IP'	Mih Jf- '-f ^f	^	■
....... . " . - . ' ' "V 'J"
... ■
/
Glas
if.


List Slovenskih delavcev v cAmeriki

The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays.
riLEFOX PIRARNE: 127» RECTOR.
Entered as Second-CUm Matter,
*L IMS. at the
Office at Hew York, N. T.
the Aet of
of March 3. 187».
TELEFON PISARNE: 1279
NO. 80. — ŠTEV. 80.
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 5, 1907. — V PETEK, 5. MALEGA TRAVNA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Zarota proti predsedniku Rooseveltu.
HARRIMAN, ROCKEFELLER IN HEARST SO ZLOŽILI POTREBNI DENAR PROTI PREDSEDNIKU.
Namen zarote je, kontrolirati prihodnji nacijonalni konvent.
TRUS TI J ANI NA DELU.
Washington, 5. apr. Tukaj so prišli na sled velikej zaroti bogatinov, kteri hočejo uničiti predsednika Roo-sevelta. Predsednik je dobil sedaj informacije o teh intrigah, ktere so slične pravemu romanu.
Rooseveltu sovražni milijonarji so nabrali korupeijski fond v znesku pet milijonov dolarjev. S to ogTomno bojno svoto naj se prične vsestranska a-gitacija, s ktero se je že pričelo. Namen te korupcije je nacijonalni republikanci konvent voditi za nos, kakor se še nijodneniu ni pripetilo. V državah, ki so za Koosevelta, bodo izvolili delegacije za Koosevelta. Ti bodo pri konvenciji glasovali za Koosevelta in Roo.-Jevelt bode naravno nominacijo odklonil. Potem bodo pa iz-nenadeni Rooseveltovi delegatje mo-iali glasovati za kompromisnega kandidata. kteri l>o«le storil vse, kar bi želeli milijonarji. Z drugimi besedami trustijani in železniški magnatje hočejo vse delegate na ta način preva-riti. —
S takim varan jem so v nekterih dr-žavah že pričeli, najpreje seveda v Michiganu, potem v obeh Dakotah in v vseh drugih državah, ktere so za Roosevelta. Tudi južne države so že pridobili za ta načrt.
Ta načrt bi s© počasi in prav gotovo uresničil, ako bi Roosevelt o tem sedaj k sreči ne zvedel in prekrižal lopovom račune.
Nedavno so se trustijani setali pri nekem banketu, da se dogovore glede bodoče politike. Med temi so bili na ravno milijonarji Rockefeller, Harri-man in Hearst, toda jxnlrobnosti za sedaj predsednik še ne bode objavil, ker čaka ugodnejšega časa. Pri tem banketu je bil tudi neki milijonar, ki ne prenaša mnogo šampanjca in v pijanosti je prijvovedoval nekemu navzočemu Rooisieveltovemu pristašu rasni«' tajnosti zarote proti Rooseveltu. Teira so povabili k banketu, ker so pričakovali od njega finančno pomoč. Pijani finaneir je odkril temu Roosevcltovcu vse svoje esrce.
Slednji je drugo jutro odpotoval v Washington in o vsem poročal Rooseveltu in ta bode storil vse, da prepreči lopovske načrte.
Moraarična parada v Jamestownu.
Norfolk, Ya., 3. apr. Predsednik ra/.stave v Jamestownu naznanja. da je mornarični tajnik Metcalf določil 13. ali 15. naja za prireditev velike mednarodne mornarične parade v Hampton Roads. Natančnejša določila glede prireditve parade izda v kratkem vodstvo razstave.
Dragi psi.
Say vi lie, L. T., 4. apr. W. De Forest, jeden izmed 100 milijonarjev, ki H) člani Sportnien-kluba v Oakdale, je kupil od Ridgeway H. C. kluba 8 angleških psov; za vsakega je plačal pii $1000. Pse bode rabil za lov.
Znižane cene.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.25 ............ 50 kron,
sa t 20.40 ............ 100 kron,
sa | 40.70 ............ 200 kron,
sa $ 203.00 ............ 1000 kron,
sa $1014.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teb vsotah. Doma ee nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni nrad v 11. io IS. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $26.00 v gotovini v priporočenem ali reftetrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ad New York Bank Draft
FRANK SAKSER 00., lift Greenwich Street, New York. «104 9t. Glair Ave. NR. Cleveland, O.
Iz delavskih krogov. Zapadni železničarji.
USLUŽBENCI ZAPADNIH ŽELEZNIC NE BODO ŠTRAJ-K A L I.
V pivovarnah v St. Louisu, Mo., se zopet dela.
DRUGI ŠTRAJKI.
Chicago, 111., o. apr. Diefrence med vodstvi zapadnih železnic in uslužbenci so sedaj definitivno poravnane. Uslužbenci so opustili svoje zahteve glede devet urnega dnevnega dela, do-čim e« železnice privolile v desetod-stotno povišanje plače. Prvotno so u-službenci zalite vali 12odstotno povišanje.
St. Louis, Mo., 5. apr. V tukajšnjih pi%'ovarnah se sedaj zopet dela. Stroški šestdnevnega štrajka znašajo 500 tisoč dolarjev.
Norfolk, Va., 5. apr. Zamorski na-kladalci tvrdke Merchants' & Miners' Transportation Co. so se pridružili štrajkujočim nakladalcem Old Dominion Steamship Co. Strajkarji zahtevajo povišanje plače za pet centov na uro. Obe družbi v to nečeta privoliti. .Sedaj štrajka tisoč zamorcev.
Newport News, Va.. 5. apr. Dvesto nakladalcev Old Dominion Steamship Co. je pričelo štrajkati, da dosežejo povišanje plače.
Lorain, O., 5. apr. V ladjedelnici American Shipbuilding Co. so včeraj strajkarji napadli skabe, kteri so se ravnokar pripeljali iz iztoka. Napadli so jih s kamenjem. Dva sta bila težko ranjena.
STOKRAT OŽENJE NI PRIZN. SVOJE POROKE.
Williams je za sedaj obdolžen mi je.
Philadelphia, Pa., 4. apr. Po urnem zasliševanju je James M; shall, kteri se je pod krinko posre valnice za ženitovanje, glasom dila policije, 150krat oženil, in o; ljufal. priznal svoje zločine. Ja Math. Williams je bi pred 53 leti jen v New Yorku. "Gospa Ed Ross,*' alias Tenie Marshall, ktero izdajal za svojo hčer, je v resnici j na izmed njegovih žena, s ktero se v novembru 1.1902 oženil v Rochest
Predno bode tekoči teden konč bodo detektivi našli najmanj 10 dajnih njegovih njegovih žen. On obljubil vise priznati, ako se mu ljubi, da bode kaznovan le radi je obtožbe.
Williams in Tenie sta bila že v poru. Tedaj ga je dala njegova ž Marjorie Friel zapreti, ker jo je tem, ko se je ž njo oženil, dne 20. bruarja ostavil. Sedaj ga bode to radi bigamije.
I)a je pri ženitnej goljufiji lo pomagala Tenie Marshall, sedaj več dvoma. Ona je pripravljena vovati se zanj, dočim je zopet on pravi jen iti za dalj časa v ječo, se mu jamči, da ostane Tinie svobod na.. —
V	njegovej pisarni so našli dva ve lika kovček« polna pisem in fotografij ljudi, ki bi se radi oženili. Mnogo pi
em le bilo naslovljenih na "Mrs. E Ross Society", zopet druga pa na Mrs. Williams Matrimonial Bureau.
V	stanovanju so našli tudi mnogo oblek, ponarejenih brad, lasulj in šmink vseh vrst, iz česar sledi, da je Williams čestokrat nastopil kot ženin. Tudi njegova Tenie ima toliko obleke, da bi zadostovala potrebščinam treh bogatih dam.
Longworth v Al ask o.
Washington, 5. aprila. Nick Long-worth in njegova žena, rojena Alice Roosevelt, nameravata iti v poletju za mesec dni v Alasko.
Ponesrečen napad na železnico.
Pittsburg. Pa., 5. aprila. Vlak Pennsylvania železnice, znan pod imenom Chicago Limited Express, bi skoro blizo postaje Penn ponesrečil. Relsi so bili le slabo pritrjeni in vlak bi brezdvoamno skočiL raz tir, ker je pa vCsflc k sreči vozil počasi, tako je srečno prišel prefco nevarnega mesta.
Thaw duševno zdrav. Nadaljevanje obravnave.
SODNA KOMISIJA SE JE JEDNO-GLASNO IZRAZILA V NJEGOV PRID.
Jerome s tem ni zadovoljen in bode vložil priziv.
PRED KONCEM.
'' Harry K. Thaw je duševno zdrav in se lahko posvetuje s svojimi odvetniki." Tako se glasi izrek komisije, kterej je sodnik Fitzgerald naročil, naj milijonarja preišče in dožene, se li zamore s svojimi zagovorniki o vodstvu obravnave posvetovati ali ne. Komisija je svoje poročilo izročila sodniku včeraj popoludne in sedaj se v kratkem nadaljuje obravnava.
Pokrajinski pravnik Jerome je zahteval od sodnika dovoljenje za vpogled v zapisnik komisije, v kar pa sodnik ni privolil. Potem je govoril daljši govor in naznanil, da bode vložil proti izreku komisije priziv.
Obravnavo so preložili do prihodnjega ponedeljka.
RAZŽALJENJE ZA $28,000.
Imenovano svoto je treba plačati za kletev.
Samo jedna beseda, ktero je izustila žena Howard Goulda pred dvemi leti v hotelu Waldorf napram arhitektu
Gubo. Pri tem so se pa v Santiago še bolj sprli in se zmerjali z lažnjivei. Le malo je manjkalo, da ni prišlo do pretepa in končno je mora posredo-vaii policija.
Escurial,
kraljeva palača in samostan blizu Madrida je tako velik, da bi se rabilo štiri dni, da bi se prišlo skozi vse njegove dvorane in sobe. Pot, ki bi se jo tako napravilo, bi bila dolga celih 190 kilometrov.
Led poln bacilov.
Včeraj so v Jersey City, N. J., uničili 200 ton ledu, kteri je bil poln bacilov legarja. Led je bil last Italijana Giovanni Brotto, kterega so radi kršitve sanitarnih zakonov zaprli. Led je pridobil v jarkih, ktere je izkopali na morostu za Jersey Cityjem.
Razlika med zamorci in belimi.
Washington, 4. apr. Ker lastnica nekega tukajšnjega restavranta ni hotela dati nekemn zamorskemu odvetniku jesti, je zvezini maršal njen re-stavrant za nedoločen čas zdprl. Do-tični restavrant se nahaja v vladinem poslopja.
Zopet katastrofa
v San Franciscu.
V IMENOVANEM CALEFORNIJ-SKT.M MESTU JE ZGOREL NEK ITALIJANSKI HOTEL.
Pri tem je bilo dvajset o sob usmrte-nih in mnogo je ranjenih.
$40,000 ŠKODE.
San Francisco, Cal., 4. aprila. Italijansko prenočišče ,hotel Geneva, na vogalu Connecticut in 17. ulice, je danes zj uit raj zgorelo. V poslopju je bilo nad 100 osob, po večini ita i-janski delavci. Mnogo jih je požar iznenadil v postelji in so zgoreli, zopet drugi so se morali rešiti s tem, da so poskakali skozi okna. Ogenj se je tako hitro razširjal, da je bilo mnogim srtmovnifcnom nemogoče bežati. Dvajset osob je zgorelo, ali so se pa zadušile in v bolnice so pripe-lja.i nad dvanajst ranjencev.
