Koche.
So kam alles bald In beste Ordnung. Nur aof eines hatten die Kameraden vergessen. NSmltdi den Neultng aufmerksam zu machen, daB der Chinese sein Gesidit zu wahren wilnsdit und auf seine Weise stets respektiert werden will.
Und das war nun letder nicht der Fall. Der unerfahrene Neultng glaubte den Gelben ketnes-wegs achten zu miissen, und je nach Laune scherzte er heute mit dem Koch, um ihm ein ander'' mal wieder einen Possen zu spleten oder bel Gelegcnhett einmal den stets Furchtsamen zu er« schrecken; war er einmal schlechter Laune, so htelt er auch seine lockere Hand nicht im Zaum^
So trieb er es eine Zeltlang, bis ihm eines Tages sein Direktor ins Gewissen redete. Der junge Mann sah sofort seine Fehler eln und versprad:, alles wieder gutzumachen.
Als er nach dleser Unterredung In selnen Bun-galow kam, lieB er auch wirkllch soeleich den Koch zu stdi rufen und erklarte ihm, daB er ihn von nun ab In Ruhe lassen werde und es auch nle schlecht gemeint habe mit thm. Der China-Boy strahlte tiber dlese Eroffnung Ober das ganze Gestcht und sagte:
„Herr mlch nix mehr erschrecken, o gut, Herr mich nix mehr sdilagen, o gut, dann Ich auch nix mehr machen Pipi In dein Friihstiicksteel"
Hans Groyen
Deutsche Kultur in Sponien
Auf Elnladung der spanisdien Reglerung ati den Oberbiirgermelster der Stadt der Relchs-parteitage Niimberg unternahm der Direktor der Stadtlsdien Galerie In Niimberg, Dr. Eberhard Lutze, im Auftrag des NOrnberger Stadtober-hauptes eine Vortragsrelse durch Spanien. Er Spradi vor allem tn Madrid und in Barcelona liber verschiedene Themen zur deutschen Kunst-geschldit«.
19. maja 1943.
KXBXWAVKSV BOTE
stran 5. — Btev. W.
Pozor - zasior se dvigne /
ObiSCimo v
Kralnbargn lam naslopajote artiste
Kdor se je eluCajno sestal s kakSno KdF-Truppe (družbo ustanove »Veselje krepi«), pride kaj kmalu v ozračje, ki vedno obdaja tako potujočo družbo,. In gotovo ne brez zavisti poslušamo Imena mest, dežel in delov •veta, v katerih so artlsti že povsod nastopili. Kdo bi verjel, da je rokohitrec G1 n o, ki na-etopa tam na odru in nas razveseljuje s svojo Umetnostjo, ki se popoldan sprehaja po našem lepem mestu Kralnburgu, kot artist že prišel okrog zemeljske oble? Njegovi starši, njegov etari oče in njegova stara mati, so že bili artlsti, shodil Je v manežl In med cirkuškimi Šotori, In komaj Je lahko stal na svojih noži-cah, že Je poskušal, posnemati velike, njegova artistovska kri mu ni dala miru, dokler ni kot tnal 4 letni fantič že nastopil v svoji posebni točki. Njegovi starši eo takrat nekako okrog 1900. leta, potovali skozi Rusijo in v Tlf lisu Je bilo, tako je pripovedoval, ko je vprvlč javno nastopil. Leta 1917. so se srečali v Tokiu z Albertom Bastellljem in njegovim sinom Envlrom, poznejšim žonglerjem svetovnega slovesa, in odtle Je popolnoma vzljubil roko-hltrstvo. Toda njegovi starši so ga določili, ker je bil majhen In čeden, za zračnega akrobata. Njegova točka nastopa v zraku je tekom let postala prava senzacija, ki ga je po prvi svetovni vojni pripeljala v vse dele sveta. Dye leti je bil na pr. s cirkusom Sarra-sani v Južni Ameriki, in v Melbournu In Co-lombu so njegove točke ravnotako občudovali kot v Berlinu ta New-Yorku. Capstadt, Oslo, San Francisco in Wladlwostok, vsa ta imena so zanj doživetja in spomini. »Kako to, da sedaj ne delate več kot zračni akrobat?« ga vprašam, »Ko je izbruhnila vojna«, mi pripoveduje naprej »sem se prostovoljno javil in se udeležil vojnega pohoda na Francoskem. Pri nekem pod vzet ju udarnih čet, me je, ko smo v Vogezlh naskočili Maginotovo linijo od zadaj, zadel strel v nadlaket, kar mi onemogoča, da bi še nastopil kot zračni akrobat. Ker pa nikdar nisem zgwbll veselja do žongllranja, sem se zopet začel v nJem vaditi, kajti artist hočem In moram ostati, to zahteva rodbinska tradicija!«
Krainburg ima dober glas
Zdaj pride Iz garderobe plesalka, se postavi med kulise in čaka na svoj nastop. Stopim k njej In Jo nekaj vprašun. Smehlja ee in ml namigne, da ne razume nemški. Po njenih čisto črnih laseh In njenih temnih očeh bi človek sodil, da Je Italijanka. Zato jo nagovorim italijansko. Ona sicer razume moje v Italijanščini stavljeno vprašanje, odgovori ml pa v francoskem Jeziku, ki ga je bolj vajena. In ml pripoveduje v kratki minuti, ki Ji Se ostane do njenega nastopa, da je Madžarka, rojena

ЈС/шл1)иЈЏ џ рм aMUltik na. deJxRJii дЈлШ - (Цсиијш, рљ twtdaf- k/yttgiip- —	ki ш oicLdL о^ЈЉв- sotta
Cim njune želje, kajti бад za njun nastop bo kmalu napočil. Zvečer, ko slučajno zopet naletim na nju v >Kofflehule-u«, kakor ona dva Imenujeta kavarno Evropo, ml pripovedujeta, da sta Iz Antwerpna, all bolje rečeno Iz predmestja Hoboken, In da sta se prostovoljno za e mesecev javila na razpolago za KdF-Trup-penbetreuung (oskrbo čet po KdF). Cisto navdušena sta za to vzorno In strumno organizacijo, s katero sta zdaj bila na Kreti, v Srbiji, v Protektoratu In v Severni Nemčiji. РП sosedni mizi sedi hrvatska plesalaka dvojica Perec in Vors In gledata kako Igralca balalaj-ke Valerian In Sumakof igrata šah. Vprašam šumakofa, če je Bolgar, kar bi se moglo skle-
nemara zopet naAli v Berlinu ali Solunu. Njihova naloga, njih poklic je, da prinesejo veselje, danes tukaj, jutri tam, venomer, brez miru In preetanka, In vsak Izmed njih nosi gotovo kc^ek domovine v sebi, četudi pri njih vseh zdaj, dokler so še mladi, prevladuje nemima kri artletov nad domotožjem. Toda nekoč bodo tudi oni morali dati slovo odru, ki za marsikaterega ne le pomeni evet, ampak j e tudi v reenicl svet!
Vodja Stavignus- Muslkalechau letalski častnik svetovne vojne in Imetnik zlate svetinje za hrabrost, mi je rekel, ko je njegova družba pred nekaj dnevi nastopila tukaj v Krainbur-gu: »Dan, ko se je treba umakniti z odra, je
Svetovni plesalec in plesalka kaieta svojo umetnost na Corenjskem, o čemer čJtamo natančneje v našem današnjem poročilu.
(Bilder DAF-Gauarchiv, Klischee: NS- Gauverlag, KSrnten).
pati Iz njegovega Imena. Toda Izkaže se ml
kot Ruten, ki že mnog'o let žlvl v Nemčiji. __
Zelo Šaljiva j« bila zabava s Kitajcem Vang-Hong-Fang-om, И, kakor znano, vae njegovi rojaki, ne zna Izgovarjati črke >r«. Čeprav živi sedaj že 15 let v Nemčiji, njegov jezik ne more Izoblikovati črke >r«. Sicer je pa bil tudi on B cirkusom Sarraeanl v Južni, Ameriki, In artist Ginp Je že od takrat njegov dober znanec.
Takšno je življenje artlstov. Delajo skupaj v Južni Ameriki, ee zopet razldejo, po nekaj letih se slučajno zopet najdejo na Istem odru v Stockholmu ta so zdaj za kratko dobo zopet skupaj na Gorenjskem, po letih se bodo pa
gotovo za vsakega Izmed nas boleč, toda zato pa vzamemo * seboj spomin za naše mirne dneve, ki bodo tako nelzredno lepi In mnogo-obrazni, da nam bodo prav gotovo nadomestili marsikaj, kar mislimo, da pogrešamo«. — Ml, strmeči gledalci, za katere dela artist vsaJc večer s svojimi, Cesto z Mvljeneko nevarnostjo združenimi atrakcijami, pa lahko soobU-. kujemo te »lepe spomine«, kajti na nič se umetnik ne spominja raje, ko na hvaležno navdušeno občinstvo, ki ga v iskrenem navdušenju In občudovanju za njegovo delo z zaslužnim priznanjem pohvali.
