DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. •---C^-av^iKi^ ir-vjv- Uhlju kol priloga .8L0VKNUU* zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je SO kr. za celo leto. — Spisi in dopisi nuj se poiitjajo: uretlniifvu „DOMOLJUBA*, Ljubljana, v neme-Hlikih ulicah it. t. Naročnina in inserati pa opravjiittuu „DOMOLJUBA" Stolni trg St. 6. — Naznanila se vsprejetnajo in plačujejo po dogovoru. Atev. IG, V Ljubljani, 18. avgusta 1892. Letnik V. I. slov. katol. shod in sv. Oče Leon XIII. Slovesno se ju minuli četrtek završil tretji avstrijski katoliški shod v Liucu. Ondi je podpredsednik shodu, ka-nonik Klini, naznanil zborovahem, da tudi Slovenci koncem tega meseca prirede katoliški shod v Ljubljani. Vedno bližje je torej čas, ko bo bela Ljubljana pozdravljala v svoji sredi verue Slovence od blizu in daleč ter na slav-j iiostnih zborovanjih katoliškega shoda kazala svetu svoje katoliško lice. Priprave za ta shod je dovršil glavni pripravljalni odbor s pomočjo lokalnih odborov, razdeljenih po raznih slovenskih pokrajinah. Sedaj ima vse delo v rokah odsek za vnanje priprave, ki ima oskrbeti vse potrebno, da Ljubljana tudi ob tej slavnostni priliki pokaže svojo starodavno znano gostoljubnost. (ilavni pripravljalni odbor za L slovenski katoliški ••hod |je kot zastopnik vernih Slovencev, vsikdar zvesto udanih namestniku Kristusovemu, svetemu Očetu, sporočil v Uim papežu Leonu XIII., da tudi Slovenci osnujejo katoliški shod, kakoišne sploh Leon XIII. ob mnogih prilikah priporoča vsem katoliškim narodom. Ob enem je prosil pripravljalni odbor sbodu papeževega blagoslova, ki naj bi spremljal delo katoliškega shoda. — Na to svojo prošujo je prejel due 13. avgusta odbor milostno pismo, doposlauo prevzvišenemu knezoškolu ljubljanskemu kot pokrovitelju za I. slov. katoliški shod. Pismo slove: Prevzvišeni in prečastiti gospod! Prejel sem pismo, poslano mi nedavno od Tvoje pr. vzvišenosti, ter nemudoma Izročil svetemu Očetu priloženo udanostno pisanje, katero je obsegalo sporočilo o shodu slovenskih katoličanov, ki se bo sešel v kratkem v ljubljanskem mestu. To sporočilo je bilo jako ljubo sv. Očetu, ki upajo, da bo ta shod veliko pripomogel v prospeh katoliške stvari med Slovenci. Zato prosijo sv. Oče zborovalcem božje pomoči in jim milostno v ljubezni podele prošeni apostolski blagoslov Ko naznanjam to z veseljem Vaši prevzvišenosti, izražam ob jednem čutila svojega posebnega spoštovanja in prosim vse dobro od Boga. Tvoji prevzvišenosti V Rimu, II. avgusta 1892. preudani M. kardinal Rampolla m. p., pape/.ev državni tajnik. Prečast gosp. Jakobu Missia, škofu ljubljanskemu v Ljubljani. Potrjeni z blagoslovom božjim se bomo gotovo s tem večjo radostjo udeležili katoliškega shoda v Ljubljani, v trdni nadi, da bo delo, katero blagoslavlja Bog sam po svojem namestniku, gotovo obrodilo najlepših sadov za slovenski narod. Za shod se je oglasilo že prav mnogo Slovencev. Pripravljalni odbor vidi obžalovaje, da se ne bo mogel ozirati na vse, ki so se po 1 5. a v g u s t u oglasili, da pridejo na shod, ker ima za toliko ljudi premalo prostora. — Shod se prične dne 29. avg. v ponedeljek zvečer ob 0. uri. Prvi večer bodo govorili na shodu navzoči škofje in drugi odličnjaki. — Drugi dan zborujejo razni odseki, kjer se bodo zborovalci posvetovali o predloženih nasvetih. Slovesni shod se prične v torek zvečer ob 6. uri. V sredo je ob 8. uri v stolni cerkvi slovesna služba božja Pridigali bodo prevzv. knezoškof ljubljanski. Potem sle dve slovesni seji ob 10. uri in ob 3. popoldne. — 2en*ke se smejo vdeležiti le slovesnega shoda v sredo. — Upajmo, delajmo in molimo, da se prvi slov. katol. shod srečno' izvrši I Da se zdravi in veseli vidimo ua katol. shodu,, * to pomozi Bog! Kaj je novega po svetu? Tr«^i avstrijski katoliški skod v Lincu vršil se je posebno sijajno od dni S. do 12. avgusta. Predsednik shodu je bi) grof S lva-T»ronka, podpredsednik pa slovenski državni poslanec kanonik Klun; med poročevalci o kmetskih gospodarskih stvareh je bil vodja iu poslanec Fr. Povše. Na shodu je bil papežev zastopnik na Dunaju, sedem šk« lov, rauogo druge gospdde in prostega ljudstva. Glede šolskega vprašanja so ua shodu soglasuo zahtevali versko šolo, ker je taka šola najboljša in najcenejša; glede časopisja nasvetovali so, naj se vstanovi ta avstrijsko državo velik katolišk Časnik, ki bi tekmoval t judovsko-liberalnimi časniki, katerih kar mrgoli po Avstriji. Pri razpravah o gospodarskih stvareh poročali so govorniki, kako je treba vso skrb obračati v to, da se razbremeni kmetski stan, da se domaČemu obrtu in domači trgovini odprč nova pota, ker v sedanj h razmerah do uiača obrt le težko tekmuje s tujo. Posebno so pa uagla- j Šali vsi govorniki, da je treba katoličanom povsod glasno j iu odločno povdarjati svoje praviee ter neizprosno zahtevati od države, da vzlasti glede šole ter posvečevanja ! nedelj in praznikov že vendar nekaj stori v obrambo Dačel katoliške vere. Pri nekaterih vprašanjih so bili razni govorniki v nebistvenih stvareh raznega mnenja, a to se je vse poravnavalo v soglasju in lepi jediuosti, ker vsi, ki so bili ondi tbrani — in bilo jih je nad dva tisoč — bili so odločni in zavedni katoličani, vneti za blagor svete katoliške cerkve in ta slavo avstrijske domovine. Tudi v narodnem oziru so se ti vrli -večinoma nemški moije j,, rekli ta to, naj imajo vsi uarodi v Avstriji jeduake p„. vice, sato, ker uosijo ista bremeua. Vsak narod uaj vzgaja v njegovem domačem jeziku, ker le taka vzg0ja vzreja narod poštenjakov, narod vernih, vrlih iu razumnih mož. — Mesto L nc, kjer so zborovali katoličani, bilo Je prekrasno oztljšauo. Mestni župan, akoravno je liberalec bil je vsled želj mestu.h prebivalcev tako uljuJeu i0 pn! jaten, da je povabil prebivalce mesta, naj o priliki ki toliškega shoda mesto okrase: sam pa je v imeuu mesu zborovalcd spoštljivo pozdravil. — Bil je torej tudi lretji avstrijski shod prelep in veličasten dokaz, kako se vzbuja, vtrjuje in veduo bolj Siri katoliška zavest tudi po Avstriji; kazal je, da je katoličanov tesna volja delovati stanovitno toliko časa, da se jim itpolnijo njih opravičene zahteve, kar bi bilo državi kakor tudi possmetnim narodom v največjo korist! Dal B)g prevažnim tem trudom in naporom obilno svojega blagoslova I — llaron Praiak, minister za Češko, je odstopil in cesar ga je poklical v gosposko zbornico, Ta odstop kaže, da se vlada vedno bolj bliža nemški liberalni levici. Temu so največ krivi vrtoglavi Mladočebi, ki strastuo bujskajo in nasprotujejo vladi ter so vzlasti mnogo zabavljali bivšemu češkemu ministru Pražaku. Ta seveda se je naveličal vedoih zabavljic in se je umaknil. Tako so Mladočebi s svo,im neprevidnim ravnanjem zopet dosegli, da imamo enega Slovana manj v mmisterskem svetu. MladoČehi