ra PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Stev 422 - Cena 4.. lire TRST, sreda, 16. oktobra 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI it. 1 - L Tel, st.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopiaj se ne vračajo .Delegacija FRLJ sodi, da mirovna konferenca s formalne strani ni postopala pravilno in da je sprejela popolnoma krivične sklepe o vprašanjih, ki neposredno zadevajo narode Jugoslavije.- fiz izjave jugoslovanske delegacije ob koncu pariške konference). OB KONCU PARIŠKE KONFERENCE lugoslavija vztraja pri svojih pravicah . 15. — Danes ob 15.10 uri J* Pričela zaključna seja mirov-_torLf ere lice. Predsednik, kltaj-delegat Kuo-Taj-Cu je ob pri- 'Priporočila konference glede nekaterih življenjsko važnih l^anj za Jugoslavijo, ki so vključena v osnutke mirovnih po. so take narave, da je jugoslovanski vladi nemogoče podati mirovno pogodbo, razen če ne bodo glavnih določil, ki J^ajo življenjske koristi Jugoslavije, spremenili. Zaradi tega karija FLRJ meni, da mirovna konferenca s formalne stra-"I ravnala pravilno in da je sklepala popolnoma krivično o ™ianjih, ki neposredno zadevajo narode Jugoslavije. Iz ten ^°gov se torej jugoslovanska delegacija ne more udeležiti plačne seje konference, kakor tudi ne more priznati njenih ,Ksi l.: »k uk. nncioii fivntii štirih zunanjih ministrov*. ^Poročil, ki jih bodo poslali Svetu štirih zunanjih ministrova ^ Preč ital naslednjo izjavo ju-*°vanake delegacije, ki nosi pod-®dvarda Kardelja: Zaključne seje mirovne konference se jugoslovanska delegacija ni udeležila, ker ne more odobriti njenih priporočil Svetu štirih zunanjih ministrov Sjjtejava predstavlja poleg vče-*®kgu Molotovljevega govora vsega zanimanja. Kakor je včeraj Molotov krepko oži-rovarjenje nekaterih sil, tako ®t& današnja jugoslovanska Sz-?• W prihaja ob tako svečanem kali »radost* to, »praz-j®0* razpoloženje tistih delegatov, J*®! v zaključnih poslovilnih go-čestitali, da je njihova dvetre. J**4 večina žela take uspehe. Ne-, je pogled uhajal na praz-kjer hi morala sedeti ju-^Miska delegacija. In zgrozili ko so pri tem pomislili, da 8e ni končana — da se bor- «e Dadaljujel Zgodovina bo sodila... ko so bila zasedanja zadava dni slabo obiskana, je da-J'uksemburžka palača izredno i h. Razen jugoslovanske so bi-ostale delegacije zbrflne pol-J^vOrno v slavnostni dvorani še l0®0 pred začetkom zadnje seje. k® tonaj je bilo kljub dežju ve-i 'Tvenje. Velika množica ljudi javnost oblegala Luksembur-tolačo, da vidi Se enkrat dele-j® pred odhodom iz Pariza. J palačo, po stopniščih in hod-so bile razvrščene častne stra-' »večanl uniformi, • sabljo in ki Jim Je visela raz če-r Tudi v sejni dvorani so bile C4® nabito potne občinstva in ]>*»■ Kk klh o^^tlSčinah Je hnel ki-L * delegat svoj otvoritveni go-' *tot Kitajec si »1 mogel kaj, bi omenit Konfucijevo dokih jo primerjat s krščansko ter s tem poučit delegate, da sl morajo ljudje biti bratje in da je mir nedeljiv. Dejal je: «Ta konferenca je po 2 in pol mesecih končala svoje delo. Zgodovina bo sodila o tem, kar smo izvršili. Vendar sem prepričan o eni stvari, to je, da je srvet, v katerem živimo, enoten in neločljiv, čas je, d pridejo v svetu do veljave pravica, poštenost, ra^ zum to človečanski sistemi. To je mogoče doseči samo z vztrajnimi napori vseh držav to njihovih državnikov, ki morajo težiti za sodelovanjem z zaupanjem, dobro vero ta s skupnim smotrom. Prav zaradi tega trdim, da ima sleherni poskus razdeliti umetno svet v dva bloka ali skupini, samo ta namen, da prepreči sklenitev svetovnega miru ta da nas peha v novo nesrečo*. Nato je predsednik predlagal, naj delegacije začasno odobrijo priporočila plenuma o osnutkih petih mirovnih pogodb rekoč, da tajništvo konference ni utegnilo še razdeliti delegacijam dokončna besedila teh priporočit. Nato je predsednik prebral že zgoraj priobčeno izjavo jugoslovanske delegacije in je takoj dal razdeliti njeno besedilo vsem delegacijam. nesoglasja. «Sedaj je pa na Svetu štirih zunanjih ministrov, da skuša poravnati ta nesoglasja. Prav gotovo predstavlja ta poravnava za nekatere razočaranje, za vse pa žrtve*. To je po Bymesovem mnenju potrebno za sklenitev miru. Na koncu je obljubil, da bo kot član sveta štirih skrbno preučil vsa priporočila konference. Na njegov predlog je konferenca izrekla zahvalo ob živahnem ploskanju glavnemu tajniku in tolmačem za njihovo delo, prav tako pa tudi Bl-daultu in froncosld vladi za njuno gostoljubje. Svet štirih nai poravna nesoglasja Ko so nato brez diskusije formalno odobrili priporočila konfe renče, je dobit besedo ameriški zunanji minister Bymes, ki je najprej omenil, da je bila mirovna konferenca za male narode prilika, da razložijo svoja stališča, da so se SZ se bo še naprej borila budo, da prepušča voditelju francoske delegacije poslovilni govor zastopnikom 20 držav. (Jugoslavija je namreč sporočila svoj sklep, da se ne to udeležila zaključne seje)*. Po Bidaultovem mnenju je bilo razpravljanje o mirovnih pogodbah s satelitskimi državami Nemčije prav zaradi tega, težavno, ker konferenca še ni odločila o usodi Nemčije, ki je glavno vprašanje. Dejal je, da je konferenca storila, kar je mogla in da so delegacije pokazale pri razpravljanju veliko odkritosrčnost, ki naj bo že naprej vodilo vseh vlad, da pride do ustvaritve pravičnega in trajnega miru. «S tem zaključujem pariško ml- Nato je spregovoril sovjetski zunanji minister Molotov, ki je med drugim dejal tudi tole: »Narodi, ki so se sedaj rešiti grozot fašistične vojne, ne smejo biti prevarani v svojih težnjah ta upanju v mir. Sovjetska zveza si šteje v dolžnost, da nadaljuje z borbo za dosego tistih smotrov, za katere se je že borita med vojno. Sovjetska zveza bo storila vse, kar je v njeni moči, da pride do oetvuritve demokratičnega miru*. Za njim je britanski zunanji minister Bevin izjavil: «Po tej vojni se utegne zgoditi kaj boljšega ali pa kaj slabšega. Ce konferenca sprejme slabe sklepe, bodo njihove posledice občutile bodoče generacij.* Po teh govorih je predsednik Kuo-Taj-Cu ugotovil, da sta bila oba Bymesova predloga o zahval! soglasno sprejeta in je zaprosil francoskega predsednika vlade Bi-daulta, da kot predstavnik države, v kateri konferenca zaseda, sprejme predsedniško mesto, ki ga je zavzemal tud; ob njeni otvoritvi. Se prej se Je kitajski delegat zahvalil francoski vladi za gostoljubnost, ki jo je izkazala vsem delegacijam mirovne konference v tem sijajnem Parizu. rovno konferenco!* S temi besedami je Bidault končal delo mirovne konference. Ura je 16.25, ko se je zavesa dokončno spustila nad zadnjim prizorom, ki nam jih je pariško mirovno zasedanje nudilo točno 79 dni. Sovjetska delegacija za zasedanje ZN Moskva, 15, — Ministrski svet ZSSR Je določil sovpetsko delegacijo za glavno skupščino Združenih narodov, ki se bo sestala 23. oktobra v New Yorku„ Vodja delegacije je zunanji minister Molotov, člani pa so: Višinski in Gusev, namestnika zunanje-ba ministra ZSSR, Gromlko, stalni zastopnik ZSSR pri Varnostnem svetu in Novikov, veleposlanik ZSSR v ZDA. Pomočniki članov so: Lavriščcv, Gerašenko in Arutinjan. Zasedanje sveta Vrhovnega sovjeta London, 15. VZN. — Moskovska radijska postaja je nocoj objavila, da je generalni polkovnik Andrej Aleksandrovo? 