W. Lining
IVehi Landralsaml porota o svojem delu
ifol, ki vsakegM «pravi y ameb, da ga po-eilijo aolze. Komik ix NS-Gemeinachait »Kralt duTch Freude*.
na otoku KuW (Y Mipadnolndljekem otočju) In da je pleealka z duSo In telesom. 2e se dviguje zaator, ko mi še hitro zaikliCe; »Napišite, prosim, da вшо ml artlsti Izredno za-^ občinstvom v Kraiinburgu, da so la> borna stanovanja In hrana, kakor tudi oskrba po KdF-Kreladlenetetelle (okrožnem službe-nem mestu KdF). Pred tremi tedni sem te bila v Pragfl in ko sem omenila, da sem med drugim angažirana tudi za Gorenjsko, sta ml že tam rekli 2 tovarlSIcl, da je Krainburg na dobrem glasu v pestrem svetu artlstov!« Skoro bi bila zamudila prve takte godbe, toda to nil je Se morala prej povedati, ta mala madžarska »balinezijska tempeljska plesalka« Iz Kube. — Kdor ima danes v četrtem vojnem letu, enkrat priliko pogledati za kulise prireditve KdF, bo lahko slišal jezikovno zmešnjavo vseh evropskih jezikov. Kako to? Nemflkl artlsti so na fronti. Da odstranijo vrzeli, so stopili na njih mesto inozemski artlsti, kajti Relchsmlnister dr. Goebbels želi tn hoče, da dobi neutrudno In neumorno delujoče prebivalstvo kot odmeno za svoje delo tudi umetnost, zabavo In vesele ter zabavne ure po prireditvah KdF.
2e hočem zopet oditi, ko opazim, kako sku-flata dopovedati dva akrobata razsvetljevalcu, katere barve naj menjuje žaromet. Čeprav govorita nekoliko nemško, jih mladi Krainbur-žan vendar ne razume, kajti njuna goltnifika Izgovorjava nemških besed mu je ostaja nera-Vumijlv«. Sta to dva Blamca. Hitro rumtokna-
П.
Državni zdravstveni urad tn Javno skrbstvo
Glavna naloga je bila urtanovlti državni zdravstveni urad. Medtem ko je bil prej uradni zdravnik samo referent okrajnega načel-stva za zdravstvene zadeve, se je moral zakonom velikonemdkega Relcha ustrezno ustanoviti poseben urad z zelo razširjenim delovnim področjem. Kljub z vojno zvezanim teža-se Je posrečilo skoro popolnoma ustanoviti zdravstveni urad. S prezidavo in prlzlda-vo v pritličju Landratsamta je bU napravljen In opremljen urad z 10 prostori. Na razpolago So pisarne za uradnike, zdravstvene strež-шсе, zdravstvene nadzornike, laboratorij, preiskovalni prostori za uradnega zdravnika In 2J®Sovega namestnika, čakalnica kot tudi pro-muberkuloesni urad z najmodemejito rentgen-■ko napravo • senčnikom In temnico.
Med nalog# mdr»i№bven*g» urada spadajo ®dravnlflkrf naloge: a) edravetrtne
policije (pobijanje kužnih bolemd), b) dedne in rasne odkrbe vključno zakonsko posveto-
vanje, c) poučevanje ljudstva o zdravju, č) Soleko-zdravstveoo skrbstvo, d) posvetoval-nlca za matere In otroke (posvetovalnica za nego dojenčkov), e) protljetlčno skrbstvo, ekrtn-■tvo za spolno bolne, telesno ovirane, hirave In božjastne.
Nekaj številk o Izvedenih delih; zdravstvenih preiskav je bilo 1060, odvzemov krvi za Wassermannovo preiskavo M3, preiskav krvnega znižanja 304, določitev krvnih skupin 513, preiskave dojenčkov v 23 posvetovalnicah i916, ceipljenj proti davld 2177, preiskav šolskih otrok 4680, obsevanj v protljetlčnem uradu 1927, obiskov zdravstvenih strežnic na domu 1770, razkuževanj po zdravstvenem razku-ievalcu 245.
Na področju popisovanja dedlnskega stanja J« bilo doslej popisanih 2в10 oseb.
VvediMi Jam«« sfcitMtv« In đraUmkeg* TMkševamja Ckmenjsikem
Ppvo uredi ter Javnega dcrbetva J# levršll I uredbo šef civilne uprave dne S. julija 194.1. Izvedle so Jo občin«.
ш
ш
n
illf
I
^*'>' Л'' '•>-' . ;,•'Jf .чбЧ*"

črv all orel?
Dobimo ljudi, ki imajo takšno obzorja kot črv. Premikajo se počasi po zemlji, vidijo, če gre dobro, par metrov predse, toda .,. navzlic temu mislijo, da vse увч do in vse vidijo.
Dobimo pa (hvala Bogu!) tudi ljudi, ki imajo dar, da se radi svojega znanja in daru poprejšnje premislitve tako rekoS dvignejo v višave in od zgoraj vse dale& naokrog pregledajo kot bistrooki orli.
Naravno vidijo, ker gledajo z višave, vse prav drugače, -mnogo natančneje, pregledajo in izslutijo zveze, lahko radi tega store mnogo bolj pravilno sodbo kot oni, ki se s težavo premika po zemlji in čigar življenjsko obzorje se večinoma krije z njegovo nakupovalno torbo ali x onim njegove mize.
Dobro, živeli bodo vedno taki in drugi ljudje (ljudje-črvi in Ijudje-orli). To se ne bo kaj kmalu spremenilo. Toda eno moramo imeti vedno pred očmi.
Prav je in sreča je, da store odlo^ čitve samo ljudje-orli.
In ne oni, ki ne vidijo preko svoje mize in vaškega plota,
H. R. J.
V ABliagu ## »di aor« bolnica
Foto Ruder
HiBli KraiiAurg
Krainburg, (V e C e r z a s t a r S e.) Kaj lahko mladina Krainburga stori, so pokazale zopet mlada dekleta na večeru za stardc, ki se je vršil v obliki >vaSkega večera« v v sredo, dne 12, maja v strankinem domu. Obisk je bil tako velik, da so komaj vsi dobUl prostor v slavno- ^ stnem prostoru. Zelo so Sle k srcu uvodne besede voditeljice mladih deklet, ki je pojasnjevala namen In smisel vaškega večera In je vse prisrčno pozdravila. Nudile eo se pesmi v pestrem programu, ki eo se z uspehom menjavale e pravljično Igro, Igro a senčnimi slikami In pleel, katere je spremljala kot Ijudekl Instrument tako priljubljena harmonika. Star-Sem se je pokazalo, kaj lahko zmore mladina,; predvajanja eo zmerom nagradili poslušalci z obilnim pritrjevanjem.
Zwlechenw&aeern. (Vaški dogodki.) У gozdu pri Podre čl je bilo najdeno truplo gospa Keber Matilde Iz Ladij e, ki je pred nekaj dnevi v dufievnl zmedenosti odšla z doma neznano kam. Nesrečna mlada žena zapušča dve mali deklici, — V Zwlschenw&ssem je umrl po kratkem bolehanju, pred kratkim umrlemu sinu Bledeč, Ceme Rudolf, delavec tovarne Zsm nlna v starosti M let. Na zadnji poti eo ga spremili tovariši bojevniki RKB. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnega tovarifikl vodja Schmld Mihael в položitvijo venca. — Na malem ovinku pri mostu čez Soro se je pripetila mala avtomobilska nesreča, ki nI zahtevala človeških žrtev, temveč le poškodbe avtomobila. Razbiti obcestni kamni pričajo o sreči v nesreči.
Flddlng. (Iz Frauenechafte.) Ođpo> •lanstvo mladinske skupine Frauenschaito is Lienza je razveselilo našo Ortegrup-po a avojlm obiskom. Z glaebo, plesom in igro je razveseljevalo številne obiskovalce v strankinem domu do velikega razpoloženja. Posebno je navdušila mlado in staro pravljična Igra >Rumjpelfltiztchen« (pravljična postava). Prt sloveeu so si želeli: na skorajšnje svidenje!
Planinski orel v kralnburškem Krelsn
Krelsj&germelster za lovsko okrožje Kraln-burgrNord nam sporoča: Redek prlžor se ja ' nudil opazovalcu dne S. maja pozno popoldne«
V	višini kakih 200 metrov je nad polji Fal-kendorfa krožil planinski orel. Za dva kragulja In eno kanjo, ki bo ae besno zaganjali t>rotl orlu, se kmlj zraka niti menil nI. Maj*-stetlčno je krožil dalje in po prllično poldrugo-urnem opazovanju zg^lnll iz vidika.« Strokovnjaki pravijo, da so še pred nekaj leti planinski orli gnezdili nad preipadi kranjskega; Storschltza.