dozdaj še nimajo ničesar Listek. Simbaloba. Povest iz afrikunskili misijonov. Ko se je pričel v Afriki deževni čas, lo je takrat, ko je pri nas zima, — prišel je k misijonarju očetu Naj-u v vzhodni Afriki lep, močan, kacih 20 let star črnec, ki se je imenoval Simbaloba. Prosil je misijonarja, naj ga sprejme v službo, da bode v zavetju. Pripovedoval je, da je sin nekega glavarja in da je bil še jako mlad od sužnjiških lovcev vjet in potem ločen od starišev-moral je iti za to roparsko druhaljo, služiti moral je na ladiji, in potem prišel je v roko nekega človeka iz roparske sužnjiške družbe, ki je napravljala lov na sužnje, bila pa je že razpuščena. Pri tem moral je toliko pretrpeti kakor še nikoli popreje. Natančno pripovedoval je svoje življenje očetu Naj-u. Takole nekako je pripovedoval: 1. • Ko sem prišel k tem ljudem, sprejeli so me tako kakor še nikjer poprej. Toliko surovostij sem moral tukaj preslišati in pretrpeti, da sem se od žalosti metal na zemljo in jokal. Ako se je družina vsedla k kosilu, se zame še flibče zmenil ni. Jaz sem bil pa hudo lačen, ker že celi dan nisem bil nič jedel. Zato sem Sel k gospodarju in rekel: »Jaz sem lačen.« Škodoželjno zasmejal se mi je gospodar. »Kaj misliš, dti sem jaz tvoj kuhar?« rekel je. »Pri nas skrbi vsak sam zase, kakor hoče!« »Noče je pa tako, bom si pa že kaj poiskal v tvojem šatorišču!« Pozneje odločil mi je gospodar majhen kotiček v njegovi koči, kamor naj bi hodil spat. Komaj sem odi zatisnil, pride k meni Anguste, tovariš mojega gospodarja, ter me opazuje, ako že spim. To se je meni zdelo čudno. Mislil sem, kaj bi to pomenilo. Delal sem se kakor da bi spal, v resnici sem pa na vse natančno puzil. Ni mi bilo treba dolgo čakati. Anguste poklical je svoje tovariše v bližnjo kočo. Jaz sem se pa tiho za njimi splazil in poslušal na vsako besedico. Kar sem tukaj slišal, potrdilo je mojo sumnjo. Gabunci, prebivalci v vzhodni Afriki ob reki Gabun, imajo navado strupa dati svojim sužnjikom; s tem postane njih razum top '» potem so sužnji bolj udani svojim gospodarjem. Zaradi tega je pa tudi znano, da so sužnji v tej deželi posebno topi, bedasti in odurni. Sklenili so, da bodo to drugi dun storili tudi z menoj. Jaz sem pa sklenil jim zmesti sireno, ter si preskrbel neko zelišče proti strupu. Ko me je drugi dan Anguste povabil h kosilu, jedel sem tukaj za štiri. - .Tako jc prav«, hvalil me je stan ropar, »odslej bodeš kakor moj otrok!« — Jaz sem se mu zahvalil in hotel iti, pa sturi lisjak me ni pustil'« svoje koče. Jaz sem bil že v skrbeh, kaj bo, če bode t« pokazati, da bi bili kaj dosegli, mnogo so pa že vzlasti ylovanom škodovali s svojo trmo in politično kratkovid-uostjo. Čudno se nam torej zdi, da slovenski narodni napredujaki še vedno v zvezde kujejo Mladočehe in ž njimi isterska poslanca Laginjo in Spinč i cesarja. Vse pa se bo polagoma razvilo ugodno, ako se bodo • Francozi ozirali na izražene želje Leona XIII. — Angleži so dobili novo vlado. Gladstone, ki je pri zadnjih volitvah dobil večino, prevzame novo vlado, pod katero se je vz'asti katoliškim Ircem nadejati boljših časov. -H 0+4- Kaj je novega po Slovenskem? Iz St. ianža v Rožni dolini na Koroškem. (Jubilejna cerkvena slavnost.) Naša cerkev bo opravljala na malo Gospojnico t. I. pomenljivo slavnost. Pri svojem roparskem uapadu na Koroškem I. 1492 so Turki po Rožni dolini pogubno grozovitno divjali. Ni bilo svetišča, katero bi od njih ne bilo razrušeno. Z divjo slastjo so ukončavali svete podobe in vse, kar je našej veri svetega. Tako so ropali tudi naš Št. Janž. V kratkem je bilo vse pomorjeno, izropano iu vas in cerkev v plamenih. Iz cerkve so iznesli vse evete podobe, med njimi tudi staro čudodelno podobo svete Device, napravili grmado in vse zažgali. In glej čudež! V švigajočih plamen>h je lesena podoba sv. Device brez škode ostala, besni Turki udrihajo po njej s svojimi sabljami, po udarcih se prikaže na obrazu sv. Device kri in strahu omamljeni zbežijo divjaki. Žito se U čudodelna podoba imenuje sv. Marija v plamen h in cerkev je do časa cesarja Jožefa II., dokler so jo še vetrinjski menihi imeli, kot romarska cerkev slovela in še sedaj prihaja strup deloval popreje, kakor bodem jaz mogel vžiti svoje zelišče. K sreči se stari ni mogel zdržati svoje navade, da ne bi šel spal po kosilu. Jaz sem se tudi delal, kakor du bi spal; ko sem pa videl, da je stari zaspal, splazil sem se tiho iz koče, použil protistrup in si tako ohranil razum. Da bi mi pa še jedenkrat ne dali strupa, delal sem se neumnega, kakor bi mi bil strup v resnici škodoval in bil sem potem jedno leto z delom in tepenjem preobložen. Mnogo sem moral trpeti zaradi neke deklice moje slarosti; mislili so, da je hči Angustejeva. Midva sva si bila dobra in ker je stari večkrat zapazil, da je deklica meni prijazna, bil sem hudo tepen. Pri neki taki priliki se nisem mogel zdržati, da ne bi bil preklinjal svojega mučitelja, seveda v svojem materinem jeziku, katerega pa stari ni razumel. Ko je to slišala deklica, me je tako čudno pogledala in jaz sem si mislil, da mi hoče nekaj očitati. Brž nato je vzela vrč in šla po vodo, pri tem Pa je pela v mojem maternem jeziku pesem, v kateri mc je vabila, naj grem skrivno za njo. Jaz sem šel in sem jo dobil blizu studenca. 'Ti si moj brat, ti si moj brat!« klicala mi je naproti. »Jaz najdem na tebi vedno kaj tacega, kar me spominja na mojega brala. On je bil še jako majhen, ko so ga ukradli; reci, da si moj brat!« »Ne, to je nemogoče, Vere Mbia«, odgovorim ji, 'jaz nisem imel nobene sestre v tvoji starosti.« Vere Mbia je zajokala. »Ubogi brat, mislila sem že, da sem ga našla in bila sem že tako srečna!« Jaz sem se jokal z njo vred in rekel: »Vere Mbia, jaz ti hočem brat biti, ljubili te hočem, kakor brat!« Nekoliko časa je molčala, potem pa rekla: »No to je, kar sem bila hotela od tebe vedeli. Zdaj se vrniva v vas, drugič mi bodeš povedal li svoje dogodbe in jaz ti povem svoje!« S temi besedami sva se ločila. Ko sem jo drugič zopet dobil, vprašal sem jo: »Ti torej nisi Angustejeva hči?« »Ne, jaz sem le njegova sužnja!« odgovorila mi je. »Torej ti tudi nič mari nizanj?« vprašam jo da\je. »Kaj mi hoče zanj mari biti? Pa Anguste me hoče imeti za svojo ženo«, odgovorila je Vere-Mbia. Pri ičj novici poskočil sem od jeze. »To je nemogoče, iz lega ne bode nič!« rekel sem. »Jaz tudi upam, da iz tega ne bode nič in zidam pri tem na tvojo pomoč!