SLaVKO i Knlpic tOubUena j —..«. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 244 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 18, 1937 LETO XL — VOL. XL, Zanimive vesti i i življenja ameriških Slovencev po številnih nalili naselbinah V mestni knjižnici Riverside Branch, v New Yorku, so razstavljene štiri slike slovenskega slikarja g. Peruška. Slike so biie knjižnici posojene po Ani Krasna. V Indianapolisu, Ind.. je umrl rojak John Škoda, star 51 let. Pokojni zapušča ženo in tri odrasle otroke. V Johnstownu, Pa., je umrl rojak Frank Krajec, star 48 let, doma iz Rakeka na Notranjskem. — V Triadelphiji, W. Va., je pa pri delu pod zemljo ubit Ignac Debevc, star 51 let in doma iz Bočne pri Poljanah nad Škofi o Loko. Bil je samec. V Ameriki zapušča dve sestri. Zadnje dni je umrl v Yale, Kans., rojak Frank Pristernik, star 53 Jet in rojen pri sv. Duhu na štajerskem. Podlegel je srčni hibi, ko je bil dva dni v bolnišnici. Tu zapušča brata, v stari domovini pa nlater, dva brata in sestro. V Johnstown, pa., je za pij učni-co umrl Vinko Jagič, star 51 let in rojen v Hrastovi j ah. V Ameriki je živel trideset let. Zapušča zeno in štiri otroke. V Mclntyre, Pa., je za rakom Umrla Antonija Kalister, rojena Bele, stara 48 let in doma iz Goč pri Postojni. V Ameriki je bila osem 1st in zapušča moža, štiri hčere, brata in dve sestri, v starem kraju pa sina. V okrajni bolnišnici v Milwaukee se nahajajo: Anton Groser, ki je bil operiran na želodcu, nadalje rojaki Kranjc, Volušek, Vidmar, Mrs. Kosec, Klemenčič in Miss Kodrič. — Istotam so se poročili: Math Barborič in Mary Kocjan, Ciril Zvonar in Elizabeta Klančnik, John Vidergar in Florence Hildebrant. — V She-boyganu so se poročili George Tečlag in Helena Smerke ter Viktor Repenšek in Gena Virant. V bolnišnici v Ely, Minn., je umrl rojak Frank Gruden, star 44 lot, in doma iz Kale pri Goril iem Logatcu. Sledeči rojaki so zaprosili za državljanske listine v Ely, Minn.: Uršula Malovašič in Fn.nk Malovašič, Frank Kožar, Frank Trdan, Anton Krištof, Anton Okorn, Frank Križman, John Novljan, John Zobec, Jos. Dolinšek, Valentin Novljan, Anten Petrič, John Kovač, Jos. Oberstar, Frank Rush, Louis Mehle, Frank Novosel, Anton Kuzma, George Brojkovič in Theodore Vesel. Burton kritiziran Iz Atlantic City, N. J., se poroča, da so delegati C. I. O. na Sestanku ostro obsoditi cleve-landskega župana Harold Bur-tona, ker se je poslužil vojaštva in policije, da je teptal fci-vilne in politične svobodščine državljanov, ki so se borili za svoje pravice in za boljše življenje. V mislih so imeli jeklarski štrajk, ko je dal Burton poklicati vojaštvo v mesto, da je razbilo jeklarski štrajk. Na sestanku je bila sprejeta ostra resolucija proti Burtonu, ki je očitno dokazal, da drži z veliko gospodo in da mu ni za napredek in koristi delavcev. Seja Slavčkov Redna mesečna seja "Slavčkov" se vrši nocoj ob 6. uri, seja staršev pa ob 8. uri. Znano je, i Pa ga ni bilo treba dosto tola-I žiti, ker sem vedel, da r.e Je Johnu vseeno dobro zdelo, da ima tako zauber ženko. je treba bati itd. Lovec, ki ubije medveda, se mora s posebno molitvijo zavarovati zoper maščevanje medveda. Razen tega mora lovec odrezati ubitemu medvedu glavo in šape in jih takoj pokopati na tistem kraju, kjer ga je ubil. Dasi so kože brez glave in šap manj vredne, pa- se Giljaki vendar vedno ravnajo po svoji veri, saj pravijo, če kak lovec pozabi takoj odrezati glavo in šape