Od 1, IV, 194i2. bo uvedeni na Gorenjskem, državni predpisi naredbe o dolžnosti Bkrtstv#; in državnih načel. Za prebivalstvo se je od tedaj dalje (riurbelo na leti način In v Isti meif kot t ostalem državnem ozemlju. Pri Land* rajteamtu je bil ustanovljen urad za окгоАшХ skrbstvo, kateremu je poverjena izvedba јатч nega skrbstva.
Dne 1. julija 1942. so bili izdani Relchsv«i4 bUliguDgsschelne (nakaznice za nabavo predmeti po nižji ceni). S tem je bilo popolnomi) Izenačeno javno skrbstvo,
DrntInBko vzdrževanj«
Dne 26. IX, 1941. ae je izvršila začaentt ureditev družinskega vzdrževanja z odlokom KM, d. J., nakar je kmalu sledilo popolacj Izenačenje.
Dajatve Javnega skrbstva so narasle o4 aprila 1942, od 10000 RM na &1000 RM d4 februarja 1943, Prišteti je treba še stroškd bolnišnic mesečno povprečno 16000 RM,
Med drugim je bilo februarja izdano: zal asocialne in neepoaobqe za dedovanje.	RM 720.—
rejenčke	RM 1.032.—
siceršnje ritrbetvo , i , , RM 21.59(1.— godalne rentnike , , , » RM 2,940.— preseljence ... . , RM 420.— enkratne podpore , , , RM 300.— podpore porodnicam . . . RM 87,— stroške hlralnlčne oskrbe RM 1.999,— V družinskem vzdrževanju:
Za 92 pre jemalcev družinske podpore (dru* žlne) se je Izdalo februarja 1943. RM 6.300.—t
V	prvih 14 dneh marca se jim je pridružil«!
Dovlh 100 pre jemalcev družinske podporeg
8tr»n в. — Stev. 89.
KABAWANKEN BOTE
Sreda, 19. maja
Iz naše Iisteiee 0 Omejitve pri oddaji žita
Iz kroga naših čitateljev
Na Krelfllelterja K u • ■ a Is Kralnborga naslovljeno pismo 1% Vzhoda opisuje v nekaj stavkih sl^ko sovjetske Rusije tako, kakrftna Je v reisold. Pilna&amo kratek vleček.
Rusija, 11. IV. 1943.
Dragi Krelslelter!
IPred nekaj tedni smo prišli v bližino fronte In smo pripravljeni za fronto. V teh tednih sem že imel ргШко- spoznati razmere civilnega življenja. Moram reči, da domovina še veliko premalo pozna boljSevlSke razmere. Res-nitni položaj za razmere je tako slab, da si jUi nihče ne more predstavljati, kdor nI bil earn v sovjetski Rusiji. Tu je revščina med civilnim prebivalstvom, ki jih je krivo samo zadnjih 20 let. V naši okolici je toliko gozda in produktivnega drevja, da bi se pri količkaj dobrem gospodarstvu toliko lahko prigospo-darilo, da bi vsak dobro lahko živel. Kmetije 8o majhne in zapuščene, poljedelski stroji stoje na planem, kot parne žage, stroji za predelavo mleka itd. in propadajo. Povsod, kamorkoli pogledamo, vidimo isto sUko, zanemarjenost in revščino, Živila so strahovito draga, tako stane n. pr. 1 jajce 3.— RM, 1 kg kromi plrja 1.50 RM, 1 kg moke do 10.— RM itd. Taki so življenjski pogoji v sovjetskem raju, o katerem sanjajo marsikateri Gorenjci. Te ljudi bi morali pripeljati sem in jih pustiti, da tako žive kot boljševlkl, potem bi kaj kmalu uvideli, <^a naj raje doma pridno delajo in služijo, da imajo dosti jesti. Vsak vojak vidi sovjetsko Rusijo in se bori z vsem prepričanjem za domovino. Ravno Gorenjci naj bodo hvaležni, da lahkQ žive v Relchu, kajti sicer bi v zadostni meri občutili revščino in pomanjkanje.
Dragi KrelslelterI MoJe poročilo naj Vam eamo pove, kako je tukaj. V našem odseku jo sedaj znano blato, poleg tega pa še neugodno aprilsko vreme kot sneg, dež In veter. Pomlad bo kmalu prišla. Z vsem bomo opravili, s slabim vremenom, s slabimi poti in tudi z Rusi. Upam, da pride kmalu čas, ko bomo šli zopet naprej in bo izvojevana na Vzhodu zmaga...
Prisrčne pozdrave tiftU vsem znancem
Vaš Kofler!
Mreis Radmanudort
Otvoritev otroških dnevnih zavetišč v Srelsu Radmannsdorl
Vkljub vojni ustanavlja NSV vedno ponovno zavetišča za naše malčke. Tako je bilo v Krelsu Klagenfurt otvorjenlh že 25 žetvenih otroških vrtcev, 10 nadaljnjih pa bo v kratkem sledilo. V Krelsu Hermagor so otvorlll poleg že obstoječih šest stalnih otroških vrtcev, od katerih je bil oni v Hermagorju povečan in na novo urejen, in Se 3 pomožnih otroških vrtcev, še 18 žetvenih otroških vrtcev, tako da skrbi 27 otroških dnevnih zavetišč v majhnem Krelsu za šoloobvezno mladino. V Moschnachu in Relfnu pri Veldesu sta bUa pred kratkim otvorjena stalna otroška vrtca, v Radmannsdorfu pa pomožni otroški vrtec. Gorenjske matere pa tudi zelo cenijo te tako smotrne In lepe naprave NSV in rade pošiljajo svoje otroke k teti NSV.
V vseh teh otroških dnevnih zavetiščih pa imajo skrb in opravka preko dneva z otroci vesele tete — po večini izučene strokovne moči — In je s tem zaposlenim materam in vsem kmeticam omogočeno, da lahko opravljajo svoja dela, kajU kdor pošlje svoje otroke v vrtec NSV, ve, da so tam najboljše In z veliko ljubeznijo spravljeni.
Preskrbovalnl položaj zahteva, da se uporabijo obstoječa krmila tam, kjer se najbolje in najuspešneje Izkoristijo. To so goveda in prašiči v poljedelskih obratih. Od te živinoreje pridobljeno meso in mast pride v dobro splošni preskrbi. Poleg tega se z boljšim učinkom porabijo obstoječa močna krmila v poljedelski živinoreji tUdI zato, ker je tam zadosti temeljne krme.
Vedno bolj In bolj se pa opazuje stremljenje raznih ljudi, da zboljšajo avojo lastno preskrbo žlvU s tem, da rede male živali. Pri tem si pa ti ljudje večinoma niso na jasnem o tem, kakšne množine krmil je treba za rejo malih živali, kje naj dobe ta krmila lu da jih končno odtegnejo eplošnostl, samo da imajo oni ko-rlet. V kolikor se uporabijo odpadki iz gospodinjstva in vrta pri reji malih živali, je to v redu. Samo z odpadki se pa ne more vzdrže-
Berite dopis neliega bralca iz Gorenjskega na prvi strani današnje izdaje našega lista pod naslovom »Ali naj postane Gorenjska masni grob?«
vati nobene živinoreje, kajti tudi v kuhinji in na vrtu se morajo sedaj vsa živila kar najbolj izrabiti tako, da resnični odpadki skoro nimajo več hranilne vrednosti. Vsekakor s tem ne moremo nobene živali Izredlti ali cel6 opltoti.
Ti rejci malih živali poskušajo sedaj, da dobe na različne načine žito ali žitne proizvode, da imajo pri reji malih živali boljde uspehe. S tem pa pridejo v navskržje z obstoječimi predpisi.
21to In krmlUia sredstva smejo pridelovalci prodajati samo takim osebam, odn. tvrdkam, ki imajo dovoljenje za nakup od prehranjevalnih uradov in imajo ustrezne tiskovine, da izstavijo za to predpisana oddajna potrdila. Vsaka prodaja ali siceršnja plačljiva ali brezplačna oddaja žita in krmil pridelovalca drugim osebam je brez Izjeme prepovedana in kazniva.
Zato si ne morejo nabaviti tudi rejci malih živali žita in krmil za svoje male živali. To občutijo rejci malih živali kot trdoto. Ta ukrep je pa pravilen in potreben, ker se morajo obstoječa krmila brez razlike tam uporabiti, kjer bolje učinkujejo in kjer pridejo predvsem v
dobro eplošnostl. Poleg tega se mora brezpogojno onemogočiti, da bi se krušno žito krmilo, kajti to se rabi za človeško prehrano.
Kdor prekrši to določbe, škoduje splošnoeti In postane kazniv.
Burg^taller
Vrnitev vreč za umetna polila
Naprava papirnatih vreč za umetna gnojila je Izredno težka. Za ta namen obstoječe pripravno surovine ne zadostujejo za kritje potrebe.
Zato je treba, da vrnejo uporabljene In izpraznjene papirnate vreče za umetna gnojila kmetje in poljedelci takoj po izpraznitvi zopet dotlčnemu razdeljevalcu (zadrugi), ki je dobil umetna gnojila. Vreče ne smejo po celo dneve in tedne ležati na dvorišču ali na njivah, ker se uničijo radi vpliva vremena. Vseeno pa je, če so raztrgane.
