Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skuhajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GL List slovenskih delavcev v Ameriki. SA NFKAJ VFC KOT 2NADANDOBIVATE ^ C"GLAS NARODA' p) PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvxem&i Mint, nedelj in praznikov). :: Citajte, kar Vas zanima Telephone: CHelsea 3-1242 Rceatcni as Sereod CU» Matter September 25th, 1940 at the Post Office a* New Yerk, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879. No. 12. Stev. 12, NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 17, 1941 — PETEK, 17. JANUARJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XL1X. DEBATA 0 PREDLOGI H. R. 1776 PREDLOGA PRIPOROČA, DA KONGRES DOVOLI PREDSEDNIKU PRAVICO POMAGATI DR2AVAM, OD CUIH OBRAMBE JE ODVISNA VARNOST ZDRUŽENIH DR2AV TRENJE MED RUSIJO IN WEMCUO Xa pobudo prcd*ediiika Roosevelt a jo bila v Neko poročilo iz Ljubljane. Hitler in von Ribbentrop pa pravi, da razmerje med Nem- j te Molotove zahteve nista sa-kongresn|čj° i" Rusijo nastaja vedno mo kratkomalo zavrnila, tem! v Španski begunci v Franciji t a vi jena predloga v za v. ' II. R. 177G "za obrambo Združenih dr- Ta predloga ima številko 177(5, torej letnico, ko *o Združene države razglasile svojo neodvisnost od Anglije. Ta številka pa predlogi ni bila dana namenoma, temveč je samo tekoča številka po vr^ti, kakor so v kongresu stavljene razne predloge. Predloga priporoča v prvi vi -ti obrambo dežele, toda pri tem pride v prvi vrsti vpošl jv največja pomoč Angliji v njeni vojni proti diktatorskim državam. Predloga tudi priporoča največjo oblast predsedniku, da po avojem prevdarku od ča> i do časa določ!, katero po-jnoč in koliko |>oinoči v gotovem času potrebuje Anglija. Prodno pa bo kongres pričel o tej predlogi sklepati. j:oče vedeti za mnenje vodilnih mož v ameriški 7>o1itiki. V j-redo je prišel državni tajnik Cordell Hull pred odbor za vnanje zadeve poslanske zbornice ter je toplo priporočal kongresu, da sprejme predlogo za obrambo dežele in i>omoč Angliji. V bi.-tvu so bila njegova izvajanja naslednja: AngPja, ki jo vodilna demokratska država, je v veliki nevarnosti, da si jo osvoji Nemčija. Ako bo Anglija poražena, tedaj so Združene države na vrsti, da jih Nemčija napade in mogoče ži kmalu. Zato je nujno potrebno, da kongres sprejme vladno predlogo. Predloga priporoča, da kongres dovoli predsedniku pravico, ne da bi se mu bilo treba posvetovati s kongresom, odločevati o naslednjih stvareh: Da ameriški arzenali, tovarne in ladjedelnice izdelujejo obrambne stvari za katerokoli deželo, čije obrambo smatra predsednik za našo lastno obrambo . . . Da prodaja, izroči, zamenja, da v najem, posodi ali na kak drug način stavi na razpolago take obrambne stvari katerikoli taki državi . . . Da preiskusi, uadzra, popravi in spravi v uporabno .stanje obrambno stvar katerikoli državi . . . Da tfprejme kakoršnokoli plačilo, ali pa tudi ne plačila, za tako lilago in pomoč . . . Da v po rablja denar zvezne vlade za v-se, kar bi bilo do, bro za našo obrambo, kakor se zdi predsedniku primerno do kateregakoli zneska . . . Predloga tudi priporoča, da se razveljavi vsaka obstoječa postava, ki bila v nasprotju s to predlogo. » * * STIMSON PRED KONGRESNIM ODBOROM Včeraj je pred odbor za vnanje zadeve poslanske zbornice stopil vojni tajnik Henrv L. Stimson ter izjavil, da so Združene države v veliki nevarnosti pred nemškim zračnim napadom, ako bo Nemčija uničila angleško vojno mornarico. Zato je