Goreti je pričelo v kuhinji hotela in predno so požar opazili, je že dosegel gorenja nadstropja. Ker je bilo poslopje leseno, je gorelo kakor bak-lja. Gasilcem se je posrečilo s pomočjo rešilnih lestev mnogo gostov rešiti, toda mnogo se jih je onesvesti« še med spanjem in ti so zgoreli. Oni) kteri so v obupu poskakali skozi okna, so večinoma težko ranjeni. Zgorelo je tudi več žensk, ktere so služile v hoteu. Med temi je t tudi žena lastnika hotela. Natančno število žrtev še ni znano. Med temi so tudi kuhariea hotela, neka nepoznana ženska, jeden 4 leta star deček in Sletna deklica. Pri gašenju je bil gasilec W. A. Cole smrtno ranjen.
Požar je preskočil tudi na sosedno prenočevališče, št. 118 Kentucky St., ktero je tudi zgorelo. Tu je prenočevalo 45 osob, ktere vse so se resilie. Škoda znaša $0,000.
RODBINSKE TAJNOSTI.
Deček je razdelil med sosede pisma svojih starišev.
Syracuse, N. Y-. 5. aprila. Petletni Willie Grossman je vedno žele1, da postane pismonoša in vs'.ed tega so sosedje zvedeli vse tajnosti Grossma-nove rodbine. Deček je našel pisma. Citere je poslal njegov oče, ki je trgovski potnik, materi Pisma je [>o-tem vzel in jih razdelil v nabiralnike po vseh vežah sosedov,, kteri so se čudili, ko so našli Grossmanova pisma v svojih nabiralnikih. Mati je kmalo pronašla, kaj je Wil.ie storil, in je potem nabrala zopet vsa odprta pisma. Sosedje sedaj naravno vedo vse tajnosti Grossmanove rodbine.
Slovenske novice.
Slovensko podporno društvo sv. Jožefa št. 57 K. S. K. Jednote v Brook-lvnu, N. Y., priredi v soboto dne 6. t. m. zvečer v dvorani "Liederkranz" na vogalu Manhattan Ave. in Mese-role St., Brooklyn Borough v New Yorku svojo šestletno veselico. Prepričani smo, da se bližnji rojaki veselice mnogobrojno udeleže, to tem bolj, ker bode program zelo zabaven.
Skrajna pozabljivost.
V Oaklandu. Cal., so našli te dni nekega moža, ki .je pozabil, kako mu je ime, od kje prihaja, kedo je in kaj je dosedaj delal. Spominja se le, da je bil v San Franciscu. Oddali so ga v bolnico.
La mano nera preti.
Mihael Siegel, 2210 — 2nd Ave. v New Yorku, ki isluži pri uradu za čiščenje ulic, je dobil včeraj grozilno pismo od italijanske družbe lopovov "La mano nera". Italijani mu prete, da mu bodo odvedli triletnega sina, ako ne plača $300. Policija zadevo preiskuje.
BKo si namBDjBQ
žil*
-« ■ -
•trak«
ali pe
▼ Ameriko victL ne cene na: FRANK SL, Hew Y«fc, N. Y,
kar ta bodel najpofttene)e in najbolje anelii len Fr. Sarser je priznani sastop-
Vjk	. »	»- " - T A ■ _ _» .. J_J
uje vses ifnP'QU panonoaifi flfi>
Iz Avstro-Ogrske.
Cesar in Čehi.
FRAN JOSIP JE TAKO BOLAN, DA JE POTOVANJE V PRAGO ZOPET PRELOŽIL.
S tem imajo Čehi mnogo škode, ker so se že pripravili na sprejem cesarja.
ŠTRAJK NA OGRSKEM.
Dunaj, 5. apr. Cesar Fran Josip je tako bolan, da so mu zdravniki svetovali, naj nameravano potovanje v Prago na Češkem zopet preloži, kar je že neštetokrat storil. Fran Josip je nameraval potovati v Prago dne 10. aprila. Sedaj bode čakal, da nastane milejše vreme. V Pragi so radi tega zelo iznenadeni, ker imajo vsled tega veliko škodo s tem, da so hoteli pokazati vladarju svojo lojalnost z raznimi slavoloki in trakovi.
Budimpešta, 5. apr. Uslužbenci južne železnice so pričeli štrajkati in vlaki prihajajo z večurno zamudo.
Iz Oedenburga se poroča, da so cerkveno poroko grofice Ume Festetič s ciganom Rudi Nvarijem preložili na 11. aprila. Poroka se bode vršila za-jedno z bratom Rudija v Monakovu, kteri se poroči z ločeno ženo inženirja Hochstaedterja.
•Dunaj, 5. aprila. V zadnji Ikon-ferenei se je določilo, da se nagod-bena pogajanja nadaljujejo v druge j polovici tega meseca.
Budimpešta, 5. aprila. — Glasilo trgovinskega ministra Fran Kossutha piše, da se je neznatno sporazumlje-nje doseg.b le gf.ede delitve užitnine, dočim se glede železnic ni doseglo sporazumljenje. Ogrska vlada pa tudi stoji nepremično na stališču, da je dolgotrajna nagodiba nemogoča.
Ker avstrijska vlada neče dovoliti nikakih koncesij glede železniških tarifov, dokazuje, da se Avstrija že sedaj pripravlja na gospodarski boj z Ogrsko.
Potres v Bitlisu. Porodilo Rev. Goleja.
TAKEGA POTRESA V BITLISU ŽE VEČ NEGO ŠTIRIDESET LET NI BILO.
Tamošnje prebivalstvo je vsled potresa v velikej bedi.
ŽRTVE.
Carigrad, 4. aprila. Rev. Royal M. Cole, vodja ameriških protestant-skili misijonarjev v Bitlisu na Armenskem, priposlal je o tamošnjem ipotresu sledeče poročilo:
"Dne 29. marca ob 10. uri dopoln-dne pripetil se je tukaj brez prejšnjih znakov najhujši potres, kar jih je bilo tekom zadnjih 40 let v tukaj-šnjej vulkamičnej okolici. Mesto se je nepopisno treslo. Stropi so popadali na tla. pohištvo se je prevrnilo, zidovje je po poka strehe so se razbile in v hiše je deževalo. Tekom prvega dne pripet i'o se je 14 potresnih sunkov, kteri se še vedno ponavljajo. Nad 300 hiš v mestu se je podrlo in polovica ostalih je tako poškodovanih, da niso za rabo.
"Oblasti javljajo, da je osem osob ubitih. Vse žrtve so tukaj nepoznane. Mnogo ljudi je ranjenih. Tudi v sosednjih vaseh je bil jati. potres. K sreči se je pripeti a nesreča po dnevu, ko ljudje niso bili doma."
Bero lin in pobožnost.
Iz neke knjige francoskega pisatelja Goyana o pobožnosti v Nemčiji izhaja, da je v velikih nemških mestih brezboštvo zelo razširjeno. Leta 1880 je bilo v Berolinu po uradnih podatkih 26 odst. nekrščenih otrok, 50 odstotkov divjih zakonov, a 80 odstotkov civilnih pogrebov. Na to je bilo ipo inicijativi cesarja Viljema zgrad-jeno v Berolinu okolu 20 novih cerkev. Od tega časa je pobožnost narasla. —
Vesti iz Rusije.
Slaba znamenja.
V PETROGRADU JE VLADA PRIČELA ZBIRATI VELIKE ČETE VOJAŠTVA.
Sedanji časi so ravno taki, kakor pred razpustom prve dume.
KONSERVATIVCI DEMONSTRIRAJO.
Petrograd, 4. aprila. Glasilo ustavnih demokratov "Reč" objavlja danes dokumentarične dokaze, da obstoje reakcijonarne organizacije, kte-rih inamen je s pomočjo dvora razpustiti gosudarstveno dumo. Kot dokaz temu dejstvu objavlja "Reč" po reakcijonarnem poslancu Puriškievi-ču iz Besarabije podpisano okrožnico, ktera poživlja vse odsetie lige ruskega ljudstva, naj prosijo carja iz vseh krajev carstva, da sedanjo dumo razpusti. Ta zarota je bila ustanovljena že dne 13. marca, oziroma teden dni potem, ko se je sedanja duma razš a. Ako bi bila duma raz-puščena, bi imenovana liga priredila po vsej Rusiji lojalne demonstracije.
Gibanje za razpust dume so reakei-jonarni Člani kabineta odobrili in da-siravno v to svrho niso storili posebnih korakov, je vendarle mogoče, da se duma kmalo razpusti.
Organ vlade '1 Rossi ja" je danes v daljšem članku skušal dokazati, da bodo ustavni demokratje odgovorni, ako se duma ponovno razpusti, dasi-ra\mo se baš člani te stranke obnašajo vzorno. "Rossi j a" trdi, da pride do razpusta dume gotovo, ako se bode v parlamentu vršila še kaka debata o agrarnem vprašanju, kakoršna je /bila debata dne 1. marca. S takimi debatami se obude pri kmetih ideje, ktere se nikdar ne morejo uresničiti. Ta članek se zaključuje: "Oso-da dume ni odvisna od zlih moči izven parlamenta, temveč je v rokah resnih elementov dume, kteri morajo gledati na to, da se revohicijonarna agitacija v parlamentu preneha. Ker trdijo ustavni demdkratje, da so vodilna stranka, potem so tudi oni odgovorni za vsak govor v parlamen-tu." (
Petrograd, 4. aprila. Pokojni vrhovni prokurator svetega sinoda. Po-bjedonoseevj je ostavil svoj dnevnik in spisane 'spomine", ktere spisi se morajo vsled njegovega "testamenta izročiti Rumancevemu historičnemu muzeju v Moskvi, in «iccr zapečateno. Te listine bodo po preteku 10 let objavi1 i. V njih so važne in obširne korespondence z zadnjimi tremi ruskimi cari, s kojimi je Pobjedo-noscev prijateljski občeval.
Petrograd, 5. aprila. V Petrograd prihajajo nepresiano nove čete vojaštva, vštevši dragonce in kozake. Vse izgleda talko, kakor pred razpustom prve dume.
Petrograd, 5. aprila. Kacih 20 konservativnih članov dume je včeraj popoludne demonstrativno ostavilo parlamentarno dvorano, ko je socijal-ni demokrat Aleksinskij v svojem govoru navedel nek članek londonskega lista " Economist", kteri očita ruski vladi nezaupljivost, ker je razpustila prvo dumo in najela posojilo brez dovoljenja dume.
Demonstracijo je organizoval konservativec grof Bobrin^feij iz Tule, ki je pri govoru Alefc^srn-škega vzkliknil, da je to ve.eizdaja, kajti razpust dume je bii čin vladarja, nakar je pozval vse lojalne Ruse. naj os t arij o dvorano. Poslanci tolmačijo ta dogodek za predigro razpusta sedanje dume.
Ko so se demonstrant je vrnili v dvorano> so grajali predsednika Golo-vina, »ker ni pozval Aleksinskega k redu. Potem se je nadaljevala debata o proračunu.
Petrograd, 5. aprila. Car je izdal ukaz, vs.ed kterega se odslovita baron Serge j- Aleksandrovič Korv in Nikolaj Nikolajevič Tučkov iz službe dvorjanitoov. Prvi je nedavno objavil par člankov v prid pravic Fincev v listu "Reč". Tučkov je pa poslanec ustavnih demokratov za Jaroslav. Jednako se je pripetilo tudi Vladimiru Nikolajeviču Nabukovu in knezu Pavla Dolgorukovu.