Prazne papirnato vrečo za umetna gnojila vrnejo razdeljevalcl tovarnam; uporabijo jih za napravo novih vreč. Razdeljevalcl morajo vrniti njim Izročene papirnato vreče. Oni razdeljevalcl, ki ne vrnejo papirnatih vi^, no dobe v prihodnjo umetnih gnojil za prodajo več v vrečah, temveč brez vreč. To bi bilo pa v prvi vrsti za kmete in poljedelce največja škoda. Ti bi morali pri odjemu umetnih gnojil prinesti' s seboj vreče lu bi Imeli še delo в spravljanjem v vreče. To bi bilo še tem neugodnejše, ker se morajo umetna gnojila hitro odvzeti, dd razdeljevalec ne zavlačuje oddaje.
Zato samo ob sebi razumljivo mora vsak kmet In poljedelec, ki dobiva umetna gnojila v trgovini v papirnatih vrečah, Izpraznjeno vroče takoj skrbno zbrati in oddati razdeljo-valcu. S tem pomaga hraniti dragocene surovino In odvrača končno od sebe otežltvo dela.
Burgstallor
Kralt stQin
Mannsbnrg:. (R a z n o.) Pred nekaj dnevi se je vrSll Apel NSDAIP In KVB. Navzoči so bili vsi Amtelelterjl, Zellen- In Blocklelterjl Orta-gruppe. S pozdravom FUhrerju je bil zaključen apel. — Naša Ortagruppe je zopet sprejela 61 novih članov KVB. Block- In Zellen-leiterji so jim razdelili članske izkaznice in znake. — Pri Kreislelterju Pg. P11 z u so uvedene za prebivalstvo. Krelsa Steln govorilne ure. Nadaljnja pojasnila se dobijo pri Orts-gruppi. Opozarjamo na to ugodno priliko.
Male SospodarsKe novice
Oblasti severnoameriške vojne mornarice so v četrtek zvečer zopet priznale en del z gub pri Ouadaicanarju. Po tem priznanju so japonska letala dne 7. aprila tega leta potopila severnoameriškega rušllca »Allana VVarda«, eerer-noameriSko petrolejsko ladjo >Kanawho« (14.600 brt) in novozelandsko korveto »Marsa«.
O preskrbi Evrope s tobakom postavlja »Deutsche Tabakzeitung« sledeči zanimiv račun. Pred vojno je proizvajala celina brez Sovjetske unije okoli 300.000 ton tobaka, dočlm ga je bilo porabljenega okoli 420.000 ton. Razlika okoli 100.000 ton se je krila, iz Prekomorja. Ta količina sedaj odpade, zato pa je na razpolago v Ukrajini, na Krimu in v Ostlandu okoli 70.000 ton tobaka. Potem ko je pridelovanje tobaka na Baiicanu radi vojnih dogodkov začasno nazadovalo, se sedaj povsod povečava obdelovana ploskev. Na čelu evropskih tobačnih držav je Bolgarija z 80.000 tonami pridelka na leto, Ukrajina dobavlja skoro ravno-toliko kot Turčija, namreč 60.000 ton Na četrtem mestu med tobačnimi državami Je Ita-
llja, ki se svojimi 46.000 tonami ne preskrbuje samo sebe, temveč še velike тпо2Шо Izvaža. V Veliki NemCljl vključno protektorat In gou-vemement ee pridela 40.000 ton tobaka. Skoro Isto kollSlno doseže FVanclJa. Hrvatska in Romunija sta zadnje leto znatno povečali obdelovano ploskev In dosežeta pridelek Grčije, namreč 10.000 ton. Nenavadno veliki pomen v evropski preskrbi a tobakom Ima Ogrska s 26.000 tonami, čeprav je pridelovanje tobaka v Svid, Belgiji, na Danskem In Švedskem manjše važnosti, vendar pokrijejo pomankljaje tudi pridelki teh držav. Intenvlziranje pridelovanja tobaka skoro v vseh evropskih državah zagotovi v pogledu množine skoraj mirnodobno preskrbo, glede okusa pa so seveda bistveno razlike, ker je pomanjkanje Izrazitih vrst za cigare.
Francoeld industrlaleo In židovski večkratni milijonar Marcel Schwab se mora zagovarjati pred kazenskim sodiščem v Perpignanu radi potvorbe bilance, e katero jo hotel prikriti znesek 12 milijonov frankov.
{fm đil^Qnnpuн^i dck ^«9##
_ v žarillu dneva
Neue Lebensmittelkarten
Novo živilske nakaznice.
DurA den soeben im Reiduinzeiger veroffenw liditen Erlafi iiber die Durchfiiiirong dej Ktrten-« systems fUr Lebenimictel fur die 60. Zuteilungs« periode vom 31. Mai bis 27. Juni 1943 werdea ab 81. Mai 1948 die Rationen der Versorgungs-berechtigten aiier Altersstufen an Fleijdi oder Fieisdiwaren um wochentiidi 100 Gramra gekurit. Die Zulagen fur	Nadit-, Sdiwer- und
Sdiwerstarbeiter bieiben unverandert. Dies* Arbeicergruppen unttriiegen also nur der Heisch-kUrzung von wSdientlicfa 100 Gramm. Die voa der FieischkurzunK betroffenen Verbraudier ег-ч haiten lum Ausgleidi laufend je Kartenperiode 800 Gramm Bret und 60 Gramm Fett zusiftziidi, ferner in der Zeit van Juni bis September 19-lS neben ihren laufenden Rationen zusatzlidi 600 Gramm Gerstengriitze, 2B0 Gramm Kartoffel-starkemeiil oder Sago, 126 Gramm Reis und Son-derzuteilungen an Kase. Aufierdem eriiaiten alle Verbraudier eiamaiig eine Sonderzuteilung von einem Kilogramjn Zucker fur Einmach- und Ein-kodizwedce.
Dazu wird von zustindiger Seite mitgeteiltt Als vor einem Jahre, im Friihjahr 1042, die Brot-und Fleisdirattonen gekiirzt warden, stand Deutsdiland vor einer seiir emsten ernShrungs-politischen Lage. Der aufiergewSiinllch harte Winter 1941/42, der selbst die ungewohniidien Kaltfgrade der beiden voriierigen Jahre weit Ubertraf, hatte zu Auswinterungen beim Brot-* getreide gefiihrt, wie sie in (fiesem AusmaKe Deutsdiland nodi nidit kannte, Daruber liinaut waren neben dem Totalverlust der Winter-dlfrudite audi noA sehr holi« Verluste bei dca eingemieteten Kartoffeln entstanden. SdiiieClidi hatte diese ungewohnlidie Witterung audi nodi zu einer sdilediten Versorgung auf dem Gemiise-gebiet gefuhrt, teils durdi Auswinterung der Samenpfianzen infolge der stTengen Kalte, t«il» durdi spate Aussaat.
Diese ungew5hnlidie Lage erforderte zum ersten Male, dafi fast zwei Millionen Tonnen Gerste der Tierernahrung entzogen werden muS' ten, um im Herbst einen Ausgleidi auf dem Brot-sektor herbeizufuliren. Um die Riidiwirkungea der knappen Fruhjaiirs- und Sommerversorgungs-monate auszugleidien, war es aufierdem notwen-dig, die Fleisdiration wieder zu erhohen, zumai der Entzug der Gerste ein Anpassen der Vieh-bestande an die Futterlage erzwang. _ Hierdurdi erfolgte ein stSrkerer Eingriff in die Viehbestinde,
In zwei Monaten beginnt nun die neue Ernte. Der AnsdiluS an sie ist gesidiert. Dariiber hinaui ist erreidit worden, dafi die Versorgung auf dem Kartoffei- und Gemiisegebiet im letzten Winter nidit nur die giinstigste seit Kriegsausbrudi war, sondern dafi audi Uber das FrUhjahr und den Sommer ti« zum AnschtuS an die ncuen Erntea diese gflnstlgc' Lege tohalten' wird. Diese L«ge madit es moglidi, aber audi erforderlidi, den zeitweilig notwendigen Eingriff in die Vieh-bestande zur Vermeidung von Substanzangriffen auszugleidien. Daher die Senkung der Fleisdiration um 100 Gramm je Kopf und Wodie,
Diese Kurzung der Fleisdiration sidiert fiir die Zukunft die ausreidiende Versorgung auf dem Brot- und Kartoffelgebiet. Denn nierdurdi wird einerseits ein weiterer Abbau der Viehbestande zu Lasten der zukUnfdgen Fleisdi- und Fettyer-torgung, anderseits eine die Versorgung gefahr-dende VerfUtterung von Getreide und Kartoffeln im Tiersektor vernlndert. Entsdieidend fur diese Mafinahme ist, dafi dadurdi die Versorgung det Volkee mit pflanziidien Nahrungsmitteln gesidiert ist. Die aus dem ungewohniidien Wit-
anr
mt ptia t. Die
terungsverlauf des vorigen Janres entstandenen grofien Gefahren und oamit fiir die Zukunft ge-
sannt.