priporočal, da kongres sprejme načela predsednikova .predloge za pomoč onim državam, ki se nahajajo v vojni z državami osišča- ■ Stintson je rekel, da se glede svoje obrambe nahajajo Združene države sedaj v večji nevarnosti in potrebi, kot pa so se nahajale leta 1917, ko je bila Francija trdna in močna fronta in ko so bile Italija, Francija in Japonska na strani Anglije in so njihove ladje obvladovale skoro vsa morja. Tedaj ste imeli tudi Anglija in Francija dovolj municijskih tovarn, da so mogle tudi za ameriško armado izdelati dovolj orožja in municije. £>edaj pa je položaj popolnoma drugačen. Italija in Japonska ste v osišču pod vodstvom Nemčije. Francija je bila »poražena in njena mornarica ne pride več v pošte v. Orožarne Francije »o v rokah Nemcev in Anglija se mora boriti sama, toda v vojni bo mogla ostati samo, ako ji bodo Združene države pomagale in ji pošiljale ves vojni materjal, ki ga potrebuje. Poleg tega pa je treba pomisliti, da se Anglija bori tudi za Ameriko in zadržuje nemško armado, da ne vpade v zapadno zemeljsko poloblo. Z czirom na vse to je Stimson priporočal, da kongres sprejme predlogo, po kateri bo Angliji zagotovljena vsa pomoč in tudi Združenim državam bo zajamčena varnost. Vojna poročila bolj napeto in da je Nemčija več je niti nista hotela spremi rusko mejo zadnje čase po- jeti za podlago za nadaljua slala mnogo svojega vojaštva, j pogajanja. Po mnogih med-To poročilo je .prinesel v seboj ni h obiskih se je Molotov Ljubljano nek zelo vpliven hladno poslovil in je odpoto-slovenski politik, ki se je (> val v Moskvo, mesecev mudil v Nemčiji in se je te dni vrnil v Ljubljano. Kot je povedal temu Slo- ,, . . . . vencu nek avstrijski general Kot pravi ta politik, je pri-i n . . ... & . , i 'na Dunaju, je Nenu-na deset slo do prvega večjega *•«"««-■ * ^ razdora med Rusijo in Nemčijo, ko je ruski vnanji komisar Vja-česlav M. Molotov prišel nedavno v Berlin. Tedaj je imel Molotov dolge razgovore s kanclerjem Adolfom Hitlerjem in vnanjiin ministrom Joachim von R'bbentropom. Po tem j>oročilu je Molotov zahteval, da Nemčija jamči Rusiji interesne sfere in vpliv v za pad ni Poljski in Podkarpatski Ukrajini. To jamščino je Molotov zahteval, prodno bi Nemčija pričela kako večjo ofenzivo proti Angliji. dni po Molotovem obisku pričela pošiljati svoje vojaštvo na Poljsko. Iz za pad ne Evrope je prepeljala mnogo vojakov na Poljsko in v severno: Rumunsko ter jih razpostavila oft) roki Seret. Kot pra\i j ta general, so v teh krajih že nahajajo velike nemške armade, ki še vedno dobivajo ojačenja. Politični krogi na Dunaju tudi pravijo, da bo 13. februarja vnanji minister Joachim von Ribbentrop odpotoval v Moskvo. Neko poročilo iz Vichvja pravi, da se v Franciji še vedno nahaja okoli 150,000 španskih beguncev, ki so iz tega ali drugega razloga ne morejo vrniti v svojo domovino. Tem beguncem je večinoma dovoljeno, da gredo, kamor hočejo in mnogi so dobili delo. Več tisočem pa ni dovoljeno se prosto gibati in se morajo redno zglaševati pri policiji. Dobivajo pa isto podporo kot francoski begunci. Tretja skupina španskih beguncev pa se nahaja v taboriščih in so pod civilno upravo. So pod stalnim nadzorstvom, toda dobe tudi dopust. Okoli 300 španskih beguncev se nahaja v taborišču v Vornet-Les_Bains in so tam Curran hoče debatirati z Willkiejem Rev. Edward Lodge Curran, župnik cerkve sv. Štefana v Brooklynu in predsednik International Catholic Truth Society, jo pozval k javni debati poraženega