« rekla je Vere-Mbia. Anguste pa je zapazil, da sva se bila oba istočasno oddaljila od koč, in ko sem prišel nazaj, dal me je tako pretepsli, da sem ležal šest tednov. Vere-Mbia mi je skrivno stregla in brez njene pomoči bil bi v tem času gotovo poginil lakote. Ko so se mi začele rane celiti, pripravljali so se že na ženitev Angustejevo z Vere-Mbijo. Nesrečna deklica precej poboinib romarjev sv. Devico Marijo počastit iu prosit, da bi j h varovala plamenov večnega ognja. Na spomin te čudovite zgodbe se bo letos opravljala v tej cerkvi štiristoletn e>. Slavnost bo tridnevna, tako imenovani tridunm in sicer začela se bode v torek (i septembra t. 1. s slovesnimi večernicami zvečer in končala se bode v petek 9. septembra popoldne. Vrhunec in sre-d Me slavnosti bo, kakor umevno, praznik rojstva svete Device Marije ali mala Gospojnic*. Slavnostne pridige bodo imeli skoz celo slavnost č. o. misijonar P. Jožef Stare S. J., in sicer predpoldan in popoldan. Na Gospoj-nco bo tudi slavnostni sprevod (pranganje) s sveto podobo, katerega se bo udeležilo več procesij iz sosednjih far, in se bo ob enem tudi ustanovila bratovščina pre-svetega Jeiusove^a srca. Kakor se kaže, bo slavnost sijajna in bo pojav verskega duha na našem tužnem Ko-roškem. Slovenci, častite vašo nebeško mater, priprošnjieo v smrtni uri, rešiteljco ud plamenov pekla — večnosti! U Preserja. V nedelji, dne 7. t. m. obhajali so prečastiti gosp. Ignacij Podobnik, župnik fare preserške, 501etnico svojega duhovnega službovanja s slovesno zlato mašo. Rojeni so bili dne 29. jul. 1817 v Idriji, ter ravno ondot opravili prvi dar sv. maše 6. avgusta 1842. Na prtserški fari nameščeni so malo da ne 30 let. Milo doneče zvonjenje in pokanje možnarjev naznanjalo je 6. avgusta popoldan, da se fara Preserje pripravlja na posebno slovesnost. Visoko kipeči mlaji z vihrajočimi zastavami iu veliki slavoloki z lepimi napisi so radostno naznanjali veselje faranov. Hiše vaščanov bile so z zastavami in pletenjem oza^jšane. Radost in veselje faranov prikipi do vrhunca o mraku vse hiše se razsvetlijo, balončki postavljeni od s|ITo|okj do slavoloka se zabliščijo, in lepi moški zbor. «eaUv|jeil od domačih in soseskinih gosp. učiteljev pozdravi pretw gosp. zlatomašnika s podoknico; šolska mladina p& DOsj lepe balončke na palicah. Med petjem se po rasnih hribih posvetijo lepi krwi v bližini duhovnije prižge se pa umeteljni ogenj, da j« cela okolica kakor dan razsvetljena. — Med pokanjem topite, in zvonjenjem nastane slovesni dan. Pri prvi sv. m,*, obhajala se je še druga slovesnost, namreč prvo sv. obhajilo. Ob deveti uri začeli so dohajati preč. gosp. duhovniki ii sosednih fara in nekateri prejšaji tukajšnji gosp. duhovni pomočniki. Preč. gosp. kanonik Urbas čestital je zlatomašnih kot novoimenovanemu knezoškof. duh. svetovalcu. Med raznimi darovi in čestitkami naj omenim dar sedanjega čast. gosp. duhovnega pomočnika Bartlme-ja in preseržkih faranov, krasne mašne bukve s srebrnimi oklepi iu krasnim napisom na pni strani. Drugi pa prekrasen šopek, dar deklet preserške fafe. Ob 10. uri vredi se slavnostni sprevod ii duhovnije v farno cerkev. Slavnostni govor govoril je lepo in spodbudno prečit, gosp. gvardijan frančiškanski iz Ljubljane ; petje so oskrbeli gg. učitelji. Tako se je vršila redka slavnost, katera kaže. kako globoko ljubezen vživa dobri pastir svojih ovčic. Neizbru-Ijiv vtis pa ostane zipisan v srcu vsem, ki so bili pričujoči pri tej redki pomenljivi slovesnosti. si ni vedela pomagati. Potožila mi je svojo nesrečo. Jaz j ji nisem znal pomoči. Jela se je ženitev praznovati in ples se je že začel, ko nenadoma Anguste umrje. Jaz in Vere-Mbia bila sva srečna. Ali kedaj je pač suženj srečen? Prodali so me novemu gospodarju. Moral sem zapustiti Vere-Mbijo. Na morju bil sem prodan tretjemu gospodarju za sodček žganja. Gospodar je bil malikovalec duhovnik, zvalseje Otoba, jako grozoviten in trdosrčen človek. Bil je tudi kupčevalec in jaz sem mu moral prevažati blago. Po vseh rekah hodil sem in nakupoval kavčuk in slonovo kost, katero je moj gospodar prodajal angleškim trgovcem. Nekega dne šli smo v obližji Pindi-ja kjer sem zapustil Vere-Mbijo. Sklenil sem videti jo; šel sem zato skoai gozd s šestimi tovariši k studencu, kamor je ona navadno zahvala po vodo. Dolgo smo jo čakali da je prišla, a ni prišla sama, ampak spremljal jo je duhovnik malikovalec. Mi smo skočili iz grmovja duhovnik je zbežal, a Vere-Mbia je spoznala mene in šla z nami. Bežali smo po gozdu, preganjani od vseh stiani Jedno uro pozneje bih smo v varnosti. II. s i * Nekaj mesecev pozneje umrl je moj gospodar p0 tamošnji navadi poklicali so duhovnika - malikovalca ki je pb jednem tudi prerok. Ta odbere iz družine umrle™ ednega, kateri je umrlemu gospodarju kriv smrti Tega potem darujejo mulikom. Na mojo veliko nesrečo Sli so po ravno onega duhovnika, ki je takrat spremljal Vere-Mbijo, ko smo jo bili odpeljali. Jaz ga nisem spoznal, a Vere-Mbia ga je takoj. Vedel sem dobro, da duhovnik navadno kakega sužnjika izbere, ga hudodelstva ob dolži, in ko sem jedenkrat videl, kako mc je ta grdo pogledal, me je kar mraz spreletel. Sel sem in poiskal Vere-Mbijo. »Ali si ti spoznal čarovnika V« vprašala me je. »Ne, ali zdi se mi. kakor da bi ga bil že jedenkrat srečal,« rekel sem ji. »Seveda. Ko je umrl Angusle, prišel je in obdolžil njegova brata, da sta ga zastrupila in dal ju je umoriti Pozneje bil je z menoj, ko si me odpeljal « Zdaj mi je bilo vse jasno. Bilo je to slabo zame. V strahu sem bil, da me ta človek pogubi. 'Bojim se, da se bodeš mogel ti pokoriti za umrlega Otobo, beži, kar najhitreje moreš!« prigovarjala mi Je Vere-Mbija. »Ne, bežati ne smem!« odvrnil sem ji, »potem me bodo preganjali in vjeli in bodem moral na grozovit način umreti. — Raj«i beži U!« »Ne, sama nočem bežali!« odvrnila mi je, bodem tukaj ostala, morebiti ti bodem lahko se kaj pomagala. in pri tem je ostalo. Cerkev in šola. Podob« iz življenja. (Dalje.) 28. Od pečine do pečine v prepad. V Milanu je nedavno končala svoje življenje s samomorom neka ženska, ki je nedavno Se blestela med svetom. Doma je bila na Dunaju. StariSi njeni so bili imoviti. Evgenija pl. Gaal-Gjulaj — tako ji je bilo ime — učila se je petja na dunajski višji pevski Soli. Izučena je kot pevka pela po gledališčih. Začetkoma bila je pod varstvom svojih stariSev poštenega, lepega življenja. Leta 1855 pa se seznani z nekim mladim Nemcem. To znanje ni ostalo brez nasledkov, ljubimec pa nesrečno zapusti. Fvgenijo boli, da je nečastno zapeljana. V tej bolesti se nespametno spozabi, napade svojega zavodnika ter ga iz maščevanja smrtno rani z nožem. Na Dunaju so jo zato obsodili na pet let v ječo. Po prestani kazni zopet pride na Italijansko, a britke skušnje je niso nič zmodrile. Zopet se seznani z nekim mladeničem, ki jo spravi ob njeno precej veliko premoženje ter izgine. Ta udarec je bil prehud za Evgenijo. Vsa obupana je begala iz mesta v mesto. Videli so jo v Milanu, Tu-rinu, Genui, v Florenciji in Neapolu; nedavno pa se je končala v — pijanosti. Žalosten vzgled in svarilen vzlasti za mlade ljudi, ki naj pazijo, komu da zaupajo svoje srce, svojo srečo čusno in večno. Komaj je ta dan zaSlo solnce, začel se je ples. Vse se je zbralo pod veliko kolibo. Bobnanje seje pričelo in za tem jednoglasne žalostne pesmi. Ko se je to končalo, stopil je čarovnik v sredo. V jedni roki imel je staro ogledalo, iz katerega je imel navado prerokovati dogodke v prihodnjost. Nekoliko časa je pazljivo gledal v steklo in govoril nerazumljivo z nekom, katerega je baje pred seboj videl v ogledalu. Za dolgo časa je rekel: »No, vendar ga vidim, tukaj pride, je že . . ., vendar ga Se ne morem spoznati natanko . . . ., zdaj se bliža, ga že poznam . . . ., o zlodej, te že imam, zdaj si že v moji oblasti, in več mi ne uideš . . .