Ham Joachim frohneri
SJtfade [avovike
o mlmdoitm l/Hhtxni znamenitih moi
mfada svca
Državni svet, ki je v skrbeh zaradi pre-•tolonasledstva, ji naposled priporoča, naj se vendar poroči s Karlom Gustavom, kar ona skoro že obljubi. Toda nekaj časa pozneje doseže, da pošljejo Karla Gustava čez Vzhodno morje zopet v vojsko. In sicer tokrat kot vrhovnega povtijoika.
Mladi palatinski grof ei je stekel novo slavo in storil veliko za svojo očetnjave. Vedno jasneje postaja, da bi bil on spričo svojega možatega, močnega značaja, svoje hrabrosti, svojega blagega mišljenja najboljši kralj za Švedsko.
Zdaj javno zasnubi Kristino in ji poskuša zbuditi spomin na njeno ljubezen iz mladosti — zaman!
Kristine je sicer pripravljena izpolniti svojo obljubo iz mladoeti in ga napraviti za kralja — toda za pOroko ž njim se ne more več odločiti.
Ko so bili Karla tJustava proglasili za prestolonaslednika, se kraljica leta 1664. odpove prestolu. Ta korak stori v trdnem prepričanju, da d& s tem svoji državi kralj^ kakoršnega potrebuje v tem bojevito raagi-banean času. In ni se zmotila. Kari Gustav poetane kot Kari X. vreden naslednik Gustava Adolfa. Kristine pa n* kgubi lamo кзкмм^ M katero j# M* #0*0*0 grwiatoe,
апирак tudi svojega ljubega iz mladosti in ž njim bržkone edinega človeka, ki jo je ljubil odkritosrčno in zaradi nje same!
IV.
Lady Hamilton jI je ugrabila ljubezen Admiral Nelson in Frances Nisbeth 2e dolgo žele prijatelji in sorodniki predsednika zahodnoindijskega otoka Nevis, mra. Herberta, spoznati izredno mladega fregatnega poveljnika Horacija Neleona, o čegar pogumu in brezobzirni odločnosti vedo ljudje toliko pripovedovati, in ki je ravno v teh tednih maja 1785. zopet enkrat W)ujal pozornost po svojem energičnem postopanju proti amerikanskim trgovskim ladjam. Ne le Amerikanci, tudi angleški kolonisti na Antilskih otokih ga sovražijo in se ga bojijo.
Ko končno le pride nekega večera v predsednikovo hišo k omizju, so gostje zelo razočarani zaradi njegove neznatne zunanje prikazni. Pričakovali so mrko zročega, K-TOkoplečega in brkastega pomorščaka, namesto tega pa se prikaže mož šibke, male poetave s popolnoma obritim mihim obra-Bom, o katerem si človek skoraj ne bi mislil mnogih junaških činov, ki so mu jih pripisovali
Videti je skrajno nervozen in do nevljudnosti redkobeseden. Zaman se trudi njegova soseda pri JbM, domača hči, da bi ga razveselila. Izvabi mu le lahko kratek da ali ne. Z vso odločnostjo se brani piti vino. Toda kot precteednik po kosilu kot običajno nazdravi kralju, potem kraljici in kraljevski rodbini in končno odmiralu Hoodju, napolni TiakflETMt avctjo Шо k кЈжА*
»če že kdaj trčim, storim to vedno s polnim kozarcem!« Toda takoj nato odrine steklenico z vinom daleč od sebe in umolkne.
Zgodaj se odpravi s kratkim pozdravom. — »Čudaški, zagoneten človek!« je soglasna sodba ostalih.
»Skoda, da moja nečakinja ni mogla biti navzoča«, je menil predsednik in skomignil, »ona bi ga gotovo pripravila do tega, da bi govoril!«
S tem izrekom pokaže predsednik čudovito pomanje ljudi. 2e v bližnji bodočnosti je njegova obveljala.
Ni ga več moči preipoznati!
Nekoliko pozneje olbišče fregatni kape-tan Nelson predsednika zopet. Tokrat za^ rana, ko je bil vox. Heitert komaj vstal. Da gost ne bi predolgo čakal, si obleče predsednik svojo Jutranjo suknjo in hiti v sprejemnico. Toda kaj vidi tam, popolnoma presenečen?
Nelson ta resni in molčeči fregatni kape-tan, lazi po dolgem na preprogi in se sms-Joč pusti lasati od sinčka nečakinje Frances. Seveda zdaj hitro poskoči, toda vrirfta-Jočega otroka obdrži vendar v naročju.
Tega dne je Nelson zelo dobre volje in popolnoma ^^ovoren. Ko ga {»tem predstavijo predsednikovi prelepi nečakinji, mu od bistroumnih domislekov in dobre volj« besede kar vro ii ust Skoraj nevljudno molčečega gosta večerne družbe nI več moči prepoznati!
Od svojega dvanajstega leta je večinoma preKvol na ladjah, k«e ni wo0o posebno
pospeševati razvoja svetovnjaške okretno, sti, vdic temu dvori sedaj mali Frances kot dovršen kavalir.
In tudi Francee se zdaj naenkrat zopet lahko smeje, kakor že dolgo ne. Komaj jm bila odrasla, se je poročila, svojega nsoža pa je že po kratkem zakonu zgubila. Od tedaj živi tukaj v hiši svojega strica, kot vdova in mati, ki napravi še vtis mladega dekleta--.
Od tega dne si uredi Horacij Nelson stvar tako, da se njegova fregata redno usidra pred otokom Nevis, da lahko čim največkrat lahko obišče hišo predsednika.
Prva globoka strast. ,
čudno, smeli poveljnik ladje — eden izmed najmlajših poveljnikov britanskega Tajnega brodovja — zgubi, čim pogosteje se sreča s Frances, vedno bolj svoje začet-no norčavo razpoloženje in svojo nepriši-Ijeno srčnost
Ce je bil takrat pri večerji maJobeseden, postane sedaj т Framcesini prisotnosti sko-, raj boječ. On, ki je navajen zapovedovati, on ki se, ne da bi veliko vprašal, takoj temeljito loti vsake stvari, je temu mlademu bitju nasproti vedno bolj v zadregL
Prva globoka strast ga je zgrabila. Skrb, da ne bi kakšna nepremišljena beseda uni-* čUa vse sanje,- vse nade, mu zapre usta. Premalo skušnje ima y občevanju z ženami, da bi spoznal, da si j# že davno pridobil
Francesino srce---
Končno pa se 1« zgodi, da on FranoM brez besed objame.
jODislJs prlhodnijMljl
Sr^đa. 19. maja 1943.
KARAWANKEN BOTE
/
stran T. — fttev. 39.
SlorHwe vofne pomoči m Denlsdies Roles Kreni
OberbeleUslelter Hllgenleldt le podal obračunsko poročilo volne pomoči za preteklo leto
Beriin, 18. maja. Ob začetku vojne pomoli xa Deutsches Rotes Kreuz 1943. je podal Oberbefehlslelter Hilgenfeldt pred zastopniki nemškega časopisja v Berlinu obsežno obračunsko poročilo o zbirki daril in sto-rttev t# blagodejne pomoči v preteklem letu.
Zbirke in darovi za vojno pomoč Deut-mchen Roten Kreuza eo znesli leta 1942. lep Jtneeek skupno 357,412.945.84 RM, zgovoren dokaz za požrtvovalnost in zaupanje Beanškeg* ■ naroda. Za duh, s katerim-je nemški narod dajal svoje darove, priča nenazadnje dejstvo, da je bilo ugotoviti ravno po zaključku junaškega boja pri Stallngradu nenavadno velik uspeh zbirke.
Poleg zahvale, ki gre vsem darežljivim darovalcem, se je treba posebej zahvaliti tudi mnogim zbiralcem in zbiralkam, ki se fiiao bali truda in eo omogočili s svojim neumornim delovanjem ponosen uspeh.
Kaj se zgodi sedaj z denarjem? Predvsem bo nabavljeno vse, kar rabi Rotes Kreuz sredstev za svoje organizacije. S pohvalo, priznanjem in zahvalo naj se tu spomnimo neumornega in požrtvovalnega dela in neprimerljivih storitev vseh sester, zdravnikov in ostalih pomagačev, ki vrSe pogosto ob težkih razmerah, opustivši pogosto svoj dopust in oddih, v bolnišnicah na frontah in v domovini, svojo ravnotako težko in požrtvovalno kot blagodejno službo.