predsedniškega kandidata Wendella L. "VVillkieja. Ž njim bi rad debatiral glede pomoči, ki jo hoče predsednik nakloniti Anglija Kot znano, se Willkie v tem pogledu s ^predsednikom popolnoma strinja. Onstran morja Vojaški škof poziva k molitvi Smrt znanega iznajditelja V Miami Beael . . „ . . .i podlegel influenci pridržani, ker so po mnenju j farleton Elli> objasti usled svoje politične x j BiI jo znan iznaj4 letni s iz Montclair, SKORO PET MILIJONOV TUJEZEMCEV Just i čni urad poroča, da se je v določenemu roku od 20. avgusta pa do 20. decembra I lanskega leta registrirali v Združenih državah 4 milijone 741 tisoč 971 tujezemcev. Nad štiri milijone jih je \ štirinajstih državah, dočim je v ostalih 34 državah njihovo število malenkostno. Največ jih je v državi Ne«*' York, namreč 1 milijon 212 tisoč, v Califoraiji jih je nad pol milijona, v Pennsylvaniji, Massachusetts in Illinoisu jin je po 300 tisoč, nad 2(H) tisoč jih je v Michiganu, New .Ter. sov in Texaisu, v Ohio jih jj 196 tisoč, v Wisconsin!! nad Jalcl 72 tisoč, v Minnesoti nad 00 tisoč in v Rhode Is!andu nad 50 tisoč. Fleming o 40 urnem delovnem tednu V Cincinnati, Ohio, je iiic-zdno-urni administrator col. Philip B. Fleming odločno zanikal, da 40 urni delovni teden ovira napredek narodno -obrambnega programa. — Postava nikomur ne brani* — je izjavil, — delati 44, 48 ali 00 ur na teden, toda za overtime mora dobiti plačo in pol. To je pa tisto, česar nekateri industrijalci nočejo ali ne jo Tekom sedanje vojne je okoli 00,000 španskih beguncev republikanske armade stopilo v francosko armado in mnogi med njimi so v jet i v Nemčiji ali pa v zasedeni Franciji. — Francoska vlada nima natančnih podatkov o številu in bivališču španskih beguncev. Nedavno je prišlo me d francosko in mehiško vlado do sporazuma za preselitev španskih beguncev v Mehiko, toda v Mehiko sedaj ne morejo odpotovati, ker ni parnikov. Kot pravi tozadevno poročilo iz Madrida, se je do sedaj iz Francije vrnilo na Špansko Il.-KI sla je 800 patentov. Samo dva Amerikanca jih imela več: Thomas Alva Edison, ki jih je imel nad tisoč in John O'Connor, ki jih Te imel nekaj manj kot tisoč. Toda O'Connorjevi patenti niso bili posebno velike vrednosti. Skoro vse EPisovc iznajdbe so bile v področju kom'je Dosti svojega časa je pos\od nadzorstvo, toda, če ni bilo proti njim nobenih drugih obdolžitev, kot samo, da so bili navadni vojaki, so bili izpuščeni. Kdor pa je zakrivil kak umor ali pa kak drug zločin, se bo moral zagovarjati pred vojaškim sodiščem. Trojčki ne tehtajo niti enajst funtov Ni se dolgo veselil XT ._r , .. .. V St. Marys Hospital T, NCVjVkV° I , Buffalo, X. Y„ jo porodila 30 Tliuinasa McCartl.yja, ki je b^ M]m Mrs Robert Brett t .. utiluzben pri J. C. Penney žk vsc trf dekHee Prva jc Co, za tedensko plaeo tehtala 4 funte 4 unče, druga Na doslej nepojasnjen nacm;3 flmte 9 un- (re(ja tri s-e mu je posrečilo komparnjo, funtp jn o v (lobreni letu oslepariti za J -tr i >. ,__■ „ . v , , . ,. v i • o. »odstvo bolnišnice le sporo- sestdeset tisoč dolariev. Sum v., . .. . ,• , ... ■ i , i cilo, da se mati 111 hčerke iz- je vzbudil s svojo karo, za ka- borno f>utijo (X.e e delavec tero je plačal v gotovini pol- , nekem taiukajžl em skladi. drugi tisoč dolarjev, ter s sil-1 no razkošnim stanovanjem. \ '____ Ženi je dal za božično darilo . £1 .. demantni prstan, vreden pet- "»tluenca se pomika, iMonsignor Angelo Bartohr-masi, ital.janski vojaški škoi', je pozval vse vojaške kaplane, i naj molijo za zmago, ki mora biti na vsak način izvojevana. — Zmaga mora zajamčiti Evropi in svetu pravično u-ravnavo, pravično porazvleli-tev bogastva in globlje razumevanje naukov evangelija. Barto'oniasi zaključuje svoj poziv z besedami: — Italijanski vojaški duhovniki ><> .