Moskva, 5. aprila. -Radi prepirov med prefekturo in dijaki so t tikaj-fiqje vseučilišče za leto dm zaprli.
Razne novosti
iz inozemstva.
FRANCOSKA KOLONIJA V MESTU MAROKU PROSI POMOČI.
Zarota v Franciji; namen odpraviti republiko.
"PRINC ASTURSKI."
Tanger, Maroko, 5. apr. Francoski posla nik Regnault je dobil od francoskih prebivalcev v mestu Maroku pismo, s kterim ga prosijo za pomoč in energične korake v varstvo kolonije, kajti lokalne oblasti neprestano huj-skajo med domačini proti Francozom.
Pariz, 5. apr. Tukaj krožijo vesti, da je policija zasledila protirenubli-kansko zaroto, v ktero so zapleteni razni ugledni člani opozicije. Pričakovati je raznih aretacij.
Madrid. 5. apr. Vlada je odredila, da se bode imenoval kraljev prvorojenec, ako bode deček "princ Astur-ski".
Iz strahu pred prusko šolo.
Poljski Ust "Leeli" poroča: V Gnjeznu se je poizkusil zastrupiti s karbolovo kislino 131etni deček mesarja Cabanskega. K sreči hitro poklicani zdravnik je dečka rešil gotove smrti. Stariši trde, da se je deček bal tepenja v šoli. ker je tudi "stavkal". Zvečer je včasih do 11. ure delal šolske nailoge, ki mu jih je na.ožil pruski učitelj. Sam dečelc. ko se je osvestil, je pravil, da je ta čin izvršil iz strahu pred šolo.
Carnegie podaril $15,000,000.
Pittsburg, Pa., 5. apr. Ko bode milijonar Andrew Carnegie prihodnji četrtek pri otvoritvi Carnegiejevega zavoda govoril, bode naznanil, da mu podari $15,000,000. Dosedaj je plačevalo mesto za vzdrževanje zavoda na leto $250,000, radi česar se .je mestu očitalo potrato. Radi tega je Carnegie sklenil, da stori zavod neodvisnim od mesta.
Spomenik Napoleona I.
V Parizu postavijo v kratkem soho iz brona Napoleonu T. Gre se za soho Fremieta, ki je bila 1. 1867 slovesno odkrita v Grenoblu. Ko je 1. 1870 padlo cesarstvo, odstranili sc tudi soho in od tedaj ni nihče več vprašal za njo. Sedaj je pa minister lepih umetnosti preskrbel, da se soha, ki predstavlja Napoleona I. na konju, postavi v Parizu.
Ruski dijaki v Nemčiji
Na vseh vseučiliščih v Nemčiji je vpisano sedaj nad 2000 ruskih dijakov, od kterih je večji del Židov. V Darmstadtu je od 1372 vpisanih dijakov 523 ruske narodnosti. Nemške no-vine pišejo, da je vtsled tega v nevarnosti nemški značaj te visoke šole.
• rvv-
KRETANJE PARNIKOV Dospeli ao :
Baltic 4. aprila iz Liveqx»ola.
Dospeti imajo: Rhein iz Bremena. Badena iz Hamburga. Umbria iz Liverpoola. New York iz Southamptona. La Touraine iz Havre. Breslau iz Bremena. Trave iz Bremena.
Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga. Bafcavia iz Hamburga. Vaderland iz Antwerpena. Furnessia iz Glasgowa. Potsdam iz Rotterdama.
OdplnU ao:
Grosser Kurfuerst 5. apr. v Bremen.
Odplull bo4o :
Lueania 6. apr. v Liverpool. Celtic 6. apr. v Liverpool. Kzoonlatad 6. apr. v Antwerpen. Koenig Albert 6. apr. v Genovo. Graf Waldersee 6. apr. v Hamburga Weimar 8. apr« v Bremen.
"GLAS NARODA"
Ust »to v enakih delavcev v Ameriki.
Izdaja slovensko tiskovno društvo
FSANK SAK E predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
Ca leto velja list za Ameriko
'* pol leta
U E
..........................1.50
•-vropj, za vse It to.......4.50
" " pol leta.......2.50
« « četrt jeta............].75
V Evropo pošiljamo list skupno dve
___številki.
•GLAS NARODA" izhaja vsak dan u-vzemji nedelj in praznikov.
"OLAS NARODA"
("Voice of thj People")
;ssued every day, except Sundays and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the
SLOVE NIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York-
Advertisement on agreement
7,-x og'ase do deset vrstic se plača 30
-tn tov.
Dnnicj brez podpisa in osobnosti se
le natisnejo.
l>en:ir naj se blagovoli pošiljati po Vlor.ev t »rder.
P* 1 sp-.-inembi kraj a naročnikov rnM-110, da se nam tudi prejšnje bivali-?«'nazna i. da hitreje najdemo aslov-iit a. Dopisom in pošiljatvam nare ite laslov:
"Gin« Niirod«"
t09 Greenwich Street, New York City. Telefon 127'J Rector.
Roosevelt— Harriman.
Orrani obeh -lavnih političnih strank že dva dni objavljajo zasebna pisma iz korespondence med predsednikom Rooseveltom in železniškim predstsln i k«»m I la iti manetn.
Iz te kontroverze, ktere namen je škodovati Hooseveltu k«>t nasprotnika trustov. naj jxisnamemo sledeče:
V pismu, kieru je pisal Harriman svojemu (prijatulju Websterju, pri-j«"veliije, kako je pivdse-lnik Roose-\>*'t [»ovodom asriiaeije za volitve v leni 1!H»4 Harrimana naprosil, naj pride v Washington. da se pomenita o j«« itičnem položaju. Harriman je storil to obljubil — j>o njegovej trditvi v-led Rooseveltove pri prošnje — nabrati par stotisoe dolarjev, da se poboljša politični položaj v državi New York v prid republikanske stranke. Harriman je svojo ob ju bo spolni! in potrebni denar so dali veliki kapitalisti; Harriman sam je dal $50,000.
To jti-mo je bilo Mr. HarrLmanu "ukradeno" in potem objavljeno v listih 1 * World in ".Journal". Gle de te tatvine pa zanmremo skoraj biti prepričani, da si je Harriman dal pismo ukrasti, da pride na lepši način in brez njegove odgovornosti v javnost.
ČScmu je to stori . tudi vsakdo lahko vidi. To je storil iz osvete. ker je predsednik strogo nastopil proti železu iram, tak«» da je moral tudi Harriman nastopiti kot priča in povedati o vseh z <'črnskih načinih poslovanja železnic. Poleir osvete pa skuša Harriman jjomanjšati Rooseveltovo popularnost, ker je Roosevelt odločen (lasprotnitk trustov in velekapitaliz-ma, Kajti — ako se dokaže, da je l>i. Roosevelt s pomočjo denarja vele-kapi ta listov izvoljen, in da je za ta denar sam naprosil, potem vsakdo 'ah k o ve. da Roosevelt ne misli resno nastopiti proti trustom.
Vse to je Rooseveltu do>bro znano. Ta napad je Roosevelt pričakoval in «e je tudi nanj pripravil. On je odgovoril na to pismo in ne taji, da je Harriman nabral .$200,000 za volitve. On tudi ne taji, da je tedaj z Harri-manom konferiral. Pač pa trdi, da za to konferenco ni naprosil on, temveč — Harriman in da se pri konferenci ni govorilo o nabranju denarja.
Tedaj sedaj zopet Harriman odločno ugovarja. On "obžaluje", da je pri»lo vse brez njegove vednosti v javnost, toda on trdi. da je Roosevelt naprosi za konferenco. To dokazuje z objavljenjem Rooseveltove-<ra pisma z dne 20 junija 1004, kte-ro se irlasi:
"Hvala Vam za pismo. Ko se vrnote iz Evrope, bi nujno rad z Vami govoril, Tedaj se bode vršil vTroč boj" itd.
Dokaz je torej povsem jasen, da Harriman t nI i resnico, toda predsednik mu 'kljub temu očita laž in sedaj imo v resnici radovedni kedo je — lagal?
Kdo zna, kje je IVAN OREOORIČ? Po poklicu je (kovač, doma iz Gra-daca pri Metliki na Dolenjskem, Pred dvema leti je bival v Pueblu, Colo. Podpisanec prosi njega ali pa cenjene rojake, ako kedo zna za njegov nas ov, da mi ga sporoči. Kaj lahko je tudi, da se je kaj dru-zega ž .njim pripetilo in bi rad zvedet, ker imam razne stvari za njega iz starega kraja? Frank Flore, care of H. Landefeld, Mononga-facCa City, Pa.	4)
Suženjstvo otrok.
Nesreča je, da ima vsaka stvar dve strani in da je mogoče, za vsako slabost navesti razloge v njeno opravi-čenje, kakor tudi v neopravičenje. Tako je z vsako stvarjo na svetu in naravno tudi z zakoni, kar zamoremo videti Vsaki dan.
Ako hoče ljudstvo naskočiti tatove miijonov, tedaj najde gotovo vedno "vdove in sirote", iktere so svoj denar naložile v podjetja, ktera vodijo omenjeni veletatovi. Ako hoče ljudstvo (»odjetnikom in izkoriščevalcem zabraniti delo otrok, tedaj zopet slišimo o vdovah in sirotah, kterih obstanek je oil risen od bornega zasluž ka slabotnih otrok. Stariši se vedno radi sklicujejo na izrek, po kterem de.o otrokom le koristi in da je "lenoba pričetefo vseh slabosti". Vse to se sedaj zopet ponovno poroča iz New Jersey a . in sicer od strani obrti izde.Qvr.nja steldenie.
Pravilno je, ako se porabi nerazvite otroke v slučaju skrajne potrebe v to, da opravljajo kaka lahka in njihove j moči primerna dela. Tako delo je blagodejno. Temu pa pri nas ni tako. kajti otroci se tu le izkoriščajo, ker vsak podjetnik želi v svoje podjetje dobiti ikolikor mogoče veliko števi.o otrok.
Podjetniki se pri tem izgovarjajo na to, da so prisiljeni jemati otroke na dela ker si vs.ed vsestranskega tekmovanja ne morejo drugače pomagati. Razun tega so delavske plače po druzih deželah izdatno manjše ne<ro pri nas in ako hočejo naši podjetniki vztrajati — tedaj "morajo" mladino spremeniti v sužnje. Iz pošlo vnega in trgovskega stališča bi bilo morda to j>ravilno, toda žalostno je, ako potem še hvalimo razvoj na~e obrti in ugodne trgovinske bi-:ance, ktere se dosežejo s pomočjo — izkoriščanja naše dece.
Iz slavjanskega sveta.
Preveč "inteligence" na Češkem.
Pri mestni električni železnici v Pragi sprejme se 60 novih sprevodnikov, in med množico prosilcev so celo trije prosilci, ki imajo tri državne izkušnje!
Na državni železnici so med pisarji trije diplomirani doktorji in s.nžijo /.a 25 gliL mesečno!
Poznjanski Po'jaki.
V pruskem deželnem zboru se je pri naučnem proračunu vnela debata trlede na šolski štrajk v Poznanju. Konservativec von Hay de brand je napadal deže»nepra maršala v Galiciji, ki je v imetru avstrijskih Poljakov obsojal prusko politiko na 1'ož.nanj-skem.
Rimski duhovniki ne smejo biti narodni.