in jih zakopati, ne bo potem nikoli več ubil kakega medveda. Ako kak Giljak vendarle kdaj prižge kako vžigalico, mora dobro paziti, da sam ne zgori v tem plemenu. Na noben način ne sme vreči vžigalice v vodo, saj bi s tem umoril duha ognja in bi zastrupil duha vode in bi imel kar dva smrtna greha. Giljaki ne smejo ne pisati ne risati, ker bi se potem lahko zgodilo, da bi se vsa njihova pota zmedla in se tako zapletla, kakor so tiste črte, ki bi jih napisal ali narisal in tako bi trpeli mnogi sorojaki, ki bi bili takrat v gozdu. Navzlic tem čudovitim posebnostim pa so Giljaki jako dobrosrčni in gostoljubni ljudje. Giljaki ne bežijo pred tujci in tudi priznavajo dobro stran civilizacije, vendar je nočejo sprejeti, ker se bojijo, da ne bi s tem razžalili svojih bogov in duhov, ki bi takoj pokončali vse njihovo pleme. Vsi, tudi najopreznej-ši poskusi Japoncev, da bi pridobili Giljake za civilizacijo in kulturo, so bili doslej zaman. Sahalin, ta otok petroleja in vere v duhove, odločno zavrača sleherni in tudi najmanjši poskus za sprejem civilizacije in kulture. -o- IZ domovine —Strahotna povodenj ob Muri. Letos je že dvanajstič obiskala strahotna povodenj naše Prek-murje in vselej napravila ogromno škode. Takšne povodnji, kakor pa je zadnja, ki je nastala zaradi silovitega dežja posebno še v sosednji Avstriji in neura-vnane struge reke Mure, ne pomnijo že desetletja. že v soboto popoldne so morali prebivalci vasi Dokležovje be-:ati pred vedno bolj naraščajočimi valovi iz svojih stanovanj na višja mesta, da bi rešili vsaj svoje življenje, če jim že voda odnese ali pa uniči tako rekoč vse njihovo premoženje. Hitro se spustili vso živino iz hlevov in jo odgnali na varno. Nekateri niti -liso imeli dovolj časa, da bi zbežali od doma in so se v silnem strahu zatekli kar na strehe svojih hiš, ki so se že majale v temeljih. S streh so v smrtnem trahu klicali na pomoč. V hipu je bil ustavljen tudi po vseh cestah in potih promet med Medji-murjem in Prekmurjem. Razen Dokležovja so morali ljudje bežati tudi iz številnih drugih okoliških vasi na prekmurski strani, med drugimi Srednja in Dol-lja Bistrica, črenšovci, Kod, ^etešovec, Bence in Kctoriba. V teh vaseh je voda porušila mnogo hiš. žalosten je pogled na ravnino med prekmurskim središčem Mursko Soboto in Dol j no Lendavo, ki se je ob tej povodnji spremenila v pravo široko morje. Iz njega gledajo eamo strehe hiš in vrhovi dreves. Velika dela, ki so bila namenjena uravnavi toka reke Mure, so znova pokvarjena. Voda je podrla tudi veliki jez pri Sv. Martinu, ki ga je zgradil hidro-tehnični oddelek za regulacijo Mure. Pri Razkrižju je voda na več mestih odnesla cesto, tako da je za vsak promet nesposobna. Veliko škodo je povodenj napravila tudi s tem, da je ljudem odnesla velike kupe drv, ki so jih ravno pripravili za kurjavo čez zimo. Vsaj približno so mogli do-sedaj oceniti, koliko zemlje je pod vodo. Računajo, da je voda zakrila približno 20,000 oralov. Podrobnih poročil o tej vodni ka- lip- ' ' _ ............—•—•— Kdo je bil bolj preplašen, avtomobilisti ali bik, ki je ušel iz klavnice, je težko povedati. Vsekakor se pa avtomobilisti niso čutili nič kaj varne, dokler je bil gospodar cev -nega prometa — bik. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN BOMB — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER an S« Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto 55.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za. Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta (3.50. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto, $5.60; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.8. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, «3.50 tor 6 months. Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.50 per year, »8.00 tor « months. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 6th, ltfGS, at the Post Office at Cleveland, Ohio, unclear the Act ol March Sd, 187B. No; 244, Mon., Oct. 18, 1937 Kako se "vzgaja" mladina Imeli smo že parkrat priliko omeniti neko Mary Jugg, ki se vsak mesec s"pametjo krega v "Mladinskem listu," katerega izdajal S. N. P. Jednota za mladinske člane, ki so organizirani v omenjeni organizaciji. Ta Mary Jugg — nekateri trdijo, da je soproga urednika "Prosvete" Mr. Molek-a, priobčuje neka namišljena pisma v "Mladinskem listu, katera ji baje piše neki otrok glede — postanka sveta. Iz pisanja je razvidno, da ima otrok mnogo več pameti in soli v glavi kot pa Mary Jugg. A^arička Jugg piše, da ji je neki dečko, katerega prvo ime je Edward, napisal sledeče pismo: "Kako morete pogledati čudovito bitje, katerega imenujemo Mož in reči, da ga Bog ni ustvaril? Poglejte svoje oči! Kako krasne in perfektne so! Tak kompleks, ta ljube-znjivi mehanizem mora biti delo Najvišje sile." Tako pravi Marička Jugg, da ji je pisal mladi Edward: Priprosti otrok torej trdi, da je človeka Bog ustvaril, ker si drugače ne more tolmačiti, človeškega bitja, ne da bi prišlo na svet ustvarjeno po moči Najvišje sile. Otrok to dobro razume in tudi pametno sklepa, ne pa Marička Jugg. Pametnemu otroku Juggova tako-le odgovarja: "Nikar niti za trenutek ne misli, moj dragi Edward, da je bilo človeško oko vsajeno v glavo kot se zasadi svoje iglic v glavo dolike, (Imenitna logika, primerjati živo stvar z mrtvo.) Oko se je RAZVILO kakor vsak drugi organ človeškega telesa. V najnižji obliki življenja, pravi Marička, oko ni bilo druzega kot živec z nekoliko pobarvane snovi — tako nekako kot punčica v tvojem očesu. Ko je bilo oko tako, je moglo razlikovati samo med svetlobo in temo — ničesar druzega. Iz tega se je oko razvilo v priprosto oko in v spojeno oko! "Toda ne misli, dragi Edward, da se je vse to zgodilo z enim migljajem očesa. Najbrž je vzelo milijone in milijone let, da je to prišlo na dan .... In da se vrnem k tvojemu vprašanju, nadaljuje Marička Jugg, ali bi perfektno Bistvo bilo zmožno SPLOH KAJ ustvariti in bi vzelo to BISTVO toliko let eksperimentiranja ;n obotavljanja? . .... In praviš, da je oko perfektno? toda ali nimajo mnogi ljudje slabe oči in veruješ, da je NAJVIŠJE bitje, ki je perfektno, moralo ustvariti kaj slabega?" Na to neslano izvajanje je Edward odgovoril Marički Jugg tako-le: "Seveda vem,' da imajo nekateri slabe oči, toda oči so postale slabe, ker so jih ljudje zlorabljaj, ne pa ker niso bie perfektno ustvarjene." Iz tega odgovora zopet vidite, kako imenitno poseka v najbolj primitivni resnici otrok — učenjakinjo Maričko Juggovo. S. takimi traparijami se vzgojuje mladino pri S. N. P. J. Mary Juggova se sama v jame v past takoj v začetku, ko trdi, da seje oko razvilo iz živca in pobarvane snovi. Ja, za božjo voljo, vendar. Marička, kdo je pa ustvaril tisti živec in tisto pobarvano snov? Sama se ni naredila. Marička dobro ve, da če nima centa ali dolarja v žepu, da nima denarja, torej brez nič jc nič. Povejte vendar kdo je