-»■ izkazali vrednim zaupanja d<» movine, fašistične vlade, vo jaškega poveljstva, vojakov in njihovih družin. Usmrčenje nemškega anarhista V Essenu je b i obglavljen Erich Mambrey, ki je vodil tekom španske državljanske voj -ne neko nemško anarhistično skupino. Oljsojen pa ni l>il zaradi širjenja komunističnih naukov, pač pa zaradi tatvine in vloma. 20 Lahov se je smrtno ponesrečilo I Iz Berlina poročajo, da - > je vrš lo v (lalsenkirchen žalno slavje v spomin dvajsetim honey iz Wyominga, ki je pred i laškim premogarjem, ki so se sodnik monopolnega odbora.1 smrtno ponesrečili v nekem je sporočil, da je vsled po- j westfallskem premogovniku, manjkanja aluminija delo pri j Podrobnosti o nesreči niso mnogih gradnjah zastalo. Svo- j znane. je poročilo je sestavil po podatkih, ki jih je dobil od Harry Slattervja, administratorja podežeLske elektrifikacije. Slatterv pravi, da ene tretjine jprojektov, predstavlja-jočih vrednost 50 milijonov tlo larjev, ni mogoče izvršit' za radi pomanjkanja te p repo trebile kovino. Senator jo predložil tudi pisma Reynolds Metal Company, katera se pritožuje, da ne dol)i dovolj aluminija od Aluminum Company of America, ker ima to podetje že itak preveč naročil za vojno industrijo. Aluminija manjka Demokratski senator O'Mu Influenca ovira produkcijo United Aircraft Corporation v East Hartforu, Conn., poroča, da je 1300 njenih delavcev zbolelo na influenci. Vsega skupaj ima zaposlenih nad 15 titooe ljudi. sto dolarjev. Slepa riti je začel oktobra leta 1039. meseca Ostri naboji med slepimi patronanil ! v vzhodni smeri Influenca, ki je zadnje tedne z vso silo divjala v Združenih državah, bo vkratkem obiskala EvrojM). Iz Anglije in Fran-(ci je že poroča jo o prvih slučajih. Zdravniki poznajo zdra- Vojni stroški Anglije Anglija ima zdaj v. vojno vsak dan 53 milijonov dolarjev stroškov, doe m so znašali lani njeni dnevni vojni stroški le 38 milijonov dolarjev. Zaplemba zlatega denarja v Parizu Francoska policija je zaplenila ipo raznih menjalnieali za milijon frankov zlatega denarja, večinoma zlatnikov po dvajset frankov. Pod roko je mogoče za tak zlatnik dobiti do (>00 frankov v bankoveih. Brigadni geenral Ralph K. J vilo proti nji, nikakor pa ne Robertson, poveljnik armadne morejo dognati, čemu se ve- potstaje v Fort Dix, N. J., je siporočil vojnemu tajništvu, da so našli med slepimi patro-nami, ki ibi se jih morali vojaki posluževati na manevrih, tudi ostre naboje. Vojni department bo uvedel temeljito preiskavo. dno pomika od zapada proti vzhodu. Poleti je bila na Havajskem otočju, jeseni v Californiji, zdaj je pa tisoče in tisoče slučajev influence v državah Maine, Massachusetts in drugih, novoaugleških državah. "CE NE ZLEPA, BO SLO S SILO!" Industrijalec je presenetil kongresnike s svojimi radikalnimi nazori. — Kar velja za industrijo, naj bi veljalo tudi za delavstvo. Pred mornariškim odborom poslanske zbornice je pričal Glenn L. Martin predsednik zrakofplovne družbe v Baltimore, ki bo potrošila dvaindvajset milijonov dolarjev za razširjenje svojih tovarn, da rojenimi bajoneti silili delavce k delu, je odvrnil: — < emu bi za delavca ne veljali i*ti predpisi kot veljajo za industrijalce! Po Martinovem mnenju je