Iz Prapre poročajo: Kardinal baron Skrbensky je izdal okrožnico na [mm! rej eno duhovščino, kjer se pozivajo duhovniki, ki so prog ašeni kot r-eško-narodni kandidatje, naj odstopijo od kandidatur. Med resnično narodnimi duhovniki je ta prepoved provzročila hudo razburjenje in pripravlja se 'baje proti rimskemu (kardinalu nekaj podobnega, kakor svoječasno proti Kohnu na Morav-skem.
Slovaški denarni zavodi.
Slovaki imajo že nekoliko denarnih zavodov, a vendar jih je še premalo; večina denarnih zavodov na Slovaškem je v tujih, neslovanskih rokah. Po statističnih podatkih bu-dimpeštanskega slovaškega lista "SI. Tvždeninka" je na Slovaškem 22 slovaških denarnih zavodov, ki imajo 30 mi.ijo-nov kron posojil. Tujih zavodov je pa 115, ki imajo 286 milijonov kron ulog in posojil 313 milijonov tkron. Kakor piše "Slovensky Tyidennik", Ruonunce na Ogrskem vzdržava v njihovi moči in odporu samo njih 130 popolnoma rumunskih denarnih zavodov. Po številu prebivalstva imeli bi jih Slovaki imeti vsaj 70, da bi tako dobro kakor Ru-immci mogli se braniti proti }>oma-ijare vanju.
Politično-gospodarski pogled na leto 1906 na slovanskem jugu-
n.
Socijalni odnošaji na sf.ovanskem Jugu postajajo fineji, uglanejeji, do-vršeneji. Ali vsporedno , s tem dejstvom na vstaj a jo nove socijalne potrebe v načinu življenja, obleke in individualnih težnjah. Taka dejstva zahtevajo imperativno večje denarne izdatke, večjo potrebo denarja, bolje-ga zaslužka, večjega napora na fizičnem in umnem delu in na podjetjih. To seveda gre zopet v prilog obrti, industriji in trgovini. Kajti troši se to.iko več, kolikor je več zaslužka. Ali se tudi varči. Nesolidni elementi, ki delajo, a ne varčijo, propadajo in izginjevajo iz nas južnih Slovanov. To matematično pravilo velja za ves svet brez razlike.
Z narodnega gledišča narodno gospodarstvo ni pretrpelo absolutnih nepravilnosti. Kriminalistična pone ver jen j a prevare, polomi, razpadi so v precej ozkem obsegu. Vp.iv takih gospodarsko - socijalnih izgredov ni mogel izvrševati na sptošno narodno gospodarstvo nikakih ubijalnih posledic.
Menjične, efektne, valutne, devizne, parcela t ivne in konsorcijalne zaloge denarnih zavodov na slovanskem jugu so pokazale v minolem letu 1906 po vol j no in napredno stanje. V bodoče bode <po svoji pri.iki še bolje.
O splošnem imaterijalnem stanju in položaju tolilko državnih, kolikor privatnih uradnikov se, žalibog, ne more izreči ugodne sodbe. Drago življenje in nenavadno velike potrebe modernih naših časov ne stoje v nikakem razmerju z današnjimi plačaoni in njihovimi dohodki. — Pak. ko je uradnik prisiljen po volji obstoječih okolnosti i zda vat i in trošiti več, nego prejemlje in dobiva od države a.i od privatnih službodajalcev,. potem je ^rava utopija vsaki račun o uradniškem b a gost an ju, ali morda o uradniškem varčevanju. Višja vzgoja še jKiostruje na ta način tužno sranje uradniških slojev.
Veliki denarni zavodi v Trstu in na Reki, ki delujejo že dolgo vrsto let, in kterim stoje za njihova indu-strijalna. pomorska in trgovinska podjetja na razpolago ne samo razni izdatni osobni vplivi pojedincev, ampak tudi močno politično zaledje meč-■nih strankarskih skupin, lahki pristop in posredovalni vpliv v vladnih krogih. ti zavodi lahko močno otežujejo manjim denarnim zavodom njihovo de '.o van je, njihove kupčijske težnje njihov podjetni du;h, ter jim povsem logično zmanjšujejo tudi vsaki večji zaslužek. Potencijalna nadmoč teh velikih neslovanskih zavodov je na ogromno škodo tudi večji podjetnosti vseh jugoslovanskih denarnih zavodov v obče. Umna, spretna, močna, in strokovna organizacija vseh hrvatskih, slovenskih in srbskih zavodov, združena z velikimi češkimi zavodi, preobrazila bi vse dosedanje- delovanje jugoslovanskih denarnih zavodov, v obče in posamično.- f
Državno gospodarstvo je v minolem letu 1006 izvrševalo jako s abo-ten vpliv na gospodarske odnošaje in zboljšanja na slovanskem jugu. Abnormalno stanje avstrijskega državnega zbora, morbozni politični stres-ljaji na Ogrskem in Hrvatskem, po-litično-gospodarslka napetost med Avstrijo in Ogrsko, nebrižnost vladnih krogov na Dumaju za Dalmacijo, ne-prilične in neurejene pri lične in verske "razmere v iBo«ni in Hercegovini, poetična nervoznost v strankarskem življenju kraljevine Hrvatske — vse to je moralo razjedajoče vplivati na državno gospodarstvo habsburške države v obče, pak torej kolikor toliko tudi m a svobodni^, zdravi in uspešni razvoj narodnega gospodarstva na slovanskem jugu posebej. Politično-gospodaTski spor med Avstro-Ogtrstko in Srbijo pripomogel je tudi občutno k slabim odnošajem splošnega državnega gospodarstva.
V vrtincu Maelsiroem.
Spisal Edgar Allan Poe.
NAZNANILO.
Francoski parnik LA SAVOIE ne odpluje dne 11. aprila, kakor naznanjeno, taisti odpluje en teden pozneje, to je dne 18. aprila ob 10. uri do-poludne; dne 11. aprila, p a odpluje parnik LA TOURAINE, kar naj se blagovoli vzeti v naznanje.
Frank Sakser Company.
Kje je IVAN MARKOVIČ T Doma je iz Podturna. fara Toplice, Dolenjsko. Pred 9. leti je bil v mestu Wheeling, W. Va., odkoder mi je poročal, da pride k meni, toda od tistega časa ne vem več zanj. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen. — John Tu lik, Box 67, Export, P*.	(5-9—4)
POZDRAV.
Ob povratu v staro domovino se poslav jam na ta način od dragih prijateljev v Mr-Kees Rocks, Pa., posebno od Fran Sajeta in Josipa Loku rja. Na zdar!
New York, 4. ma'., travna 1907.
Jernej Božič.
Kje je ALOJZIJ MALNARIČf Doma je iz fare Semič. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga pošlje bratu: Stephen Malnarič, 217 Calumet Stv iSteeilton. Pa.
NAZHANILO IN" PRIPOROČILO.
Rojakom v Evelethu, Minn, in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik
MR. GEO. KOTZE, P. O. Box 641,	Eveletii, Minn.
Ker je s nam! t zvezi, ga vsem toplo priporočamo.
Frank Sakser Oo.
(Nadaljevanje.)
"Nespametno je poskusiti popisati tak hurikan, ki je takrat divjal. Naj-stareji mornar v eeli Norvegiji ni nikdar kaj tacega doživel. Predno nas je tok popoinoma trdo zagrabil, smo pustili jadra razvita; toda pri prvem sunku viharja sta obedve naši jambori od eteli raz krovaj. kakor da bi bile odžagane — glavna jambora je vzela obenem tudi seboj mojega najmlajšega brata, ki se je bil privezal k njej, da bi bil bolj varen.
"Naša ladija je bila najlažja stvar, ki je sedaj plavala po vodi. Imela je popo no, g.adko polubo s samo eno malo lino blizu ladijinih pleč; in vedno smo imeli navado to lino zapreti, kadar smo nameravali pluti preko Stroema. da bi bili varni pred vsemi valovi Ako bi tega ne bili storili, bi se billi naenkrat po topi i, ker smo ležali neikaj trenotkov popolnoma pogreznjeni. Kako je moj starejši brat utekel poginu, ne morem povedati, kajti nikdar nisem imel prilike, da bi to dognal. Kar se tiče mene, sem se vrgel na krov, kakor hitro sem izpustil prednje jadro, z nogami sem se uprl ob ograjo, z rokami pa sem se oprijel železnega obroča blizu vznožja prednje jambore.
"Samo naravni nagib je bil, ki mi je ve.eil tako storiti, in to je bilo brez dvoma v resniei najboljše, kar sem mogel učinitij bil sem namreč preveč vznemirjen, da bi mogel misliti.
' Za nekoliko trenotkov sem bil popolnoma pod vodo in veS ta čas sem pridržaval sapo in se trdo držal obroča. Ko nisem mogel tega več vzdržati, sem se dvignil na kolena, še vedno se držeč s svojimi rokami; in tako je postala moja glava prosta. Kmalo nato se je naša mala ladija stresla, ravno tako kakor pes, kadar pride iz vode, ter se je na ta način oprostila v gotovi meri vode.
"Sedaj sem skušal premagati omotico, ki se me je polotila, in zbrati vse svoje čute, da vidim, kaj je treba storiti, ko sem začutil, da me je nekdo prijel za rolko. Bil je moj starejši brat — in moje srce je utripalo veselja, ker bi, .sem že prepričan, da je zginil raz krova; toda v naslednjem trenotku se je vse to veselje spremenilo v grozo — kajti pritisnil je svoja usta na moja ušesa in krič al: IMoskoestrom!
"Nikdo ne bode nikedar vedel, kaj sem čutil v tem trenotku. Od glave do nog sem se tresel, kakor da be se me lotila najhujša mrz.ictu Dobro sem vedel, kaj, je menil s to besedo, vede1, sem, tka j mi je hotel povedati. Z vetrom, ki nas je sedaj gnal, smo drli naravnost proti vrtincu Stroema in nič nas ni moglo rešiti !1
"Sliša.i ste1 žer da smo (pri vožnji preiko preliva Stroema vedno šli da-Lee gori nad; vrtinec- in to. eelo v najr bolj mirnem vremenu, in potem smo morali čakati in skrbno paziti, kedaj nastopi mirno vodovje^ sedaj srao pa vozili naravnost proti vrtincu samemu in v takem haixiicaniUy kakor je •bil tal
"Mislil senu gotovo pridemo tja ravno za časa mirnega vodovja — nekoliko upanja je; toda v trenotku sem že preklinjali samega sebe, ker sem bil tak bedak, da sem sploh sanjal o upanju. Prav dobro sem vedel, da smo izgubljeni, in tudi ako bi desetkrat imeli ladijo z devetdeset topovi.
"V tem času je prvo divjanje viharja poleglo samo ob sebi, ali pa je morebiti nismo mnogo čutili, ker smo leteli pred njo; na vsak način tpa se je sedaj vodovje, ktero je v začetku veter tiščali doli in je leža.o ravno in peneče^, začelo vzdigovati v orjaške gore.
"Neka posebna sprememba se je obenem zgodila z nebom. Na vse strani okoli je 'bilo še vedno talko črno kakor smola; toda sfkoro ravno nad glavo se* je kar naenkrat prikazala okrogla odprtina jasnega neba — tako jasnega, kakor sem ga kedaj videl in temno svitle modre barve — in skozi to odprtino je sijala po na luina s takim -bleskom, kakor še ni-kt* i nisem slišal, da ga ima. Ona je razsvetlila, vse okoli nas v največji jasnosti — in, o Rog, ikakšen prizor je razkrila!