7-danov, tajnik osrednjega odbora komunistične stranke, otvoril danes popoldne v Kremlju drugo zasedanje sveta Vrhovnega sovjeta. Radio dodaja, da bedo na tem zasedanju obravnavali dve vprašanji: 1.) odobritev državne bilance Sovjetske zveze za 1948. leto in poročilo o bilanci 1944-45 leta; 2.) odobritev odločitev, ki jih je sprejel piezldij Vrhovnega sovjeta. Sovjstsko-anieriškl trgovinski sporazum v Nemčiji 0 tržaškega področja v Parizu Beograd, 15. Tanjug. — Včeraj je odpotovala v Parie delegacija jugoslovanskih enotnih strokovnih zvez delavcev in uradnikov s predsednikom centralnega odbora Dju-rom Salajem na čelu. Delegacija bo prisostvomla konferenci, ki jo je sklical izvršni odbor Svetovne sindikalne zveze, da razpravlja o sindikalnih vprašanjih, ki se nanašajo na triaško delavsko zbornico in njene odnošaje z Enotnimi sindikati Julijske krajine. London, 15. VZN. — Frankfurtska radijska postaja sporoča, da so na zasedanju 16 tekstilnih strokovnjakov v Berlinu dosegli trgovinski sporazum med ameriškim in sovjetskim zasedbenim področjem. Sovjetsko področje bo dobavljalo bombaž, premog, škrob in druge snovi za tovarne na ameriškem področju, Tej konferenci, ki bo trajala od IS. do 19. oktobra, bodo razen jugoslovanskih delegatov prisostvovali tudi delegati italijanske splošne delavske zveze, Enotnih sindikatov in Julijskih sindikatov. Konferenci bo predsedoval tajnik Svetovne sindikalne zveze Louis Saillant. Duh demokratične enotnosti je zmagal nad spletkami reakcije Odobritev ustave pomeni konec začasnega režima v Franciji Pariz, 15. Tass. — Francoske demokratične sile so si priborile lepo zmago na volitvah, ki so odobrile novo ustavo. Odobritev novo ustave pomeni konec začasnega režima, ki je v Francija trajal predolgo. Odobritev odstranjuje težko nevarnost za francosko demokracijo. Izidi referenduma 13. oktobra potrjujejo zmago francoskih demokratičnih sil. Referendum se Je vršil pod pritiskom, ki so ga izvajali na francosko ljudstvo ne samo Bidault zaključil konferenco Bidault je nato Imel sledeči zaključni govor: »Zahvaljujem se ki- pa v teku diskusij pokazala tudi j tajskemu delegatu za njegovo po- trški monarhofnšisti Vročajo neprestano obmejne spopade . . 15. Tanjug. — Ta mesec k toonarho-fašJsti skušali iz- , Oove nerede na aibansko-grški .Med drugim sta 2 oborožena 1 vlila ta 5. oktobra prešla na P Uh*0 ozemlje in začela streljati ^ Rilskega vojaka, ki je odgo-š , prisilil na umilk. 8. okto-IHl” avtomobil s 15 oboroženimi bjft prj Karavu prešel na al- prešel HjT1' ozemlje. Neki drugi grški Pa. j« prekoračil albansko Mlzu Rabata. Albanske ob- so oplenile več vasi, zažgale hiše in ugrabile moške in ženske. Umorili so tudi predsednika zaporov v Noakhalt ta njegovo družino. Tudi predmestjih Kalkute so zadnje dni zažgali kakih dvajset trgovin. % Ij,., Mraže so začele streljati in Ih ^ 'zzlva^e na umik. |Wlani Argirokastra je 9. ok-’ alfuptoa 40 oboroženih mož Mreljati z brzostrelkami na llt0 patruljo in Je prešla 150 Albansko ozemlje. Umaknila kjl ko so albanske obmejne lt^ ,_______i. _ . _a___tu ^ odločno odgovoril* s strelJa- u ®ad 1200 angleških voja-lastnikov. umika olačsnie lj^H®. 15. — List »Elefteri Hel-J^roča, da je te Egipta prl-% ^rej parnik s 1300 britan- k"®*1 tem je bilo javljeno, da dvema tednoma prispelo sodišča sodijo antifašistom 1)6 H*nares> I5- — Voja-'^e je danes nepričakovano \w^Mo razpravo proti 17 ko-\ 'h. ki j« bila pretekli petek Tožilec je zahteval smrt- ' L ® Za T.nkoln 9gnT 'TVilndnno i h “ 84 Izabelo Sanz Toledano, glavnih obtoženk in jo Kj' ^ J« vodila ženski odsek Sle® Antifašistične zveze ter Hi^. ^tanovitl skupino komu-n intelektualcev. Tožilec Je tori" k . 1 tudi 4 obsodbe na 30 let °®tale obtožence pa 12 let. gansko gibanje V; Španiji narašča ’ 15- Francove policijske V d v skrbeh zaradi naraSCa--.0vanJ“ oboroženih partl- Mir na Kitajskem Nanking, 15, Cangkajšek je sprejel nov načrt za sporazum s komunisti, ki ga je predlagal predsednik zbornice dr. Sun-Fo. O načrtu ukinitev sovražnosti, o reorganizaciji vojske to vlade ter o vseh drugih vprašanjih bodo razpravljali posebni odbori, v katere bodo povabili predstavnike komunistov ta drugih strank. Tudi v Indoneziji Imperialistični manevri Haag, 15. — Iz Indonezije poročajo, da so Britanci in Nizozemci obenem s pogajanji, ki potekajo v Batavlji s predstavniki indonezijske republikanske vlade, začeli z mračnimi manevri in organizirali drugo konferenco nizozemskih a-gentov na otoku Baka. Indonezijski listi poudarjajo, da se ta konferenca prav nič ne razločuje od one, ki je pred kakim mesecem zasedala v Malinu, Na tej konfemci so nizozemski agenti sprejeli enake rešitve, ki jih je diktiral Van Mook v Malinu. Skušajo prikazati, da si Indonezijci ne želijo neodvisnosti to da hočejo ustvariti Indonezijsko federacijo v okviru nizozemskega kraljestva Ta resolucija nudi nizozemskim li»tom pretvezo za novo kampanjo proti indonezijski republiki. Anglo-sasi podpirajo nemške truste Berlin, 15. — Glasilo enotne so-cial-komunistične stranke »Neues Deutschland* kritizira anglo-saško politiko proti nemškim brustom ta piše: «Prevzem porurskih trustov po britanski vojaški upravi bo imel učinek, da bo odtegnil truste demokratičnemu nadzorstvu v Nemčiji.* Po mnenju omenjenega lista je anglo-saška politika na tem, da ohrani truste in omogoča uvedbo tujih kapitalov. Poziv nevtralnim državam, noj prispevajo z okupacijskimi stroški, se razlaga kot manever, da se tako zainteresirajo švicarski in argentinski kapitalisti v nemških trustih. Eisenhower v Salzburgu Trst, 15. VZN-AIS. — Urad »Pu-blte Relations* 88. divizije je danes Javil, da so poveljnika ameriških sil v Sredozemlju, generalnega poročnika Loeja sinoči pozvali v Salzburg na razgovor^ z generalom Elsenhowerjem. francoske reakcionarne sile, ampak tudi vsa svetovna reakcija. Izid meče posebno luč na notranji politični položaj v Franciji. Ce bi se vsi volivci treh strank, ki so zagovarjale odobritev nove u-stave, to je volivci komunistične stranke, ljudskega republikanskega gibanja in socialistične stranke, skemu republikanskemu gibanju niti zdaleč ne sledijo vsi njegovi volivci, na katere bi bila stranka lahko mnogo bolj vplivala*. Nova francoska ustava -zmaga republike Pariz, 15. — Ob priliki odobritve francoske ustave je komunistična partija izdala proglas, v katerem pravi med drugim, da je ljudstvo zagotovilo zmago republike in odstranilo nevarnost osebne oblasti. Razen tega je dalo Franclji možnost, da izide iz sedanjega nereda. Proglas pravi dalje, la bo nova u-stava nudila možnost voditi zunanjo politiko, ki bo slonela na miru ta na prijateljstvu z narodi vsega sveta. Proglas zaključuje s pozivom na republikance, naj bodo budni to odzvali pozivu svojih strank, bi po, naj se tesno strnejo okoli ustave, uradnik računih odpadlo okoli 13 [ da bodo tako vod® Francijo po milijonov glasov za novo ustavo. Tako pa je samo 9 milijonov volivcev glasovalo za ustavo. Izidi referenduma v posameznih pokrajinah nam zgovorno pričajo, katere stranke so zguble poslušnost določenega števila svojih pripadnikov. Statistike o izidu referenduma kažejo, da se je politični vpliv ko-munist‘čne stranke povsod obdržal in da je v nekaterih industrijskih središčih celo naraste!. Kažejo tudi, da sta ostali dve stranki in predvsem MRP ter v manjši meri socialistična stranka utrpeli poraz. Gotovo je, da je znatno število volivcev ljudskega republikanskega gibanja glasovalo proti novi ustavi navzlic pozivom vodstva te stranke. Sodijo, da je od 5 milijonov to pol volivcev, ki so 2. junija volili za kandidate MRP, glasovalo za novo ustavo največ 2 milijona. To se pravi, da večina te stranke ustave ni podprla. Georgee Cognot piše v listu »Hu-manitč* med drugim: Zdrav razum in duh demokratične enotnosti sta zmagala nad spletkami zagovornikov