« Po tem samogovoru pogledal je zlobno po vsem prostoru in govoril dalje: »Zlodčj, ki sem ga videl v ogledalu, je tukaj; ali jaz ga nočem imenovati po tej prvi skušnji, duh sam ga naj pokaže! Prosti možje s svojimi družinami niy se postavijo na eno sLran in sužnji na drugo!« Na to vzame čarovnik iz svojega orodja dobro zapečateni zavitek in reče: »V tem zavitku je klej. S tem si namažem roke in potem pridem okoli in manem roke. Pred katerim oddelkom bodem takrat, ko rok več ne bodem mogel ločiti, ondi je zlobnež.« Čarovnik hodi na okrog. Ko je šel prvič, ni bilo nič posebnega. Klej je bil še moker. Ko je šel drugič, obstal je pri oddelku sužnjev in rcktl: »Tukaj je morilec!« Pri teh besedah se obrne, zapiha v roke in te so se zopet razpustile. 29. Milijonar — p o m i v a 1 e c posode. Mlad Grk z imenom Alcid Valdora je bil rojen v Egiptu. Njegov oče je bil inžener (zemljemerec) ter služboval pri Ferdinandu Lessepsu, znanem možu, ki je zgradil Suec-Kanal. Pred štirimi leti podedoval je Valdora po svojem očetu 420 tisoč funtov šterlingov (blizo štiri in pol milijona goldinarjev.) To velikansko premoženje pa je pognal mlad zapravljivec v par letih vzlasti z igranjem v Parizu in Monaku tako čisto, da je prišel v Ameriko popolno — suh. Tukaj je sklenil začeti novo življenje. Poprosil je zato pri poizvedovalnem zavodu »Kastle-Garden« za kako delo in oskrbeli so mu tukaj službo strežnika in pomivalca posode pri neki gostilnici v Novem Jorku. Valdora je izobražen človek, govori sedem jezikov ter se je v Edinburgu učil zdravilstva. Vkljub vsemu temu je on sedaj le navaden brisač posode. — Brez vernosti in poštenega nravnega življenja, kakoršnega nam Bog zapoveduje, pač res nič ne pomaga bogastvo, tudi milijoni ne! 30. Blaga žena. Pred kakimi tridesetimi leti umrla je v V. revnemu rokodelcu njegova blaga žena. Zapustila mu je šest nedoraslih otrok. Očetu ni kazalo druzega, kakor da poišče drugo ženo. Kedo bi pač hotel ubijali se s šestero otroci za nizko plačilo? Toda, kje dobiti pošteno žensko, ki bi z Nato je zapovedal sužnje postaviti v jedno vrsto. Potem je šel počasi ob vrsti in si mel roke. Ko je prišel v mojo bližino, zaigral mu je zloben nasmeh okoli usten. Zamižal sem in omedlel, ko je zavpil ta zlobec: »Ti si morilec, poglej jpoje roke, že v drugič te je pokazal duh.« Pri teh besedah planili so drugi sužnji po meni in me zvezali. Vsi so bili poprej z menoj v isti nevarnosti in sedaj so bili veseli, da bodem jaz za-nje trpel. Privezali so me k stebru in šli veseli domov. III. Žalosten udal sem se v usodo in čakal jutra. Kar zaslišim šum za seboj in človeško postavo. Prišla je Vere-Mbia. »Brzo beživa!« zašepetala mi je. »Kako bežati?« rekel sem ji, »nato še misliti ni. Le poglej težko verigo in trdno zapono. Beži sama in reši se!« Vere-Mbia je nato izginila, pa se takoj zopet vrnila s staro pilo v rokah. Ce tudi sem ugovarjal, ni marala nič, ampak trudila se je na vse pretege, da bi prepilila verigo. Kar zapoje petelin. »Je že prepozno! Misli sama nase! Kmalu bode dan!« rekel sem ji, a ona se ni zmenila nič, ampak pilila nadalje. Satanski smeh jo je predramil. Čarovnik stal je pred nama. možem prevzela tudi skrb za šestero otrok V Vendar naš rokodelec jo je dobil prav pošteno Katinko. Ta ni tega storila brez premiselka. Vedela je dobro, kaj jo čaka. Pa poznala je rokodelca kot pridnega delavca in videla je. da žene potrebuje pri toliko otrocih, kakor očesa v glavi. Poroka seveda obhajala se je le na tihem. Bilo je pred pustom in zunaj vse ledeno. Ko gresta od poroke, ženin nesrečno pade na cerkvenem pragu ter si zlomi nogo. Svatje so ga morali nesti domov, štirinajst dnij je trpel silne bolečine. Pritisnil je pa prisad in v malo dneh so ga pokopali. — Sedaj je bila mlada žena popolno sama med tujimi in vendar svojimi otroci. In vse to prišlo je nepričakovano. — Katinka vendar ni obupala. Kolikor hujše so bile njene skrbi, tem goreč-nejša je bila njena molitev, tembolj trdno njeno zaupanje do Boga. S prihranjenimi svojimi krajcarji plača troSke za poroko in — pogreb. — Starejšega pomočnika odločila je za delovodjo in imeli so mnogo dela. Ljudem se je smiiila mlada vdova in zato so ji prav pridno delo skupaj znašali. V hiši je biio sicer vse priprosto in revno, a vendar zelo snažno. Poglavitna skrb so ji bili seveda otroci. In v njeno pohvalo smemo reči, da bi lastna mati ne bila mogla boljše skrbeti zanje. Od leta do leta so se ji razmere boljšale. Najstarejši sin je kmalu pomagal pri rokodelstvu in tudi druge za njim je pripravila k poštenim rokodelcem. Sedaj je menila, da bo nekoliko počivala. Toda nenadoma umre brat njenega moža ter zapusti dvoje sirot. Kaj je hoteli Katinka? Vzela ju je k sebi, in ko so drugi zmajevali z glavo, tolažila se je rekoč: »Kjer se je preživelo šest otrok, dobila bosta živeža tudi ta dva reveža.« — To je bila za marljivo gospodinjo zadnja poskušnja. Otroci so odrasli. 8tarej9i sin imel je posebno srečo pri svojem rokodelstvu. Sezidal si je v bližnjem mestu lepo hišo in povabil svojo mačeho k sebi, ki pa mu ni bila mačeha, ampak dvakrat mati. liolje najboljši otroci ne morejo ljubiti svoje matere, kakor so li otroci ljubili in skrbeli za svojo onemoglo staro, a še vedno skrbno in dobro mačeho. Ni davno, kar je umrla, ob-jokovana od svojih hvaležnih rejencev. Nikjer se ne bo bralo o slavnih delih te priproste žene. kajti v očeh sveta ni storila nič posebnega, a pred Bogom si je ona pridobila obilno zasluženja. 1'riprost spomenik zaljša njen grob, a njeno slavo oznanja pošteno življenje njenih otrok rejencev, za katere se je trudila celo življenje. 31. Siba božja. Med Uhi ima;o za občinske može Davaduo liberalce, za poglavarje več.uoma pristne framasone, katerim je glavno načelo uničevati katoliško cerkev, in »ato »se poskušajo, karkoli upajo, da tamore služiti ujih zlobnemu namenu. V Poles se d»n zatem, torej 19. jul ja, ob II. uri naenkrat nad memom uakopičtli oblaki, črni, »No. torej sem te vendar zalotil, moj otrok'« rekel je deklici in se ji škodoželjno smejal. Bila je tepena in čarovnik zapovedal jo je peljati nazaj v kočo. Komaj se je zaznal dan. prišel je čarovnik zopet in spremljalo ga je nekaj starih mož. • »Ce tudi si suženj«, rekel mi je. »hočem ti vendar dovoliti, da se rešiš po skušnji v ognju « To je bila le nova muka zame. Jezen reke! sem: »Le iz maščevanja si me obdolžil, jaz nočem poskušnje v ognju, ker ti jo bodeš že tako napravil, da je ne bodem mogel prestati!