leto iv. UUBUANA, 16. JANUARJA 1926. STEV. 4, ^AROČNlN^-ZA-JVCOSlA- VIJO ČETRTLETNO DIN §5* CELOLETNO 8>8H OO/ZA-INOZEMSTVO 1E DODATI POjTNiNO/OGLASI PO CENIKV/ posamezna JTE VILKA* PO- DSN 150/ POŠT. ČEK. RAČ. 13.188 /4 \ /4\ VREDNISTVO IN VARAVA* FAm V VČITEL)$KI TISKARNI/ ROKOPISI SE NE VRA-L “CAIO/ANONIMNI DO-\ ‘PlSl SE NE PRIOBČV -k lElO/POjTNlNA PLA-^ VCANA V GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Za enakopravnost! (Še o davkih.) Slovenijo tarejo bremena, kot še nikdar doslej. Od Solle do Karavank ere en sam klic *. »Dovolj tega!« Vsi brez izjeme sc pridružujejo sedai temu klicu, ki kliče Slovence na vkup iti obrano proti metodam, katere groze uničiti vse s tolikimi žrtvami pridobljene dobrino ljubezni in zvestobe do naše nove domovine. Silna je potrpežljivost našega ljudstva in sila. ki ga tare sedaj, res ni mala. da ie tolikanj vzrastlo. Brezmejna je lahkomiselnost onih, ki' se danes predstavljajo na naši grudi v mesijanskih ulogah in mu namesto resničnega ozdravljenja obupnih gospodarskih razmer nudijo le popolnoma nezmožno upravo, neizvedljive in naravnost škodljive zakone in d a korupcijo, k* baš sedai tako bohotno razcveta, kakor Se’nikdar doslej 7a*nameček pri vseh teh dobrotah pa nalagajo blagi g o sr odj e očetje domovine Sloveniji še tako neznosne davčne obveznosti. da bo moral na družinah, ki jih bodo povzročili ti davki kupiti znani beograjski posestnik berlinskih hiš pol Slovenije na polovico zastonj, čc ne bo vsesra zaigral v širnem, lepem svetu. Orjunaši poznamo Beograd. Za* to lahko rečemo, da baš sedaj, ko sestavljajo tam proračun, nikdo ne vodi računa o nas in naših potrebah. Izvzemši v finančnem ministrstvu, v oddelku za porezne prihode kjer imajo zapisane točne naše davkoplačevalce v zlati knjigi, fotografijo gospoda delegata pa za ogledalom. v kljub vsem ostalim njemu enakim funkcionarjem, ki se ne morejo pohvaliti z davkoplačevalci v zlatih knjigah. Tožbe naših davkoplačevalcev. ki opozarjajo na nepregledne posledice teh metod, ostajajo povsem neuslišane. Odgovarja jim komaj kak »Balkan«, ko se zadira in izrogava nad nami na vse preje, kakor dostojen način. V, parlamentu pa slika njegova ekscelenca g. minister financ Slovenijo kot deželo, kjer plava narod v blagostanju. ki komaj čaka. da zamore napolniti nikdar polne njegove tre-sore. Gospod prosvetni minister naznanja povrh vsega še demontirani e naših s tolikimi žrtvami pridobljenih kulturnih institucij, ki propadajo že itak siporedno z našo pri-vredo radi vnebovpijočega neznanja in zlobe vodilnih faktorjev. Kje iskati temu vzroka! Iz slovenskega gozda bo jekinil. kakor v en mah soglasni odgovor, v Beo- ii~i«irii^SM»itiiiiiiMiniiTiliiuTwtilfji iwiiwr«iMiiijii gradu. Priznamo, da je na tem tudi nekaj resnice. Glavni krivec Pa je mnogo bližji, ker tiči v nas saimih. Slovenci smo bili navajeni stoletja na vajeti. Vozili smo tako. kakor so ukovali naši gospodje. Navadili smo se, da se mora z nami postopati, kakor z deco, ki potrebuje jerobov. Naš človek .ie mirno in vdano vršil svoje posle, obdeloval polje in molil v naših prebelih cerkvicah na gričkih in ponižno iz-poljeval ukaze avstrijsko - nemške birokracije, ki ie bila zanj tako visok svet, da se ni drznil niti misliti nanj. O ministrih in vladi je vedel samo to. da gospodujejo na daijnein Dunaju,, kjer stoluje tudi presvitli cesar, ki mu je bil pokoren na smrt. Ministri tudi niso mislili nanj. kot na narod, nego samo tedaj, ko so to zahtevali obči državni interesi propale Avstrije. Zapostavljali so narod, ki pa tega ni čutil, ker je živel v prepričanju, da mora že biti to potrebno. Z nastopom revolucionarne omladine ie pričel izpregle-dovati. Vse pa le polzavestno in v pričakovanju, da bo krivično Avstrijo zamenjala Jugoslavija, ki mu bo kar najboljša majka. Z njenim prihodom, ki ga ie oduševlieno pozdravil, pa ni izpremenil svojega mišljenja o vladi, v kateri ie videl nekaj povsem različnega od sebe. U ver jen ie bil samo. da je zamenjala prejšnjo sovražno vlado nova. ki mu bo bolj naklonjena in bližja, nikakor Pa ne enaka Naši politiki in razumniki so videli v tem pojavu ravno dejstvo, da narod ne zna ceniti lastne države in svobode. Narod je doživel v tem svojem mnenju bridko razočaranje. Zanašal se je i v svoji državi na to, da bodo skrbeli drugi zanj, da pa je pravo oblasti ftlidem. kojih marsikdo bi spadal prej v prisilno delavnico. kakor med krmilarjc države. Položaj in razmere, v katerih živi danes naš narod, pa kliče odločno po remeduri, ki mora priti \i narodovega spoznanja, da ie država On sam in da mora odločno poseči Po vodstvu države, ako hoče. da se položaj v doglednem ča&u izboljša. Lepo se čujejo vsi enedušni protesti celokupnega ljudstva protj nasilju in brezpravnemu ravnanju vladajočih. Toda z besedami se v Beogradu ne opravi dosti, če že ne naravnost nič Treba bo, da se narod že enkrat otrese vseli ie robov in nadzornikov ter sam iztrsra iz rok svojo usodo onim. ki b; morali, bodisi v kaznilnice ali pa v sanatorije za onemoglo lene političane. Morda je res nekaj trdega v načelu* da vsak velja toliko, kokkor ima moči in v kolikor je organiziran r^egov nastop. Naše pohlevnosti mora biti konec! Svesti srno si naših slabosti, vemo pa tudi, da doprinašamo v tej zemlji tako velik delež, da že smemo sedai osmo leto po osvobojenju zahtevati od Beograda, da čuje nas glas. Ne zahtevamo ničesar preveč in zato se tudi ne moremo zadovoljiti s politiki mrvic. ^ nočemo to. kar nam«gre in kar pošteno pia- čamo z našimi davki. Vrata, ki se nam ne odpro na trkanje, bomo znali odpreti z drugimi sredstvi, ki so pač tudi dovoljena gospodarjem hiše. Silnih bremen, ki so »as tlačila doslej, smo bili v veliki meri sam! krivi! Orjuna Da bo vedno med prvimi nesebičnimi pobomiki. ki pojdeio na čelu te akcie. katera mora izvesti prej ali slej v tei zemlji res popolno enakopravnost in reci-prociteto med posameznimi narodovimi deli. Enake dolžnosti — enake pravice — za vse! 1. T. Strojne tovarne in livarne d. d. V zadnjem članku pod tem naslovom smo obljubili, da bomo posvečali temu podjetju sedai večjo pažnjo. da nam bo mogoče javnost opozoriti, kaj se lahko dogodi, ako vodstvo podjetja ne čuti nacional-* 110. Zadnjič smo poročali, da je predsedstvo podjetja prešlo v roke g. Jovanoviča, o katerem, smo dobili informacije, da se sicer trudi delati v prospeh podjetja, toda kot prejšnji borzijanec ni toliko vpeljan v industrijska vprašanja, da bi si lahko samovoljno ustvarjal svojo sodbo. Izgleda. da kot bivši Dunajčan. ne ve prav ceniti pomena slovenskega osobja v naših obmejnih krajih. Vsled toga je navezan na svoje »zaupnike«, ki mu lahko dajo protinaclonalne nasvete. Temu je gotovo pripisovati, da ie bil v di-rckcijski kolegij podjetja poklican nedavno inozemec, našega jezika nezmožen Nemec Eberhardt. To dejstvo ie že samo na sebi