osebne oblasti. Prestiž Franclje pri mednarodnih konferencah o vprašanju organizacije miru bo na-rastel in Francija bo lahko Izražala svoje mnenje v mnogo ugodnejših okoliščinah*. »Populaire* je mnenja, da so tisti, ki so se vzdržali glasovanja, po večini pripadniki ljudskega republikanskega gibanja, in piše: »Pregled izidov referenduma v različnih okrožjih jasno dokazuje, da ljud- poti svobode in blaginje. B?rba proti Crni borzi Pariz, 15. — Danes popoldne so na nalog ministra za prehrano Vves Fargeja izvršili po vsej Fran. c'ji obsežne policijske operacije preti številnim črnoborzijancem. Volitve v Rumuniji 19. novembra Bukarešta, 15. — Volitve v Rumuniji bodo 19. novembra t. 1. Tako so danes sklenili na seji ministrskega sveta. Dekret bo jutri objavljen v uradnem listu. Uspehi sovjetskih filmov v Franciji Moskva, 15. Tass. — Namestnik ministra za filmsko industrijo ZSSR Polotosov, ki je sedaj v Parizu na čelu sovjetske delegacije, ki se J* udeležila mednarodnega filmskega festivala v Cannesu in Parizu, Je izjavil: »V Cannesu je sovjetska filmska industrija dosegla sijajne uspehe, saj so si sovjetski filmi od 14 mednarodnih premij zagotovili 8 premij prvega reda, Ta uspeh se nadaljuje na festivalu sovjetskih filmov v Parizu, ki se je začel z barvnima filmoma »Mladina naše države* ta »Kameniti cvet*. Oba filma sta doživela ogromen uspeh. Društvo »Franoija-ZSSR* je 10 oktobra organiziralo zborovanj« s sovjetsko delegacijo v neki prostorni pariški dvorani, kjer je prostora za 4.000 oseb. Najvidnejši francoski igralci, filmski proizvajalci in pisatelji so sovjetsko delegacijo navdušeno pozdravljali. Srečanje sovjetske filmske delegacije s francoskimi umetniki se je tako spremenilo v pravo manifestacijo prijateljstva in kulturnega zbližanja med obema državama. Festival sovjetskih filmov se še nadaljuje. Huda nesreča na prog; Arezio-Fčorenca >roge Arezzo-Florenca se Je pri nerffa danes huda nesreča. Ko je Flrenze, 15 - VZN — Na odseku meri direktni vlak Rim-Florenca prišel na višino Pieve pri Maiano, 72 km od Florenca, je na nekem železniškem prehodu povozil avtopulman tvrdke Reni (Ancona), ki je iz Flo. renče v Ancono vozil 18 potnikov. Pri trčenju, radi katerega se je razbil avtobus, je bilo 12 potnikov mrtvih, 6 pa težko ranjenih. Med potniki električnega vlaka so bili samo trije lahko ranjeni. V bolnišnici v Arczzu so spravili tri osebe, med njimi težko ranjene-nega princa Karla Habsburškega, in neko še ne identificirano gospo, ki je umrla. V bolnišnici v Montevaro so danes popoldne umrle tri osebe, medtem ko so ostali trije težko ranjeni. Drugih osem oseb, ki so izdihnile na kraju nesreče, In katere so prenesli v Arezzo, doslej še niso identificirali. Čuvaja prehoda čez železnico so aretirali. jugoslovanski RK za vojne s;rote Julijske Krajine Beograd, 15. . Tanjug — Organizacije jugoslovanskega Rdečega križa so organizirale po vseh krajih Srbije zbirke za pomoč vojnih sirotam Julijske krajine in Trsta. Ljudstvo se je z velikim razumevanjem odzvalo pozivu. Do sedaj so nabrali večje količine živil in darov ter mnogo denarja. za zgraditev novega oddelka za kirurgijo in ginekologijo. ^v^carska mladina na mladinski progi Beograd, 15. Tanjug. — 25 mleu dih Švicarjev pomaga pri gradnji »mladinske železnice*. Njihovo delo je na oni stopnji, ki zahteva specialno tehnično izobrazbo. Mladi Švicarji prebijajo svoj presti ca* z jugoslovanskimi mladeniči. Izdelal; so načrt po katerem se bodo učili srbščine in jugoslovanskih ljudskih pesmi. Štirje nsvi zdravstveni instituti v Sarajevu Eeograd, 14. Tanjug. — Vlada ljudske republike Bosne in Hercegovine jo odločila, da se ustanove v Sarajevu 4 novi zdravstveni instituti. To bodo sanatorij za tuber ku-lozo, higienski institut, institut za nalezljive bolezni to institut za materinstvo. Obnovljena bolniinica v Zadru Zadar, 15. . Tanjug — Mestna bolnišnica v Zadru, ki je med vojno zaradi bombadiranja utrpela večjo škodo, je bila ne samo skoraj popolnoma obnovljena, temveč tudi povečana. Ljudske oblasti so določile kredit dveh milijonov petstotlsoč dinarjev Bolgarski notranji minister • 0 ODOZicjl Sofija, 14. Tanjug. — Na velikem predvolilnem zborovanju v Plevol je izjavil bolgarski notranji minister Anton Jugov med drugim: »Ml se ne borimo proti opoziciji zaradi muhavosti kakšne politične organizacije. To je borba med demokracijo to reakcijo, Kot notranji minister izjavljam, da bo naša uprava nudila opoziciji vso možnost volivne kampanje. Vaclav Vacek v Ljubljani Ljubljana, 14. Tanjug. — Predsednik ljudske fronte v Pragi dr. Vaclav Vseek je prispel včeraj popoldne v Ljubljano, kjer so ga sprejeli predstavniki ljudskih oblasti ln člani češkoslovaškega konzulata. NENNI: Italija bo zgubljena če bo vztrajala pri mračnem poželenju šovinistov Rim, 14. - VZN — Podpredsednik vlade Pietro Nennl Je imel včeraj govor ob otvoritvi spomenika Tu-rattiju. Dotaknil se je tudi zunanje, političnih vprašanj in dejal med drugim, da bo verjetno v nekaj dneh prevzel vodstvo zunanje politike. »Pariška konferenca*, je dejal Nenni, »Je sprejela francosko črto, ki predstavlja slab kompromis med anglo-ameriško in sovjetsko tezo, kompromis, ki ustvarja svobodno področje s pičlo možnostjo za življenje in pušča nerešena vprašanja med nami in Jugoslavijo. Glede statuta tržaJT.ega področja je prevladal froncoski osnutek, ki daje veliko oblast guvernerju. Pri tem Predsadnik LK Hrvatska dr. B^karič ?*'Uptn' Zadnje dni so te v ^'"Slle v pokrajini Escu- “^Podov v mestih to vaseh emu policijskemu Bi. N ^ EereUi v w Indiji j ‘H 15. — V Kalkuti in 111 ®engalijl te prišlo do je prišlo P^oiroisp« skvpta« Objavljamo članek, ki ga je nap aal Magnien v pariškem 1'stu »Humanitč* po glasovanju o tržaškem statutu na mirovni konferenci v Parizu. — Po govoru Molotova, ko so si stala stališča jasno nasproti, bi pomenilo za francosko delegacijo malo, ko bi spremenila nekatera svoja mnenja, ki niso v korist — to čuti ves svet — niti miru niti demokraciji. Toda na popoldanski seji so se pomnožili glasovi PROTI francoske delegaoije — kjer je bila bolj razgledani manjšini le od vsega početka omogočeno prikazati svetu resnični obrez Francije. To je bilo novo presenečenje »a delegate m novinarje po prvem presenečenju, ko je dne 25. septembra bivši finančni nadzornik Couve d« Murvillc-Bchvititsguth (tesno povezan .* banko Mira-baud) glasoval proti prepovedi fašističnih organizaciji v Italiji. Včeraj j* francoska delegacija ponovno zagrešila nekaj kot tto-zaupnico zdravemu razumu. * • • FRANCIJA NA M ROVNI KONFERENCI PROTI demokraciji ZA imperializem Ko so po čl. H (demokratične svoboščine (n pravice oseb, ki bodo odtegnjene italijanski juris-dikoiji) prešli na ponovni poljski predlog, naj se vnese v pogodbo člen, ki prepoveduje Italiji strpnost s fašističnimi, polvojaškimi in podobnimi organizacijami, ki ji prepoveduje zaposlitev fašistov v upravi itd., takrat se je na posamičnem glasovanju pridrulil glas Francije onim, ki so glasovali PROTL Toda bilo Je samo 10 glasov PROTI, 9 ZA, * pa sta se vzdriala. rih delegaoi) gotovo spremenilo. To bi imelo vpliv tudi na včerajšnjo razpravo. Ce bi torej tedaj Francija glasovala ZA, bi se verjetno našla večina, ki bi podprla borbo italijanskih demokratov za izkoreninjene fašizma v lastni hiši. Toda predstavnik francoske delegacije je glasoval PROTI, glasoval je v prilog fašizma prav v oni deieli, ki je bila zibelka fašizma in ki je tik pred našimi durmi! * • * V odboru so bili M. septembra glasovi razdeljeni med 8 ZA, 9 PROTI m S, ki