"Sedaj sem enkrat ali dvakrat po-! skusil govorili z bra t»um; tenia na nek način, ki ga nisem mogel razumeti. je vrišč tako narastel, da ni moge. slišati niti eno besede, ako ravno sem na ves glas upil v njegovo uho. Zatem je takoj zmajal z glavo ter je bled ikakor smrt vzdignil enega | i svojih prstov, kakor da bi hotel reči: "Poslušaj I"
'' Izprva nisem mogel razumeti, kaj < je mislil; toda kmalo mi je šinila v glavo grozna misel. Izvlekel sem uro iz njene vrečice. Ura ni šla. Pri mesečni svetlobi sem pogledal v njegov obraz, nato so se mi pa vlile solze, ko sem jo vrgel daleč v ocean. Ob sedmih se je 'bila ustavila. Zamudili smo čas mirnega vodovja in vrtinec v iStroemu * je divjal z vso svojo močjo!
"Ako je Lidija «k*foro zgrajena, primerno opremljena z vrvmi in ne globoko nailožeoa, ter vozi z napetimi
jadrij. se zdi, da prihajajo valovi v velikem viharju izpod nje — kar se jako čudno vidi ljudem na suhem y to pa je, kar mornarji pravijo jahati. —
(Dalje prihodnjič.)
lov

Kje je JURIJ ŠUŠTARIČf Doma je iz Prelezja. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani bratu: Anthony Šuštarič, 217 Calumet St., Steelton, Pa.
Išče se
DELAVEC 2A STALNO DELO V STROJARNI.
'Vtbra plača. Avstrijski stan in hrana. Pišite:
Frank Novak, care of Proctor, EEison & Co.,
Elkland, Tioga Co., Pa. (3-13—4)
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom, da je Neža Ctorjos iz Blackburn, Pa., dobila Accordion harmoniko.
Valentin Skerlec,
B ackburn, Pa. (4-8—4) :
NA PRODAJ
S\INT CHARLES HOTFL
V ROSSLAND, B. O., CANADA
Ijepa prilika za Slovenca, kteri dobro razume gostilniško obrt. Hotel se proda s popo.no upravo, stoječ nasproti Miners Union Hali. Hotel je fino urejen, ima električno luč in cevi za mrzlo in gorko vodo. V poslopju je 30 sob z dobrimi železnimi posteljami. Poleg velike jedilne sobe je prostorna gostilniška soba. Gostilniška licenca je do 15. julija tega leta plačana in se za to obrt tukaj v Rosslan-du ne dobi več novega dovoljenja. dokler ne bode imelo mesto 25,000 prebivalcev.
Avstrijski premogarji zaslužijo tukaj po $3.50 in je vedno dovolj dela. Cez 300 Avstrijcev je že tukaj zaposlenih.
Kdor torej želi. naj se oglasi, jaz prodam tako.
Charles Ehler,
The St. Charles HoteL Box 5S2. Rosa. and. B. C., Canada.
(5-8—i)
podp. društvo
o
katoliško
svete Barbari
p?
Z]ed!n]ene države Severno AmerlkOi
Sedež: Forest City", Pa.
au januarja 1902 -v driavl PMVME^^iHr
o o-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. PodpredAidnik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Lnaerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 807, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
POZOR ROJAKI !
Pred nekoliko leti ustanovilo se je Sioveosko-Hrvatsko idra-višče, ktero je pod ravnateljstvom in nadzorstvom Vam dobro znanega vrlo tzknšenega zdravnika Dni. X E. Tbompsona, vsled Cesar je eden najzanesljivejših zdravstvenih zavodov Severne Amerike. Na tem zdravišču zdravijo se vse Se tako zastarele akntne, z notranje in zunanje, kakor tudi vse kronične bolezni. Zastrupljene krvi • Sifilis - izzdravi se v najkračjem času in popolnoma. Ako Vam je toraj potrebno zdravniške pomoči, idite a i pa pišite na to zdraviŠČe, kjer bodete gotovo našli najboljšo zdravniško pomoč in vso za Vaše zdravje potrebno postrežbo. Pišite v svojem materinem jeziku, ter pisma naslovite natanko tako:
Slovensko=Hrvatsko Zdravišče
DR. J. E. THOMPSON,
334 West 29th Street,	New York, N. Y.
Zdravišče je odprto ob delavnih dnevih od D zjutraj do 5 zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 11 predpoldne do 3 popoldne.
Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani! Mal položi dar domu na oltar I	(v d)
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 50 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6u do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropavka od $2.50 do $3
galon s posodo ved. Manj nego lO	r
nihče ne naroča, ker manje ko ličine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St, San Francisco, CaL
Msfr. Seb. Kneipp.
Ako Icašljal, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne o ila-šaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vihi Kni.jpovih /.dravii" '•■atero dobiš zastonj ako dopošiješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena o celtm svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprecc jI ji— ve vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človešt o in nrkaka sleparija, katerih je dandanes n nogo na dnevnem redu. To je moj naslov: KI. AUSEN1K, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y.
V^I_ —
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
•	o
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega Češkega fcnda. Llci uj? naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev 'n drugih.
Leiey pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zvesie pri Geo. Travuiiar-jn 4102 St. Clair A*e. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grecerijo,
tako se obrni na
Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
v Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč ;
kiuLMC, rebra, jezike, iunke itd.
Govorim v vseh slovanskih
- -	---20 -Z
obilni obisk.
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabemželodeu slabosti in glavobolu, slaljem prebavijanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine. Naj jih torej nobena	---—
družina ne pogreša. Cena za 3 steklenice $1.80, za 0 stekl. 75, za 12stekl. £T>v00.
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
Po zdravnikih novo pronnslo in na jI »olje sredstvo, ki mne-djivo proprn-i iz' » danje Las pospešuje ra-t, obrtmi čisto kožo, ter daje pri eteu hlad. 1 škutulja 3>skat^ $4»LKX Marijaceijske kapljice kakor tudi zdravilo za lase ruzpošdjj*:
IVI- REIN VI, Box 32, Sta. D. * New York, N. Y.
Telefon 2034.
Frank

214-218 Market Street	Waukegan, ill.
pri pi rot a rojakom svoj
-^SALOON, ^
v kterem vedno toči sveže jrivo, d<.hra fina in vhiske?, ter ima na razpolago fine sinod k e.
V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže grocery© po nizkih etnah.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v /vezi je z Mr. Frank Sakserjem v New lorkn.
l

A A Ift 111 1 a A n- rtfi 1	-Wfri

A ^ tk
			
Jugoslov	'anska	liŠ^VT	Katol. Jednota.
			
Inkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota, Sedež v ELY, MINNESOTA.
tTRADMKJ:
Predsednik: MIHAEL SUKIČ, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GEKM, P. O. bo. 57, Br&ddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Bo* 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9473 Ewine Ave., So. Chicago, Dl. IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4P24 Blaekberrv St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, ni. porotnik, 1401 So. 13tb St., Omaha, Neb.
Vrhevni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Oiicago Street, Joliet, El.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
PRISTOPILI.
K društvu s v. Štefana št. 26 v Pittsurgu, Pa., 24. marca: Leo Si-monrir rojen 1 "vS> cert. 6665 I. razred. Društvo šteje 71 udov.
K dru.-tvu sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., 24. marca: Ivan Liker 1S59 cert.	I. razred. Društvo šteje 157 udov.
K društvu Marija Pomagaj 5t. 42 v Pueblu, Colo.. 24. marca: Ivan P fi j ;i 11 ■ i j	cert. 6667, Fritz Sebastian 1S79 cert. 666S, Ivan Ambro-
žu' 1S77 cert. 6669, Fran Pajiež 1^S2 cert. 6670. Vsi v L razredu. Društvo šteje 56 udov.
K društvu sv. Petra in Pava št. 51 v Murrayu, Utah, 24. marca: Ivan Ogrinc 1SS3 cert. 6671 I. razred.
K društvu Vitezi sv. Jurija št. 49 v Kansas City, Kansas, 24. marca Ivan Slobodnik 1S83 cert. 6672 I. razred. Društvo šteje 63 udov.
Iv društvu sv. Jožefa št. 45 v Indianapolisu, Ind.. 14. marca: Marija 1 Vrh ur 1S81 cert. 4362, Ivana Božič 1^72 cert. 4363, Marija Vo^ker 1^72 i-ert. 4:564, Ivana Pepič 1SG4 eert. 5953. Društvo šteje 30 članic.
SUSPENDIRANI.
Iz društva sv. Martina Št. 44 v Barbertonu. Ohio. 24. marca: Ivan Jankovič cert. 5092, Leopold Bejc cert. 4093, Ivan Šibenik cert. 3399, Ivan Sabrovšek cert. 3330.
\/ društva sv. Barbare št. 4 v Federalu. Pan. 24. marca: Ivan Robie <-i rt. 52t>!». Peter Kobič cert. 526S, A.ojzij Ivočevar cert. 3519. Vsi v L razredu.
Iz društva sv. Petra in Pavla št, 15 v Pueblu, Colo., 24. marca: Jakob Trontelj cert. 11SG I .razred.
Iz društva sv. Jožeta št. 12 v Pittsburgu, Pa., 24. marca: Josip Zore cert. 1002 I. razred. Društvo šteje 98 udov.
Iz ilni- va sv. Harare št. 33 v Trestle, Pa., 24. marca: Anton Fa-tur cert. 2154, Luka Bergač ccrt. 5 >49 II. razred.
Iz društva Marija Pomagaj št. 42 v PueVoi. Colo., 24. marca: Ivan Zalar cert. 5069 I .razred.
Iz društva sv. Petra in Pavla Št. 51 v Murrayu, LTtah, 24. marca: Nikolaj Simonič cert. 3359 L razred.
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn,. 16. marca: Josip Baudek cert. 117 I. razred.
Iz društva sv. Frančiška št. 54 v Hibbingu, Minn., 3. marca: Jo sip Bučar cert. 4013, Karol Bolf cert. 4012, Karol Ulanovie cert. 4892. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 61 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 56 v Superiorju, Pa., 3. marca: Ivan Čampa cert. 5106 I. razred. Društvo šteje 36 udov.
Iz društva sv. Ime Jezus št. 25 v Eveletlm, Minn., 16. marca: Ivan' Burgar cert. 1663, Josip Mihle cert. 3904, Mihael Šiškar cert. 4232, Ivan * Žagar cert. 4446. Fran Bučina cert. 6029, Jakob Plut cert. 6113. Niko-llaj Frankovič cert, 6295. Vsi v I. razredu.
Iz društva sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont., 16. marca: Josip Canjar cert 1272 L razred. Društvo šteje 65 udov.
Iz društva sv. Jurija št. 61 v Readingu, Pa., 16. marca: Anton Ivraševec cert. 5539 I. razred. Društvo šteje 41 udov.
Iz društva sv. Mihaela Arh. št. 40 v Claridge, Pa., 14. marca: Marija Novak cert. 4053, Angela Lekšan cert. št. 2406. Društvo šteje 47 članic.
Iz društva sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont., 14. marca: Frančiška Canjar cert. 1272. Društvo šteje 4{) članic.
Iz društva sv. Martina št. 44 v Barbertonu, Ohio, 14. marca: Neža Jankovič cert. 5092, Frančiška Zaje cert. 4093. Društvo šteje 25 članic.
Iz društva sv. Ime Jezus št. 25 v Kveethu, Minn., 14. marca: Marija Burgar cert. 1663, Frančiška Mi'ile cert. 3704. ___ JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
QR0BN0STI
KRANJSKE NOVICE,
Smrt v ognju. Z Dol pri Litiji se •jHiro« ,i. da se je A polonij a Brunk, po doma.'e Grdeževa Polonca, nekoliko slaboumna ul>oga. obžgala, ko je v bn gu požigala, da je kmalu na to v hudih bolečinah uimrla.