omadeževalo nacionalni značaj podjetja, čigar vodstvo je bilo dosedai izključno slovansko, ono ie vzrok, da se morajo seje obdrževati sedaj v nemškem jeziku, ker sicer gospod Eberhardt ne razume, kaj se razpravlja. To jc prvi protinacionalni ukrep sedanje uprave. Drugi protinacionalni čin pa je slučaj inž. Debeljaka, ki je moral podjetje pod pritiskom razmer zapustiti. ker ie izvedel, da je bila njegova odpustitev sklenjena. Inž. Debeljak jc bil od prejšnjega vodstva kot obratni fabrikacijski inženir pred približno dverni leti nameščen. To ,ie panoga, ki sc na visokih šolah le kratko dobo poučuje in nimamo danes prav nobenega naraščaja. Skoro vsa tozadevna vodilna mesta zasedajo v industriji danes inozemci. Imenovani inženir je bil ravno z namenom nameščen, da se vpelje v to panogo in je po dveh letih prakse že prevzel vodstvo enega obrata. Komai pa se je tako daleč vpeljal, da .ie postal popolnoma samostojen v vseh fabri-kacijskih vprašanjih, to je.glede izrabe strojev, izračunavanja mezd, naročil materijah itd, že je doznal. da je njegov odpust zaključena stvar. Med tem se je namreč že spremenilo vodstvo, ki ga ie namestilo, da stopi na mesto »nenadomestljivega« inozemca. Razumljivo je. da pri takih razmerah ni mogel imeti posebnega veselja do dela in ko je slutil iz besed ravnatelja, da mu preti odpoved, ga ie prehitel in sam odpovedal. Končni rezultat je le ta, da je moral naš domač inženir zapustiti obrat ravno, ko se ie docela vpeljal da nadomesti inozemca, med tem ko zadnji varno sedi naprej na svojem mestu. Omenjeni inženir sicer ni naš pristaš, toda vedno sc držimo načela. -tla mora najprej v naši državi imeti domačin kruha dovolj, potem šele pride tujec na vrsto. V tem slučaju pa ie podjetje vzgajalo novo moč. da nadomesti tujca in ravno ko ga ie odgojilo. ga ie izrinilo iz podjetja. Zdi se nam, kakor da bi se hotelo javnosti nasipati peska v oči. I11 to ie storilo slovensko podjetje, kaj nai potem rečemo o ostali industriji, ki je popolnoma v nemških rokah, čeravno ima v svojih upravnih svetih različne »vindi-šerje«. Zali bog. da srno za predstoječi slučai izvedeli prepozno, sicer bi zastavili vse sile. da bi ga preprečili. Gospodje pa nai pazijo, da v bodoče ne bo treba zopet plačevati kakemu »nenadomestlflivcu« visoke odškodnine za srečno pot v Nemčijo. Razmnoževalne aparate. THE REX CO., Ljubljana. Naročajte „Pobedo“! ysebina „Orjune“ štev. 4: Za enakopravnost. — Strojne tovarne in livarne d. d. — Trgovska visoka šola. — Orjuna in socialna vprašanja. — Dopisi. — Tužni glasi. — Kronika. — Zrna. — Listek: Mi in Italijani v avstrijskih taboriščih, — K sedmoj obletnici oslobodjenja M&djimurja. Nov sellaško-razumni ukrep 2. ministra prosvete. — Linija trgovskega šolstva razbita. — Obupni položaj trgovskih akademikov. Čakali smo. da se bo v naši javnosti našel vendar kje časopis, ki bo dvignil svoj glas zbog najnovejše odredbe g. ministra prosvete, ki ie razbila povsem linijo našega trgovskega šolstva. Pričakovanje pa je .bilo zaman in tak0 moramo reči k*stvari zopet mi prvo besedo. Položai naše trgovine ie dovolj poznan. Nahaja se še vedno v rokah tujcev ali pa po veliki večini tistih naših ljudi, ki spadajo med cvet slovenskih konservativcev. So sicer častne izjeme. V glavnem pa ta izrek velja, ki je poleg neštetih drugih vzrokov posledica, da se naša trgovina v lastni državi in na meji treh držav, ob katerih leže deli Slovenije, ne razvije tako. kakor bi se morala. Naloga trgovskega šolstva je bila odpomoči temu in pripraviti naši trgovini ljudi, ki bodo svesti in zmožni velikih nalo\. katere sta- vi čas in položaj nalemu gospodarstvu. V ta namen se ie ustanovilo koj po polomu večje število trgovskih šol. ki so na splošno vršile še dokaj dobro svojo nalogo, najsi ie vladalo zanje v odločilnih krogih prav malo ali nič zanimanja* Prepuščene so bile po veliki večini usodi in previdnosti njenih ravnateljev. ki so jih pač vodili tako. kan kor ie bilo spričo večkrat obupnega položaja pač mogoče. Ti voditelji so mnogokrat poizkušali priti v okom tei nadvse klasični brezbrižnosti vlade, ki ie V trgovskem šolstvu videla samo pastorka. Tako je to šolstvo padalo iz linije, na kateri bi po njegovih nalogah moralo biti in to tako nizko, da danes absolutno ne odgovarja zahtevam. Namesto strnjene linije, ki bi vodila naravnost iz trgovske šoie v trgovsko akademijo in iz te na, trgovsko visoko šolo. smo sprejeli rudimente, med kojimi je neposredno prestopanje povsem izključeno. Pri prestopu iz trgovske šole na akademijo v 3. semester ie potreba LISTEK. DR. I. L.: Mi in Italijani v avstrijskih taboriščih. Priznati moram najprej, da mi že od nekdaj' niso bili simpatični. Ne vem, zakaj. Morda ie to v naši naravi. Oni nas radi zovejo bar* bare, saj je mogoče, da je v nas nekaj barbarskega, a jaz sem na to Ponosen, kajti v barbarstvu se skriva mlada sila, ki se bo šeraz* vila, in mislim, da je bilo v pripro* stem srbskem ali j ugoslo venskem vojaku vkljub barbarstvu več lepe* ga in dobrega, ko je junaško branil svojo ^ domovino, nego v njihovi kulturi, ki ni več poznala junaštva. In tako si razlagam ono mržnjo, ki vlada med njimi in med nami, ki je ni toliko ustvarila zgodbvina, kakor razlika v našem čuvstvova* nju, kajti tudi oni naši ljudje, ki z njimi niso prišli v dotiko, čutijo že podzavestno neki odpor, ki je precej drugačen nego 11. pr. naše Pasprotstvo do Nemcev. Nemce srno morda sovražili, nje pa smo Prezirali s ponosom barbarov, ki se zavedajo svoje notranje kulture. Morebiti je bilo to zato, ker smo bili po mišljenju in čustvovanju Nemcem mnogo bližje in smo kot severjaki bili po naturelu popolno* ma drugačhi nego oni. Ne vem, ali je bilo isto čustvo tudi v onih na* šib bratih, ki so z njimi živeli dolgo let skupaj pod istim vročim juž* n im solncem; morebiti so bila tam nasprotstva bolj uglajena in tem« peramenti bolj enaki. Vendar se mi zdi, da je v nas vseh živela ne* kaka zavest, da smo vkljub temu, da smo barbari — višji od njih. Toda ne hotel bi biti krivičen, res kel sem le, da sem že od mladih let, ko sem se komaj zavedal svo* j ega jaza, čutil neko preziranje do Italijanov, ne da bi vedel zakaj in vkljub temu, da nosim ime, s kate* rim navadno oznanjamo tudi nje. Vendar mislim, da nisem italijan* skega rodu, kajti prof. Simon Rus tar, ta veliki naš zgodovinar in zlato srce iz Tolmina, se je vselej zelo jezil na nas, ako smo rabili v šoli besedo Lahi namesto Italijani. Ako je kdo rekel Lahi, je zagrmel: »Lahi so Lahovi (t. j. moji) bratje, ne pa Italijani.