so se vid riali. Ce bi tega dne g, Couve de Murmlte glasoval ZA bi M mnenju pikat«- Po vsem tem je naravno isti glas izrekel svoje zaporedne PROTI; glasoval je proti vsem predlogom, st so bili storjeni v zvezi s tu le, da bi prišla vsaj nekaj. demokracije v statut trlaikega ozemlja. t PROTI, ko je Z8SR predlagala, na) se odvzame guvernerju oblast nad policijo in pravioa pozvati tuje tete; PROTI, ko je Vilinski predlagal, naj se tuje tete umaknejo iz Trsta 30 dni po podpisu mirovne pogodbe; PROTI, ko je šlo za določbo, naj bo vrhovna oblast v rokah vlade, hi jo bo imenovala od tria-ikega prebivalstva izvoljena ljudska skupščina; ; PROTI, ko je jugoslovanska delegacija zahtevala, naj se trta oni tlen francoskega besedila, ki daje guvernerju pravico veta na vladnih sejah; PROTI »ahteoi, da s« izključijo iz trlaikega drlavlfanstva bivši Mussolinijevi uradniki; PROTI zahtevi, da se dado Ju goslaviji olaflave v trialkem pristanišču itd. itd. Odšli smo iz luksemburške palače sklonjenih glav in sram nam je odseval * otamu Zagrebški proces je osvetlil protiLudsko delovanje dela brvatske duhovščine Zagreb, 15. - Tanjug — Dr. Ba-karlč Je v neki svoji izjavi poudaril veliko važnost volitev za novo skupščino. Glede opozicije je izjavil, da je ta v državi popolnoma iz-ločena. Nihče ne more sedaj več dvomiti, da naš: nasprotniki danes sodelujejo z inozemstvom, s fašisti in objavljajo številne memorandume, s katerimi skušajo hrabriti reakcionarne sile vseh'držav. Glede odnošajev do katoliške cerkve Je dr. Bakarič govoril o zadnjem procesu z Zagrebu in izjavil, da Je ta proces osvetlil mnogo važnih stvari, iz katerih bo ljudstvo razumelo, kakšno jo stališče oblasti do nekaterih cerkvenih elementov. Pogostoma nas sprašujejo, je nadaljeval dr. Bakarič, kakšne namene imamo glede cerkve in če jo imamo namen uničiti. Na to odgovarjamo, da gledamo v prvi vrsti na Interes naših narodov in da nimamo namena kršiti verskega čuta naših narodov. Sprašujejo nas tudi, ali nameravamo odcepiti katoliško cerkev od Rima to papeža. Nimamo nobenega namena ustvariti novo razkolniško cerkev, ker mislimo, da katoliška cerkev zadošča verskim potrebam naših narodov ln živi življenje ljudstva. Politične In narodne težnje naših narodov niso v nasprotju z nobeno versko dogmo. Nadškof Stspinac Je med razpravo izjavil, da so škofi vedno znali čuvati svojo neodvisnost in vso politično avtoriteto v naši državi. Kjub temu pa je bilo z raznimi dokumenti dokazano, da so zadnjo konferenco škofov za časa okupacije sklicali ustaši in da so ustaši dali konferenci splošno linijo, tako da je ta konferenoa bila izključno politična. Delovanje teh škofov je prava sramot«, Iti J* noben narod nikošl v svoji Zgodovini ni trpel. Motijo se, če mislijo, da bomo dovolili, da bi cerkev in verniki delovali proti koristim našega ljudstva. Sile ljud. ske fronte bodo delale na to, da cerkev postane v resnici cerkev ljudstva. Razgrava proti 32 vojnim zločincem v Beogradu Beograd, 15. Tanjug. — Včeraj se je pred vojaškim sodiščem začela razprava proti 32 nemškim vojnim zločincem, ki so bili pripadniki nemške SS. Obtoženi so, da so osebno odgovorni za trpljenje jugoslovanskih ujetnikov v nekem koncentracijskem taborišču ta da so nu-čili ter umorili najmanj 1500 Jugoslovanskih vojnih ujetnikov. Komandat koncentracijskega ta borišča v Korgenu na Norveškem Karl Heee je v taborišču izredno surovo postopal z vojnimi ujetniki in še posebno s tistimi, ki so pripadali osvobodilnemu gilbanju. Ukazal je množična streljanja Ukazal je, naj bolne ujetnike pustijo na snegu ln ledu, tako da so zmrznili. Hese člnlčno Izjavlja, da se ne čuti krivega. Priznava, da je z ujetniki slabo ravnal, a pravi da samo s fstšmi, ki niso hoteli delati. Pomožni komandant taborišča Kart Lampe Je mučil ujetnike ln organiziral sistematišno odstranjevanje bolnih. Ukazal Je tudi streljati vse za delo nčzmožne ujetnike. Nadzorstveni častnik Vitek Ignac Je organiziral skupino Jugoslovanskih kriminalcev, ki so v bolnici pomorili bolne ujetnike. Kradel Je zlate zobe mrtvim vojnim ujetnikom. Osebno Je ustrelil veliko število bolnik ujetnikov. Vitek vse to zanikuje, priznava rnmo, da je u-Jetnike pretepal. Razprava se na- delu kakor tudi pri razmejitvi sz Je pogrešalo italijansko jugoslovansko sodelovanje. Anglija ni brez krivde glede fašizma, ki je užival preveč vzpodbujajoče simpatije njenih konzertativ. cev. Evropa se bo znašla od zdaj naprej pred Italijo, ki hoče sodelovati pri skupnem delu za napredek, ki hoče živeti v miru s svojimi sosedi, ter se odreka okrvavljenim bajkam imperija in vojaške moči ter pušča odprte svoje zahteve, od. ločena, da jim bo zadostila, sklicujoč se na mir in zdrav razum. Italija je zgubljena, če bo vztrajala pri mračnem poželenju šovinistov in imperialistov in če ne bo iskala temelja za svoji obstoj v po. litiki mednarodne solidarnosti. Mo. gll se bomo pogajati za trgovinske sporazume z Združenimi državami, z Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo ter ostalimi državami in pri teh pogejanjih bomo Imeli priliko preceniti vrednost naših prijateljev. Usmrtitev nttrnberiklh obsojencev Niirnberg, 15. — Praški radio Je javil, da bodo danes minuto po polnoči začeli z usmrtitvijo enajstih nacističnih vojnih zločincev. Usmrtitvi bo prisostvovalo 8 novinarjev, ki bodo predstavljali medzavezni-škl tisk. Iz Pariza poročajo, da Je Henry Sampalx, ki je bil dvakrat obsojen na smrt, in je zbežal iz strahotnega taborišča v Mauthausenu, v Imenu Splošne zveze internirancev in deportirancev, ki so bili žrtev nacističnega zatiranja, izjavil: »Nisem neusmiljen, toda če zaprem oči to zopet zaživim strahote, ki sem Jim bil priča v taborišču v Zemunu, ni v meni več čuta do odpuščanja, 8. novembra 1943 so trije nemški kamioni odpeljali okoli 600 dečkov in deklic, ki so Jih surovo vrgli na neki zasnežen kraj, ki je bil obdan s posodami bencina. V kratkem času 10. minut so s streli iz strojnic pokosili nedolžne žrtve ln bencin se je vnel. Nikakor n* morem torej čutiti usmiljenja do tistih, ki so vodili te zločine. Zal ml Je, da nimam zadoščenja, da bi vsi zločinci plačali za vse zločine. Enajst vislic v Niirnbergu nikakor ne zadostuje. Družine tistih, ki se ne bodo več vrnili, bodo na dan usmrtitve samo nekaterih vojnih zločincev še bolj kruto občutile svojo žalost.* Volni zlotinec Schacht protestira Frankfurt, 15. VZN. — AmerMka tiskovna služba v Nemčiji sporoča, da Je Hjalmar Schacht poslal na-mestniku vojaškega upravitelja ameriškega zasedbenega področja v Nemčiji, generalu Luclusu Clayu pismo, v katerem ponovno protestira proti aretaciji. Zahteva, d* ga izpustijo na svoboda PRIMORSKI DNEVNIK 2 — 16. oktobra 1946. Belogardistični učbenik za slovensko mladino (O Otonu Zupančiču) Šolska oblast v Julijski Benečiji (!) pod Zavezniško vojaSko upravo, 13 korpus, je izdala «Zgodovino slovenskega slovstva* za višje razrede srednjih Sol kot učbenik za slovensko mladino. Kdo je knjigo sestavil, (v glavnem prepisal iz Slodnjakove «Slovstvene zgodovina) ni razvidno, sestavljalei so se skrili za brezimnost. Kako je učbenik prikrojen, dokazuje siskrena zahvala kap. J. P, Simonija, načelniku prosvetnega odseka ZVU, ker je knjigi omogočil izid.» Knjiga je bila torej naročena, zato so se zdruleni avtorji zavarovali z lepim izgovorom: Non quis, sed quid! Kdo je pisal, je postransko, kaj je potrdil, je odločilno. Sprejemajo torej odgovornost za to, kar so napisali in po tem, kar so napisali, jih moramo tudi presojati. Ce bi bila njihova sestava tudi najpopolnejša, kar so izlegli na str. 192 o Otonu Zupančiču, je dovolj, da slovensko ljudstvo v Primorju odkloni njihov učbenik za vse čase. O tZimzelenu pod snegom*, zadnji pesnikovi zbirki, kjer je objavil nekaj svojih pesmi iz zadnjega vojnega razdobja, pravijo: »V drugem m tretjem delu — Iz naših dni. Iveri — se premetava pesnik v vrtincu vojne in revolucije. Ni toliko visok ne toliko globok, da bi ga premeril in naSel objektivno sodbo. Pesem izgublja krila in se spreminja v hripavo politično popevko in v dnevna gesla, v neoblikovano naturalistično banalnost in v bogokletstvo, okolju prijetno. Vendar pesnik pod vsem tem nekje sluti zmoto in išče vse Življenje iskani moralni temelj.