ustvaril tisti živec, tisto pobarvano snov? Ali ste jo mogoče vi? Drugič si daj« Marička slabo spričevalo, ko dvomi, da bi Bog ustvaril svet v milijonih letih, ko je "eksperimentiral" in se "obotavlja!." Marička, sveto pismo v roke, pa boste videli tam zapisano, da je Bog ustvaril svet tekom šestih dai, ne da bi eksperimentiral milijone in milijone let. Kaj ste vi menda tedaj zraven stali, ko je Stvarnik, "eksperimentiral? Skoro mislimo, da ste vi v resnici nekak tak eksperiment s zasoljeno pametjo. Vsaj vaša pisava cika na to! Ali niso največji učenjaki vseh vekov, med njimi Aristotel in Sokrat logično poudarjali obstanek Najvišjega in Večnega bitja? Ali niso skoro vsi-veliki znanstveniki neprestano poudarjali obstanek Neskončnega bitja, skozi vsa stoletja in Lincoln velik kristijan, ki je hodil v cerkev in molil k Bogu, in enako mu sledi veliki Roosevelt, ki ne zamudi nobeno nedeljo službe božje?! In kaj ste vi proti tem možem, ki s ponosom trdijo, da so ustvarjeni od Boga, a vi Marička, ste pa tako žalosten eksperiment božjega stvarstva! Ni čuda, da nimate mladine za seboj, ko pišete take tra-parije, da vas lahko poseka osemletni dečko! Žalosten eksperiment ste, Marička Jugg, od sila žalosten in trapast eksperiment, ko vas morajo otroci učiti velikih resnic! —.—.—„——.—.—.———.—.—•—.—.—.—.—.... Kaj pravite! V letu 1936 je Amerika dobila zopet 41 novih milijonarjev. Ta preklicani Roosevelt bo pa res spravil deželo na boben in kapitalisti bodo morali na relif, kot je videti. — * * * Ali se še spominjate, kako je časopisje vpilo proti šerifu Sulzmannu in imenovalo okrajno ječo "Sulzmannov hotel?" Zdaj vidimo, da je bil "hotel" jako priljubljen, ker pod Sulzmannom ni noben jetnik pobegnil, pod sedanjim šerifom pa kar trije en dan. * * * Brali smo, da bi dala vlada Clevelandu 200 železniških voz krompirja za reveže, če bi se dobilo primerno skladišče zanj. čemu skladišče? Naj bi: ga kar takoj razdelili med potrebne in ti bodo že vsak za svojega skrbeli in ga spravili. Ženske ne smejo jesti medvedje pečenke Dogovor med Rusijo in Kitajsko o nenapadanju, ki je v prvi vrsti rtaperjen proti Japonski, jako ovira položaj na Daljnem Vzhodu. Ruse ne zanima le usoda Mongolije, marveč jim je še več do svojih posestev, ki jih imajo na severnem delu otoka Sahalina, kjer so pred kakimi 12 leti odkrili velike zaloge nafte. Južni del otoka pa je od leta 1905 last Japoncev, a vrelci petroleja so izključno le na obrežju severnega dela otoka; na ta del otoka so v dobi ruskih carjev pošiljali politične obsojence. Tu so dobili Japonci važne koncesije, a teh dogovorov sovjetska Rusija ni obnovila. Tako Rusi kot Japonci bi radi imeli zase bogata ležišča pri-rodnih zakladov na otoku. Otočani na Sahalinu se kaj malo brigajo za te zaklade. Na severnem delu Sahalina živijo Tunguzi in Oroki, a v južnem, japonskem delu, bivajo .ljudje, ki ne spadajo k mongolskemu plemenu in ki znanost o njih trdi, da so poslednji ostanki praprebivalcev otoka. Razen teh prebiva na severu in ob ru-sko-japonski meji otoka pleme Giljakov. Giljaki se popolnoma razlikujejo od drugih otoških prebivalcev in imajo prav svojske šege, ki so najzanimivejše od vseh šeg drugih plemen na Daljnem Vzhodu. Giljaki sličijo nekim plemenom vzhodne Sibirije in znanstveniki pravijo, da so mešanica mongolsko-indijskih plemen. Giljaki ne poznajo nikaRe državne enotnosti, marveč živijo v rodbinskih zadrugah in poročajo se le s člani