Največji del sredstev vojne pomoči za Rotes Kreuz pa pride v dobro neposredno oboroženi sili. Tako je bilo uporabljeno samo za obdarovanje ranjencev v bolnišnicah in na prevozih kot tudi za obdaritev vojakov v edinicah okrevajočih 146,989.204.72 RM. Pri tem gre za obdaritev vojakov v bolnišnicah doma in v vzhodnih ozemljih tja do bojnih ozemelj, za oskrbo v vlakih za ranjence itd. Povsod, kjerkoli so ranjenci, se skrbi za nje. Tudi za preskrbo veliko * malih veselj in prijetnosti življenja, ki se lahko nudijo ranjencem, služijo ta sredstva. Pogosto se dogodi, da nima ranjenec, ko pride iz obvezovališča, niti krušne torbe, niti mila, niti zobne ščetke, niti brivskega pribora, niti noža in važno je, da te pred-™ete kolikor mogoče hitro zopet dobL Tudi ^ to skrbi vojna pomoč.
26,168.502.79 RM je bilo porabljenih za darila, za zimsko oskrbo vojakov in za vojaške domove, ki se sedaj ravno tako financirajo iz sredstev vojne pomoči za Deutsches Rotes Kreuz.
Okoli 37 milijonov Reichsmark je odpadlo na akcijo za pošiljanje zavojev na fronto. Tu opozarjamo tudi na zadnjo veliko akcijo dne 30. januarja, ko so bile čete Vzhoda, ki so bile v posebnih vojnih odsekih, še v veliki meri dodatno oskrbovane.
Tudi to M Je izvriilo a sredstvi vojne po-moči.
Za idealno oskrbovanje vojakov in družinskih članov vojakov s časopisi vojne pošte, s pismi, posebnimi prireditvami itd. je bilo uporabljenih 24,300.000 RM. Ta znesek se bo bodoče leto Se bistveno zvišal s tem, da bo n. pr. v bolnišnicah in edinicah okrevajočih Se več kinskih in gledaliških vstopnic izdanih in bodo prirejene še v večji meri brezplačne tovariške prireditve za vojne vdove in žene vojakov.
Končno je bilo dano na razpolago za od-počitniško oskrbovanje okrevajočih voja-
кот 33,164.065 RM ta za ostalo oekrbova-nje, med drugim za podpiranje ranjenih sester, za nabavo knjig in brošur itd. 928.350 RM. K podpiranju ranjenih sester spadajo med drugim tudi priložnoetne podpore za ustanovitev družine in lastnega gospodinjstva.
Iz vsega tega se razvidi, da gre največji del za vojno pomoč Deutschen Roten Kreuza stekajočih se sredstev neposredno za čete, za nemškega vojaka in da pridejo tudi vsa druga sredstva preko Roten Kreuza in njegovih ustanov neposredno nemškim vojakom v dobro.
„Pred tednom dni sem bil v Mosbwr
Sovletskl nletnlk poroča b sov]etskega glavnega mesta
Brjansk, 18. maja. Pod naslovom »Pred tednom dni sem bil v Moskvi« podaja v Ostlandu izhajajoči časopis »Sa Rodinut poročilo ujetega sovjetskega delavca iz Moskve, ki opisuje svoje doživljaje.
Mož je vodil, predno ga je prisililo povelje rdečega diktatorja v sovjetsko armado, veliko garažo za avtomobile. Pred osmimi dnevi se je odpeljal iz Moskve v ozadje fronte, od koder naj bi pripeljal poškodovane tovorne avtomobile v Moskvo za izvršitev večjih popravil. Na fronti je prišel pri nekem nemškem obkoljevanju v nemško ujetništvo.
»Stalin in njegovi pomagačl povečavajo iz dneva v dan teror«, tako poroča sovjetski specialni delavec. »Draginje v Moskvi si ni moči predstavljati. Zraven pridejo še davki, katere mora plačevati delavska ma-
ea, da finansira blazno vojno Stalina. Preskrba z živili je zelo žalostno poglavje. Pred skladišči in preskrbovalnicami stoje ljudje v neskončnih vrstah, da dobe samo nekaj. »Kako zopemo je živeti na tem svetu«, mi je pisala žena v pisgiu na fronto in bila je sreča, da tega pisma ni odprla cenzura Rdeče armade.
V širokih krogih moskovkega prebivalstva vlada velika neVolja zoper Žide in njihovo zadržanje. Za prebivalce Moskve ni tajnost, da se na račun bednega prebivalstva neizmerno bogati neka klika. V Moskvi je na tisoče židovskih malikov in funkcionarjev stranke in državnega aparata, ki Se ne občutijo vojne. Verižništvo ima poseben pomen. Ker pa lahko te cene plačajo samo boljSeviSki uradniki in poma-gači, lahko vidijo delovni ljudje, kakšna je T resnici eovjeti^a praksa ideje socializma«.
Zbirka -tkanin in сет1јет 1943
Oklic Relcbswlrtscbaftsmlnlstra Funka na nemški narod
Reichswirtschaftsminister naslavlja na nemški narod sledeči oklic:
Nemški rojaki, nemške rojakinje!
V	teh tednih qo bill pozvani delovni ljudje, da več izdelajo za totalno vojno. Organizacije In obrati, kateri ne izpolnijo nobene vojnovažne naloge, so bili ustavljenL S tem so bile pridobljene delovne moči, surovine in material neposredno za fronto in oboroževanje.
V	znamenju totalnega vojskovanja pa je treba tudi odkriti novih rezerv surovin, katere so — v malem za posameznika brez posebne vrednosti — združene za skupni namen neprecenljivega pomena. Zopet In sedaj šele prav zelo morajo biti dobro in
smotrno oboroženi naši vojaki. V oboroževalne industrije prišli rojaki morajo biti na novo oblečeni ir obuti kot tudi milijoni evropskih, za nemško oboroževanje zaposlenih delovnih moči, da ostanejo zdravi in delazmožni.
Doslej se je pokazal nemški narod v vsaki fazi vojne trden, odločen in požrtvovalen. Tako je tudi še nadalje vsak ukrep v smislu nacionalsocialistične skupnosti in samopomoči uničil zadnje nade naših sovražnikov, da ohromi nemška odporna moč.
Zopet pozivam vse nemške rojake in rojakinje, da darujejo vse v lastnem gospodinjstvu karkoli pogrešljive ali nič več uporabne tkanine, cunje in krpe, stare obleke,
perilo kot tudi čevlje in škornje vsake vrste za zbirko tkanin in čevljev 1943!
S tem pozivom uvedeno zbiralno akcijo bo dal na razpolago nemški narod, o tem sem trdno prepričan, nemški oboroženi sili In oboroževanju v veliki množini nove tekstilne in usnjene surovine za boj in zmago.
podp.: Walter Funk Reichswirtschaftsminisret
Židovsko maščevanle v TunezIIl
Pariz, 18. maja. O preganjanju patriotov In muslimanov po Sevemoamerikancem sledečih Židih v Tuneziji poroča »Cri du Peu-ple«. Po poročilu lista je bilo dvanajst muslimanskih patriotov po nalašč za to vpri-zorjenem sodnem postopanju obsojenih na smrt in ustreljenih. V Sfaxu in Suzi je bilo nekaj sto domačinov zaprtih in prepeljanih v koncentracijsko taborišče v eno izmed najbolj nezdravih ozemelj Tunezije. številni patrioti BO bil zaprti v tunezijskih mestih.,
Kjer se izkrcajo Angleži in Amerikanci, —- tako piše Hat —, pridejo tudi židje s svojim sovraštvom, s svojimi talmudskimi maščevalnimi strastmi zoper one, ki ostanejo zvesti svoji domovini, svoji zastavi in svoji rasL
($o sretu
NajpogosteJU Imeni na svetu sta Marla In Mohamed.
F. J. Buytendljk, profesor psihologije na vaeučlllšču Oroolngen, poroča o sledečem dogodku, ki predstavlja čudovit primer živalskega тШјепја: Pes-neufundlandec, po Imenu Stecky, katerega je Imel nek kmet, je Imel navado, da je prinesel Iz kurnika jajca v kuhinjo. Nekega dne jih je nadel šest na enem gnezdu. Da bi jih prinesel v kuhinjo, bi moral Šestkrat opraviti Isto pot. Pes je nekoliko počakal, da zadevo premisli. Naenkrat je zagledal staro košaro na dvorišču. Sel je ponjo, je zložil previdno v njo jajca In je vseh Sest nesel naenkrat v kuhinjo.
Trgovec z živino v Leudgeu na Westfalskem, ki je pasel na paSl več vlsokobrejlb krav, je ugotovil, da ao tri krave tako zelo zbolele, da ■o tekom dveh dni poginile, 21vInozdravniSka preiskava je ugotovila, da so jih zastrupile strupene muhe.
Nekemu rejcu malih ilvaU v Burgu pri Magdeburgu je poginila zajklja, ko je ravno povrgla Stirl mladiče. Obenem je pa povrgla tudi iosedova mačka. Mlade zajčke so prl-stavlU k mladim mačkom v leto košaro. Kar ekoro nI bUo pričakovati, se je zgodilo. Mačka je sprejela zajčke in jih dojila kot svoje mačkice.
Pri presajanju spomlnčič je dobila neka vrt-narlca v Eibauu med koreninami in lietl neke cvetice zakonski prstan. Pred 13 leti je prstan zgubila neka žena, ki je takrat živela na posestvu. Ime spominčice je v tem primeru pri-Mo do veljave.