* Pesmi Otona Zupančiča, ki jih je napisal — kakor Prešeren pred sto leti svoje nesmrtne rodoljubne stihe — v strašni zavesti, da se slovenstvo v drugi svetovni vojni bori na Življenje in smrt, so brezdomovincem hripava politična popevka. O ne, gospodje! Vi zavijate hripave politične pesmi. Včeraj ste jih, kakor vam jih je plačeval neusmiljeni okupator slovenske zemlje, in jih danes za judeieve srebrnike Se dalje, dasi od vas takih pesmi niti zahtevali niso. Pojete jih iz svoje hlapčevske nature brez narodne zavesti, brez časti kot Slovenci, v sluibi kapitalizma in brez Čuta za vse, kar je ljudsko. Oton Zupančič ni našel objektivne sodbe usodepolnih zgodovinskih dogodkov, pravite. Vi ste jo našli. V kapitulantstvu, v MVAC, v domobranstvu, v krdelih, ki so imela edino nalogo, da izdajajo, mučijo in pobijajo lastne brate, tiste, ki so po vsej Sloveniji padali, da si bo narod rešil svobodo, da se bo ubranil domačih in tujih kapitalističnih vampirjev. Dnevna gesla so baje bile Zupančičeve besede. Vaša gesla so večna: predvčerajšnjim za italijanski fašizem, včeraj za nemški nacizem, danes po vse) verjetnosti za anglosaški imperializem. Ubogega Zupančiča premetavajo vrtinci, vi stojite trdno, na silnih moralnih temeljih, zakaj temelji, ki so položeni na hlapčevstvo in kruhoborstvo, vam dajejo pravico, da sodite človeku, ki mu niste vredni odvezati jermen na čevljih. V imenu teh silnih moralnih načel bi dvignili Zupančiča na vešala, ko bi bili o pravem času zvedeli za njegove ...hripave politične popevke. Tudi to bi bili napravili v skladu s svojimi moralnimi temelji za dobro plačilo. Ocena pesnika, ki se je pridružil slovenskemu ljudstvu v nj'govi strašni borbi za Življenjski obstoj, ne bi bi la belogardistična, objektivna, če ga ne bi opljuvali še z bogokletnikom. Tudi bogokletnik je Zupančič, saj je zapisal, kako so trije partizani ponoči potrkali s puškami na duri. «V imenu Boga očeta — zzakoljite nam prašita!* Strašno! Pod Roimanovo škofovsko palico je cvet njegovih duhovnih pastirjev bolje srkal brzostrelko kot monštranco. Tako je povedal Vuk Rupnik, verodostojna priča, ki jih je poznal od blizu. Pod dr. Križajem, moralnim izprijencem in črnoborzijancem, so imeli pri 8v. TJrhu klavnico za nevernike, ki jih niso izročili v smrt fašistom in nacistom. Ničesar niso zagrešili, kar b{ ne bilo po boZji besedi in postavi. Oton Zupančič, nesrečnež, je vstal proti samemu Bogu, pisal je brrzboine stihe, bogokletnik! Prekrižajte se, ljudje boiji! Eno ostane: Pesnik s Zimzelena snegom» je v iivljeniu iskal in omahoval, hodil kot Človek svoja pota, doiivljal kot umetnik mnoge preizkušnje. Toda ko je prišla vaj-večja, ko se je bilo treba odločiti, ah gre s slovenskim ljudstvom ali z njegovimi morilci in uničevalci, ni premišljal. Stopil je no bojišče, zavedajoč se dobro, da tvega Hv-Ijtnje. Svojo besedo je zastavil in z njo svojo glavo za največjo stvar, ki jo ima narod, za svobodo, za mesto pod soncem, za najvtšje človeške pravice. Najprej mora ljudstvo Živeti in potem šele pridu vse drugo. V tej Življenjski odločitvi jc Cton Zupančič večji kot po vseh svojih pesmih. Le kdor je izgubil vsako namerno zavest — če jo je kdaj sploh \mel — more očitati pesniku nekaj, kar je v resnici njegova človeška veličina. Ce ne razume, bi vsaj stal ob strani, da se ne bi razgalil do nagega. Z navedeno oceno je šel teiico daleč, kakor mu tuji gospodarji niti ukazali niso. Pisal je pristransko učno knjigo, ki v njej presoja zgodovino po belogardističnih političnih vidikih. TRŽAŠKI DNEVNIK Borimo so zo smole otroke Tako kličejo slovenske matere in stoje na straži, da jim ne ugrabijo njihovega najdražjega zaklada. Iz raznih sol v Trs;u in okolici nam pišejo, kako prihajajo tja novi, neznani, nezaželeni učitelji in kako jih ljudstvo zavrača. Biršt in Balina protestirata Naše ljudstvo iz Boršta in Doline je poslalo šolski upravi pri ZVU protestna pisma, v katerih zahteva, da se spoštuje pravico staršev do sodelovanje pri vzgoji lastnih otr-ok. Protestirali so tudi proti nedemokratičnim ukrepom, ki preganjajo najzavednejši del našega uč teljstva. V pismih opozarja ljudstvo ZVU, da ima edinole ono pravico odločati o tem, kdo in kako bo poučeval njihove otroke. Proseške in kontoveliske matere pripovedujejo Predvčerajšnjim smo imeli pri nas šolsko ipaJo, ki so se je udeležili naši otroci z učiteljstvom vred. Nekoliko pozneje se jim je pridružila še neka nam dobro znana učiteljica, ki jo odklanjamo, ker vemo, da ni nikdar delovala z ljudstvom, pač pa proti njemu, posebno v času osvobodilne borbe. Nasi očetje in sinov; so nam začrtali pot, po kateri bomo vodile naše otroke. Borile smo se in se torno še, dokler si ne priborimo popolne zmage ln svobode. Naše otroke pa bomo zaupale le onemu učiteljstvu, ki nima črne vesti, ki je bilo vedno počteno in udano svojemu narodu, ki se ni nikdar ravnalo po naukih odpadnikov in celo vojnih zločincev. To naj si dobro zapomni tudi učiteljica, ki smo jo prepodile s Pro-i seka. Isto naj si zapomni vsakdo, ki bi se predrznil priti v našo šolo z nečisto vestjo. Tudi na Opčinah lih ne marajo Pri šolski maši so se zbrali otroci in stariši. Pred odhodom v cerkev so se matere oglasile pri dveh učiteljicah, tujkah, k; so bile poslane na Opčine namesto premeščenih učiteljev. Povedale so jima naravnost, da nista zaželeni in da bo najbolje, če sploh ne gresta z otroki v cerkev. Učiteljici sta res poslušal; nasvet mater in sta se odstranili. Gosocdom pri višjem šolskem svetu Hudo so se zmotili Tudi z zvijačo in prevaro našeg a ljudstva ne bodo več premotili Gospodje pri višjem šolskem svetu v Trstu ne morejo pozabiti «sta-rih in lepili časov», ko so lahko neovirano ln nasilno potujčevali slovenske otroke. Letos, ko so bili prisiljeni, da skrijejo svoje kremplje pod ovčjo kožo, so se skušali po-služiti zvijače. Razpisali so najprej vpisovanje v italijanske šole, da bi morda na ta način ujeli kakšno nič hudega slutečo žrtev. Sele ko so se starši in slovenski učitelji pritožili, je šolska oblast ZVU odredila, da se vpisovanje oprav} Istočasno tudi na slovenskih šelah. Drug tipičen pr'mer nove taktike se je primeril pri Sv. Ani. Tu je bilo vpisovanje v slovensko šolo v pritličju, medtem ko je bilo vpisovanje v italijansko šolo v prvem nadstropju. Slovenske matere so pošiljali z otroki k vpisu v prvo nadstropje in šele na njihovo izrecno in energično zahtevo so dopustili, da so se vrnile v pritličje in tam vpisale svojo mladino. Gospodje pač dobro vedo, da bo vsakdo, ki bi pomnožil njihove že itak redke vrste, zelo dobrodošel. Toda spričo odločnosti in čuječnosti našega ljudstva tudi ta manever ne more uspeti. Pojasnilo predsednika mestne Sinu ob netočnem poročanju o conskem svetu POD L J A Postojna ZBOROVANJE PROSVETNIH DELAVCEV Pretekli petek je pri nas zborovala sindikalna podružnica prosvetnih delavcev. Po