Smrtna grožnja. Sprla sta se Fran Trček z Loga s posetnikovim sinom Vrhovcem iz Dragomera. Trček je udaril Vrhovea s polenom in ga lahko ranil. Trčka je pa to tako vjezilo, da je šel domov po puško. K sreči so mu iztrgali puško.
Nesreča. Nedavno si je pri sekanju drv zlomil v gozdu v Cirknici pri Ložu SOletni posetnik Pavel Žnidaršič desno nogo. Pripeljali so ga v deželno ludnišaiico. Tuili nekega Antona Podlogarja iz Rakeka so pripeljali v bolnišnico, ki si je zlomil nogo.
Požar v Borovnici. Dne 21. marca so pogoreli dvema gospodarjema trije kozolci in dva skednja. Goreti je začelo opoldan v kozolcu I. Maj axon a. Pogorelo mu je tudi veliko mrve, pet vozov in štirje poljedelski stroji. Fr.
Suhodolniku sta tudi pogorela dva kozolca in skedenj; v kozolcu mu je pogorelo za 8000 kron desk. Za poslopja je bil zavarovan, za deske pa ne. Na licu mesta je bila takoj po-"ama hramba z dvema brizgalnica--na. Ognje ga se i so delali neumorno, vendar niso mogli nič rešiti, ker se je "genj lako naglo razširil; v nevarnosti je bilo veliko drugih poslopij.
Vojaške vaje na koroško-laški meji. Kakor v prejšnih letih, tako se l»»do tudi letos vršile vojaške vaje rezervnega moštva 17. pešpolka me-seca junija ob laški meji. K tej vaji bodo jKiklicani v prvi vrsti nadomestni rezervisti, kteri stalno bivajo v domačem kraju, razun tega pa tudi primerno število rezervnih podčastnikov pride k vajam. Za te vaje je določeno gotovo število moštva. Vaje bodo trajale 28 dni. Tudi ena sestav-'.lena stotnija za varstvo meje od peš-polka št. 1 bode imela istočasno obmejne vaje na Zgor. Koroškem do tirolske meje. Tem vajam ni pripisovati drage važnosti, kakor da se za to službo, namreč, obmejno stražo, določeno število rezervistov izuri v spoznavanju gorskega terena in v1
porabi naravnih obrambnih pripomočkov. Te vaje so "ričSf vednega plezanja zelo trndapolne, za to so pa izbrani samo čili, krepki možje, kterim vsaka sapica ne škoduj^
Gorski oddelek strojnih pušk je postavljen pri 17. pešpolku v Celovcu. Oddelek, ki ima dve strojni puški, sestoji iz dveh častnikov, deset mož in štirih mul. Praktična uporaba tega oddelka se bode pri tretjem zboru letos prvič pre i skusil a pri večjih jesenskih vajah. Za ta oddelek bode iz-vežbano posebno moštvo. Ravno taki oddelki strojnih pušk so tudi postavljeni pri tirolskih polkih cesarskih lovcev.
V gostilni umrl. Dne 17. marca je 641etni železniški delavec Mart. Uer-šič s svojo hčerjo jedel in pil na Rakeku v gostilni Mat. Stržaja, na kar je v gostilni zaspal. . Ko ga je hčer opolnoči hotela zbuditi, bil je mrtev.
Radeckega veteran. V Zgor. Tuhinju je bil pookpan 20. marca Martin Koncilija, ki se je vojskoval pod Ra-deckvjem ter dosegel starost 83 let. Lani je prosil za Radeckvjevo ustanovo ter se celo nadejal in veselil denarja. ki je imel z Dunaja zanj priti, pa prošnja še danes ni rešena. No, sedaj mu za tako podporo ni mar.
Žrtev pijanosti. Iz Blatne Brezovice se poroča: Dne 20. marca so našli pri Kocjančevem hlevu 451etnega F. Nagode. Na sv. Jožefa večer je popival do polnoči v znani beznici na št. 27. Poslediea pijanosti je tako žalostna smrt. Pred letom je rmrl njegov brat istotako radi alkohola. Kje je občinsko nadzorstvo, da se popiva do tako pozne ure! Res skrajni čas je bil, da se je po medlo s takim odborom !
Umrl je v Žireh najstarejši mož žirovške fare Janez Demšar, rojen leta 1815. Prekoračil je že 92 let.
Brat je ubil brata. V noči od 18. na 19. je ubil, kakor se poroča iz Ži-rov, Filip Kopač svojega edinega brata Franca Kopača iz Nove vasi. Zadal mu je z nožem šest velikih ran, tako da je brat v pol ure umrl. Vzrok: pijača in v pijanosti prepir.
PRIMORSKE NOVICE.
Samomor v Trstu. V Trstu je skočila s strehe na ulico 301etna Terezija Viiic. Priletela je na tla prav pokonci. Imela je vsled tega popolnoma zdrobljeni obe nogi ter je bila vsa pokvarjena v notranjosti.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Na neznan način je izginila neka 241etna Ana Drobec iz Radgone na Štajerskem. Zadnji čas je bila v nekem graškem samostanu, kterega pa je zapustila, da si izvoli drugi poklic. Policija jo išče.
Z avtomobilom se je ponesrečil mehanik Masten v Mariboru. Bil se ga je malo preveč nasrkal ter imel malo preveč korajže. Zadel je z avtomobilom v drevo ter si pri padcu pretresel možgane. Kavarnar Wagner, ki se je ž njim peljal, se je samo lahko poškodoval.
Nesreča. Ključavničarski pomočnik L. Petek v Mariboru se je peljal
skozi Tegethoffovo ulico v Mariboru na kolesu, ne da bi držal za gubernal. Hotel se je pokazati! Na nekem kamnu pa se kolo spodtakne in Petek pade tako nesrečno, da si je pretresel imožgane. Oče ponesrečenega se je zoprstavil polieajem, ker so ga hoteli peljati v bolnišnico, da so ga morali aretirati.
KOROŠKE NOVICE.
S tira sta skočila v enem dnevu dva stroja na južnem kolodvoru v Beljaku vsled napačno prestavljenega premikalnika, V obeh slučajih zadene krivda čuvaja, kteri je prekmalu prestavil premikalnik. Nesreča se ni prigodila nobena.
Podsulo je 13. marea v Celovcu pri podiranju Sandwirtovega salona na Stauderjevem trgu 401etnega delavca Rainerta. Pri podkopavanju nekega zrdu se ni v pravem času odmaknil. Zlomilo mu je desno nogo ter je tudi dobil notranje poškodbe.
Napad radi ljubosumnosti. Nedavno je napadel v Beljaku operetnega tenorja Betza celovškega gledališča neki Kopetzky. Napadalec je tenorja od zadaj zagrabil, ga na tla vrgel in potem osuval. Povod napadu je bil, ker je Kopetzky mislil, da ima Betz z njegovo zaročenko v Beljaku razmerje, kteri jo pa čisto nič ne pozna, ravno tako tudi ne napadalca. Betz bi -moral ta dan v beljaškem gledališču igrati, ker je bil pa preveč otol-čen, se je moral pa v Celovec nazaj peljati. Tudi v Celovcu bi moral drugi dan v opereti "Modeli" nastopiti, roda so bili primorani igralca Del Zoppa iz Ljubljane naprositi, da je prišel pomagat.
Tat je vlomil v Celovcu v stolno žufpnišče ter ukradel stolnemu župniku Martinu Kovaču okoli 130 K denarja in pa stolno-kapiteljski križec z verižico vred. Tatvina se je izvršila od 12. do 2. ure popoldne ter je vlomilec s ponarejenimi ključi odprl žup-nikovo stanovanje.
HRVATSKE NOVICE.
Proračun Hrvatske za L 1907. Pro-J račun za 1. 1907 izakzuje izdatkov
23,434,000 K. Plače uradnikov, profesorjev, učiteljev znašajo 11,312£12 kron, za orožni art vo 1,081,872 K, za pokojnine 2,757,683 K. Stroški za javne zgradbe, ceste, vodovode, podpore za poprave, za povzdigo narodnega gospodarstva znašajo 3,849,824 kron. Za zdravstvo je odločenih kron 1,112,330, za sabor 210,000 K, bogoslužje 630,000 K, ustanove 122,000 K, gledališče dobi 126,000 K, za pisarniške potrebščine 584,000 K, najemnimi za orožništvo 132,000 K, za stvarne polit iške, sodnijske in učne potrebe pa je odločenih 1,181,000 K. — Pokritje se razdeli sledeče: Lastni do-lio<lki znašajo 1,584,411, direktni in in direktni davki 21,850,000 K. — Torej je v financah kraljevine ravnovesje. — Od 1. 1869, ko je bil sestavljen prvi proračun, so se potrebščine povečale za celih 18,830,290 K.
BALKANSKE NOVICE.
Iz Srbije. Vojno ministerstvo je razpisalo dobavo 100,000 Mauserjevih repetirk za pehoto. Baje dobi puškar-na v Steyrju naročilo na najmanj 50 tisoč pušk. — V skupščini je odgovoril predsednik Pašic na interpelacijo radikalca Joksimoviča, da vladi l! bilo ničesar znanega o kakih pripravah v Belgradu za atentat na bolgarskega ministerskega predsednika. Istotako ni resnično, da bi bila Srbija na zahtevo bolgarske vlade izročila tri v Belgradu živeče bolgarske dijake.
Srbski časnikar Božidarovič je v Londonu praznoval 40Ietni jubilej kot časnikar. Preteklo je 15 lei., odkar je londonski dopisnik "Novega Vremja' in deset let, odkar je v Londonu predsednik društva zunanjih dopisnikov.
Drugi shod srbskih časnikarjev se bo vršil letos ob Binkoštih o priliki petindvajsetletnice obstoja časnikarskega društva.
Protialkoholno gibanje med Srbi. Dne 17. marca je bilo v srbski čitalnici v Zagrebu predavanje o "anti-alkoholnem gibanju med Srbi".
Mednarodna razstava v Sofiji. Bolgarska vlada namerava povodom praznovanja petindvajsetletniee vladanja kneza Ferdinanda, ki se bo vršila 1. 1912, prirediti mednarodno razstavo v Sofiji ter pripravlja vse potrebno že sedaj. Trgovinski minister bo zahteval vsako leto po dva milijona levov za stroške.
Srbska banka je imela v 1. 1906 prometa 403,455,594 K. Čisti dobiček znaša 287,265 K.
Bukarešt, 19. marca. Politiški krogi v Rumuniji menijo, da se Munir paša, odposlanec sultanov, mudi v Bukarešti! zato, da poizve, na kakšno stališče bi se Rumurija v slučaju bolgar-sko-turškega kon.likta postavila.
Carigrad, 20. marca. Turška vlada je poslala poslanikom okrožnico, kjer poroča o delu macedonske komisije glede na reformo pravosodstva. Vlada je imenovala pravosodnega nadzornika, zvišala število državno-pravdniških namestnikov, jim izboljšala plače ter uvedla hitrejše justično postopanje.
RAZNOTEROSTI.
Ženska mednarodna umetniško-obrtna razstava v Petrogradu. Rusko žensko umetniško društvo je odprlo v Peterburgu te dni svojo jubilejno razstavo. Društvo namreč obstoji že 25 let. Razstava ima dva oddelka: v prvem oddelku je čista umetnost, v drugem pa vse, kar k umetnosti spada. Po svoji dovršenosti odlikujejo se u-metniški proizvodi kneginje M. A. Šahovske, gospe Junker-Kramske, ba-ronese Brangel, kneginje Imeritinske m dr. Zelo zanimivi so tudi razstavljeni izdelki kraljice danske (mrežice in vezenje), grenlandskega (rokavice in uhani.) in bavarskega ženstva (razne dragotine).