« V naši družini živi sporočilo, da sano prišli od vzhoda in moj ded je imel izrazito vlaški tip; Vlahi so bili pri našem narodu oni volohi in valahi, pastirji, ki so prehajali z Balkana, deloma rus munskega, deloma srbskega rodu, I11 tako je to ime prišlo v veljavo tudi za Italijane. Ko sem bil deček, so pri nas delali železnico. Med delavci je bilo največ Italijanov, takrat sem jih imel prvič priliko spoznati od bli* zu. Naučil sem se celo nekaj itali* janskih besedi —a bile so mi čudno zoperne. Na ^gimnaziji sem se hotel učiti italijanščine, pa me ni mogla privabiti. Pozneje me je zanesla pot v Rivo, živel sem tani celo leto ob Gardskem^ jezeru — jn mi niso mogli imponirati: vkljub vsemu svojemu iredentizmu niso znali reševati tiste lepe trentinske z c m' lje proti prodirajočemu nemškemu kapitalu. Spoznal sem, da je imel naš mali narod v sebi mnogo več od« pome sile nego^oni. Njihova sladka lenoba in površnost je provzročala; da so postajali sužnji na svoji lastni zemlji in polovica gardskega* jezera jc bila že v nemških rokah. Nas so malo poznali. Neka dokto* resa je n. pr. natančno vedela, da v Trstu ni Slovencev. Vkljub lepi priliki sem se tudi tu le za silo na« učil italijanščine in tako sem se vrnil v Ljubljano, kjer smo od leta 1912. z veseljem gledali, kako ra* šteta naš Trst in Gorica. Naš trdi kraški element je zmagoval nad slabiči. Pa je prišla vojna in usoda ali pa Avstrija je hotela, da sem pre* živel dve leti z njimi skupaj v av* 'strijskih ječah in taborih in sem imel priliko opazovati jih prav od blizu. Povem takoj, da je bila njih družba za nas hujše mučeništvo nego vse ječe in tabori, kajti tudi tu so hoteli kazati svojo -premoč nad nami in so pokazali prav tiste svoje lastnosti, ki so naši slovanski ali jugoslovanski naravi najbolj zoperne. Pred binkošti 1. 1915., ko je iz* bruhnila vojna z Italijo, so me od* peljali na ljubljanski grad. Moram reči^da sem bil v resnici razžaljen. Da sem bil 1. 1914. zaprt zaradi srbofilstva, to je bilo v redu, am* pak zaradi italofilstva — ne — to je bilo odveč, dasi moram priznati, da smo takrat v Ljubljani želeli, da bi Italijani hitro prodrli, ter bi se bil dal s tem popraviti ruski poraz pri Gorlicah. Prišla sva torej z Rastom na ljubljanski grad in vojaki so naju vrgli v neko klet, kjer je bilo že kakih 200 Italijanov. Bili so veči* noraa iz Istre. Istrska mesta je znani Casapicolo tako temeljito iz* praznil, da smo imeli na gradu na pr. iz Rovinja ves občinski svet trd župana do zadnjega sluge, vse zdravnike in advokate, nekaj du* hovnikov in celo nekaj menihov in nun. Z njimi so bili tudi oni naši ljudje, ki so bili prej v Rovinju za* prti. Med njimi sem našel jurista Aničiča in učitelja Jardasa, ki sta imela po enoletnem potovanju skozi avstrijske ječe že precej skušnje. Kako izgleda v taki ped* zemeljski kleti, ako vanj zaprete 200 ljudi, si lahko mislite. Ker ni* smo smeli ven niti v tistem slučaju, kadar cesar peš gre — je postalo v kleti neznosno. Na koncu kleti je stal čeber, ki je bil odločen za potrebo, za kakršno ga navadno ne rabimo. Nekateri gospodje so znali malo nemško in smo se z njimi po* govorili; bili so prepričani, da bodo Italijani prvi dan v Trstu in čez par dni v Ljubljani. Ker smo mislili, da so dobro informirani, smo jim verjeli in smo potrpeli. Čudno se nam jc zdelo, da so se nam čudili, da ne znamo mi v Ljubljani itali* jansko, to pa se jim ni zdelo nič čudno, da oni ne znajo jezika one* .ga naroda, med katerim so živel?. Stisnil sem se v neki kot in tako smo dočakali jutra; drugi dan naju je iz teh prostorov rešil dr. Zupan* ki je bil vojaški zdravnik na gradu delati seda* col niz izpitov. Iz aka- j dcmiic oa ie po najnoveišem modrem sklepu dekanata zaRrebšae trgovske visoke sole sploh_ nemogoč prestop na isto absolviranemu trgovskemu akademiku. Sklep je seveda brez pomišljanja odobril tudi sedanji g. minister prosvete. Tujci nc nazivijeio zaman Jugoj .slaviio —deželo nemogočnosti. Med njena številna čudesa, ki se jim bo divil ve« svet. spada tudi omenjena odredba, ki zabrartjuie absolvl-ranemu trgovskemu akademiku po-bajanje ua Visoko trgovsko solo. Dočim ie v drugih državah orno- ' gočetio toni absolventom študirati celo na univerzi. Utemeljitev te prevdarne odredbe ve sam bog nas vami in morda Še g. prosvetni minister. O upravičenosti izjave, da zamore poslušati predavanja na Visoki šoli samo gimnazijec in realec ne mislimo niti razpravljati. Veruje ihti lahko samo kak »razumnik«, ki nima pojma o trgovskem Šolstvu. Sleherni preprosti človek bo takoj spoznal, da ie gotovo absolvent akademije po štiriletnem študiju trgovskih ved toliko podkovan o njih. kakor kak maturant-humanist, ki pozna trgovino in gospodarstvo samo iz izložbe in iz inseratov. če jih še čita. Santo gospod minister prosvete in dekanat Visoke trgovske šole nista bila menda tejnu kos. Zato ie postal sedaj ta zavod monopol za gimnazijce in realčane, ker nuna baje trgovski akademik s svojimi tedenskimi 133 urami po- JANEZ POHARC uka naprani 93 onih druge do-velj »srednješolske izobrazbe«. Bežen pogled po urniku trgovske akademije in malo brskanja oo zanjo predpisanih knjigah, priča jasno, da ta trditev ne drži in ua ie skonstruirana. Uče se z malo izjemo vsi predmeti realnih srednjih šol plus vsi trgovski predmeti, ki iih ni bas malo. Zbog tega ni mogoče razlagati ta famozni akt drugače, kakor da je bil izvršen s kakimi posebnimi nameni, ki nimajo še daleč ijiobcne skupnosti z interesi narodnega gospodarstva in šolstva. Morda tiči v tem nekoliko zalivamosti gospoda čudežnega mirotvornega kraljevega ministra napram po P. P- vladi preganjanim profesorjem na tem zavodu, ki so s proglasitvijo Visoke šole za fakulteto pomaknjeni v II. grupo I. kategorije S to hvaležnostjo nikakor ne morejo biti zadovoljni trgovski akademiki. ki iim ie v lastni državi odvzeta še tista bora mrvica pravice, ki so io doslel uživali z nemotenim vstopom v 3. semester Visoke trgovske šole. Saj iim ie s tem zabranjen nadaljni Studii in poglobljenje znanja, ki ga danes naša država naravnost krvavo potrebuje, kajti če bo kdo reševal obupni na§ gospodarski ooložaj. potem bo moral biti to predvsem gospodarsko res podkovan mož. ne oa tip poklicnega politika vseznaia. ki je do-lei že osmo leto prava šiba božia za razvoj narodtie ekonomije naše države. A. V. že tudi posojil — od zapadnih kapitalistov. Cernu torej toliko nepotrebnih žrtev, toliko perturbacij za skoro minimalne uspehe, ko se da mirno — evolucijskim potom z obsežnimi reformami in z malimi žrtvami doseči krasne uspehel Živ dokaz za to nam je Amerika. kjer je vsaj v večini podjetjih delavstvo na visoki gmotni m kulturni stopnji! Zato tudi mi odklanjamo tazne prevratne programe in v pobiem obsegu osvajamo program radikal- nega socialnega reformizma, ki ob i ohranjenju današnjih kulturnih tež- i koč iste izpopolni in prešini med ' najširje plasti. Tudi nismo, dasi nacionalisti. proti mednarodnim stikom delavsiva in naroda stpioli. ščititi moramo le kot država z nad-produkcijo proletariati, izključno domače delavstvo in moremo dopuščati zaposlovanje le takih tujih moči. katerih ni pri nas Delavstvo