bližnjih in daljnih sorodnikov. Njih vera je kaj preprosto verovanje v duhove. Vsako živo bitje, vsak predmet in vsaka prirodna sila jim je sedež'božanstva, ki ima tudi oblast nad temi predmeti. Na vse kriplje se Giljaki upirajo civilizaciji. Nikoli se ne umivajo, ker pravijo, da je umivanje smrtni greh, in sicer zoper duha, ki je v vodi in ki se z umivanjem vznemirja. Namesto da bi se umivali, se mažejo z mastjo od morskih psov. Vsaka družina tega plemena ima svojo kočo, ki je narejena, iz brun in kož; imenuje se "taf." V tej stanujejo poleti. Posebno kočo imajo za čez zimo, ki je zgrajena iz opeke in prsti in ki se imenuje "toraf." Koče nimajo oken, ker bi bila okna greh zoper duha svetlobe. Dim vhaja iz koče skozi majhno odprtino vrhu strehe, a ker je toliko dima v koči, imajo vsi Giljaki bolne oči. V vsaki koči gori ogenj, ki ne sme nikoli ugasniti. Na Sahalinu lahko dobiš vžigalice, a teh Giljaki ne uporabljajo, saj so prepričani, da so jih Rusi in Japonci iznašli v zvezi z vragom. Razen tega pa vžigalica tudi dogori in ugasne, a to je spet greh, ker se s tem ubije duha ognja. Giljaki si še zmeraj delajo ogenj ko v pradavnini: da drgnejo les ob les. Giljaki nočejo modernih pušk, dasi jim jih Rusi in Japonci radi prodado. še zmeraj uporabljajo frače, sulice, loke in puščice, češ da so duhovi teh strelskih priprav starejši in imajo več moči, da pogodijo plen. Giljaki lovijo medvede, jelene, srne, divje koze, morske pse, lisice in podlasice, ki njih kože prodajajo ruskim trgovcem za čaj, sladkor, tobak in žganje. Poglavitna prehrana Giljakov so ribe, divje sadje, mast morskih psov in medved i-j meso, iz katerih pripravljajo razna, včasih kaj okusna jedila. A tudi glede na to imajo svoje posebnosti. Tako na primer, smejo moški jesti vsakršno medvedje meso, a ženske ne smejo jesti pečenega, češ da je to smrtni greh zanje. Poglavarji posameznih naselbin so očetje, ki jih je—kakor tudi mater—-večkrat kar po 30 do 40 v eni družini. Giljaki ne poznajo nobenih razlik v družinskih vezeh in ne delajo nobenih razlik med očetom, bratom ali bratrancem. Očetje določajo imena otrok. Dečki dobijo ime lepih moških lastnosti, hot Hrabrost, Modrost, Previdnost itd. Deklice pa dobijo ime po tem, kar se je vprav ob rojstvu dogodilo v koči. Zato se imenujejo dekleta tudi Ogenj, Mastna rib#, Prasketanje itd. Ko dajejo imena, strogo pazijo, da nimata dva otroka iste številne družine enakih imen. Če se pa to le pripeti, pravijo, da je to znamenje, da bo dotični otrok v prvem letu življenja umrl. Ime mrtvega človeka se ne sme izgovoriti tako dolgo, dokler ni ubit prvi medved po smrti tega človeka. Če ga pa kdo le izgovori, pomeni, da dotični mrtvečev duh nima pokoja v grobu. Ne sme se izgovoriti niti ime medveda, ker je medved pri njih najmogočnejše bitje in ima hud pogled. Zato mu pravijo modrijan, gospodar gozdov, starček, tisti, ki se g? Marion Mileij iz Cincinnati, O. je zmagala pri igri golf v Memphis, Tenn., ko se je vršila tekma med žejiskimi igralkami. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 18, 1937 ____________—r— 5 KRIŽEM PO JUTROVEM Po nunlkni l»flrmlv» K. M»7» Kawwasi so se še strumne.je vzravnali, ljudstvo je zajel groben molk in kodža baša kot kadi je odprl usta ter povzel besedo. S hreščečim glasom je govoril: "V imenu preroka in v imenu padišaha, ki mu naj Allah nakloni tisoč let! Zbrali smo se, da sodimo o dveh zločinih, ki sta se danes dogodila v našem mestu in okolici." Svečano je pomolčal ter mignil enemu kawwasov. "Selim, pojdi sem! Pripoveduj, kaj se ti je pripetilo!" Kawwas Selim je stopil pred svojega gospoda in pripovedoval. Lagal je, da se je kadilo. Službeno da je bil zaposlen zunaj mesta, naporno je delal in zasledoval zločince, pa smo planili nad njega, je pravil, in ga mislili umoriti. Le svoji junaški neustrašenosti in svojemu velikemu pogumu se mora zahvaliti, da si je vsaj življenje rešil. Tako je pravil. Resnica pa je bila, da je leno ležal v goščavi za grmom in kadil svoj čibuk. In ko smo ga vprašali, kaj počenja, je dejal, da v mislih hiti za lopovi, ki so tisto noč okradli kmeta in gostilničarja Ibareka ter mu odnesli sto funtov v zlatu pa ženin nakit. Zabavljal je črez slabo plačo, na misel mu ne prihaja, da bi se potil in pehal za zločinci pri taki plači, je dejal, in v miru bi se bili ločili, da ga ni oštel okradeni Ibarek, ki nas je spremljal v Strumico. Kawwas se je ujezil in nas ozmerjal z grdimi priimki. In za njegovo psovanje mu je dal Halef zasluženo plačilo ter ga namlatil z bičem. Tako je bilo. Pravica je bila seveda na naši, oziroma na Iba-rekovi strani. Prijavil je tatvino kadiju in, seveda šele za drag bagšiš, dobil od njega zagotovilo, da bo napel vse moči in tatove izsledil. Sam da se bo postavil na čelo svojim kawwasom in priredil veliko gonjo za zločinci od Strumice do Dojrana. Halef je namlatil kawwasa za psovke, ki nam jih ni bilo treba mirno vtakniti v žep, Ibarek pa se je upravičeno razjezil. Prepričan je bil, da bo vsa policija na nogah za tatovi—pa našel enega samega kawwasa "službeno zaposlenega," mirno je ležal v travi in v "mislih tekal za zločinci." Kawwasovo lažnivo poročilo je bilo seveda naročeno. Mue-barek bi me bil rad spravil s poti pa je nahujskal kawwasa in mu naročil lažnivo pričevanje. Ko je kawwas skončal, ga je vprašal kadi: "In kateri je tisti, ki te je napadel?" Kawwas je pokazal na Ha- lefa. "Tale je!", "Dobro.! Zločinca torej poznamo. Njegov zločin je tudi dokazan. Posvetovali se bomo le še, kako kazen si je zaslužil." Prisedniki so vtaknili glave vkup in šepetali. "Posvetovanje" je bilo kmalu pri kraju. Z velikim dostojanstvom in nad vse svečano je proglasil kadi: "Sodišče je sklenilo, da dobi zločinec štirideset udarcev na vsak podplat in štiri tedne zapora. Tako smo razsodili v imenu padišahovem. Allah naj ga blagoslovi!" Halefu je šinila roka za-pas po bič. Mene pa je lomil smeh "Pa še en zločin se je zgodil," je nadaljeval strogi kadi, "In o njem nam boš poročal ti, brodar!" Brodar je obotavljaje se stopil bliže. Strah ga je bilo, bal se je Muebareka. Kadi mu jc mignil, naj začne. Pa še preden je zinil, sem se oglasil sam. Vljudno sem vprašal kodža bašo: "Ali bi ne hotel vstati?" Res je vstal, nič hudega ni slutil za mojo vljudnostjo. Brž sem ga porinil na stran ter sedel na njegovo mesto v stari sodni naslanjač. "Hvala lepa!" sem dejal. "Spodobi se nižjemu, da izkaže spoštovanje višjemu. Čisto prav si storil, da si meni prepustil sedež." Žal vam ne morem naslikati njegovega obraza. Popisati pa se ne da. Njegova glava, na-taknjena na neskončno dolg vrat, se je zamajala tako nevarno, da sem mislil, zdaj pa zdaj se mi bo zakotalila pod noge. Hlastal je za sapo, požiral in požiral, pa od osuplosti ni spravil besedice iz sebe. Vse, kar je zmogel, je bilo, da je iztegnil svoje koščene roke proti meni, jih dvignil v nemem obupu proti nebu in