Lahkomiselna razvada je, da vtikamo travnate bilke v usta in jih žvečimo. Pogosto nastopijo v takih primerih znaki zaatrupljenja, ki jih povzroča kolobama gliva. Nek 40 letni kmet v neki občini gelohauskega podeželja je bil zaradi take razvade dolgo let bolan in je končno za to boleznijo umrl.
Dr. f. J. ЕлАжж
AwmdanHAtml AeffcewsimU
mdhjtuLiSielt mid iifnktiselt
175. бТШШЕ.
Wichtige Worter in gebr&achlichen Satzverbindungen
1.	RUhren Sie mleh nlcht aa, ich bin eehr kitzlig!
2.	Man muB schon sagen, daO sich dieeer Mensch vor Gerlcht kl&gUch benommen hat.
3.	Die Klamm wurde Jedes Jahr von vie-len Fremden aufgeeucht.
4.	Ich bitte Sie, die einzelnen Papiere mlt ehier Klammer zusammenzuheften.
5- Die Vorstellung klappte ausgezeichnet und der Beifall der ZnhSrer war sehr grofl.
e. Die ganze Angelegenheit wird eich в1-. cherlich in einigen Tagen geklftrt ha-ben.
7.	Wir miissen tins Uber die Unache de* Versagens der Maachine Klarheit ver-echaffen.
8.	Wir wollen bie xur endgUltigen Kli-rung der Angelegenheit darilber schweigen.
9.	In Deutschland gibt ee weder Klassen-fcampl noch KlaesenbaB.
10.	Frau Miiller ist ale Klatsohbase im ganzen Dorf bekannt, ihre Klatech-baftigkeit hatte schon manches UnheQ angerichtet.
11.	Kleben Sie bitte dieae Marten auf dea Brief.
12.'	Ein Klecks in •iaem Brief inaeht kei« мп gntrn Blndraok,
13.	Klee lat ein ausgezeichnetee Fatter.
14.	Kleider machen Leute, aber das Kleid macht nicht den Mann! (Sprichwort.)
18. Ich finde, daB Sie diese Blufle auflge-zeichnet kleldet.
16.	In der Kiel befinden moh wertvOUe Vitamine.
17.	Haben Sie vielleicht Kleingeld, ich kann Ihre Banknote nicht wechseln.
18.	Wer von klein auf gewShnt ist zu ar-beiten, dem wird ee spater nicht echwer fallen.
19.	Jung und alt, klein und groB, allee war
versanunelt
20.	Wer das Kleine nicht ehrt, ist das GroBe nicht Wert. (Sprichwort)
21.	Der GroBh&ndler verkauft seine Wa-ren an den Kleinh&ndler, der ee an die
Verbraucher abgibt
22.	Dieser kleinliohe Mensch konnte sich Uber jede Rleinlgkeit &rgem.
28. Kinder sind das teuerste Kleinod einer Mutter.
J4. Da der Kleieter eingetrocknet war, muBtem er mlt warmem Wasser aufge-16st werden.
25. Br hatte sich den Daumen in der Tilre eingeklemmt und schrie vor Schmerzen.
36. Ein altee schwaohes Pferd nennt man aueh elnen RIepper.
27. Der Junge kletterte auf den Baum und pfllickte sich Apfel.
88. Klanrienpielm koont* si* swar nicht, •b« tri« Irlhumt *m gumm
29. Geben Sie acht, diese Klinge iet sehr scharf!
werter
kitallch — Megetljlv kl&gllch — klavem, žalosten kl&ren (klarstelleo.) — razjasniti, pojasniti
Klamm (w) — tes&n, gors&a soteska Klammer (w) — spojka, spona Kl&rung (w) — razjasnitev, pojasnilo Klarheit (w) — jasnost KlassenhaB (m) — razredna mržnja Klassenkampf (m) — razredni boj Klatschbaee (w) — klepetulja Klatachhaftigkeit (w) ;— klepetavoet,
opravljivost kleben — nalepiti Klecks (m) — madež, packa Klee (m) — detelja Klele (w) — otrobi, mekin*
Kleingeld (s) — drobiž Kleinhandler (m) — trgovec na drobno,
mali trgovec Kleinigkeit (w) — malenkost kleinlich — malenkosten, neznaten, nizkoten
Kleinod (s) — dragocenost Kleister (m) — lep klemmen — vSčipniti, uSčenitl Klejyper (m) — kljuse kletteAi — plezati klimpem — brenkati, brenkljati Klinge (w) — rezilo, ostrina Kliagel (w) — STonM, svonček
Bedewendungen
etwas klappt — je v redu Kleider machen Leute — obleka dela človeka, da človeku ugled etwas kleidet gut — nekaj se lepo poda von klein auf — izml&da iz mladega
Erika
IL Auf der Heide steht ein kleines BlUme-lein und das HeLBt Erika. HeiB von hunderdtausend kleinen Bienelein wird umschw&rmt Erika. Denn ihr Herz ist voller SUBigkeit, zarter Duft ent-strBmt dem Bliitenkleid. Auf der Heide blUht ein kleines Blilmelein und das helBt Erika.
S. In der Heimat wohnt ein kleines Magde-lein und das helBt Erika. Dieses Madel iet mein treues Schatzelein und mein GlUck, Erika. Wenn das Heidekraut rot-IHa blUht, sing ioh zum GruB ihr dieses Lied. Auf der Heide blUht usw. S. In mein'm Kammerlein blilht auch eia kleines Blilmelein und das heiBt Erika. Schon beim eraten Morgengrau'n sowie beim DSinxmerschein schaut's midi an, Erika. Und dann ist es.mir, als sprach es laut; Denkst du auch an deine kleine Braut? In der Heimat weint um dich ein Magd#]ein und das heiBt: Erika. !L Heide, df# — stepa, (T)resišče *. umschwSnnen — rojiti okoli koga, obletavati
3.	entstrSmen — teči iz, Izpuhtevati
4.	Heidekraut, das — >nre«j»
Ki MwmwwAWfi, 4m $omn!kt m#
stran 8. — Stev. 39.
KARAWANKEN BOTE
Sreds, 19. maja 1948.
I^seit Ifudi M шшк »fieoioU!
OyldS to more.Takti doseie vse,ki se nininiaie za Vaše ponudbe ali prošnje. Ogiašajle vKarawankenBole! Splača se!
Oglase sprejemala do ponedeljka in srede; NS.-Cauveriag Karnfen, Klagenlurf, Bismarck ring 13 in NS.'Gauverlag Karnten, Zweigverlag Krainburg, Veidesersfr. 6
KMETIJSKA
ZADRUGA
POUEDELSKI STROJI UMETNA GNOJILA APNO ZA GNOJENJE KRMILA • SEMENA SEMENSKI KROMPIR
Krainburg, Laak
Wir bei Domsdiofe, Sfein
(^he^ko HarC
FXRBEREI PDTZEREl WXSCHEREI
Siein 74 # Oberkrain
ESSIG
rabrik CnWanger Kleoenfurl
499-1
Gem. Waren-Pridno, polteno handlung, Zwi-dekle ali takega sdienwassern 9. fanta iprejmem y ilužbo. Oskrba v hiH. Aloij Fiber, vrtnar Sdial-kendorf 73, Vel-dej. 2281-1
HiJem inteligentnega in zdravega fanta za vajenca elektroobrti. — Anton Grill, E-lektrounterneh-mung. Domscha-le.	600-1
Kovaikega pomočnika takoj iprejmem. Vsa o-skrba v hiši. Kuhar Franz. P. (Dol) Lusttal bei Domschale.
490-1
SENF
rabrik C.w*iig«r Klagammrl
ЊШ ofUsi
Dopisi
Službo dobi
I trenutno neupo-I osebno pri An- riben pisani |ton Marieschitsdi'stroj, ali dam zanj drugo protivrednost. — Ponudbe na K. R.
kn« znamk«. —
Plačam najviijo ceno. Kupim tu-di »tar, četudi ® I«"' kfer
li »poznati go-
smerni motor o do 6 PH - 2120 W. zi RM 9()0.-Wart 288. Kal-varija. 591-6
Pomočnico za trgovino z me-Sanim blagom v Zwischenwassern ki zna deloma nemško in je poštena, takoj sprejmem z vso oskrbo v hiši. — Predstaviti le je
Prodam
Prodam štedilnik
rabljen na 2
|2eIeznlčiriko le-gitimicijo, glue-it nt ime Josef Decitschek, «trojevodj» v p.
zgubljeno na progi Klagenfurt
spodično staro 19 do 23 let. Le resne ponudbe s L Krainburg, od-sliko, ki se go-]dati prosim pri tovo vrne, p^os.la-1 p;. Merkur,
Krainburg pod;'' ^	jKrainburg.
„Znamke" 496-6 Krainburg
Suhe .gobe, vsako količino, ku-lanske ka-
Ipim, lanske ka-kof wdi letošnje, skozi celo leto.