bo samo končno uvidelo. da ne bo zani storil oni največ, ki mu obeta največ, nego le oni. ki dobro 1 v resnici dela za njegovo Dopisi. Orjuna in socialna Naši ljubi nasprotniki iz tabora laž proletarcev nam vedno in vedno očitajo, da smo plačanci in bra nilcl kapitalizma, da smo sovražniki organiziranega delavstva itd. Te očitke smo ponovno primerno zavrnili in tudi delavstvo samo več slepo ne veruje bedastočam. katere mu natvezidejo razni rdeči patrioti! Mi smo obenem vedno tudi z uspešnimi intervencijami in akcijami ščitili naše delavstvo pred samovoljnostjo tujerodnih ali pa renegatskih kapitalistov m šefov, katerim je neenotnost delavstva in ravno nacionalna ‘mlačnost raznih socialističnih frakcll seveda dobro došla. česar Pa gotovi ljudie ue vidijo Vendar je prav in dobro, da ponovno izpregovorimo o našem razmerju do socialnih— vprašanj, ki so ne samo danes — nego že davno najvažnejša in Še posebno pereča! Jasno ie. da se za programe rdečih internaclonalistov. ki bi radi vse preobrnili ne moremo ogrevati, nač oa da smo zastopniki najradikalnejših socialnih reform na nacionalistični podlagi. Hočemo, da bodi delavstvo organizirano in to tako da bo moglo svoje vitalne interese zastopati čim uspešneje, česar na danes ne more, ko je razcepljeno v nešteto socialističnih frakcij, ki so med seboi v najhujši borbi. Naš namen ie — ne vse prole-tarizirati — ampak potom temeljitih socialnih reform in državnega intervencionalizem, potom široko za- snovanega prosvetno in lugi jensko vzgojnega programa in končno potom močnih nestrankarskih in čisto neodvisnih strokovnih nacionalnih delavskih organizacij — napraviti iz delavca-proletarca človeka pravic in ga dvigniti gmotno in kulturno! Doseči hočemo, da bodi ne le po ustavi — ampak tudi faktično polnovreden državljan in da bo i op deloval za procvit države v sodelovanju z drugimi stanovi, ne pa da izrablja svoje energije v razrednem boju. Delavcu treba poleg dobre plače, nagrad in udeležbe na dobičku, ; res higijeničnih in zračnih stanovanj. tudi izobrazbe — potom katere se dvigne njegova izobrazba Odtegniti ga je pogubnemu vplivu alkoholizma, ki ie rak-rana vsega Človeštva in največjo zlo baš za proletariat, ki mu odvzema že itak skromna denarna sredstva in ga uničuje tako fizično kot prilično Iz pijančevanja izvira tudi večina številnih tragedij proletarskih rodbin in zato bo tudi Orjuna vedno stala v treznos nem ookretu! Priznavamo kot objektivni nasprotniki. da ima komunizem v Rusiji tudi izvestne uspehe za delavstvo — čigar politična moč ie poslala predominantna. Vendar kolike so bile žrtve za to! Režim rdečih mogotcev imajo pa že sedaj tudi z novo ekonomsko politiko, kj znači močan korak v desno. Poleg tega prosi S. S. S. R. Škofja Loka. V okusno dekorira-nih prostorih je priredila tuka;šnja Orjuna plesni venček, ki nas je v vsakem oziru zadovoljil. Številni posetniki so lahko prišli na svoi račun, kajti orkester »Sloge« je z iz- i redno neumornostjo sviral plesne ' komade. Ustreženo pa je biio gostom tudi z dobrim pokrepčilom. tako da se je v resnici vsakdo počutil kakor doma. Razvila se ie prav animirana zabava, ki ie koniala v najlepši harmoniji vseh. Takih prireditev bi si želeli več. ker se z njimi organizacija neovrgljivo prikazuje v diugačni luči, nego bi io hoteli videti njeni nasprotniki. Šiška. Naša Orjuna ie priredila v soboto, dne 9. t. m. iborno uspelo maškerado plesne šole Potek zabave je bil nadvse animiran. Igral je tudi lastni or junaški orkester. Prt konkurenci mask Je odnesla prvenstvo M a 1 č i D e b e v c. ki ie bila kronana kraljicam mask za ta veseli večer, ki se ie končal v vzornem redu z moralnim in gmotnim uspehom. Guštanj. V »Delavski politiki« se nekdo huduje, ker so se združili za občinske volitve (17. t. m.j na skupno listo Sokoli. Orli in Orju-naši. Mi, Orjunaši. se te »trške gospodarske liste« ne sramujemo, kakor to trdi in želi dopisnik. Saj je nosilec »trške« liste član naše orga- nizacije. ki pa zastopnike raznih političnih nazorov ni pridobil z demagogijo in hujskaštvom ua svojo listo, marveč s splošno priljubljenostjo in neomaianim zaupanjem, ki ga uživa vsled svojih družabnih m« umstvenih zmožnosti, posebno pa z bogatimi izkušnjami na gospodarskem polju. Tudi klerikalci, ki so na trški listi, niso ljudie Žebotovega ali Koroščevega kova; so to mirni, resni, zavedni in pošteni narouni borci. Da so celo Nemci na naši Ifsti. ie to naša in vaša zasluga, g. socialisti; naša zasiuga, ker smo jih pridobili z našim resnim delom in iih odvrnili od vsenemških hujskačev, vaša zasluga pa. ker ste jih z vašim j umnim in neumnim počenjanjem > samo odbijali. Kateri o o š t e n i tr- . Žan nai bi ti voli. listo, na kateri | bi kandidirali oni. ki so sokrivi na znani svinjski aferi in ki so samo j voljno uporabljali klobuke sodru- j gov za nočne posode. Težko bi bi- j lo tudi voliti kandidate, ki so bili j izbacnjeni iz narodnih društev radi i nečednih manipulacii z denarjem, i Ne bi bili zapisali vseh teh be- I sedi, ko ne bi bili izzvani. Saj smo, j če tudi Orjunaši, še precej mirne narave in je tudi nam mimo sožitje dobrih državljanov nad vse drago. ‘Ce pa treba boja pa ga sprejmemo! To nai velja tudi za v bodoče! — Orjuuaš. Tuinl glasi. Strah pa tak! Komaj so se naši koroški nemčurii vsaj malo potolažili vsled silnega straha pred Or-juno. ki so jo že videli taboriti pod prevrnjenim spomenikom Njegovega apostolskega Veilčanstva. že jim leze v zakitične kosti nova groza. »Narodna obrana« je razvila svojo »Kriegsfahno«. Z njo hoče zasesti nesrečno Koroško in za vedno odtrgati deželo jezer in zelenih pla-1 nin od matere Nemčije. Nemci iz * vseh teutoburiških lesov, združite j se proti opasnosti. ki g>ozi nedeljivi Koroški! Tako in drugače govore in pišejo te dni nemški nacio-nalci. ki so Dričeli že povsem trdno verovati, da bo prišla tudi zanje ura plačila. Nas ta trepet naših zatiralcev sarno veseli, ker nam priča to. kar jim mi vedno zatrjujemo, da naš čas Še ni prišel in da bomo še tudi mi, ki smo danes v deželi vojvode Inka sužaii in brezpravna raja. svobodno gospodovali od ZBe pa j do mračne Labudske doline. f Veseli nas na tudi to. da so se baš z »Naiodno odbrano« prepri-; čali nemčurii. kako naivno ie njih zanašanje na desinteresement Srbov iz Beograda nad našo usodo, j Nismo še pozabili, da je baš srbski 1 vojvoda s Šumadinci in Slovenci že enkrat odločno pregazil deročo Dravo in zasadil ponosni jugaslo-venski barjak na Gosposvetskem polju. Umaknil se ie zaenkrat ukazu svetskih mogotcev, toda samo začasno. Kamor ie enkrat stopila s tolikim trpljenjem poveličana vojska Belih orlov, ne bo preje miru in pokoja, dokler se zopet za vedno ne povrne. Za Karavankami sc bliska in nam ie svetlo v dušah! Rob Koroški. Prošt-mučenik Valentin Limpt je pretekle dni za vedno zatisnil svoje trudne oči. Bil