« Četudi sem se branil, napravili so ogenj in prinesli dve sablji. Ko sta bili obe sablji razbeljeni, drgnil je najprvo svoje in potem moje stegno z onim kiejem. katerega je bil že poprejšnji dan rabil pri vedeževanju. Potem je vzel jedno izmed razbeljenih sabelj in si jo pritisnil na svoje stegno. »Možje, tukaj vidite«, rekel je okoli stoječim, »da se mi nič ne zgodi, kajti jaz sem nedolžen!« Nato vzel je drugo sabljo in jo pritisnil na moje stegno. Grozno sem zarjovel, ker meso se je prežgalo mahoma do kosti. Kako je čarovnik napravil, da se on ni ožgal, mi še do danes ni znano.« »Sedaj ni nobenega dvoma več«, rekel je čarovnik »Simbaloba je morilec svojega gospoda; on mora umreti' kakor suženj v ognju!« •On mora umreti!« klicali so za njim njegovi spremljevalci. Nato zapovedal je čarovnik dvema sužnjema z menoj oditi in pripraviti gromado. Hekel je. da takoj pride za njimi. Sužnja dejala sta me v ladjico in odplula proti kraju, kjer ni bilo nobene vasi. Opoldne je bila gromada pripravljena ali čarovnika še ni bilo. Sužnja bila sta lačna; zato mene privežeta k drevesu, sama pa sta šla iskat hrane. Komaj sla mi prišla izpred oči. že sem mislil, kako bi se oprostil \ezij. Posrečilo se mi je doseči z zobmi vrv in potem sem grizel nitko za nitko. Belo je šlo počasi od rok, ali šlo je pa vendar. Bila je že dobra polovica vrvi pregriznjene, ko zaslisim zopet veslanje. Z nadčloveško močjo pretrgal sem vrv. Hitro sem si odvezal vrvi na nogah in ravno, ko so stopili moji rablji na suho, zginil sem v gozdu. Cim dalje sem šel po gozdu, tembolj močvirna je bila zemlja, naposled moral sem že kar bresti močvirje. Moral sem se ustaviti in noč prebiti na vejah. Drugo jutro sem Sel zopet težavno dalje po velikem močvirju in prišel do neke reke. Hotel sem jo prebresti, ko zaslišim zopet v obližju veslanje-Hitro sem se umaknil v gozd na drevo in gledal sko» drevje, kdo da je. Bil je moj smrtni sovraanik — čarovnik. Ko me je zagledal, pomeril je s puSko name. Ves pogum zapustil me je. Spustil sem se in padel t drevesa v vodo. Slišal sem, kako je puška počila in mi krogla zvenela nad glavo. Ko sem bil služabnik pri kapitanu, navadil sem se plavati in to mi je tukaj koristilo. Plaval e«® si vi, belkasti, tako gosti i o blizo zemlje, kakor pred naj-hujšim viharjem. Potem začne bliskati in grometi, da se je stresala zemlja tako strašno, da je Ijadstvo popadla nedopovedljiva groza. Bežali so it stanovanj, eni skakali skoz oknja vun, da bi bili poprej izpod strehe, drogi svoje počasne sji bolebne tovariše s silo izganjali iz hiš. Krik io zdibovanje razlegalo se je med neprenehanim oglušujočim bobnenjem groma. Naenkrat zagledajo, kako ni reki Po nastaja velik vrtinec, ki se zmiraj širši in Teči bbža Poleselli. Na reki vzdiguje vihar čolne v zrak, ua suhem vije io lomi debela drevesa, a v mestu podira in odkriva hiše. Bivša cerkev, ki je bila en večer gledišče, je povse sesuta, dasi je b>la čvrsto aidaua; mestna biša je odkrita in notranji stenski zidi vsi pretreseni, vojašnica odkrita in ima močno pohabljene zidove, vsega skupaj je GO hiš popolnoma odkritih, ostale imajo vse mauj ali več razdrte strehe, okna, vrata. Po ulicah leži vse navskriž: opek«, kamenje, trami, pohištvo, vbita živina. Poljski pridelki okoli mesta so popolnoma uničeni. Izpod podrtin zvlekli so dozdaj dva mrtva in 20 močno ranjenih! — Sjjloh verni ljudje priznajo, da je to šiba božja zarad oskrunjene cerkve. Bog ne plačuje vsake sabote, a kedar plačuje — Beg se nas usmili! — 32. črnogorski knez — junak. Na južni strani našega cesarstvi, ob najskrajni dalmatinski meji, leži hribovita io skalnata deželica Črna-gora. Semkaj v to deželico pribežalo je 1. 1389. nekaj tisoč Srbov in Bošnjakov. To je bilo e epodobi se Črnogorcu, da bi si sam končal ž.vlieme, nad katerim ima le edini Bog gospodovati iD k^ H le v vojski darovati u braabo domovine." Kaj bodo k temu rekli »ni, ki slavi saaomotik, in oni. ki skoraj noben« povecti ne morejo dovršiti bt« samomorov? Gorje ma, kedor • samomorom naenkrat tli t nerodnim življenjem polagoma krajša svoje litij*),, gospodar življenja ma bo ojster Sodnik! Razne (KaUliiki »kod v Cirkaici) Veliki Šmaren ob 4. uri se je vršil posebno slovesno iu spodbudno javni pripravljalni katoliški shod v Cirknici v prostorih cirkni-škega župana g. Ivana Žitnika. Prosterna dvorana je bila v U namen posebno ukusno oialjšana s podobo papeževo, cesarjevo in dr. Jan. viteta Bleivveisa. Že davno pred določeno uro so bili prostori v dvorani popolno natlačeni; mnogo liudstva pa je bilo še zunaj, ki bi se bili radi vdeležili lepega shoda, pa niso mogli v dvorano. Predsednik shodu je bil soglasno izvoljen preč. g. dekan F. K u □ e te I j, podpredsedniki so bili izvoljeni gg. Janko Leban, nadučitelj v Begunjah, Frane Otoničar, občinski svetovalec, in M. Završnik, občinski svetovalec. Zapisnikarja sta bila gg. Ivan B o n a č, trgovec v Begunjah, in Fr. Tratnik, trgovec v Dolenji Vasi pri Cirknici. — Po iskrenem pozdravu gospoda predsednika spregovori prvi g. dr. V. G r e g o r i č ter na podlagi načrta resolucij, ki se predloži katoliškemu shodu, zanimivo pojasnjuje namen I. slov. katol. shoda. — Za njim je nadalje govoril g. A. K a lan o katoliški zavesti ter z mnogimi vzgledi n življenja pojasnjeval, kako častno je za katoličana, da se zaveda svojega katoliškega prepričanja; poudarjal je zlasti, da bodo splošno oni najboliši gospodarji in narodnjaki, katere prešinja živa katoliška zavest. — Gosp. deželni poslanee Ignacij Žitnik je govoril o gospodarskih razmerah. Poslušalci večinoma kmetovalci so z velikim zanimanjem poslušali to poljudno narodnogospodarsko razpravo. — Po dovršenem dnevnem redu se posestnik g. Ivan K o r č e v iskrenih besedah zahvali lokalnemu pripravljalnemu odboru, zlasti gg. govornikom za vzorno osnovanje katol. shoda v Cirknici ; izrazil je željo, nai bi besede na shodu govorjene padle kot seme na dobro zemljo ter obrodile obilno sadu. — Nato je gospod predsednik t navdušenimi slava klici na papeža, cesarja in na knezoškofa ljubljanskega sklenil lepo zborovanje ob '/,7. uri zvečer. Uzoren red, ki je vladal na shodu, in veliko zanimanje, katero so' kazali Cirkničanje ia shod, daje jim najlepše spričevalo vrlih zavednih katol ških mož. Slava jim! (Pripravljalni katol. shed na Vrhniki) vršil se bo v nedeljo dne 21. avgusta najbrže pri podružnični cerkvi presv. Trojice. Med drugimi bodeta na tem shodu govorila tudi gg. poslanca K