poročilu o delovanju v preteklem letu je bil izvoljen novi odbor, ki si je v tekmovanju za priključitev k Jugoslaviji na del sledeče naloge: 1. dvig kakovosti šolskega dela; 2. izboljšanje odnosa do dela; 3. večjo aktivnost članov v organizacijah; 4. dvig izvenšolskega dela. Novi odbor je ukrenil, da prično te naloge takoj izpolnjevati. Sežana PISMO Z MLADINSKE PROGE Mladina iz sežanskega okraja, ki dela in tekmuje na mladinski progi, se je oglasila z lepim pismom. Ob prihodu na progo je bila sprejeta z velikim navdušenjem od zastopnikov mladine raznih dimokratič-nih držav. Sklenili so, da se lotijo dela z vso požrtvovalnostjo v imenu vse Primorske in Trsta ter da bodo vztrajali pri delu do konca. Repentabor PREKOP PADLEGA BORCA danes vodili dosledno borbo proti ostankom fašizma na tem ozemlju in tolmačili vsemu svetu našo ne-uklonljivost v borbi za dokončno priključitev k našim bratem, narodom Jugoslavije. Osp PRI BOLNIH BORCIH Okrog 40 antifašističnih žena iz Ospa je v nedeljo 29. pr. m. obiskalo ranjene borce v Ankaranu. Nesle so jim razna darila. Ranjene tovariše je obisk globoko ganil in tudi žene so odnesle najboljši vtis s te svoje poti. Sklenile so, da jih bodo še obiskale. Darovi in prispevki V SOCIALNE NAMENE je daroval* tov. Justa Savnikova iz Bilj o priliki poroke svoje zerke 5000 lir. ZA SIROTE PADLIH PARTIZANOV so darovali gvtje o priliki poroke tov. Marije Ipavčeve in tov, Maksa Dugarja 350 lir. ZA SPOMENIK PADLIH V LI-SERTU. Včeraj so delavci SALDA poslali sindikatu kovinarjev 461 lir za spomenik padlih v Lisertu. Ku-rilniški oddelek pri Sv. Marku Je prispeval 95 lir. Za sklad »Primorskega dnevnika* je darc/ala A3I7.Z v Šempetru pri Gorici 500 Ur, 500 lir pa za sklad »Soškega tednika*. Najlepša hvala! V nedeljo smo pri nas pokopali zemske ostanke Franca Škabarja, ki je predlanskim padel v junaški obrambi svoje domovine. Pogreba so se udeležili vs; tovariši soborci, ki jim je pokojni France ostal v najlepšem spominu. Ker je domači župnik prejšnjo noč iz neznanih vzrokov potegnil v Trst, je c-pravil cerkveno obrede dekan iz Sežane. Kozina OKRAJNA SKUPSCINA LJUDSKIH ODPOSLANCEV Zbrani na III. zasedanju Okrajne skupščine, so ljudski odposlanci okraja odposlali PNOO-ju za Trst In Slovensko Primorje resolucijo, v kateri se zahvaljujejo za vztrajnost in pravilno tolmačenje zahtev primorskega ljudstva, ki si ne želi drugega kot priključitev k FLRJ. Prepričani so, da bodo predstavniki ljudstva, ki so ga vodil v oboroženem boju za osvoboditev, tudi Samatorca Ne vode ne elektrike V naši vasi nimamo šole, a, imeli bi jo radi, ker imamo zato dovolj šoloobveznih otrok. Na sestanku, ki smo ga imel; pred kratkim, smo skleniU, da bomo udarniško popravili naše ceste, ki so bile v zadnjih letih zelo zanemarjene. Vendar smo pa najbolj prizadeti z razsvetljavo. Pri nas ni elektrike, petroleja imamo malo in še tisti je slab. Zrr.a in dolg' večeri pa so pred durmi. Poteg tega je pri ras veliko pomanjkanje vode. Vodovoda ni in smo navezani le na vodnjake. Bil bi končno čas, da oblasti sprevidijo in napeljejo vodovod, ki bi ga bilo mogoče zgraditi z majhnimi stroški. Kulturno delo lonjerskih partizanov Preteklo nedeljo so partizani iz Lonjcrja ob sodelovanju prosvetnega društva tLonjer* priredili kulturno predstavo. Na sporedu je bila enodejanka sPunt*, ki so jo domači igralci pod režijo Maksa Šte- je pripravilo prisrčne ovacije, nakar so vojaki ubrano zapeli več udarnih in narodnih pesmi. Ljudje so burno ploskali svojim vojakom in navdušenju ni hotelo biti ne konca ne kraja. Otvoritev kulturnega krožka v Skednju V nedeljo je Skedenj doživel lep kulturni dogodek. Tega dne je bil namreč svečano odprt kulturni krožek. Pri otvoritvi je sodeloval Ves Skedenj, staro in mlado, v polni zavest*, da bo ta kroZek res kulturno shajališče vsega ljudstva. Otvoritveni program je b'l zelo pester, z bogatim sporedom in tudi na kulturni višini. V krasni dvorani je najprej nastopila godba kulturnega krožka Rinaldi s svojim bogatim in zanimivim koncertom klasične glasbe. Ljudje, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so godcem navdušeno ploskali. Ravno tak'ga vsestranskega odobravanja je bil deležen tudi pevski zbor Frausin iz Milj, ki se je potrudil, da zadovolji Skedenjce, kateri so ravno na glasbenem polju zelo izbirčni. Tudi otroci so prišli na svoj račun, ker so s svojim baletom Zeli veliko odobravanje naših malčkov in tudi njih staršev. Bratje Fragiacomo so izzvali salve smeha s svojimi parodijami in skeči. Na zadnji1 seji tržaškega conskega sveta so razpravljali o predlogu socialističnega svetnika Misleja o razširitvi conskega sveta, ki bi v njem sod;lovala tudi SIAU. O tej zadevi so pisali lokalni časopisi. Predsednik SIAU-ja za Trst tcv. Ferlan je dal o stvari naslednjo izjavo: V lokalnih časopisih je bilo v petek objavljeno službeno poročilo o zadnji seji conskega sveta, ki omenja v zvezi z načrtj o razširitvi sveta tudi moje ime kot predsednika SIAU-ja za Trst. Po besedilu poročila naj bi ZVU «cpozorila SIAU, da je podana možnost sodelovanja v krajevni upravi* in »da je predsednik SIAU-ja izjavil predstavniku ZVU, da si njegova orga-n'Racija prid-žuje pravico odgovoriti na to pobudo*. Ker pa je v poročilu mnogo netočnosti, si dovoljujem podati nekaj pojasnil. Predvsem poudarjam, da je bilo v razgovoru, ki sem ga imel s pokrajinskim podkomisarjem koncem septembra na njegovo osebno pobudo, govora o «vlad!» in ne o pokrajinskem svetu, k) je, kakor je znano, • svetovalni organ uprave ZVU, ne pa organ z upravno oblastjo. Kar se tiče SIAU izjavljam, da v razgovoru ni bila omenjena moja oseba v položaju preds?dn'ka omenjene organizacije. Omenila pa se je KPJK, ko sem na vabilo za sodelovanje v «vladi* izrecno vprašal, ali se to morda tič* moje o> DNEVNA KRONIKA Zavezniška policije blokirala u’. XX Settembre Ena najbolj znanih ulic v Trstu, kjer se zbirajo od ranega jutra do poznega večera lahkožive;, različni sumljivi tipi im posebno cvet tržaške «mladine», jo zavezniška vojaška policija s pomočjo civilne policije sinoči okrog 9. ure nenadno blokirala. Bilo je to v ulici XX Settembre, kjer je ravno ob tej uri največ sprehajalcev iin kjer na vse Strani odimeva iz razkošnih lokalov plesna gl?oba. Vzrok blokade še nd znan, toda opaziti je bilo, da je policija mnogo ljudi legitimirala in tudi mnoge izmed njih odvedla. Kasneje se je policija omejila v glavnem samo na kinematografa. ganlzacije. Dobil sem jasen odgovor: Ne, ampak vas osebno. Končno dodajam, da sem teden dni po prvem razgovoru in sicer 5. oktobra zopet ob'skal podkomi-sarja, da mu sporočim zaključke moje stranke, kateri sem poročal o gcmjem razgovoru. Izjavil sem, la moje sodelovanje v vladi v sedanjih okoliščinah ne prihaja v poštev. Iz zgoraj navedenega jasno sledi: 1. da se je ponudba za sodelovanje nanašala na vlado in ne na pokrajinski svet, ki v razgovorih s podkomisarjem sploh ni bil omenjen; 2. da se je po izrecni izjavi povabilo k sodelovanju nanašala name in no na SIAU in da si torej ta organizacija ni mogla »pridržati pravice odgovora*; 3 da j? ZVU vedela za moj odgovor že 5. oktobra in ne nekaj dni. kakor pravi službeno poročilo, pred zadnjo sejo pokrajinskega sveta, ki je b!la, kakor poročajo listi, dne II. oktobra. Oskar Ferlan Preskrba ..Begunski" ssmemorilski kandidat DELITEV TESTENIN. Danes pričnejo deliti tržažkim potrošnikom po 1 kg testenin na XIII odrezek testenine živilske nakaznice ju-lij-oktobcr. Delitev se bo končala 31. t. m. Cena 26 lir kg. IZROČITEV ODREZKOV. Danes morajo