bodo trikrat več producirale. l uvedba šestdnevnega delovne. Značilne so bile naslednje njegove besede: — Mogoče bo v bližnji bo -dočnosti napočil čas, ko bo imela vlada tako oblast, da bo prisilila delavce izdelovati vojni materijal, kot sili sedaj industrijalce. Na vprašanje nekega kon-gresnika, če namerava z na- ga tedna absolutno potrebna že vsaj v zrakoplovu i h tovarnah in v tovarnah, ki izdelujejo strojne dele. Vlada naj bi imela pravico rekvirirati za vojno industrijo vse stroje, ki počivajo in rjave po tovarnah. Na ta način bi bilo mogoče produkcijo znatno pospešiti. <3 LAS H ABO D A" — New York Friday, January 17, 194! VST ANOVLJBN L. 1893 II..... GLAS NARODA" 1 il ^ — (TOId OF THK PSOPLK) • i 'Krn«4 aad PaMlok od bar Slovenk PuMJAtef Company, (A Corporation). Il Wank Sakoor, Pro rtdeot; J. Lapoba, Sec. — Place of business of tbe j! »pfTkiOt *Um aad ad drooooo of above officers: 216 WEST 18tb 8TEKET, NEW IORK, N. Y. 48th Year *Gla« Naroda' ' la Icoaed everj day except Saturdays, Sundays and Holidays. laarly fa.—. Advertisement on Agreement. 1 la eofa 1 loto valja list so Ameriko In Kanado »# —; ma pol leta $3.—; m flotr t lota *L£0. — Za New York oa celo leto S7.—; se pol leta *3 S0. Za too« smatvo so celo loto 97.— ; sa pol leta $3.50. **Glao Naroda" 1x1 kaja vsaki dan lsvsenidl sobot, nedelj In praznikov. NABODi, " M WEST 18th STREET, NEW YORK, N. X. Telephone: CHelaoa I—1242 FINANČNO STANJE ANGLIJE Poročilo, ki ^a je o finačnein stanju Anglije podal odboru za vnaitje tndeve poslanske zlM>rniee zvezni zakladnicar Jlenry Morgentliaii, je ipresenetljivo. Iz njeira je razvidno, da Anglija neobhodno potrebuje vko jKinioe Združenih držav. Poročila, ki so prihajala zadnje ea*e o tem, .so izgledala *ko-ro neverjetna, toda niso nikakor bila pretirana. Anglija, izvzemš; Kanado, bo letos v Združenih državah potrosila $3,01,4KX>. V pokritje te velikanske vsote 1-ina Anglija v Združenih državah $1,553,000,G\H) v bla. Pri nakupu raznih vojaških potrebščin bo tedaj imela primanjkljaj $1,4(^,000,000, kar bo treba pokriti iz dosedanj še neznanih virov. Te vire bo pa treba šele poiskati in se l»odo najbrže našii v investiranem denarju raznih Angležev v ameriških podjetjili. Po priporočilu predsednika Koosevelta naj bi .Združene države Angliji pomagale za neciiiejno vsoto in ne #lede na to, nko more Anglija plaeeti ali ne. Po njegovem mnenju se bo vse to uredilo |m> končani vojni; sedaj je poglavitna stvar, da je Angliji |»omagano, da premaga Nemčijo in Italijo, da bo s tem zajamčena vsem narodom sveta svoboda in demokracija in da bodo tudi Združene države obvarovane vojne. Po Morgenthauoveni zatrdilu je do sedaj Anglija plačala za vse naročeno blago in ga bo nekaj mogla še tudi v bodoče, toda kmalu bo prišla do konca svojih virov in Združene države ,ii l>odo morale v tem iti na roke. da bo za celi svet ohranjena demokracija. Iz ŽALOSTEN PRIMER MLADOSTNE PODIVJANOSTI. ftz Trbovelj poročajo: — Trbovlje so injeie zopet žalostno senzacijo. Od ust do ust se je razneslo, da je.v Bovškem ob kavanja dovolj in sta se z La-hovcem spoprijela. Golob je širokoustneža jjoiprijel in ga posadil nazaj na sedež, »rekoč, naj bo kaj miren. Že je kazalo, da je neljuba kapeliei pri glavni cesti mlad zadeva rešena. Golob in La^ rudarski fant, neki 17 letni Jože zabodel svojega prijatelja .Tanka Zupanea, tudi šele 18 letnega sina nuiarskih staršev. < >Hštihavanje je že od nekdaj bila grda navada pijanih aaz-grajačev, vendar dosedaj