je eden tistih svečenikov, kj so branili našo besedo v cerkvi in nudili ubogemu Korošcu v najtežjih dneh svojo popolno zaščito. Porojen na Zih je delal iz naroda za narod. Osovrazih so ga zbog tega nemčurji in izvršili kmalu po plebiscitu nanj grd atentat. Izvabili so ga iz župnišča rod pretvezo, da potrebuje neki ponesrečenec zadnje tolažbe Med potoma pa so ga prav po njihovi praksi iz zasede napadli in ga težko ranili Na posledicah tega napada ie trpel ves čas prav do sedaj, ko se ie za vedno umaknil v sen eniški furiji. Koroški Slovenci se klanjamo njegovi gomili, nad katero bodo verujemo sijale Gidi InnaHi milejše zvezde Zamorci se skušajo orati. Odločnemu delu osvobojenih bratov, posebno še Orjune se je posrečilo zainteresirati zopet svet za naravnost obupni položaj, v katerem sc nahajajo brezpravni koroški Slovenci. Ta uspeh in sramota, ki so jo doživeli razkrinkani nemčurji. te močno peče in boli. Za retuširanje poraznega utiša jugoslovenskih konstatacij nameravajo izdati posebno obrambeno brošuro, v kateri hočejo dokazati, da ie za zasužnjene koroške Slovence Avstrija naravnost paradiž. V svoji nesramnosti celo pritiskajo na Slovence, da bi gmotno podpomogli pri tej akciji, kar seveda ti odločno in samozavestno odklanjajo. Znane so nam že brezčastne metode naših nemčurskih zatiralcev. zato si že tudi lahko mislimo, kako bo izgledala ta obrambena brošura. Prepričani pa nai bodo noši faraoni kot Maier-Kambitsch, Wutte. Perkonig in drugi, da so za* man vsi njihovi napori. Ko vstane naš narod, se bomo iztrgali iz njihovega železnega objema, naisi iim bo potem že* to prav ali ne. Slov ncl ne bomo nikdar služili pruskim grenadirjem In se pokoravali mačehovskemu »reichovskemu Mutterlan hi«. Nemci — Nemcem: Slovenc? —• Jugoslaviji! Pel ie »Veseli se Bosna« delavec Anton Rakič v Trstu, za kar je bil aretiran in odveden na policijo kjer so ga imeli zbog hrvatskega petia zaprtega štiri dni. Pri nas pa se še najdejo ljudje, ki glasno ap'avdira-jo če kak pijan laški konjski mešc-tar nreneva v javnem lokalu sladko Italijanščino Zopet nekai za naše dame! (Novo zadružno podjetje za žensko perilo in vezenine.) Že nad mesec dni smo opazovali mrzlično delo v uvozni veži in na dvorišču hiše Šelen-burgova ulica 1, v prostorih, kjer se je nahajala do sedaj dr. Jan. Krekova uršulinska gospodinjska šola. Kdor je opazil to delo, te velike moderne izložbe, katere so nastale v veži omenjene hiše, se je radovedno spraševal, katero podjetje si pripravlja tako obsežne izložbe in moderno urejene obratne in trgovinske prostore. In le redkemu se je posrečilo doznati, da se v teh prostorih Stara tovarna nogavic in plertORln. Ustanovljeno leta 1888 M. F R A N Z L & sinov' y Lastnik: FELIKS FRANZL LJUBLJANA, Privez 10 Poštni predal 4'! T'|pfon 5t 425 in sva prišla v drugo sobo, kjer nas >e bilo samo pet. V sredo po bin* kosffh pa so nas postavili v vrste in so nas pod bajoneti odpeljali na kolodvor, kjer so nas spravili v va* gone. Italijani so bili zelo prepla* j šeni, kajti Trst še ni padel in tudi italijanskih topov ni bilo od niko* der čuti. Mi smo se nekako spravili skupaj, bilo nas je kakih osem Ju« goslovanov in tam pri Zidanem mostu smo potihoma celo zapeli tisto: Pojdem na Štajersko... Mi* slili smo namreč, da je dobro zna* men j e, ker so grad izpraznili, to bi pomenilo, da bo kmalu v italijan* dk'h rokah in res so ga kmalu za nami zasedli italijanski — ujetniki. Pripeljali so nas v Lipnico. Tam v \Vagni je bilo ogromno tabori* šče, kjer so celo zimo prebivali Poljaki; vsled nesnage je izbruhnil tifus in na stotine poljskih otrok je pomrlo. Spomladi so zgradili lene nove barake in tja smo prišli mi. Pri takem navalu ljudij je najvecie važnosti, da vlada red in disciplina, predvsem pa snaga, kajti ako za* ide bolezen v tabor, jo je težko premagati ne glede na to, da za veleizdajalce v tem ozifu Avstrija ni posebno skrbela, kar je samo po sebi razumljivo. Moram nrumti, da so bile barake lepo utcjoae in da so bili pri njih tudi tisti pr o* stori, ki jih navadno zaznamujemo z dvema ničlama ali s tisto bese* dico, s katero se slovenski yojak v avstrijski armadi ni smel javiti, če je bil poklican. Neki pregovor pravi: kulturo kakega naroda spo* znaš na pokopališču, kulturo hise pa na stranišču. V Lipnici nas je bilo takrat nekaj tisoč ljudi. Ako se pomisli, da živi taka množica na kupu, po 80 ljudi v eni baraki, je nujno potrebno, da se pazi na sna* go, ker sicer postane življenje ne* znosno. Kmalu smo zapazili, da večina naših italijanskih tovarišev ne zna ali pa noče uporabljali tiste naprave, ki smo jo zgoraj imeno* vali in že prvi dan je izglodalo tam okoli barak grozno. Bili so vroči junijski dnevi, tabor je ležal na ve* liki ravnmi in zdaj si mislite kak* šne dišave so polnile ozračje. Šele pozneje smo izvedeli, da v neka* terih istrskih mestih — menda prav v Rovinju — tiste naprave sploh ne poznajo in da nosijo zjutraj ženske kible v morje, kar ima za posledico, da tam ob morski obali posebno lepo ne diši. Po zgornjem prego* voru bi potem lahko rekli: pokopa* lišča so v Ttaliji lepa in so torej doka7 velike zurnnjc kulture oni divigi dz\ p# jfc pokazal nam Italijane v taborih od čisto druge strani in če človek dve leti živi s kom v skupni hiši, ima priliko spo* znati tega človeka prav v njegovih domačih posebnostih. Prosili smo i jih, naj se nekoliko ozirajo na dru* j ge, a zdi se, da je brezobzirnost njih posebna narodna lastnost. Pri razdeljevanju menaže se je pokazalo, da je zanje prav malo veljal pregovor, da usoda druži ljudi. Res nas je združila, toda, če nisi dobro skril svoje šale, se je je poslužil Italijan in je menažo vzel dvakrat — ti pa si ostal brez ko* sila. Povdarjati moram, da so se pre* prosti ljudje in delavci vedli skoraj lepše nego ona polinteligenca, ki je bila zelo ohola, imela pa je prav malo smisla za snago in red. Igno* ranča in domišljavost sta pri njih ozko združeni. (Dalje prihodnjič.) K 7. »Miti nloliiMa Mii* (24. XII. 1918 — 24. XII. 1925.) Ja podčrtavam samo to. da se je ime »Medjimurec« kao narodno ime tekom vremena uscklo u duša tog naroda i da se madjarska politika dobro brinula, da ime »Hrvat«, »Slovenec«. »Srbin« postane zazor- . no. O uspehu govori jasni dokaz, da ' se Medjimurcj još i danas nazvlju najradje Medjmurskhn kao narodnim imenom. Jezik je ioš zadržan, ali da ie oslobodjenie usledilo samo nekoliko decenija kasnije. neznani da h bi oslobodioci našli ioš koga, ko bi ih smatrao oslofoodiocima i 1 koji bi ih razumeo. I Koia ie bila dužnost onih koji su ' tu sl obodu doneli? Što ie bila dužnost inteligencije koja je unišla i i uselila se tekom tih sedam godina u , Medjimurje? Bcz sumnje, prva bi j im bila dužnost. da prebude u narodu nacionalnu svest i da ga od goje u duhu novog doba. u duhu ujedi- j njenja. u duhu iugoslovenstva. i to bcz