jih sklenil nad majajočo se glavo. Gledalce je zajel groben molk. Tudi izmed kawwasov se nobeden ni genil. Vse je napeto čakalo, kedaj in kako bi izbruhnila jeza strumiškega zapoved-nika. In ta je končno res tudi našel besedo. Dal si je duška v izrazih, ki jih ni mogoče prevesti v naš jezik. In nazadnje me je nahrul: "Kaj ti je na misel prišlo? Kako se drzneš, da—" "Hadži Halef Omar!" sem prekinil kodža bašo. "Vzemi bič v roke! Kdor zine le še eno nespoštljivo besedo, ki bi mene žalila, dobi bič, da mu bo koža počila, pa naj si bo kdorkoli!" Halef je nemudoma ubogal. "Emir, pripravljen sem,! Le migni mi, pa bom izvršil povelje." Žal je bila razsvetljava pre-pičla, sicer bi bil videl same začudene in prepadle obraze. Kadi me je negotovo gledal. Ni vedel, kaj naj stori, pri kraju je bil s svojo pametjo. Tedaj pa mu je Muebarek mignil. Sklonil se je k svetniku in ta mu je nekaj šepnil. Koj se mu je vrnil pogum. Obrnil se je h kawwasom. "Primite ga! Spravite ga v klet!" Pokazal je na mene. Kawwasi so pristopili z golimi sabljami v rokah. Vse je pridržalo sapo in čakalo, kako se bo*Frank branil. Izdrl sem oba samokresa. "Nazaj,J" sem nahrul policiste. "Kdor se me dotakne, dobi kroglo!" Hip pozneje ni bilo videti nobenega kawwasa več. Porazgubili so se med občinstvom. Prijazno sem se obrnil h kodža baši. "Kaj te je tako razburilo? Čemu stojiš? Zakaj ne sedeš? Naj Muebarek vstane, ti pa sedi na njegov prostor!" Množica se je zgenila, nevarno mrmranje je šlo po ljudeh. Da sem razžalil kodža bašo, tega mi niso tako hudo zamerili, kruti in krivični, padišahov zastopnik menda ni bil posebno priljubljen v Strumici. Da pa sem se prezirljivo obregnil ob "svetnika Muebareka," ljubljenca vsega ljudstva, to pa jim je bilo le preveč. Stari slepar si je znal pridobiti ugled pri ljudstvu, priljubljen je bil, za dobrotnika je veljal, ker je ljudem pomagal z domačimi zdravili in raznimi nasveti. Mnogo sem tvegal, ko sem se lotil tega človeka. Pa najnevarnejši je bil, njega sem moral ugnati, razkrinkati sem moral sleparja, če sem vobče hotel obvladati položaj in dobiti v pest zločince, ki smo jih zasledovali. Razpoloženje občinstva je koj vrnilo kadiju pogum. Jezno se je zadri nad menoj: (Dalje prihodnjič) 1837 _OCT. 1937 □PuncI1 [31415ji!7 i8 r9 101111213 1411516 I7ll819|20[21(22!23 25 ji> [27 ;28 29.30 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV OKTOBER 21.—Mladina šole sv. Vida ima prireditev v šolski dvorani sv. Vida. 23.—Društvo Clairwood št. 40 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma. 23.—Plesna veselica Slovenske zadruge v S. D. Domu na Waterloo Rd. 23.—Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ priredi maškeradni ples v Knausovi dvorani. 24.—Mladinski pevski zbor Slavčki, ples in zabava v spodnji dvorani S. N. Doma. 24.—Ples Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu v Slovenski društveni dvorani. 24.—Društvo Združene Slovenke št. 23 SDZ priredijo plesno veselico v Slovenskem delavskem domu. 24.—Oltarno društvo fare sv. Vida, večerja v novi šoli sv. Vida. 29.—Društvo Orel, plesna zabava v novi šoli sv. Vida. 30.—Društvo Carniola Hive št. 493 TM, ples v avditorije S. N. Doma. 30.—Prvi ples Frances Susei kadetinj od podružnice št. 10 SŽZ v Slovenskem • domu na Holmes Ave. 30.—Društvo sv. Družine št. 207 KSKJ, zabavni večer v Maple Heights, O. 31.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 31;—r Jesenski koncert pevskega društva "Zvon" v S. N. Domu na 80. cesti. 