nož še ni vihtela tudi naša mladina. Tragedija se je izvršila kar na hovec sta se pobotala in si celo segla v roke. Ko pa je Vinko Laliovec kmalu nato zapustil gostilniiško sol>o, je njegov pajdaš stopil za njim. V veži mu je -tisnil v roke stilet in ga na-hujskal, naj kar obračuna z Golobom. Lahovcu ni bilo treba toga dvakrat reči. Z nožem se ' i BLAZNIXOVA Pratika za leto 1941 Cena 25c . i poitmno vred. KNJIGARNA "Glas Naroda" 216 West 18th Strait N«w York. N Y POLOŽAJ NA JAPONSKEM Iz poročila nekega časnikarja posnemamo: — Japonski večkrat zmanjka riža, najvažnejšega živi' ulitkih ljudskih ma*. Kitajska vojna povzroča Japonski nep* magljive težkoče. Bolnišnici* imajo sicer zdravila, manjka jim pa obvez. Zaposlitev mladoletnih je na Jatjionskeni nekaj obieaj-nega. Desetletna dekleta vrše > luž bo točajk in prodajalk ali pa delajo v tekstilnih tovarnah za sramotno nizko plačo po deset do štirinaj>t ur na dan. Kluba in nezadostna prehrana povzroea vsakovrstne želodčne bolezni. Za ameriški dolar, ki ima boiv.no veljavo štirih venov, je mogoče dobiti pod roko dvanajst venov. Korui>cija je splošna. V take denarne kupčijo niso zapleteni samo trgovci, pač pa tudi policijski uradniki. Značilno je, da i-e trgmx-em blaga sploh ne ljubi prodajati. Ne vedo namreč, če se jim 'bo posrečilo zaloge obnoviti ali ne. Japonska je danes gospodarsko in finančno skoro tako oslabljena kot je bila Nemčija proti koncu svetovne vojne. Pošljite nam 8 U in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" in prepričam smo, da boste potem v •] I»i ii i«ah" Prijatelji Janka Zupan- ^ vrnil v gostilno. Spet jeza-] ca so se ta čas vračali dobre in ?1 ^ ^ 111 l>re-\t™ gldboko ja * ■ •_________ ______iden sta se vnovie snoornela. ie nie trupelce in Peter Zgaga hovni poglavar Isinalili-moha-meadncev v Indiji, Vzhodni Afriki in Centralni Aziji. Mohamedanci ga smatrajo za Alahovega namestnika na teni svetu. Je potemtakem nekakšen mohamedanski pafpež. Njegova beseda je odločil-na. Menda ga ni na svetu po-tenta, ki bi znal ubogo ljurL sko paro tako vleči za nos kot jo vleče A ga Klian. Lahovec -dvakrat vsekal Goloba v grlo in tretji? v i^!a«vo. Že prvi zamah v grlo je bil -mrto-nosen. Golob je napravil samo i-e dva koraka, nakar se je in njegov ta si Zupane in Jože "bila WJiila v noč. Toda o- rožniki so takoi isli na lov. Hrvatskega čevljarja -o kmalu a-retirali. Po daljšem oklevanju ie priznal, da se je Lahovec šel skrit k svojemu dekle-i tu. kjer so % a res tudi našli in O, TA PRESNETA LJUBEZEN? že vinjene volje z Dobovca, kjer so v neki novo odprti gostilni pogledali vse preveč v kozarec in razigranost nadaljevali potem še v drugi gostilni) v Bovškem. Razgovor je moral biti žirvahen. Fantje menda niso števili z besedami in kmalu ' * ~ resno nnvdkriž. Začule so se grožnje iz Jožetovih ust: "Pa veš. da te bom obstihal, kakor sem ti cxbljtrihil!" Zupane je za tem zapustil go-til no. Jože pa mhi je sledil. Ostali fantje za, , _ njima. Vsa ta nadebudna mla-|°,1criial1 v KraT^ dina se je ustavila potom prod ! tamkajšnjo kapelico, kjer jo obkrožila Jožeta in Zupanea, ki sta si bila že pošteno vla-oh in sta so z vsemi niočmi ruva-la. Taki ]>rizori sieer pri nas niso redki, pri < boli fantih pa je šlo za več, ko da se morita le po svojih mnčeh. Zupane jo bil gototvo troznejsi. saj pravijo da jo popil lo malo brizgan-ea, zato je 1>il Ježe bolj razgret. Kar naenkrat sta bila oba na tleh. Zupane j<* še zavnil: Kaj som ti vendar storil? In že