obzira na partijsko averenje. Na žalost, što vredi za sv c po-granične krajeve koji su oslobocij -ni, vredi i za Mediimurje Kao da jc Medjimurje kazneni prostor, v.uda je pošiljala zadatku vecim delom nedoraslo činovništvo. koie tuje m-kako zvano da odgojj narod — Tek malen ie deo onih. koji su slivatili } svoju dužnost bar delomično. Po-i hvalna ie einjenica da su se torne malomc delu pridružili pouajbolji intelektualni radnici rodjeni 11 Med-jimurju. — Osniva se čitavi niz kulturnih udruženja kao »Prosvetno društvo«, »Jugoslovenski Soko Treba da podvlačim činjenicu. da ie čakovečki Sokol bio prvi ko> uzeo — ioš Pre sabora u Novem Sadu •— ime »Jugoslovenski ookol« i da se ie u Čakovcu euržala prva sokolska priredba posle rat: Izgledalo ie da če sve teči mirno i dobro. — Alj za kratko pojavile su se lične i partijske ambicije- Do-gadjaii se sad razvijaju upravo m- nematografskom nemogučnosc . Još nlie ni započetj rad upnnom teku več počinje partijska borna Prosvetno društvo prestaie radi ti. Sokolstvo tinja. dok konačno ne zaspi. Još se nekoliko puta diže. ali .ie nemočno, da se uspešno bori — Osniva se iz partijskih ambicija plemenski Sokol. Partijska borba noče da besni. — Narodu, ko.ii nema joa ni nacionalne svesti. turaru agi ator i partijsko uverenje. kolega cakodjet nikad niie imao. ier su ga ucih glasovati za gulaš. Urnesto duševne hrane turaju niu u ruke kugoice za tajno glasovanje Uče ga na ! -iskrenost. — i on jednome občutje, a drugotno daje tu kugijicu. Kult Ste v. 4. ustvarja ;;clo moderno organizirano zadružno podjetje za izdelavo damskega, posteljnega in namiznega perila ter raznih načinov izdelave ročnih čipk. Kakor srno se informirali, je podjetje zamišljeno po angleškem zadružnem načinu, s pomočjo katerega sc ho to podjetje, z ojirotn na ugodnosti, katere ta zadruzni način svojim zadružnim članom nudi, brezdvomno zelo dobro obneslo, posebno še, ker se je zadružnemu načelstvu posrečilo že do sedaj organizirati veliko število prvovrstnih ročnih vezilj, šivilj in čipkaric, katere bodo dobivale pr oskrbovano deio po zadrugi na dom, tako da bo v tej stroki marsikateri pridni, a sedaj brezposelni delavki dana možnost solidne eksistence, na drugi strani pa bo nudila zadruga vse, kar si v po-triedu na damsko, namizno m posteljno perilo mere najbolj razvajeno žensko srce zaželeti in ne bo potrebno, da naše dame krijejo svoje potrebščine iz dragega inozemstva. Vodstvo podjetja ce nahaja v rokah ►O R J U N A« Stran 3. v tej stroki preizkušenega strokovnjaka, ki si je pridobi! svoje zmožnosti v Švici. Isto je iz prijaznosti tudi nudilo opis načina razpečevanja zadružnih izdelkov in sicer se bodo razpečavali izdelki vseskozi samo direktno na konsumente s pomočjo moderno urejevanih periodično iz-dajanih ilustrovanih cenikov. Poleg tega pa bo imela zadaiga takoj od početka dve svoji prodajalni in sicer prvo v Ljubljani, Šelenburgova ulica 1, in drugo v Mariboru. Slovenska ulica 20. Dalje nam je bilo sporočeno, da bosta obe prodajalni otvor-jeui že z novim letom, razstava izdelkov pa ie v novih elegantno opremljenih in bajno razsvetljevanih izložbah že otvorjena. Že danes opozarjamo cenjene naše čitateljice in čitatelje na to novo podjetje, katero si je nadelo naslov »Leda«, domača tvornica damskega perila in vezenin, r. z. z o. z. Zadrugi pa želimo pod sedanjim agilnim vodstvom najboljših uspehov. Naš po krat. Občni zbor Orjune Lesce se vrši v nedeljo, dne 31. januarja 1926 ob pol 4. uri popoldne v restavraciji »Legat«. Udeležba obvezna za vse članstvo. Poroča delegat Oblastnega odbora. Občni zbor mestne Orjune Dolnja Lendava sc vrši dne 2. februarja na Svečnico v prostorih hotela »Krone« ob 10. uri. Sela odbora za postavitev spomenika trboveljskih žrtev se vrši v sredo, dne 2f>. t. m. ob 20. uri na t^Mastnem odboru. RaJbetiburg - Senovo. Članskega sestanka nage organizacije, ki se je vršil dne 10. januarja 1926 se je udeležilo 30 članov, večina pa jih jo bilo službeno zadržanih. Razveseljivo in častno je. da se Je tukaj pokazala zavest delavskih stoje v> dočiin se inteligenca nv* takih prilikah razori par izjem ne odzove. Posebno je članstvo razveselil pozdrav in nagovor br. dr. Benedičiča. Pri sestanku so se določile smernice bodočega delovanja. V tem letu nas čaka razvitje prapora čemur moramo posvetiti vse svoje moči. Sk enjeno ie bilo., da se umeri i 7. februarja v rudniški restavraciji veselica, na kar opozarjamo že sedaj sosedne oganizaciie in nam naklonjeno občinstvo. Orfuna Št. Jakob-Krakova Trnovo naanaja svojemu članstvu, da se vrši članski sestanek dne 16. januarja ob 20. uri v salonu gostilne Mrak na Rimski cesti šr2v. 4. Dolžnost članstva ie. da se is; e ga polnoštevilno udeleži. Na ,sestanfcu »o uradoval tudi blagajnik. Orluna Št. Jakob-KrakoTo-Tr-novo naznaja svojemu članstvu, da se vrši v soboto, dne 23. januarja ob 19. uri 30 min. v satanu gostilne Mrak na Rimski cesu štev. 4 ročni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Odbor Dva tisoč dobrovoHcev vstopilo v Orjjuno. Prošle dni ie vstopilo v poštenia i nravde propada, a korupcija slavi svoje orgije. Demagogi, šarlatani, nesavesni partizani idu u narod. Partijska borba ugasila je sve plemenite osečaje* U borbi za kitgljicama zavaravaju narod, obečavaia mu sve i sva. a* ne dadu mu nista, več ga terete sve večini porezima. Si pl ju laž. siju mržnju. plemensKu strast, ruše kult vere. obozčaščuiu kralja, oskornjujn čast i ime oladžlnne. u želii da je cepaju. Rad nacionalnih i prosvetnih organizacija — kao Sokol. Or-juna itd. — porečeva se šilom, a uči" teljstvo se preganja- A narod Medjimurja? Nakon sedmogodi^nje »sJobode« « čudu se Pita: »Zar ovl da su nas oslobo- dlli?« 'Lužna sedmogodišnjica zaistal Ali još ni.ie kasno. Pobediti če još Pravda, umukniti če laž i srnice če još iednom da zasja nad milom na-šom otadžbinom. da više nikada ne zadje. Zasvetlitj če još jednorn lica zagrljene brače i oritj če glas veselja jedinstvenom Jugoslavijom 1 ta-da če zaplumteti žar prave slobode i nad bednim Medjitnurjem. Tada če ono ek ?