Gorki v Italiji. Nepričakovano hitro se je razširila slava ruskega ski-talea po svetu. Toda zvezda njegove slave je začela bledeti. Dasiravno so ga ob njegovem povratku iz Amerike z navdušenjem pričakovali v Italiji, je tam doživel svoj padec. Spisal je dramo "Otroci solnca" in jo ponudil napoljskemu gledišču, ki jo je pa odklonilo. Nato jo je ponudil gledišču v Rimu, ki jo je vprizorilo, toda igra je propala in Gorkega so izžvižgali. Mimogrede povedano, omenjena drama tudi v Nemčiji in Rusiji ni uspela.
Kaj je dražje, konji ali avtomobil? Že večkrat se je pretresavalo vprašanje, stane li več vzdrževanje avtomobilov ali pa vozov in konjev ? Neki angleški sport man je leto dni delal poskus in na temelju teh izkušenj je prišel do nastopnih uspehov: stroški za vzdrževanje avtomobila od šestnajst konjskih sil so znašali na leto 3680 mark, stroški kočije z dvemi konji 3660 mark, torej 20 mark manje. Temu nasproti je treba pa* pripomniti, da je avtomobil prevozil v letu 6417 angleških milj, kočija s konji pa le 2500. Ako se vzame to število v po-štev, tedaj se pride do sklepa, da je vzdrževanje konj in kočije dražje ne-to pa vzdrževanje avtomobila.
Največja jadrnica na svetu. Tvrdka R. C. Rickmers v Bremenu je dala zgraditi največjo jadrenico na svetu. Ta ladija je dolga 134 metrov in ima pet jarbol in njena jadra imajo skupno površino 4650 kvadratnih metrov.
Rdeči Gentleman
je izšel in ae dobi I. zvezek za I. in II. zvezek pa za 75c. a pošto vred.
Upravništvo "Glas Naroda"
109 Greenwich St., New York.
Samo
lOO
iztisov
je se na razpolago A1CERIKANSKO-SLOVENSKEGA KOLEDARJA za to leto. .Kdor rojakov ga še nima, naj seže po njem, dokler ga je kaj v zalogi.
Upravništvo "Glasa Naroda".
KJE SO?
J. ŠOLAR, ki je bival meseca aprila 1906 v West Charlestonu, W. Va.
JOSIP DRAB ali DRAP, ki je bival meseca aprila 1906 v Darragh, Pa.
B. SETINA, ki je bival meseca marca 1906 v Cherokee, Kans.
ANTON STERLE, doma iz Poljan pri Rakeku, ki je bival meseca novembra 1905 v O'Reilly, Miss.
LEOPOLD LOVŠE, ki je bival meseca avgusta 1906 v Herminie, Pa.
LUKA ZORMAN. ki je bival meseca aprila 1906 v Reitz, Pa.
IVAN TURK, ki je bival meseca decembra 1905 v Cumber!andu, Wyo.
FRAN OBRECTA. ki je bival meseca olktobra 1905 v Lloydellu, Pa.
IVAN ORANIČ, ki je bival meseca septembra 1906 v Chambersville, Pa.
Vsi tu označeni rojaki, ki so med tem časom premenili svoje naslove, naj nam nemudoma blagovolijo naznaniti svoje sedanje bivališče.
"Glas Naroda",
109 Greenwich St., New York, N. T.
(27-3—3-4)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom Slovencem in bratom
Hrvatom v Kansas City, Mb., naznanjamo, da je za tamošnji okraj in okolico naš zastopnik
Mr. JOHN KOVAČIČ,
1630 W. 9th St., Kansas City, Mo. Priporočamo ga vsem toplo.
Frank Sakser Co.
ROJAKI,
kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW YORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno ti*w| vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslnžbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-del v našo pisarno.
To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali.
FRANK SAKSER CO.
mejoi
dolarjev so že Slovenci in Hivatje poslali v staro domovino poFR. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, a ni j eden ne more tožiti o zgubi, zato naj se vsak Slovenec na njega obrne.
Mr. Anton Gerzin,
kteri je odšel iz Hibbinga, Minn., je naprošen, da hitro poravna svoje zadeve, drugače si bode sam imel pripisati nasledke.
Več prizadetih.
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskuSnjo naj pošlje 10c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasie narastejo, če ni to| resnica plačam vsakomu $500.
Jakob Wahcic,
329 SOUTH FRONT STREET,
STEELTON, PA.
Naznanilo,
Rojakom Slovencem in Hrvatom kteri potujejo čez Duluth, Minn., pri poročamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon-a,
409 WEST MICHIGAN «T., DULUTH, MINN.,
kteri ima svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsak rojak j* pri njemu najbolje postrežen.
Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po našem po sredovanja. Zastopa nas v vseh po slik; torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne žev, kterih v Doluthu tudi ne manjk* Spoštovanjem
FRANK 1AKSKR OO.
ROJAKI SLOVENCI
PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
= „ZDRAVJE" =
Novih
50.000
iztisov
se zastonj razdeli med Slovence
■ cc
lE^isrcriGhA. »ZZDZE^^tctie
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
D* E. G. COLLINS MEDICAL INSTITUTE1
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem ) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zak-Lad »ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. L edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične]^ bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih bolezni j ostane tajno.
Ozdravljen: reumatirma v rokah, nošah in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
W '
MiKE NOVAK,
1-53 Molilen Avenue, Pueblo Colo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolni vsi Vašo željo Vam pošilam mojo sliko, katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Va<a zdravila, katera ste mi posilaii, k^-r jaz s<. in sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Y;;s priporočujoč,j ostajam Vaš prijatelj
MIKE NOVAK.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezt n v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezi n in vse diu.^e podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite z-istonj, ako pismu pr iložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
140 W. 34th St.
S MEDSOflL INSTITUT!
New York N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v kratkem po pol n-^a ozdravljenja.	,
KOLIKO JE URA?
To Tam Elgin ali Watham pre vedno najtočnejše kažejo ! Veliki cenik, opremljen z več sto slikami teh ur in drage različne zlatnine po naj-nižih cenah se dobi brezplačno in poštnine prosto od
"SLAVIA" Watch & Jewelry Co.
27 THAMES STREET, NEW YORK, N. Y.
Pišite takoj po njega!
Rojakom	p-
r.aznanjam, da j». za tamošnji okraj moj
edini pooblaščeni zasiopniK za vse posle
JAKOB ZABUKOVEC,
I 1 4824 Blackberry Alleys	Pittsburg, Pa.
Crai'i.t- lire: vsak dan en cl«j AS. ure, r, r t.b sobot-1 h ^ 8. ure zvečer.	^
---- — " i.--'V
Frank Sakse:
MARKO KOFALT,
249JSo. Front St., STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kuj nih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvrSujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter poSiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.



»t
"Winnetou, rdeči gentleman
Spisal Karl M&y. Priredil za "Glas Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
"Kaj je bilo?" me vpraša Bernard.
"Nekaj bo našli v reki, mogoče celo Holfertovo truplo."
Winnetou posluša. Potem bi bila izdana, naša prisotnost.
"Ali vrjame moj brat, da zamore truplo priplavati tako daleč?"
"V posebnih slučajih že. Tukaj je reka globoka, deroča ter ima gladke bregove, kteri ne v jame jo nobene stvari."
Ne da bi kaj rekel, se dvigne in zgine med drevjem. Jaz vem, kaj namerava. Pod varstvom gozda gre tako daleč proti reki, da se ga ne more več videti. Nato gre k reki, da plava in se prepriča, kaj so videli pravzaprav Comanchi.
To ni brez nevarnosti, dasi je najizvnstnejši plavač, kar jih poznam. Prvič bi utegnila imeti kapitan in Conehez tiste misli, da bi tudi hotela videti, kaj je bilo. Drugič bi utegnili sumiti tudi Comanchi kaj nepravilnega, kjer je telo s svežo rano, mora biti nekdo v obližju. V tem slučaju bi se oddaljili samo navidezno in bi se potem vrnili, da se prepričajo. Pravilo vojske je, da se nobene utrdbe ne izpusti, ampak da se vse vzame. Jednako mora biti na divjem zapadu; tukaj je pravtako nevarno, če človek ne ve, koga ima za seboj.
Daljava, ktero mora preplavaiti Winnetou doli in gori, znaša primeroma pol milje. Dober plavač bi rabil pol ure za to daljavo, vštevši tistih deset minut po suhem. Še ne i>o četrt uri usfcane kapitan s svojim spremljevalcem. Mi jih nismo mogli pridržavati.
Kar sem slutil, to se je zgodilo. Jahata do počivališča comanškega in jo udarita nato proti reki. Zdaj moramo na vsak način pomagati Winne-touvu. Kjer je Šel v vodo, je pustil orožje in obleko ter ima k večjem nož; pomagati inorom le jaz, seveda tako, da me ne zapazita. Zgrabim svojo puško.
"Ostanite tukaj!"
Po teh besedah zapustim svoje skrivališče in hitim, kot je mogoče med drevjem, k robu gozda; ustavim se na taki točki, da imam vso okolico v svoji oblasti. Toda predno pridem do tam, dvigne kapitan puško in ustreli v vodo. Zgrešil je. Poznam Winnetouvovo spretnost v potapljanju. Par sekund po strehi švigne protu bregu, plane na suho in zgrabi kapitana. Ziaj dvijme Conr-hez pu>ko. Ne morem druzega kot streljati; toda življenje mu moram pustiti. Bliskovito se obrne Winnetou od kapitana, plane nad Con-ebeza ter mu dvigne cev puške v trenutku, ko sproži. Strel gre v zrak. Winnetou mu iztrga puško, jo prime za cev in začne obdelovati s kopitom nasprotnika. Medtem pa si opomore kapitan ter skoči s kopitom nad Win-netouva, kteri se mu pa še pravočasno umakne.
Začne se boriti proti obema; v tem trenutku se zasliši od spodaj glasno vpitje, rganil >em torej tudi glede druge točke. Comanchi niso bili tako daleč, da bi ne slišali kapitanovega strela. Zdaj se vračajo v diru.
Komaj jil; zapazi Winnetou, izbije kapitanu puško, ktera je bila k sreči jednocevka, vrže jo v vodo ter steče kot preganjana divja zver ob reki.
Jaz vem, da teče on tako, da se zamore za deset minut meriti z vsakim konjem. Mene je učil te skoke, pri kterih se človek poganja bolj po zraku kot po zemlji. Telo se nagne na jedno nogo, ktero se potem proži tako dolgo, dokler se ne začne tresti. Nato se menja z drugo. Prej kot v desetih minutah je pri obleki; nato teče še nekaj časa, predno zavije v gozd, kar je bilo zelo pametno.
Ja/. drvim na vso moč do našega skrivališča.
'' Pokonci! M i moramo bežati!''
4'11 devils! Kam pa. recimo?" vpraša Sam. "Tam prihajajo Comanchi; liela človeka sta tudi poleg."
"To je baš sreča. Šli bodo mimo nas in se bodo višje morali truditi, da bodo nasi i Winnetouvovo sled. Hitro s konji na rob. Ko odidejo mimo, jahajte z vso naglico po njihovem sledu z i*>ko, da ne najdejo pozneje vaših sledov. Jaz zaostanem, da vam stražim ozadje in pričakam Apacha."