Prodam dobro o-h ran j en, globok otroški voziček s 4 cm debelimi gumami za dogovorjeno ceno. — Naslov pri K. Bote Krainburg pod 501-6.
Stavite obvezne ponudbe na K. Bote Krainburg pod „Stalni odjemalec". 476-7
.Rejnojt"
-2^
2enltve
Deklica, čedne zunanjosti in lepe preteklosti, zeli dopisovati z gospodom od 18 do 26 let. Le resne ponudbe I sliko, ki se zajamčeno vrne, posli-Hče te za nakup: ti na K. Bote nekaj vagonov Krainburg pod smrekovega, |el- „Osamljena pla-kovega, borove- „inka" 498-21 ,a lesa, Ш, SM m
2h mm, B do 1' profejlonist, sred cm, pararelno ali konično, IZ iage ali trgovine v
Otebo, ki mi je dne 14. maja izpred trgovine Merkur v Krain-burgu odpeljala posrebreno moško kolo znamke Diirkopp, pozivam, da ga zogib
je bill opažena Oddati pn Haus-knechru Tonetu pri Jahaču. F, B.
Prodam večje Število morikihVseh kakovostnih praSičkov. Mar-razredih. Visoka tin Zwertnik, mopnja nujnosti. fVisdimarje/Sankt^onudbe na Hanj Veit. 441-t)||rraninger, HoU roGhandel, Kla
Knpim	VJilker
-C-warkter .StraUe,
iahnQbersetzung.
1088.7
Kupim vsakovrstne stare po-
Am 1 # tw«t modMfi, e*M nldif. — Ab#f mit
шиМ
k#mm mom MWmem Vofrot. 4m
#WQ0##W#
d#mm In	W###
fUr Ob«r I j#W

|#w#f Z*it
Kupim takoj dobro ohranjen radioaparat. Ponudbe z navedbo cene poslati na Michael Tka-letz, Trifail I., Loke 267.
492-7
Krelehauehaltungsechule KrWnburg (neue Baracke)
Anmeldungen fUr Mai und Junl in den Vorbereitungslehrgangr der Haus-haltung^sschule fUr M&dchen von li bis 16 Jahren und in den Nfthkurs fUr alle Mttdchen und Frauen кбппеп noch bis zum 21. Mai If. J. erfolgen.
Die Leitung
Okrožna gospodinjska šola Krainburg (nova baraka)
Prijave za maj In junij v pripravljalni tečaj gospodinjske šole za dekleta od 14. do 16. leta In v šivalni tečaj za vsa dekleta In žene se lahkq Izvrši Se do 21, maja t. 1.
Vedstvo
Gtien ttKkaufschemt.	,
Sperrplitteni Buche, Rdite, Paneiplatten -Eichsicider Sperrtiiren.
Ohne Emkaufschem,
Fumierc o.8 bit ) mm tnliindijche und ausliindisdie Herkunh Hit au6«n and innen.
HANSTRANINGER
Klaganfurt, veikermarkter Straft« - Rut 1S9S
I
Srebrno uro na 16 kamnov, kakor tudi novo moško kolo, prvovrstna pneu-matika zamenjam za klavirsko harmoniko, daljnogled, fotoaparat, d*m«ko kolo. «tc. Ponudbe poslati na K. B., Krainburg pod „Odlična zamenjava" štev. 476-15.
Vsem, ki' ste našega 82 let starega očeta, starega očeta, gospoda
Johanna Sajowltz
dne 12. maja 1943 spremili na zadnji poti, srčna hvala. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu duhovniku in pokojnikovim bojnim tovarišem, ki 10 ga počastili z zastavo In darovali cvetja, ter posebej še za poslovilne bea^e ob odprtem grobu.
Qrubendorf, 14. maja 1®48.
Salujote rodbin« SaJowMi In ostalo sorodetvo.
njih let, limpa tičen, miren in delaven želi res nega znanja radi ženitve z zdra vim, mirnim, pridnim in dobrosrčnim dekle tom ali vdovo brez otrok, staro 30 do 40 let. Glavni pogoj dobrodušnost in blago arce. Le resnomisleče ponudbe t sliko, ki se diskretno vrne, na K. Bote Krainburg pod
„zvesto irce' 487-21^
Меп)аш
Vdova I »talnimi dohodki, mlajSa,
duhovita, želi noznati od BO do 00 let »tare ga fanta, ločenca ali vdovca. Cenjene dopise na K. Bote Krainburg pod „Sreča M jlče" 494-21
Izgoblleno
Zamenjam dobro ohranjeno moško kolo za #na ko damsko koto I Ponudbe na K. B-i Krainburg pod štev. 503-16.
V n'oii od «ebo-te na nedeljo sem pozabil na progi Podnart - Krainburg moiko ko lo. — Najditelja prosim, da _ ga proti nagradi odda na žel. postaji Krainburg ali na Gruben-dorf No. 6. bei Krainburg.
482-22
7. maja #em ■<
cesti od Georgen do Krainburga f
kolesa zgubil moSko zlato žepno oro C double-verižico. Poltenega najditelja prosim, da mi uro, katera mi je dragocen
družinski »Domin proti visoki nagradi vrne na K. B. Krainburg pod k. 510-22.
takoj vrne, ker
V loboto opoldan je bil pozabljen ni klopi ztfriviliJkem posledicjpirku ni Velde-
I
VlV
9U temnomoder
V petek, dne 14. maja sem od Ob.
Feichtingi po glavni cesti do
Krainburg«, Landratsgebaude izgubil: 2 legitimaciji K. V. B., glaseči te na ime Ani in Valentina Krischnir ter ziviroviine police od Kiritu. Najditelja prosim, di nijdene listine odda pri K. B. Kriinburg pod 604-22.
otroški pliSč. — Poltenega najditelji prosim, di gi oddi proti 502-2ti I nagradi pri Rus Peter, Schneider, Veldes. 496.2У
V četrtek, 18.
maja »em т Kriinburgu ni cesti Adolf-Hit-ler-Platz h. 18 do Hinterminna, Horit W«»jel-Plitz zgubili modro rrileno krilo (Tift). — Nijditelji prosim, da krilo proti dobri ni-gridi vrn« iivilji Jikoft«chiuch ustini, Kriin->urg. 607-22
Znana oMb«, ki je T nedeljo, dne 16. m»j» t večernem vlaku Rosenbadi —
Krainburg nij-brie pomotoni odneiU foto-«p«-rat, kiteri ni moja Utt, $e prosi, da istega proti riioki nagradi odda na K. Bote Kriinburg pod It. 612-22.
V soboto, dne 16. maja, sem ▼ Krainburgu na cesti od Vogel-
weidegisse do kolodvori zgu* bila zlato dim-iko zapestno uro. Poltenega najditelja prosim, da jo proti dobri nagradi odda na K. B. Krainburg it. 609-20.
Ramo
v cvctoč«m m»-ju (8. V. 1943) It« M poročila T Neumarktlu mizar Fnuue PrM-nar z gospodično Franziuo Aljan-tichitioh, ob« h Tabora. Novo-
po lin
imo obilo'ir«č«t
Naročile M i*> ganj« drr ca G*> n«ratortaakhols •prejema Johana Mezek, Vart 198.
Z* odgovor* M ogWM )• potreba vedno priložiti znamko м od* govor, ker romajo vpraknja, kjer Ш plačam odgOTor, ▼ kot Karaw. Bom.
Berite naš list!
ZAHVALA
Ob prebrltkl zgubi naSegfa nad ve« ljubljenega soproga, etrica, evalta, goepoda
Franz Erladia
ве tem potom prav lepo zahvaljujemo vaem, ki 8o ga epremlll na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo gospodu župniku. Bog plačaj!
Jauerburg S,
maja 1043.
talojote soproga In sorodniki
/k
Globoko užaloščeni in s strtim srcem javljamo sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je naš predragi in ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric, tast in gosppd
Johaiin Srimelz, sen.
poNestulk in mesar v Veldesu,
danes ob %6. uri zjutraj po mučni bolezni za vedno zapustil in odšel k Bogu po zasluženo plačilo.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo, 19. maja 1943 ob 16. uri iz hiše žalosti na farna pokopališče.
V e 1 d e s, 17. maja 1943.
Globoko žalujoči ostali.
ZAHVALA
Ko je naš očka
Rudolf Tsdierne
naatopU zadnjo pot In #e v domači grudi vle-grt k večnemu počitku, ao ga premnogi spremili in poftactiU a kraepiiml vend. Bodi jim prisrčna hvala! Predvsem Izrekamo zahvalo obratovodjl tovarne >Tanln«, zastopstvu združenih papirnic, iefu tovarne In vsem uslužbencem, kakor tudi gospodu župniku.
ZwlBchenw&seern 12. V. 1948,
talujoda soproga Framdska Tscbeme s diužino.
KAFFEEERUTZ
Fabrik C.W«nfl«r Klaoenfurl
M*
jzi.

(33

Cestem.heote und morgem
FRANCK
KafTeemfUef
RiTtna