či u susred sreči i Svo-rae duševnom preporodu. A Vi. koii ste pošli krivom sta-zom? Vratife se dok niie kasno. No-sioci jedrno moguče i jedino spasa-vajuče ideje, ideip iugoslovenstva preporučufu vam to Kada čete iza-zvati gir-v n"”'"da p;ytiv s*V — bi če več kasno. Ave. RESTAVRACIJA LJUBLJANSKI DVOR £T° rv Orjuno oblasti Novi Sad ofcoli dva tisoč dobrovoljcev. kr hočejo pričeti v njej z aktivnim delom. So to : dobrovoijcf naseljeni v Bačkoto-j poljskem srezu. Vsi so stari nacio-1 nalisti in vrli borci za osvobojen je, i k; jih je strašna peza razmer prisilila. da Še enkrat preizkusijo svoje mišice v vrstah Orjune. kjer bodo 1 združeni z ostalimi poštenimi in če-stitimi Jugosloveni začrtali usodi naše zemlje pravo pot v edini smeri brezkompromisnega in popolne-j ga edinstva. Prireditvena sekcija Oblastnega odbora Ljubljana sklicuje za torek, dne 19. januarja plenarno sejo vseh svojih članov. Vabljenj zastopniki ‘ ; vseh ljubljanskih Orjun. Se:a se i vrši ob 20. uri na Oblastnem od- 1 boru. Rakek. Orjuna Rakek priredi dne 16. januarja t. 1., to ie v soboto zvečer veliko maškerado. Pri ma-škeradi sodeluje prvovrstni salonski orkester glasbenega društva »Sloga« h Ljubljane Tudi za drugo j je vse preskrbljeno, tako da kdor 1 se hoče navesefitt. naj ne zamudi te prilike f ORJUNA POLJANSKA DOLINA. Dne 6. t. ra. se je vršil ob 15. uri eri Anion o v cu dobro obiskan letni občni zbor. katerega se je mesto oblastnega predsednika brata Marka Kranjca udeležil kot delegat O. O. brat Poharc. Od 40 članov se je občnega zbora udeležilo 24 članov — torei nad oolovfco. fc* so vsa poročila odbornikov odobrili. Ker ni bilo kandidatne liste in ker so se poedini bratje branili spreleti od-borniška mesta, se ie odredil da'jši odmor, po katerem se ie po izvajanjih br. delegata izvolil sledeči odbor: predsednik br Janez Mrak, odborniki br. Tavčar. . Jezeršek, Dolinar in Ciril Jereb; namestnika br. Klobovs in Čadež, revizorji br. Palecek, Marolt fn Telban ter častni sud: br. Telban. Marolt. Kokalj in Maks Klobovs. Pri shtča 'no-stih je govoril še br, delegat pozivajoč na složnost, podrobno organizacijsiko in propagandno delo tor širjenje našega lista na kar te novo izvoljeni predsednik br. Mrak zaključil lepo uspelo skupščino s klicem: Na delo! Zdravof Mestna Orjuna Zaeor*e ob Savi naznanja, da preloži svoi redni občni zbor. k! bi se imel vršiti one 17. januarja t. f.. glasom sklena članskega sestanka na dan 24. januarja 1926 ob pol 15 uri v Sokolskem domu Zagorje. — Odbor. Četniški sestanek mestne Orju-ne Ljubljana se vrši v torek, 19 januarja t. 1. ob pol 9. uri zvečer v prostorih na Dunajski cesti št. 4t. Eno uro preje, to je ob pol S uri ravno tam odborova seja M Č sekcije. Sestanka se udeleže lahko tudi nečetnike. ki žele vstopiti v čet-niško sekcijo. Mestni eavar. ODJAVA OBLASTNEGA IZVRŠNEGA ODBORA ORJUNE V SPLITU. Ob priliki zadnie časopisne polemike in afronta proti bratu predsedniku Direktorija dr. Ljubi Leon-tiču je bilo lansiranih v svet cela kopa vesti, ki so imele namen zbegati članstvo. Omenimo naj samo takozvano nezaupnico Novosadskega oblastnega odbora In oa desav-uacljo splitskih delegatov na seji O'-iv;i<;ga odbora O ju-iie v 7 bu. o katerem ie vedela logiko po- vedati zagrebška »Rlječ«. Obnili smo se na Splitski oblastni odbor in izvedeii .sledeče: Na svoji seji dne 24. decembra 1925 je Oblastni Izvršni odbor Orjune Split razpravljal o sporu predsednika br. dr. L. Leontiča fir g. S. Pribičeviča in sklenil naslednje: I. O. I. O. Orjune Split Izjavlja, da uživa predsednik dr. L. Leomič njegovo popolno poverenje. Naglasa dalje, da ie bil br. dr. L. Leontič prvj izzvan z žalitvami od strani gospoda S. Pribičeviča, na katere je odgovoril br. dr. Leontič or junaško in to smatrajoč, da ie vsakemu Or-junašu osebno poštenje največja svetinja in prvi pogoj pripadnosti k Orjuni. Zato je tudi povsem gotovo, da ie moral kot predsednik vseh Orjun zavzeti stališče, kakršnega je. II. O. L O. Orjune Split je prepričan da ie v škodo ideje jugoslovanskega nacionalizma, če se pretresa ta spor v nekaterih naših organizacijah ih v iavnosti, kot spor med Orjuno in SDS. Ul. V zavesti, da ie Orjuna po-kret čistega in brezkompromisnega jugosbvenskega nacionalizma izven in nad strankami, obsoja O. L O. Orjune Split vmešavanje tretjih oseb v zadeve njegove organizacije in nalaga vsem svojim podrejenim organizacijam, da se drže najstrožje našega programa in discipline. Vse eventuelne pritožbe ie naslavljati edino le pristojnemu mestu, to je O. I. O V vseh drugih slučajih bo kaznoval O. 1. O. vsako pregre-ško pro^i disciplini in pravilom organizacije do predpisih našp'organizacije. Izvršenje kazni pa bo izvedel Oblastni čet n iški odbor. IV. Končno zahteva Oblastni izvršni odbor Orjune Split, da izključi Glavni odbor za vedno iz organizacije g. Božo Anastasijeviča, kot »nedostojnega« radi najtežje kršitve vseh predpisov naše organizacije. Dr. Vijo Krstulovič, predsednik. Roko Matulič, tajnik. Ljubo Petrič, blagajnik. Marko Nani. podpredsednik. Valentin Žic, Oblastni četnik. Tako originalni tekst resolucije I Orjuna Ljubljana javlja, da se vrši njen občni zbor v petek, dne 5. februarja. Krai in čas bosta še 'pravočasno javljena. ICrorsika. Opozorilo! Prejeli smo poročilo,, njej včlanjeni možje in fantje, ki da se namerava v bližnjem času prirediti v Ljubljani par italijanskih koncertov, pri katerih bodo baje sodelovali tudi italijanski umetniki. Kakor sprejemajo z rezervo na znanje to sporočilo, vendar odkrito izjavljamo. da kaj: taikega ne bomo mimo dopustili in da bomo že znali najti sredstva, s katerim! bomo onemogočili te namere. Spoštujemo italijansko k j! turo Dantejev, Ta-sov, Michelangelov, Papinijev. Mazzinijev., Pclicijcv. Ne moremo dovoliti, da bi sedanji reprezentant-je italijanske knlitire šarili no jugo-slovenski Ljubljani v zasmeh in po-rogo onim stotfeočem naših nesrečnih bratov, ki jim taisti Italijani ne dovoljujejo niti slovenskega petja ali molitve v cerkvah, kamoli še kulturnih prireditev s slovenskim programom. Izvajanje izreka: »Zob za zob«, ie potreba pričeti tudi v praksi in to vselej, ne samo ob trenutkih desnonstracll proti zapad-ni sosedi? To ie naše načelo, ki ga benner tudi brezobzirno izvajali! Ali ie mogoče? Med vojno je podpisalo prisiljeno pod težo razmer tudi nckai železničarjev vojno posojilo, ki so se ga zavezali p’ače-vati v obrokih. Ti nesrečniki morajo še danes vplačevati te obroke v osmem letu po osvobojenju na račun »Spar- und Dahrleheirverema« na Dunaju. Odteguje pa jim te obroke uprava kraljevih državnih železnic. Pa naj še kdo reče, da niso naši’ upravniki možje na mestu, ko še vedno pobirajo denar za ona vojna posojila, zbog kojih se ie krvavo klanje med narodi in z njim za nas zvezana sužnost le podaljševala. Lepa druščina. Povodom kongresa radikalne omladine te najbolj razsajal neki Nedič. Dva dni pozneje je zaklal spavajočega upravnika pošte v Bogtiču in opljačkal povrhu še pošto... Pozdravjjeni izgubljeni sini »Nova Evropa* najavlja v uvodniku prve letošnje številke. da se vrača nazaj k integralnemu edinstvu. ki so ga drugi vsled Partijskih interesov tako diskreditirali. Pozdravljamo naše sicer ne res velike prrate-Ije okoli »Nove Evrope« in želimo le. da bi pri tev svoji skesani izpre-obrnitvi tudi kai časa ostali »Slovenec« — zopet lagal. Ob priliki otvoritve »Društvenega doma« v Trbovljah je prinesel »Slovenec« notico, v kateri ie poveličeval otvoritev te zgradbe. Hoteč kar najboli podčrtati pomen in veličanstvo te proslave ie omenil tudi to. da se ie otvoritve udeležilo večje število Orjun a Sev z znaki in da so ti Orjunaši potem javno sneli znake ter prestopili k Orlom. Informirali smo se o stvari in Izvedeli, kot smo že pričakovali, da je povsem izmišljeno in da doslej še ni niti en trboveljski Oru-mš nnjavi! svc4~ga 'rstopa \% Orjune in da ga tudi ne bo. ker so v predvsem spoštujejo in cenijo zna-čajnost. Od značajnih mož pa ni pričakovati Še dolgo ne takih činov, kot jih je videl v vrstah trboveljskih Orjunašev kratkovidni dopisnik edinozveličavncga lista stranke slovenskega ljudstva. Srce Jz lecta. V Šibeniku, kjer se radfdevski vofilci še nikakor ne morejo uživetl v nov kurz. je dejal g. Radič: »Mi smo republikanci pod modrom ttpravom seljaškega kralja...