"Ti sam?" vpraša Sans-ear.
"Seveda," mu odvrnem in pogledaim pomenljivo na Hoblyna, kteremu še vedno ne moremo zaupati. "Drugi niso še dovolj izkušeni, zato jih moram prepustiti tebi!"
"Well, potem pa dalje; baš zdaj so mimo!"
Rcj* zdrve v temu trenutku zadnji Comanchi mimo nas. Zdaj je med nami in njimi gorski rob tako, da nas ne morejo videti. Sam odjaha ž njimi,
jaz pa zakrivam sled po možnosti. Baš ko končam, zašumi nekaj pred menoj. Winnetou stoji pred menoj.
"Uff! Comaški šakali iščejo Apachovo sled. Kje so tovariši mojega brata*"
"Odjaha!i so."
"Moj brat ima vedno pametne misli. Bledolicniki ne bodo čakali d 'igo na naju!"	j
Obleče se naglo, ker se do zdaj ni utegnil ter ipelje konja na prosto. Pogledam proti vodi in vidim, da sva še precej varna. Zato vprašam:
"Kaj je našel moj brat v reki?"
"Truplo bledoličnika. Winnetou je danes dvakrat ravnal kot otrok, kteri ničesar ne misli. Toda on se ne boji; njegovi beli bratje mu bodo tudi odpustili!"
To je priznanje, kterega bi ne bil naredil Apach pred nikomur. Jaz ne odgovorim, ker zdrči na svojem žrebcu kot veter, da ga komaj dohaja moj mustang.
Tam, kjer drži naša pot na desno v gorovje in se loči od comanške, naju čakajo naši. Sam je razjahal in je s pomočjo drugih ovijal konjska kopita. V ta namen m* je moralo razrezati nekaj ogrinjal, ktere smo dobili v Hide spotu. Nato nadaljujemo pot proti breznu. Winnetou gre peš za rami ter zakriva t upat am še viden sled.
Ko pridemo okrog prvega ovinka v breznu, obstanem.
"Bernard, pt-ljife mojega konja; jaz pridem za vami."
"Kaj nameravaš, Charlie?" vpraša Sam.
"Tukaj ostati in čakati, kaj ukrenejo rdečniki."
"Well, to je dobro! Tako hočemo vsaj zvedeti, če pridejo za nami."
Tovariši odjahajo, jaz pa zlezem v grmovje. Ne čakam dolgo, ko za-
ii. jx ket konjskih kopit. Comanchi se vračajo, a ne vsi, ampak samo polovico. Kje so neki ostali? Vsilim oba Morgana; kapitana in Concheza ni. Indijanci prihajajo zelo polagoma in gledajo v tla. Tam, kjer smo se mi ustavili in oviti konjska kopita, se ustavijo. Jeden izmed glavarjev je ž njim. Ta >koči hitro raz konja, sklone se in pobere nekaj; kaj je, ne morem videti. Pokaže; začno preiskavati natančnejše. Posvetujejo se; potem se ločita oba bela in irlavar od čete in gredo peš proti propadu.
Bližajo te in opazujejo vsako, tudi na videz naj nežna t ne jšo stvarico. Xevari'i! trenutek je zame. Vendar pa ne dobe nobenega znamenja o naši i , < 1.1»! i. kri" smo bili tako previdni. Mimogrede vidim tudi pobrani ; piv i i.et v rokah srfavaijcvih. Volnen trak je, kterega je jeden izmed naših i vrgel na tla. Naše življenje je torej res o hišno od nitke.
(Sredo ie malo dalji ; kmalu pridejo do prepričanja, da ni tod lx<xlil | nikdo. Zalo zan:o govoriti.
"Tukaj ni bilo nikogar," pravi Fred Morgan. "Sledovi so morali bitij torej oil nabili konj."
"Toda kdo je bil rdW-nik, kdo oba bela, kterih nismo še našli?" vpraša njegov tdn.
"To :.Y'.'fiio k:t alu, saj nam ne morejo ujti. Rdečiiik je bil nag, zato ne vemo, kteremu plemenu pripada."
"Sicer je pa nama ustregel, če je bilo truplo res od tistega Holferta, kot si rekel,"
"Da, «n je bil. Toda kako je mogel priti Indijanec tje, kjer smo toliko časa taborili? Ali je bil že prej tam, ali je prišel šele pozneje? Mislim —
Več ne morem slišati, ker zginejo mimo mene. Iz pogovora spoznam, da i»mo pred vsem na varnem in da se kapitan ni hotel pokazati Coman-ehom. To se je zgodilo vsekakor zato, ker je le na ta način mogoče presenetiti jx>ročnika. Seveda dvomim preeej nad teim, da bi se jima posrečilo skriti «e pred bistrimi očmi eomamškimi.
Kmalu pridejo trije opazovalci do svoje čete. Glavar nekaj zapove; četa se obrne in zgine za drevjem. Dosegel sem torej svoj namen. Hitim do tovarišev, kteri eo že tako daleč, da jrh d<o j dem komaj za pol ture. Winnetou tne pogleda vprašujoče; jaz povem, kar sem videl in slišal.
"Well," pravi Sam, "posrečilo ae vaan je torej, da smo jih malo potegnili ta nos."	V^JK^fj. ..
V slučajih nesreče
imjenj* udov, ako skoči kost Iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in debavi udohnost. Imejte ga vedno dema in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno rQb znamko sidrom na eti-. 1 i keti.
V vseh lekarnah po 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl Street,	New York.
I/
JOHN VENZEL, |I0I7 E. 62nd Street, N'E., Cleveland, OUn
izdelovalecjkranjskih in nemških
HARMONIK.
■ Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a dele trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelj« li medenine. Cena trivrstnim le od do $80.
Nižje podpisana pri poro- 0 Cam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
107-109 Greenwich Street,
oooo NEW YORK o o o o v katerem točim vedno p i v O, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodite-----------
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe ... — .......
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich SI., New York.


Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo. Upravnistvo "Glasa Naroda".
Cupapie Generale Tiansatlantipe.
(Francoska parobrodna družba.)
.......14,200 ton, 30.000 konjskih moči'
.......„ 25,000
.......12,000 „ 25,01	„
...... 10,00» „ 12,000
.......10,(i(H) „ 12,'MM) „
8,0t»u „ 9,000
y,ooo 9,»»o
p
AOSTB0-AHSBICAM LINE
Regularni potni parnlkl
"Francesca" odpluje 20. aprila.
ss
Laura" odpluje 7. maja.
vd/IJo med Ntfw Yorkom.jrrstom In Reko.
NajpnpravuejSa in najcenejša parobrodna €rta v Ljubljano ift sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO^centov, Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. C& Co., General Agents,
3 Washington St., New York.
I ^

CUNARD LIN
CARINIKI PLUJEJO MED
TRSTOM, REKO !N NEW YOIil,
MIA
PABM hI IMAJO J \ KO 0HSKŽEN FOkRl! PRESTO!'«, Na KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA R t ZRE DA.
odpluje iz New York a dne 11. aprila.
odpluje iz Torka diie 25. aprila.
odpluje iz New Yorka dne 2. maja.
*.NN0NLA so parni ki na dva vi.
PA10N1A
1ILT0NIA, SLAV0NI
jaka. Ti pamiki so napravljeni po najnovejšem kroji in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA »o dobra in potnikom trikrat na dan pri nizi postrež na.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a^entje in
Tie Ciarl Steamsbip Co., Lt
BOSTON s	MINNEAPOLIS!	CHICAGO >
State St. OuarAnty Building. 67 Dearborn;. 31-34 STATE ST- NEW YOltfft.
a^jd qJT
FRANK SAKSER CO.,
PODRUŽNICA
6104 ST. CLAIR AVE., N. E.,	CLEVELAND, O.
C/4NTON BOBEK, vodja.
DIREKTNA CRtA DO HAVRE, PARIZA, SViCE, INOMOSTA IN UORUANE.
Postni parniki so:
"La Provence" na dva vijaka......
"La Savoie" „ „ ,, .....
"La Lorraine" ,, ,, ,, .....
"La Touraine" ,, ,, ,, .....
"L'Aquit ine" „ „ „ .....
"La Bretagne" . .................
"La Champagne" ...........................
"La GaScogne" .............................. 8,'dOO
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, HEW YORK,
corner Pearl St., Chesebrough Building.
Parniki od plu jejo od sedfj naprej vedno ob četrtkih ob 10. url dopoludne iz pristanišča št 42 North Kiver. ob Morton St., N. Y.
La Bretagne	6. apr. 1907 *LA LORRAINE 2. maja 1907.
•LA TOURAINE 11. apr. 1907. La Bretagne	4. maja 1907.
♦LA SAVOIE	18. apr. 1907. *LA SAVOIE	9. maja 1907.
La Gaseogne	20. apr. 1907. *LA TOURAINE 16. maja 1907.
•LA PROVENCE 25. apr. 1907. La Gascogne	18. maja 1907.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M. vv# Kozmiriski, generalni agent za zapad.
_ 91 DeaHnrn St,. Chloa^n. |||.
r3
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
najhitreje in najceneje, rename j ošiljatve dospejo na dom v i: dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarja po dnevnem kurzu.
Edini zaupnik y Zjed, državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema hranil c l.nji-e v izplačilo in daje predplačila.
PRODAJA PAR0BR0DNE LISTKE
z i vse paroui'oi.iK
po
Iz i.-:, h
Potnike iz Clcvclaada, C., ?-> e;:;:e v :;c\v \o?ku i!di pisarno, preskrbi vse za p-t j..go i:i < dve. velja in je to velike vr dnosti.
už:-e::ec jih dovede v glavno parr.ik, kar potnika nič ne
Dobi se v podružnici "Glas Naroda"
po
cent stevuk


ROJAKi, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI *
Za vsebino msaratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravnistvo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
ROJAKI, «A*«ČAJTE SB NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!


"Sfi
" - fs
;o»
R!
p
S I
l Dr WALN1UTH
BOLNIKOM NA ZNANJE.

(t.
haši po celem svetu slavni profesorji.
r
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe conipnniji, da ne padejo na sleparsfcvo nekaterih, zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Ijaboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Nazna nimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Instituti v zvezi kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodili uašil; zdravnikov zdravila.
$500 plačamo za uspešno odsodbo,
tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kater se predrzne obljubiti ali prodajati ,,Orosi" zdravila.
Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje I z? Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni zagotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere vpči-noma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.	»
■ Kdo Yam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi?	-
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas.
'•beden drugi zdravnik Vam nemore take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mi 1 Zato bolnik*
pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili.
Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila iu se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo presedanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.	^
Tistim katerr trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih!	*
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ak" se v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdra\iii. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popol^ rnma ozdraviti morejo.
• • • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! • • • Samo še kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse moJ goče bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da ae t Človeka razširi in kako da človeško telo propade ako b "Dusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen zdravniku povedati ali popisati. Se nobena Zdravniška knjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznani ij kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost ne pridejo. Mi pošiljamo tudi r staro domovino zdravila in bi>o o dravili samo v mesecu Novembru 2 sto 54 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovoev kakor tudi mnogo 1 Trozf ga stanu iz stare domovine in to je dober dokaz, da so naši zdravili neprekoslivi in da so prispeL do največjega človeškega znanja. Vsaki kateri nam pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena. PIŠITE NA SLOVENSKI ODDELEK:	?< s
AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York. .
Vmim* m»mi ^ odti o<>miiHe i. TaH^oodlO. vtdal.