31.—"črnošolec," drama v petih dejanjih, v novi šoli sv. Vida. NOVEMBER 6.—Klub slovenskih vdov priredi plesno veselico v Knausovi dvorani. 7.—Jesenska prireditev z večerjo in "Floor Show," ples, priredi društva Najsvetejšega Imena v novi šoli sv. Vida. 7.—25-letnica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 7.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi jesensko za- j bavo v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. 7.—plesna prireditev društva sv. Marije Magdalene št. 162' KSKJ. Igra, ples in domača zabava, v Knausovi dvorani. 13.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 13.—Društvo sv. Janeza Krst-nika št. 71 JSKJ priredi zaba-; ven večer v Slovenskem domu I na Holmes Ave. 14.—Martinov večer društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ v cerkveni dvorani fare sv. Kristine. j4.—Jesenski koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80. cesti. 14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N, Doma. 14.—Združeni Slovenci na Jutrovem priredijo domačo zabavo v Slovenski delavski dvorani. 17.—Marijina družba, plesna zabava za revne farane, v šolski, dvorani sv. Vida. 20.—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D. 21.—Pevsko društvo Lira, koncert v avditoriju S. N. D. 21.—Koncert Pevskega zbora Cvet v S. D. D. na Prince Ave. 21.—Koncert in ples društva Adrija v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 23.—Društvo Orel priiedi veliko zabavo s purmani v cerkveni dvorani sv. Vida. 25.—Dan Slovenske dobrodelne zveze v S. D. Domu na Waterloo Rd. 27.—Variety Club, ples v avditoriju S. N. Doma. DECEMBER 5.—Oltarno društvo sv. Vida ima večerjo v novi šoli sv. Vida. 28.—Marijina družba, ples v novi šoli sv. Vida. 31.—Privatna zabava društva Orel v šolski dvorani sv. Vida. 193S JANUAR 1.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma. 9.—Lovski ples in banket priredi Euclid Rifle Club v Slovenskem domu na Holmes Ave. 30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-let-nico obstanka v S. N. Domu. -n-- JESENSKA ZADRUŽNA RAZPRODAJA CEL TEDEN-od pondeljeljka 18. do sobote 23. ZADRUŽNIŠKA AMERIKA MOGOČNO STOPA NAPREJ V DEŽELI! Medtem ko je vse drugo negotovo ,ko vse išče pravega izhoda in stremi za boljšo bodočnost se ljudstvo obrača do ZADRUŽNIŠTVA.. SPOZNANJE je privedlo ekonomske misleče in politične voditelje do edinega zaključka: REŠITEV JE V AKTIVNEM EKONOMSKEM ZADRUŽNIŠTVU! ■ m IN VI, ali ste pripravljeni? Ako niste, postanite delničar, odjemalec ali aktiven simpatičar slovenske zadruge v Clevelandu. Vi ste poklicani, da si sami izboljšate svoje gmotno stanje potom svoje nakupovalne moči. OCCIDENT MOKA, 24 Vz ft. ...$1.19 49 ft...... 2.37 98 ft...... 4.49 RED STAR MOKA, 24Vi ft..... 1.05 AR1STOS MOKA, U\z ft...... 1.09 ZADRUŽNA MOKA, 24 y2 ft..... 99^ MAKARONI in SPAGHETTI, vseh vrst,..............3 ft. za TOMATOES, No. 2 kante.....3 za 23£ CAMPBELL TOMATO SOUP, ......3 kante za LARGE CORNFLAKES, ... .2 zavoja za 25c* ZADRUŽNA KAVA,......2 ft. za 45^ ZADRUŽNI GELATINE, ... .3 zavoje za 14<' NOV CALIFORNIA ROMAN BEANS ...............3 ft. za 25^ HEAD RICE,............3 ft. za 20«* KIDNEY BEANS, No. 2 kante, ..........3 za 25^ PUMPKIN, velike kante.....2 za 19c ARCADIAN CATSUP, 14 oz. .2 za 2 5 C DEL MONTE PEACHES, .....2 kante za 37^ DOMAČE KISLO ZELJE! TOILET PAPER............6 za 29^ BLUE TIP MATCHES, carton... 25