I u n in P o v š e. (Stara božja pot Marije Device na Dobrovi pri Ljubljani.) S tem imenom je izšla -8* strini obsegajoča pri- novice. jazna knjižica, katero je spisal marljivi dobrovski kapeUi g. Anton Lesjak. — V osmero odstavkih nam gospoi pisatelj prav po domače pripoveduje o začetku te b«ije poti, kako so zidali eerkev, kedaj so vstanovili samostojjj faro, kako je bila obiskovana romarska cerkev in kakšu posebno važne slovesnosti so se obhajale na Dobrovi. V drugem delu omenja knjižica raznih bratovščin in odpustkov pri tej cerkvi ter našteva razne na u-j božji p-jti čudežno zadobljene milosti. Na koncu je nekaj mitnih pesmij Marijinih. — Knjižica velja le 13 kr. Primerna je kot spominek za božjepotne romarje na Dobrovo. Dobi« se pri gosp. kapelanu na Dobrovi in v raznih bukvami Sv. N o t b u r g a in popis življenja sv. Hem<», kneginje slovenske s pripovedko o zvonu v blejskem jezero. -Tako slove v 2. pomnoženem natisu izdana lepa knjižita, ki je vredna priporočila. Velja 18 kr. Dobiva se pri založniku Ant. Turku, knjigovezu v Ljubljani. (Rop v cerkvi.) Piše se nam: V Kokri so vlomili t noči 10. t. m. na silovit način tatje v župnijsko eerkev in napravili veliko škodo. S posebno močnim orodjem m morali odpreti zakristijska vrata, ki so na več krajih uit poškodovana. Cerkvena skrinjica zraven velikega olurja je vsa razbita. Dobili so v njej kakih 5 gld. Preiskovali so po omarah v zakristiji, kjer je bila cerkvena obleta premeuna. Odtrgali so stenska vratica za sveto olje. h | cerkve gredč so razbili močno ključavnico v kapelici, i» i katere so pobrali nabrano miloščino. Drzovit rop'. K* stoji cerkev ua samotnem kraju, ni nihče slišal razbijani«. Pozor priporočamo orožniški straži, ker si sami d« m)* 1 remo pomagati. (li bosanske Babice) se nam piše: Letošnje je iiredno deževno. Dne 22. jalija je povodenj pokvaril« in odnesla mnogo sena v okolici. Dne 1. in 2. t o- I* hudo treskalo, strela je udarila na mnogih krajih, n^eoa Hrvata je zanetila kopo pšenice, ki je zgorela. Vsled slabega vremena je žetev taosUla. Nekateri imajo p^nie0 še zunaj, drugim pa gnije na kopih. Pridelek je sred«)4 vrste, največ je češpelj. — Živinska bolezen še vedno w ga:a posebno v kostainiškem okrajo; v dveh seiih | živino zaprto po dvorišč.b. Lindje težko čakajo, da bi s» odprli sejmovi. — Delavci so jako dragi, po »0-60 • s hrano, brez hrane po 80 kr. do 1 gid. na dan. korna pesa dobro rodi, ali dobička je malo, ker so d«1 predragi. - Z» pitn0 tod« pa je dobro preskrbli««®! . dveh letih so v Dnbiei napravili 5 sesalk na rainih kr»J' 11 udi'in v porabo. Voda jo dobra. — Zadnji čas si j« v Kostajliici neki Turek prerezal vrat; pravijo, da je bil tgubil denar. V Slabinji pa se je pred tednom ustrelil neki orožnik. — Pravoslavni Bosanci dobro skrb^ za svoje cerkve, katoliki pa stord malo v tem oziru. (Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski Soli na Grmu) pri Novem Mestu, kjer se prične šolsko leto 1892/93 d u č 3. novembra 1892, izpraznjenih je pet deželnih ustanov in več mest za plačujoče učence. Prošnje naj se pošljejo do 8. septembra vodstvu omenjene šole na Grmu. (Za vinorejce.) Piše se nam iz krškega okraja: Vino je v največji nevarnosti, da se spridi v prvi polovici meseca avgusta, ko se začne grozdje mečiti. V sodu začne vreti; to se sliši, ako se uho na posodo pritisne. Pozna se pa najbolje, ako so vsak dan pogleda. Ako se kozarec, napolnjen z tinom, potrese, zapazi se megla v vinu, kar je slabo znamenje. Vino je tedaj trebi pretočit'. Na ta način se reši večkrat tudi takrat, ko je že okus in barvo premenilo. Treba je pa zaradi večje gotovosti vino, ko je pretočeno, očistiti z jajčno beljakovino ali pa »grlatno". Za eno vedro sadoatuje beljakovina enega jajca, kateri se primtša za eden oreh soli. Ta zmes se dobro raztolče, vlije v sod iB viuo v sodu se s kakim drogom na okrog goui, da se tem načinom beljakovina z vinom zmeša. Poskušajo tudi na druge načiue vino popravljati, ako vre, pa večinoma brezvspešno. Na vsak način se mora pretočiti. (Dnhovaiftke premembe v lavantinski škofiji.) Častiti o. Jakob Diviš iz reda sv. Pr&nčiŠka pride iz Bjlzana za kapelana k Mariji Devici v Mariboru; čast. o. Nazar j Schonvvetter k Sv. Trojici in od ondot Č. o. Andrej (i o 1 o b v Maribor; čast. gosp. Martin Medved je premeščen iz Liskega Trga v Žalec; na njegovo mesto pride častiti g. Fr. S e 11 h iz Reichenburga ; in častiti g. Jos. Kržišnik, sem. duhovnik v Mariboru, pride za kapelana v Reichenburg. (Umrl) je dbe U. t. m., ob 3. uri popoludne v Stari Oblici po večkrat prejetih svetih zakramentih za umirajoče ondotai iupoik, čast. gospod Miha Gogala. Pogreb je bi dctS 13. t. m., ob 9. zjutraj. N. v m. p.! (Ogenj) Dne 10. t. m. popoludne ob 1. uri so pogoreli ua Zabakovju pri Turjaku trije kmetje, dvema fcta zgoreli hiši s živinskima hlevoma, tretjemu samo hiša, gospodarska poslopja so oteli pridni gasilci. Zažgal je kleten otrok, ki je v kup suhe stelje pred hišo vtaknil gorečo žvepleuko. Zavarovana sta bila dva. — Včeraj zjutraj pred 5. uro je pogortlo vse poslopje iu petero goveje živine A. ZdeŠarju na Viču pri Ljubljani. Nesrečni gospodar je bil tavarovan za 900 gld., toda škoda je gotovo še etftrat rečja. Kdo je zažgal, ni še komo. (Pri občinski voHtvi) t St. Jurji v ljubljanski okolici jo bil županom izvoljen Janez Šiptlj, s»etwalci Josip Hribar iz B:čja, Josip Tome h Št. Jarja, in Josip Virant iz Cerovega. .v (Veliko pohnjSanje.) Nedavno, Velicega Šmarna dan, so delali mestni delavci nov tisk poleg nove mestne vojašnice v Travniških ulicah. Prav zraven na nasprotni 8trani stoji cejtkev Jezusevfga Srca, kjer je bil ta dan velik slu d romarjev iz raznih kraji v. V cerkvi jo bila pridiga, ljudstva polna cerkev, tako, da jih je mnogo moralo pri odprtih vratih zunaj stati, da so sli&ali pridigarja. Kakih 20 korakov proč so pa nov tlak delali: kurili, mešali, da je smrdelo in kadilo se daleč okrog; vozili prst, žvižgali, peli, kleli in klafal' os glas, da »o ljudje pri vratih morali vse ob etiem slišati, pridigarja in te „krščanske delavce". Kaj si mora ljudstvo misliti o ljubljanski mestni gosposki, ko vidi tako gnusobo razdejanja na Gospodov dan? Pred nekoliko meseci je bilo brati po časnikih, da je prišlo na vojaška oblastva povelje, naj bolj skrbč za povzdigo verskega čuta pri \ojski; ta današnji prizor pa je moral vse vojake v veri jako utrditi 1 Ljubljančani pa so gotovo še toliko katoliški, da kaj tacega ne bodo trpeli v mestu. Pričakujemo, da se najde kakov mestni odbornik, da spravi to stvar na dan; če se ne bode zgodilo, bomo vsaj videli, kakošnegtf duha možje sed^ v mestni hiši. — Naša društva pa, ki po svojih pravilih morajo skrbeti tudi za katoliško prepričanje, naj stord svojo dolžnost in poravnajo ta madež, kolikor