« V okolici Zagreba ie dal izdelati srce iz lecta. ki ga je z ve-Jikirn veseljem nesel v Beograd 'kraljici in prestolonasledniku za novo leto. V Beogradu pa je bolj monarhist, kakor vsi drugi iin z največjo spoštljivo vdanostjo sprejema red sv Save I. razreda... Junak. Gospodn kraljevemu ministru Stjepanu Radiču je gotovo navzlic njegovemu ne malemu avi-jatičarsko političnemu duševnemu razpoloženju vendar le nekoliko težko, ko s© spominja svojega poveličanja izza časa, ko je ležal v ruoi. Na5 narod ie strašno pozabljiv. Spominja na se vendarle kukavic. med katere ie vselej prišteval tudi one, ki so ga v odločilnem hipu zapustili in prepustili naključjem usode. Tako tudi g. Radiča, ki je v najkritičnejšem času zapustil svoje voiilce in se v svoji miroljubnosti skril v rupo. Tega se zaveda tudi g. Radič in njegovi prijatelji, ki so skonstruirali iz tega vse preje kakor odločnega, ljudskega tribuna, odločnih čina, nekako premišljeno postopanje, s katerim te očuvat g. Radič Jugoslavijo pred krvavo meščansko vojno. Ne vemo. kako si ti njegovi prijatelji predstavljajo ta njegov od'očnl nastop, prepričani pa smo, da bi popolnoma skrahiral in propadel. Kajti klicati narod k orožju in v boj. to ie dano ljudem drugačnih značajev in zmožnosti, kakor so revolucionarni borci Radičevega ko- va. Hujskati narod z demagogijo ni težko. Voditi ga ,ia barikade in na njih z njim umira d, ie oa zelo težKa stvar, ki ie gospod Radič nikdar m bo mogel izpeljati. In če že tudi ne zbog drugega, že radi tega ne. ker bi mu Orjuna takih eksperimentov prav gotovo nikdar ne dovolila. Kaj 3e ^ netunskimi pogodbami? Gospod dr. Ninčič in njegovi pomočniki med našimi diplomati imajo brezdvotiii ' mogo časa. Najlepša priča z mo e odredba o jugoslovanskem vpiivu na podrejene organe zunanjega ministrstva. Čudno je le, da ti gospodje še dosedaj niso izvršili prevoda netun-skih konvencij, najsi čaka nanje z veliko nestronosljo ves jugoslovcn-ski svet. Priznavamo težave pri prevajanju takih čudežnih aktov, vendar mislimo, da bi bilo v tem času mogoče prevesti že celo sv. pismo. Nekateri opravičujejo to počasnost s tern. da gospode pri prevajanju tr.očno glava boli... Poznani dr. Lujo Kežtnan. radi -čevski specialist in proslirii prejšnji najhujši protislovenski agitator, je imel 24. pret. mes. veliko čast odpotovati pred gospodom ministrom finansija dr. Milanom Stojadinovi-čem v Ameriko. V Ameriki ga bodo pač veseli Jugosloveni. ki so morali leto in dan čuti iz njegovih rakotvornih ust, neprestane izpade proti Jugoslaviji in Jugosloveu-stvu. Pravi, pošteni in čestiti Jugo-sloveni, kakor Lupiš, ki niso niti za hip pokolebaii o veri nad svojo domovino, pa morajo pozabljeni tavati po Ameriki hi občudovati kla- „ sično nemarnost svojih bratov za Oceanom. Domovina, za katero so delali s tolikim idealizmom in po- * štenjem, tih izdaja tn boli ljubi od njih otte. ki so iim bili vedno v nadlega in nemar. Tudi sporazumaške besede. Ob priliki zadnjega zleta hrvatskih Sokolov v Zagreb« se te udeležila njegovih proslav tudi posebna deputa-cija Sokolov iz Amerike. Ti Sokoli so aosili 03 svojih odznakih celo napise Jagmtovenska sokolska župa v Chicagu. V resnici so ti psevdo Sokoli čisto vredni drugovi svoj*h kolegov na Wi!sonovem trgu y Zagrebu. To nam osobifo dokazuje govor g. Franja Novosela, staroste prej omenjenega Sokola, ki ga je govoril na banketu dne 3. oktobra. V tem govoru je ta gospod napadal tudi Orjuno na način, kt prt* ča, da je mož vse preje kakor česUt človek v politični borbi. Med drugim .ie dejal tudi: »Mnogi tu tudi ne vedo tega. da je bilo hrvatsko Sokolstvo prisiljeno IVAN ZAKOTNIK mastni tesnrsfcl mojster Ljubljana, Dunajska cesta 46. Tel. 379- Vsaftovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vilei tovarne, cerkve in: zvonike; stropi, razna tla, stopnice, lodenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. i d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. Ustanovljeno 1852 TEODOR KORN (preje HENRIK KORN) Ull«»»jatna, Poljanska cesta 8. Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posode iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod ($kate!j) za konaerve. dobre lastnosti, ki jih zahteva gospodinja pri pranju od izvrstnega mila, ima Zlatorog milo. Velika čistilna moč in izvanredna izdatnost mila napravijo v najkrajšem času iz umazanega perila 'snežnobet, dišeč zakladi Zalo zahtevajte le ZLATOROG m5So! Brzojavni naslov: „QROM ING. DUKIC IN DRUG GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA BOHORIČEVA ULICA 24 Zahvala da se oblačila za gospode, deuke in otroke, kakor tudi raznovrstna obutev najceneje in najbolje nabavi v splošno znani naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 in v Gradišču št. 4. Za pSeino sezllo V O X giasben® plošče stroji potrebščine Glavna zaloga H. Kenda Liubfliana Mesini trg 17. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega ljubljenega Ivana Kneza Centrala In tovarna c Emonska cesta 8 Filijala: Beograd, Sremska ulica 4 kakor tudi za počastilo ranjkega z udeležbo na njegovi zadnji poti ter posebno cenj. gospodom pevcem in anonimnim darovateljem vencev se iskreno zahvaljuje Rodbina Knezova. Zahvala. Za nebrojne izraze iskrenega sočutja, ki so nam došli ob priliki prebridke izgube našega preljubljenega soproga, ozir. očeta, gospoda Andreja Gassnerja veleindustrijama se najprisrčnejše zahvaljujemo in prosimo, da se predragega pokoj nika obdrži v blagem spominu. Zahvala Za naši tvrdki izraženo sožalje ob priliki smrti našega dolgoletnega sošefa, gospoda Andreja Gassnerja veleindustriialea se najtopleje zahvaljujemo. TRZIC, meseca januarja 1926, BOLZANO, meseca januarja Bombaževa predilnica in tkalnica Tržič Ed. Glanzmann & And. Gassner. Rodbina Andrej Gassner Odgovorni urednik: Jože S pan. Tisk Učiteljske tiskarne; zan.io odgovarja Frarfce Last lik in izdajatelj Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani, Stran 4. Ste v. 4. se ločiti od jugoslovenskega. Kajti pri teh ni vladal sokolski duh, duh sporazuma treh bratov, nego so po-'tali za Pribičevičeve v vlade zgolj Pribičevičevo orožje. Še strašnejše: Delali so naravnost roko v roki z razbojniško četo Or.