vsi prodajale; na drobno (trgovci z živili, s svinjino, peki, mlekarji itd.) izročiti občinskemu prehranjevalnemu uradu odrezke sladkorja (odrezek št. VI za september), oljčnega olja (odrezki št. V in VI), masti (odrezek št. VII maščobe), koruzne moke (odrezki št. XXV in 49), jajc v prahu (odrezki XXVII in 53), izhlapelega mleka (odrezek 51) kakor tudi dodatne odrezke, k; so jih izstavili delavcem državnih železnic za kruh in zakuho za mesec september. Prehranjevalni urad obvešča peke in pooblaščene prodajalne, da po tem roku ne bo več sprejemal za odpis odrezkov izrednih nakaznic za člane oboroženih sil za mesec september. GOSPODARSTVO Zbirajmo oljčno seme Nastopila je jesen in oljke so dobro obrodile. Ze danes moramo pričeti razmišljati o zbiranju oljčnega semena, da bi ga posejali in na ta način dobili nove divjake. Te sadike je Istra nekdaj oelo izvažala, medtem ko jih danes nima niti toliko, kolikor jih sama potrebuje. Znano je, da je vsaka oljka odpornejša protj mrazu in suši, kadar jo cepimo na divjaku. Zato je treba predvsem gojenje novih divjakov v čim večjem številu. To delo je treba pučeti c.mprej, drugače bo šlo vse seme po zlu. Ravno tako moramo zbirati in presajati mlade divjake ne pa, kot se to dogaja, da z njimi krmimo ovce in koze. V vsej Istri je okoli pol milijona hektarjev neplodnega Krasa, ki bi ga bilo mogoče zasaditi z oljkami ali z drugim južnim sadjem, ki tu dobro uspeva. Zato je potrebno uporabiti vsa sredstva, da bi se to dcseglo, zato je potrebno zbirati cljčno seme, a mlade divjaku presajati in negovati. Ker je vprašanje oljčnih nasadov splošno važno posebno v tistih krajih slovenske Istre, kjer oljka dobro uspeva jn kjer zemljišča ni mogoče izkoristiti za druge nasade, bi »ncrali k temu delu pristopiti vsi, ljudske organizacije, šolarit mladina itd. ter si povsod uredti sadovnjake, ki bodo predstavljali središče in zametek bodoče blaginje. GOSPODARSKE VESTI ZVU JE ODOBRILA KREDIT približno'150 milijonov lir za razna javna dela. Popravljali bodo tobačno tovarno ln razne druge javne zgradbe Opaža se v zadnjem času močno pospešeno dajanje javnih kreditov, pri čemer prihaja do izraza določena finančna tendenca, ki ima namen podaljšati vpliv na naše gospodarstvo tudi po odhedu zavezniških oboroženih sil iz dežele. JUGOSLOVANSKA PROIZVODNJA LESA je dosegla do 31. julija t. 1. dvakrat večjo, proizvodnjo kot lani. Lesna industrija, ki je bila v času vojne kar najbolj prizadeta, je po obnovitvi številnih žag in drugih obratov dosegla že 83% svoje proizvodne zmcgljivcsti. AMERIŠKA INDUSTR. DRUŽBA je naročila pri italijanski tovarni «Fiat» 100.000 avtomobilsk'h ogrodij. Avtomobili bodo dokončno dograjeni v Ameriki, kjer bodo tildi prodani. Surovine bo dobav® Amerika. Razen tega so Američani naročili v Italiji ladje In druge 'fr dustrijske proizvode, ker je dejana sila v Italiji mnogo cenejša ker v Ameriki. V SOVJETSKI ZVEZI razvija)® industrijo sintetičnega bencina, bo ob koncu petletke Pr0*zva’®. letno na' stotsoče ton P°S0!,S . sredstev. Rafinerije bodo zgo®j v Estoniji, v šleziji in v južnlBlJJ krajinah Sovjetske zveze. V gradu in drugih mestih bedo novll) tudi šole za gospodarske rt ditelje in tehnike nove Industrij KINOPREDSTAUE VERDI. 21: »Gospa in dva go!^ da* - F. Gandera. ra NAZIONALE. 16.15: »Poročna nv Garry Cooper, Ana Sten. , DUFERCINEMA. 14: »Se a®' skupaj* - C. Boyer. ^ FILODRAMMATICO. 15.30- £ ščevalci* - D. Fairbanks, R-rick, . rrtg ITALIA. 15.30: «Moja pot* -Crosby. jo- ALABARDA. 16: «Beg» - u' yeux, M. Robinson. IMPERO. 15: «Sence nad morj E. Robinson. , ,ol. VIALE. 15: «Ne pojdemo na Stan Laurel, Oliver Hardjn MASSIMO. 16: »Roka od hua-e Joselline Gael, P. Fresnay. g GARIBALDI. 15.30: »Ultimat* -Stroheim, Dlta Parlo. ra. NOVO CINE. 16: «Odhod on mih* - A. Rabagliati. , v jl» CINE MARE. 16: «Prvi m«* skv'*. Barvani sovjetski ARMONIA. 15.30: «Spet ž’vljenje» - A. Valli, F. (raC,ejv ODEON. 15.30: «Angclčki na lj'» - M. Carosio. me SAVONA. 15.30: «Prva žena* beka) - L. Oliver, J. Fontane- f AZZURRO. 16: «Zekzni šerit*' RADIO. 15.30: »Dve ženski* - Marje Dea, CENTRALE. 16: «Peklenska na* - J. Randall. /g MARCONI. 15.30: »Negotovo stvo* - M. Oberon, M. Donld^,, VITTORIA. 16: «Lepa zm«sw“ Clara Tabodv, Paul Jav0f'ii JU-ADIJA. 15.30: Na Zeljo, «Le»cl d’č'» - Stan in Olio. .ra, • VENEZIA. 15: »Nočni je*®* J. Randall. -Me CARDUCCI. 15.30: «M!ruj ž mi* - Toto. . je BELVEDERE. 16: »Stotls« * larjev*, komedija - Assia A. Lazzari. ARGENTINA. 16: »Črni P®® itef*- K U LT U R A Skupščina Enotnega sindikata lesne stroke V nedeljo je upravni svet Enotnega sindikata lesne stroke poro- čal skupščin; tovarn'č:;;h odborov piČa zelo dobro izvedli. Sledile so! >n zaupnikov o svojem delu v pre- pevske točke domačega pevskega zbora odraslih in mladinskega pevskega zbora, ki sta oba ubrano zapela po nekaj pesmi. Dva člana domačega Kosovelovega zbora sta zapela in zaigrala na harmoniki nekaj točk. NajveČja senzacija pa je bila, ko je prišel slučajno med prireditvijo med ljudstvo tudi zbor Jugoslovanskega odreda. Ljudstvo mn F/ZKULTURA T ekstilac :Ponzi - Utrujena po dolgi vožnji, z boljšo igro, s kopico prilik za gol, je Ponzlana nesrečno izgubila tekmo. Nogometno moštvo Ponzlane je v nedeljo igralo v Varaždinu prijateljsko nogometno tekmo z varaždinskim Tekstilcem, ki igra v hr-vatski nogometni ligi. Vodstvo varaždinskega fizkul-turnega odbora Je z odborniki Tekstilca priredilo na postaj tržaški nogometni ekipi sprejem, ki bo ostal vsem še dolgo v spominu. V kratkem govoru Je tajnik FOH pozdravil goste, jim izrekel dobrodošlico in poudaril slovansko-Ka-lijansko bratstvo. Točno ob 15. url sta pritekli na Igrišče, burno pozdravljeni od večtisočglave množice, obe enajstorlci. Po izmenjavi cvetl'c je dal sodnik znamenje za začetek. Ponziana Je takoj prevzela pobudo in z lepimi kombinacijami, ki so navdušile občinstvo, osvajala teren. 7.0 v 3’ je moral Tekstilčev vratar, ki je bil njegov najboljši igralec, pokazati vse svoje znanje. Padovan je žogo, ki jo jo še prejel od Carlina, usmeril v levi kot. Vratar je v zadnjim trenutku ubranil nevarni strel. Vratll se je napad za napadom. Gledalci so už’vali ob lepoti in tehr.iki Ponzlane ter spodbujali tržaške dfčke. V 10' je Tom-masini po lepem pasu, ki ga je dobil od Padovana, ušel in prišel pred gol. Vsem je zastal dih, saj so računali na gotov uspeh. Tom-mas'ni je streljal, vendar pa se je žoga odbila od vratarjeve noge v polje. Ista situacija se je ponovila v 26', ko se je vratar vrgel pred noge Padovanu. Nasprotnikovi 1-gralci so prehajali pred vrata Pon. Biane, vendar so branilci takoj razčistili. V 36’ je Padovan imel zopet priliko, da bi dosegel zgodltek, vendar 83 je njegov strel izgubil v autu. Kakor da bi bilo zakleto, žoga ni in ni našla poti v mrežo. Se enkrat so imeli v prvem delu Tržačani lepo priliko, in sicer v 39’, ko je Padovan streljal v aut. V 40’ je edino res lepo akcijo Tekstilca preprečil Furlan, ki je s krasnm padcem v desni kot rešil položaj. Tudi v prvih 20’ Igre drugega polčasa se podoba ni spremenila. Sreda igrišča. Padovan poda Car-linu, Carlin Kovačiču, ki jo je takoj oddal Padovanu za strel na gol, vendar je vratar obranil. Ze v 10’ je Benvenutl streljal — vrata so bila prazna — v aut. Kmalu pa so morali igralci Ponziane zaradi utrujenosti vsled dolge poti, ki jim je po kot svinec ležala v nogah, popustiti. Nasprotnikova akcija je v 26’ zabeležila edini gol. Desno krilo je prodrlo, centriralo pred vrata, kjer je leva zveza zogo z glavo plasirala v desni kot. Igralci »Ponziane* so dali iz sebe še zadnje sile, da bi izenačili, vendar zaman. Na današnji tekmi je zaslužila zmago najmanj a tremi goli razlike Ponziana. Enajstorica je igrala lepo, tehnično odlično, a tudi dosti streljala. Smolo pa je imela tako, da že dolgo ne. Val so igrali dobro, najboljša pa sta bila Giannlni 1n Tramarln, ki sta dobro razdirala, a Se bolje gradila Igro. Enajstorica »Tekstilca* igra angleški sstem s srednjim krilcem kot desnim branilcem. Igralci so zelo vzdržljivi in borbeni ter imajo dovolj tehnike. Posebno dobro je igral srednji krilec Kolar in vratar, ki smo ga že omenili. Sami pa priznavajo, da Je Ponziana danes zaslužila zmago. Moštvi: Ponziana: Furlan, Cor-batto, Seapln, Tramarln, Giannlni, StlVoll, Benvenutl, Carlin, Padovan, Kovačič, Tommasln.1. Tekstilac: Clngola, Cručec, Gušlč, Pop II, Kolar, Starej, Andcovič, Lampclj, Cop I, Golub, Ožek. teklih 13 mesecih. Tov. Kralj, predsednik stroke, je podal politi’no sindikalno poročilo in obeležil borbo delavstva za rešitev številnih gospodarskih, mezdnih in pogodbenih vprašanj kakor tudi njegov odločilni doprinos v borbi za politične svoboščine. Tov. Vulič je prebral organizacijski referat, ki priča o naraščanju števila članov. Sindikat je rešil mnogo osebnih delovnih sporov in se 99 odstotno udeležil stavke. Na osnovi splošnih pogodb je Enotni sindikat lesne stroke sklenil v korist svojih članov naslednje sporazume: mezdni sporazum za lesno industrijo, mezdni sporazum za delavce v obrtništvu, mezdni sporazum za delavce na žagah. Nazadnje so izvolili novi upravni svet. Večkrat seno že poročali o tolpi «beguincev», ki je kradla, vlamljala, ponarejevala denar in se pečala še z drugimi podobnimi posli. Nekemu "pajdašu te tolpe, Marjamu Kovačeviču, se je posrečilo pobegniti iz tržaške bolnišnice, predvčerajšnjim pa si je Vladimir Franki skušal vzeti življenje. Zaužfl je 'večjo množino tablet veronala. Zato so ga morali prepeljati v bolnišnico in mu izprati želolec. Ker po-lioljra sumi, da bi tudi Franki utegnil pobegniti, ga je zelo strogo zastražila. Frank', čigar brata so pred kratkim na Sušaku obsodili na smrt zaradi ponarejevanja denarja, je Izjavil, da si je hotel vzeti življenje, ker »o ga «časop!si že preveč razvp li*. Druga prometna kampanja zaključena Od 4. do 13. t. m. je bila v tržaški občini druga kampanja za prometno varnost. Policija je uporabila avtomobile z zvočn'ki in pomnožila osebje na križiščih. Strojno pnško so našli Včeraj zjutraj so delavci pri popravljalnih delih pod stopnicami hiše št. 13 v ulici Terza Armata našli strojno puško znamke »Breda*. Dve ročni bombi v tramvajski remizi Včeraj zjutraj sp razstreljevale! min naši; v tramvajski remiz; v ulici Broletto dve ročni bombi ln 5 Žaržerjev za puško modela 91. Odnesli so mu pisalni stroj Redivu Serafinu so tatovi ukradli iz pisarne v ul. Torreblanca pisalni stroj, vreden 20.000 lir. C Ld * /) , = opohomla. m o&j. OJJ.0. =, Otvoritev jame Vilenlce pri Divači V nedeljo bodo otvorill dlvaško jamo. Spored bo ta-le: Dopoldne svečani govori in ogled Jame, popoldne drama »Razvalina življenja*, zatem prosta zabava s plesom v jami. Divaška jama »Vilenica* ni v nl-kaki zvezi s Skocljansko jamo. Vilenica Je največJq kraška Jama. Di-vnSnnl zatrjujejo, da je tudi najlepša na Primorskem. Oglejte si Jo ln presodite! Tržaško planinsko društvo priredi v nedeljo 20. t. m. Izlet v Divačo k svečani otvoritvi tamkajšnje jame. Odhod ob 7. url zjutraj s kanjonom do Lokev, povratek ob 20. url iz Lokev. Prijave v papirnici Stoka. Prireditve, predavanja in eestanki »PLOHA* V VELIKEM DOLU. V nedeljo priredi naše prosvetno društvo »Nanos* v okviru dvomesečnega tekmovanja »s Titom do zmage*. Petričevo veseloigro v treh dejanjih: »Ploha*. Igra godba s Proseka. Začetek ob 14. url. Enotni sindikati SINDIKAT GOSTINSKE STRO-KE. Vsi člani naj se zglase na sedežu s sindikalno izkaznico, da dvignejo nakazilo za sladkor. NAJDENO. Našli so sindikalno Izkaznico št. 2702S, naslovljeno na Jožefa Praselja, vpisanega v kemično stroko,* Izkaznic* j« na raz- polago prizadetemu v tiskovnem uradu ES v ul. Imbriani 5. DAROVI IN PRISPEVKI. Za stavkujoče delavce v tovarni Jute so darovali delavci posamič in v skupinah v tovarnah ln obrtih 23.877 lir. SINDIKAT KULTURNIKOV. Jutri ob 18.30 url sestanek šolskega upravnega sveta v ul. Zonta št. 2. SINDIKAT SPALNIH VOZOV. Vsi člani tega sindikata, ki niso dobili obroka sladkorja v menzah podjetij, naj dvignejo v ul. Imbriani 5 nakazila za sladkor. Dodatna taksa na avtomobile Tržaški avtomobilski klub obvešča vse lastnike avtomobilov, ki so plačali redno pristojbino v letu 1946, da morajo plačati še 50% dodatne pristojbine pri davčnem uradu kluba na trgu UnltA 7, I. Dodatno pristojbino morajo plačati lastniki vozil, ki so plačali rodno pristojbino v onem obroku kakor tudi oni, ki so jo plačali v 4 obrokih. Velik uspeh dramskega tečaja Zaključna prireditev dvomesečnega dramskega tečaja s prizori iz življenia in z recitacijami slišali še zborno recitacijo vo «Mi vstajamo...*, hi je bilA » na z veliko dinamično silo. ^ Splošna sodba je bila, da uspeh tega vse prekratkega mesečnega tečaja v danih j) ščinah popoln. Zasluga 9re, .tt tako sposobnosti učiteljev koh^j di izredni vnemi in polrtvc1 d> Rojstva, smrti, poroke Anagrafski urad tržaške mestne občine je objavil, da so je včeraj rodilo 8 otrok, umrlo je 7 ljudi, porok pa je bilo 12. UMRLI: 68 letni Maček Mihael, 78 letni Zorn vd. Rossini Marija, 73 letni Minca Nlcolo, 44 letni Pra-tlcello Peter, 62 letni Stopar Franc, 69 letni Blinc hi ni vd. Parmlcini E-mllija in 88 letni Sfiligoj vd. Ca-maull Marija. Kaj se da narediti v dveh mesecih iz mladine, ki ni mogla obiske-vati šole v materlneskcm jeziku in ki govori narečja iz vseh krajev Primorske, sem se vprašal, ko sem v soboto odhajal v Gorico, da prisostvujem zaključni prireditvi tečaja. Vodja tečaja, prof. Makucova, je uvodno pojasnila bistvo sisteriia Stanislavskega, po katerem je vzgajala gojence tečaja v teoriji in praksi. Učencev je bilo tl, med nji mi delavci, šivilje, kmečka dekleta, študentje,, učitelji, vrtnarji, ki so sc z največjo vnemo in resnobo poprijeli pouka. Nada Gabrijelčičeva je poučevala recitacijo, govorno tehniko in pravilno izgovarjavo, u-čcnci pa so imeli tudi vaje v ritmiki in predavanja iz slovenščine in zgodovine. V imenu goriške Prosvetne zvezo je pozdravil tečajnike Oskar Venturini. Osnovne vaje po sistemu Stanislavskega, velikega ustanovitelja ruskega Hudoicstvcnega teatra, so prizori iz življenja, ki si jih morajo gojenci sami izmisliti. Učenec n. pr. odpira namišljeno pismo, piše na namišljen papir, igra šah na namišljeni šahovnici z namišljenimi figurami itd. Prizori iz življenja se igrajo brez kostumov, brez šminke in brez kulis. Ze pri prvih prizorih si opazil sproščenost in svobodo gibanja na odru, torej obvladovanje odrskega prostora, kar je eden izmed temeljnih pogojev sicherncga igralca. Pri nadaljnjih slikah so učenci izpričali iznajdljivost in famtaz'jo, bogato mimiko m izraznost čustev, pa tudi pravo dramatično silo. Nekaj primerov: sestri pričakujeta mater in tretjo sestro iz internacije. Medtem ko se starejša nemirno ozira v pričakovanju, nabira mlajša cvetice za mater. Vrne sp samo tretja sestra. Pove, da je mati končala v nacističnih plinskih pečeh, da so jo sežgali. A mlajša sestra tega ne more doumeti. 8e zmerom boža cvetke, ki jih je nameravala pokloniti materi. V njej je borba med sveto željo (n trdim dejstvom, dokler končno ne doume, da so mater res sežgali... Več prizorov je