je mogoče. Vemo, da ne bod? nobeden hotel odgovoren biti, a zadosti slabo je, če gospodar, ki plačuje, nima toliko moči, da bi mogel svojim delavcem ukazovati. Pri vsej tej žalostni dogodbi je bilo tolažilno le to, da so ti mestni delavci bili tujci, ker govorili so slabo nemško in nekako slovansko zmes, ker smo prepričani, da poštenih Slovencev bi ne bili spravili k delu na Velikega Šmarna dan. Meščanje pa naj poskrte, da se ta nečast, Mariji storjena, dostojno popravi in nadomesti. —č. (Premembe v frančiškanski provinciji.) P. Julij B r u n n e r postane gvardijan na Trsatu, P. Albin Breg ar, gvardijan v Brežicah, P. Avrelij K n a-f e 1 j, gvardijan iu župnijski upravitelj v Karlove u. P. Metod Poljanšek grevKamnik, P. Robert Dolinar ua Trsat, P. Janez Ev. Žibrat v K ar lovec za vikarija, P. Maks v Brežice, P. Rajmund Podlipec in P. Otmar Vidic v J as k o. Na novo nastavljeni so: P. Salezij Vo-došek v Ljubljani, P. Leon Žugelj na Trsatu, P. SeverinFabijani v Gorici, P.G o t -hard Podgoršek v Novem Mestu, P. Ano-nija Vračko v Kamniku, P. Fulgencij Tra-f e I a v Pazinu, P. A d a 1 b e r t Flere v Samo-boru, P. L e o n a r d Va v p o t i č na Klanjcu.P. J o a h i m SvetiČ vNazaretu.P. Gavden^cij Gorše v Karlovcu, P. E m i 1 i j a n Dovgan v B r e i i ca h. (Nesreča na Stolu.) Piše se nam z Gorenjskega: Sv. Iiavrencija dan popoludne je odrinila precejšnja družba našib domačinov proti Stolu. Nekakov vodnik vsega je bil g. I ven Cop iz Most, znani lesni trgo\ec in sedaj tuli lastnik lova v Zavrhu. Ž ntkakim posebnim veselje|n je pravil vsakemu tisti dan, da jo mahnejo na .več^r na Stol. Da bi bil izlet bolj zabaven, vzeli so nekateri sebojl puške, da bi ua Vrtači) in v Vrlč.h pogledali po divjih kozab. Ob sedmih — dtugo jutro 11. t. m. so bli vrh Stola. Kateri niso imeli lovskih pravic in pušk, ostali so na gorskem slemenu, drugi; so se pa postavili na čt- kal šča. Komaj dobro posedejo, že se začuje čuden, zamolkel strel. Zajedno je čul gosp. Egidij Jeglič, ki )e bil najbližje, bridek vzdih. Takoj prične klicati sina g. Copa Ivana, pravnika, ki je stal najvišje. Skokoma pribiti ta k očetu. In oj groza! Oče je ležal v silnih bolečinah v neznanski strmini med kamenjem in prosil: .Oj, pomagajte! Ustrelil sem se!" Kmalu prihitita še dva druga na lice nesreče. Tedaj jim je povedal, kako se je ponesrečil. Nabasal je namreč dvocevko, napel petelina ter hotel tako oprezno čakati divjačine. Ker pa ni bil na dosti pripravnem sedežu, hotel se je nekoliko presesti. a v tem mu spodleti, pnška mu zdrsne it rok po meli nizdol. Sprožita se oba petelina in krogla prcdere pri desni trebušni dup!:ni in desni rami život, zrnje iz drnge cevi je pa ostalo v odrobju. Rešitve seveda ni bilo nobene. Živel je še tri četrt ure v silnih bolečinah. Zadnje besede so bile: „Molite zame!" Ker ga seveda sami niso mogli nesti brez nosil, šli so na rovte po ljudi, da so napravili nosila in ga prenesli po dolgi težavni poti „na Jezerca", od koder so pripeljali truplo dragega rajnika še-le tvečer ob 10 uri v Moste. Žalost je nepopisna ne samo v družini, marveč tudi v celi županiji in okolici. Zakaj on ni bil samo skrben oče in vrl gospodar, ampak bil je kot lesni trgovec, predsednik krajnega šol. sveta in občinski odbornik celi županiji, da celemu okraju na veliko kori t. Bodi torej priporočen vsem znancem v blag spomin in molitev. N. v m. p.! (Uboj.) Piše se nam iz Planine: V nedeljo, 14 t. m.. je šel tgodaj zjutraj logarski pomočnik kneza Windisch-giiitta, Peter Kune, na lesičji lov v Rakovski grič blizu vasi Slivice, nnške žnpnije. V gozdu se je najbrž sešel s kakim lovskim tatom, kateremu je hotel vzeti puško in ga zgrabiti. A tat je bil urnejši in ustrelil Kunca, ki je na mestu mrtev obležal. Nekaj svinčenih zrn je šlo naravnost skoti srce. Zločinec je še neznan. Kune je bil zelo vesten paznik ie sieer reden in pošten človek. Morda ga smrt Li našla nepripravljenega. (Na sv. Višarje.) Zaduji letošnji posebni vlaki po skoro polovični ceni, na občeljubljeno božjo pot sv. Višarij, peljejo v ponedeljek 5. septembra t. I. dopoldne, in sicer eden iz Celja čez Zidaumost-Ujubljano, iu drugi iz Maribora čez Dol. Dravograd-Celovec, do Trbiža iu nazaj. Tržne cene v Ljubljani dne 10. avgusta. Pieni-a. hktl. M. Ječmen, „ Ovm, Ajda. „ Prow, Koruza, „ Krompir, „ Leia, Grah, „ Kiol, „ Mulo, Mart, Speh avel, k«r. gl.|kr 6 27 5 30 3 90 2 68 5 80 4 40 4 70 2 60 10 — 10 — 8 _ oU 66 — 56 Speh povojen, kgr. . Borovo manlo, „ Jajce, jedno Mleko, liter. . . , Goveje meso, kgr. . Telečje „ B 8viiy»ko „ „ KoStrunovo „ Pitanec ... Golob . . . . ! Seno, 100 kgr. . Slama, „ " . Drva trda, 4 kub. mir „ mehka, . gl jkr. Prvi slmsfci mm M v Ljubljani dne 29., 30. in 31. avgusta 1892. VSFORKD: v ponedeljek, dne 29. avgusta: Ob 5. uri popoldne v stolni ccrkvi: ,,1'ridi sv. Duh" in blagoslov, ob 6. uri zvečer na starem streliAči: Osnovnim shod združenih odsekov. V torek, dne 30. avgusta: Ob 8. uri zjutraj v stolni cerkvi: Slovesna sv. mak; ob H. uri dopoldne na starem strelišču, v rokodelskem domu in semenišču : Obravnave o socijalnih zadevah, o tuli in o krščanski vedi in umetnosti; ob 11. uri dopoldne na starem strelišči in v rokodelskem domu; O katoliškem življenju in o narodni organizaciji; ob ž. uri popoldne na starem strelišču, v rokodelskem domu in semenišču: O socijalmli zadevah, o šoli in o tisku; ob polu 4. uri popoldne na starem strelišču in v rokodelskem domu: O katoliškim življenju m narodni organizaciji; ob ti. uri zvečer na starem strelišču : I. slovesni M. V sredo, dne 31. avgusta: Ob polu H. uri zjutraj v stolni cerkvi: Tiha sc.mak (govor); ob 10. uri zjutraj in ob 3. popoldne na starem strelišču : II. in III. slovesni shod; ob 7. uri zvečer v Kerlinčevi gostilni: Banki Prihodnja številka »DOMOLJUBA" 7 septembra zvečer. Izide dni LoterU*ll'20' Ved slov. molitveni« najpriljnbljenejia njena nizka oena Jo priporoča v obilno ra»*irjat«v ker ao vae druge knjige XXX. reda raaprodaa«. Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči nikakih bolečin, ter opravlja vse zobne opera-ofje in zobna plombo vanj a A. PAIOHEL, (w) zobozdravnik pri Hradeckega mostu I. nadstropje. Primerna darila I priporoča uljudno Fran Čuden, urar, preje J. OEBA, v Ljubljani, Slonove ulice it. II, ter vabi uljudno preč. duhovščino in «1. občinstvo na ogled svoje velike taborne zaloge najraznovrstnejsih žepnih ur, zlatih, srebrnih in nikelnatih, atenskih ur s nlhalom, ur s stojalom in ur budllnto (Wcckerubren), ur z godbo in godbenih valčkov v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih verlilo, prstanov in uhanov. Cene žepnim uram so naslodnjo: Najfinejše nikelnate ure ... od gld. 3 80 do 6 — „ srebrne are s ključem „ „ 7-50 „ 10 — „ srebrne remontoir - ure „ „ 7 50 „ 12-— iste x dvojnim oklepom „ „ 9 — „ 18.— „ zlate ure za dame . . „ „ 16 — „ 35 — „ zlate ure za gospode . „ „ 24 — „ 130-— Garantiram povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za zaieeijivost mehanizma pa poldrugo leto jamčim. — Cenjeni naročniki se mogo prepričati, d« moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajen dobra blago za reo nizko oono. Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnanjim naročnikom postrežem po želji z obratno pošto. 17 0 205 38 19 IhistrovMi ceniki na ialjo gratis in franke. I k W0T III. zvezek: aVisti Andrej Kalan izšel je ravnokar ter se dobiva komad 20 kr., po posti 23 kr. v Katoliški Bukvami in Tiskarni v IJublJani. — Tudi 11. zvezek je še v zalogi. Gospodu lekarnarju JflccoUju rPri angel ju" r Ljubljani, Dunajska cesta. Podpisani javljamo s tem, da smo po Van> pripravljeno „Unk-tu.ro xa želodec" vporabili in nje gdravilno moč m želodec in ostale prebavne organe iekusili. -r Podlagi tega priporočamo to delujoče domače edravilo vsakemu, ki bi je utegnil potrebovati. Peter 8M«mz, župnik, Canfanaro, Istra, 1801. - Mihael Bogatin, župnik Ajdovica, 1891. — Jeste Carafcs. žuonik Vuhrcd l8t>l. — D Ivin SaMalK.^^aiSK i ' L,1 ~ ly,n Belec, župnik, Sv. Martin pri Alboni, Istra, I8!>1. — D. Anton Uamlani, kooperato* in kalehet, fto-gosmea pri Sebeniku, Dalmacija, 1891 - D. Caproni, župnik in dekan Levico, Tirolsko, 1891. _ Ferdo Babic, župnik in kanonik, Ravnagora, Hrvaško, 1891. - F. BoncelL Župnik, Drsžgoše, Kranjsko, 1891. - Jurij Klnig, Župnik, Na Vinici OVeinitz) Kranjsko, 1891. - 0. Luka Raicevich, kaplan, t Giunch, Perasto, Dalmacija, 1891. - Avgust Žagar, župnik, i Kupjak,- Hrvaško, 1891. - Štefan Jenko, vikar, v Podkrajah, T Ilirska Bistrica, 1892. — Josip Ho6ovar, kanonik v Novem Mestu, Kranjsko 1892. - Anton Vedral, kaplan v Lischau pri Budejevicah, Češko, 18'<2. (52-3) Zahtevajte povsodi pri nakupovanji lzreono no-prekosljlvega Barthelovega pristnega karbolineja kateri edini d4 lesu tri- do štirikratno trpežnost in lično rujavo barvo. Barthelov karbollnej Je zanesljivo sredstvo proti iivlnsklm nalezljivim boleznim, ttnu, proti nadležnim muham, podganam, mrčesom, dalje vlažnim stenam itd. — Cenik ln opis uporabe zastonj. 5 Kilo po pošti gld. 1*50. - Razpošiljam tudi mast za vozove in usnje, strešni klejni papir, patentovano strjeno smolo, -olja za stroje itd. najoeneje. - Trgovina Je bila ustanovljena L 1781. so (5-4) M. Barthel & Coni p., Dunaj, Z., Keplergasse 20/32. Vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo ji sadjarstvo, mlatilnice. čistilnice za žito, trierje, slamoreznice, milne za sodje, stiskalnice»sadje Id tIdb, za grozdje, kakor ist druge »troje lo priprave za kmetUstvo, vinarstvo in sndjeitjstvo itd. priporoma v najnovejši in najMjai obliki, po ccni: ^ IG. HELLER, DUNAJ, š s/s PrnterstrHSHC 78. lllu.lrov.nl ispisnikl i« pahni.« pisma t fanatika«, nemikem, laiken ia ilovenikem ierik. M *akie»aaju bruhata* li trnka. - Čas u pasta*.). — lariioija, • 1 »nolt___ _ „ n f ^ 18 21-13 Ravnokar je izšla knjižica 68 3-2 Stara božja pot na Dobrovi pri Ljubljani. Spisal ANTON LESJAK, dobrovski kapelan. Slane 13 kr. in se dobiva v Katoliški bukvami v Ljubljani in pri pisatelju samenru na Dobrovi. Cof man, pleskar, lakirur in napisni slikar, 172 (16) v Ljubljani, na Bregu it. 6. se priporoča >1. občinstvu v mestu in na deželi v lično izvršitev vseh v njegovo stroko »padajočih del. posebej se priporoča g«. obrtnikom (rokodelcem) v izvršitev Imenskih ln rasnih napisov. Delo solidno, trajno in cene nizke N070 SchickM./ speoijalist na Dunaji, Z., Oold-sohmled-gasse it. 3, priporoča trpečim vsled kile 35 (10-4) elast. kilne pasove (Bruchbander) izdelane po najnovejših predpisih in najpripravniše, kateri zabra-njajo povečanje bolečin; za enostransko porabo gld. 6 — do 8 —, za dvostransko gld. 9 — do 15 — Za hado trpeče (reponiibar) prav pripravni so moji elastični pasovi s premikajočim se klopčlčem, enostranski gl 4 50 do 7-50, dvostr.gl. 8-80 dogl. 16'— Pri naro. itvah, katere se izvrše po povzetji, označi se kakovost bolezni kovač v Ljubljani. Marije Te-)režije cesta it 6, priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu izborno svojo zalogo najraznovrstnejših JKr v 6 X po nizkih oenah. 61 (6-4) KoširAnt., v Ljubljani, Kolodv, . ulioe 24, izdeluje In priporoča jermena za stroje iz najboljšega jedrnatega usnja, kovčege in torbioe po najnižji ceni. Na pismena vprašanja odgovarja točno, cenik in risbe na željo zastonj. 62 (6-4) Podpisani usoja si prečast. duhovščini, spošt uradnikom in slav občinstvu v mestu in na deželi priporočiti se v najtrajnejše izdelovanje duhovniške oblek« uradniške obleke (uniforme), uradniške drž.-želez. obleke, " uradniške zas.-želez. obleke, civilne vsakovrstne obleke p« poljubnem kroju prirejene, izdelane iz zajamčeno izvrstnega I,lasu po primerno nizki oem. Najrazličnejše blago imam vedno v zalogi «6 (10-3) Velespoštovanjem Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. Iidajatslj; Pr, Iva* Jasstlj = Proč < iiataduo karo, kupujte Kneippovo sladno kavo, ki jo izdeljuje za Avstro-Ogrsko po naročilu g. župnika Seb. Kneippa edino le tovarna bratov Olz v ttregeiieu na Bodenskem Jezeru. Velcčast. fiosp. župnik Kneipp ne je odločno izrekel zoper boltovo kavo, kakor y> zdaj v frotlajalni cah kupujemo iu vži varno Tista je sftd strupenega drevesa, ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter isvaja ie drage jedi na pol prebavljene is želodca Kneippova kava pa ima veliko redilno moč, pomiri živce, in je dosti boljši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeža nekoliko Olzove kave, in ne bo skoraj pozntl razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo. Kako se ta kava kuha, to se bere že v naših zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo bla^i, ki ga pozna na tem: zavoji so itirvoglsti in rudeči, bratov Olz. varnootns marka, ponvica, podoba in podpis župnika Kneippa. Olzova kava nosi ime in ponvo. Dobi Sf v vseh boljših prodajalnicah za prekomorsko blagn, - VLjubljani pri: Jegliču & L c s k o v i c u, F S. H o j n i k u m M W a g n e r j e v i vdovi.-I.ahko se pa tudi pri nas naroči, in jo pošiljamo v zavojih po 4', kil franko s poito. Bratje Uklm 131 tovarna za Kueippovo sladu o kavo Bregencu. (20 - 20) Artur FolakovsM, e. kr. okr. živinozdravnik za okolioo ljubljansko, 1 stanuje od meseca avgusta 1.1. naprej v Kolizeju vr. Štev. 139. TVa prodaj Je hiia, mlin, živinski in svinjski hlev, kleti, kozolec, 2 orali grunta (sadni vrt, njiva dva «1» za zelenjavo) na Blancl pri Sevnici, 5 minut od glavne za 1900 g d. Hiša je pripravna za kupiljo in vssko oon- Ponudbe sprejema in pojasnila daje lastnik Pr. v Stari vasi pri Vidmu na Štajerskem. Odgovorni srsdnik: A.Kalaa. Tiska „Kstoiiika Tiskarna'.