jo Jože pntegnil iz žepa nož in začel udriiiati po svojem na->*protniku. Prvi zamaliljaj jo Zupanea zadel g'lolniko v de-ni laket. Drugič so jo nož za rinil v stegno ter mm zarezal globoko trikotno rano. Pa še ni dovolj! V tretjič je fi podiv-Ijant e sunil Zupaneu nož pod levo srčno stran ior ntn zadel smrtno rano. Ranjeni jo kl iknil: "Zdaj si me pa!" Imel je še toliko moči, da jo napadalcu izdrl nož iz rok. Potem so ga zapustile moči. mio, položila vata so vnovič spoprijela, je »je trupeice in zemljo zravnala. Nato je š!a k svojemu deloda-jacu posestniku Kuma u v Kapljo in -cSejala, da jo dala otroka v rejo. Ker pa se jo vedla sumljivo. so jo sorodniki vprašali. zgrudil in izdihnil. V splošni i kje je ona ženska, ki ima otro-zmodi sta La»hovec in niogov ka reji. Gob nkova je v zadregi priznala, da je otroka umorila in zakopala. {Sodišče jo je obsodilo na 7 let ječe in trajno izguibo pravic. . (Mausar Fani iz Pristavo in 22-Ietna Vintar Ana iz Kalc-Xakle.ga sta bili sicer dobri prijateljici, toda ta prešmentana ljubezen je skalila tudi nju- DESET TISOČ DOLARJEV JE IZVABIL OD VDOVE. V Kamniku je vsem meščanom doforo znan .">0 letni prov-žitkar Jože Roni^ak iz Briše nad Kairtnikonr, ki je bil zaradi ' svoje nedovoljene iv.najdl jivo-jsti že večkrat pred sodiščem.! j V Mekinjah živi s svojo dru- • * j i • a, , : * žino neka vdova, ki so ie prod no prijateljstvo, posebno ker se w. - Xr V. J, j. - . ' ... i loti vrnila iz ^omeije. Dobt- mkakor nista irtogli 7.ooiniti. •, • , - x , , , . , . Na ie za možem, ki se ie smrtno Katera ho imela postavnega1 i ,, , i ■ - t> - , 1 * . i ponesrečil v rudniku, rirecejs- r ranel;a iz Pristave. Obe In i1 . , , . . , . i-..- . .. . . . »njo v~oto denarja in »o kot ga bili ra«!i imeli, toda to r.eLn _ u, _____i^? gre, kakor -o tudi Franclj Eden najbogatejših mož na I Aga Klian je precej rejen de-«vetu je Indijec Aga Klian, du- dec—tehta namreč 275 funtov —in kadar ni vojne v Evropi, ga prav nič ne vleče tned njegove verne pristaše. Najraje je v Parizu, kjer .se je dal večkrat fotografirati v družbi razposajenih lahkoživk, v Xici, Biaritzu ter drugih evropskih kopališčih. Zelo je navdušen za konjske dirke, in ima sam precej konj dirkačev, na katere stavi - o-gromne vsote. Denarja mu ne manjka, kajti mohamedanci ga plačajo po njegovi teži. Vsako leto se vrše v Boin-bavu velike svečanosti. Xa javnem prostoru je ogromna teh niča z dvema velikima >kle-daiua. Aga Klian sede v eno skledo, v drugo pa nanosijo mohamedanci toliko zlata, da ga potegne v višino in da >ta skledi v ravnotežju. Leta 11)35, ko je obhajal petdesetletnico, so mu dali še enkrat toliko zlata, kolikor tehta. Toda to je v>e skupaj nič. Leta 11'4'j l>o obhajal šestdeset letnico—demantni jubilej. (W> tisti priliki mu bodo dali 273 funtov demantov. To je, če bo toliko tehtal kot tehta sedaj. Co se lw> pa inrhač zredil za |de>et ali dvajset funtov, pa Š«j ! toliko več. kal razne gostilne, kjer j-, s tisočakom plačeva'1 žganje, kupil si jo nove čevlje in poravnal nekaj svojih dolgov. Ko -e je že precej napil, je prišel v neko gostilno na Vrh polju, kjer j: kmalu zaspal. Go-tilničarju in nekemu gostu so je takoj zdelo, da z Ronvšakom ni nekaj v redu. ker je polog njega ležalo rastnih ]>ohio denarja. Pobrala sta denar, ntu pretipala žepe in ugotovila, da jc in*t1 j>ri sebi še 8881 din. Orožniki so Komsa-ka aretirali in sedaj v zap<»rih čaka na svojo "provizijo.'* "Johraonova postava naj bo preklicana!" Po resignaciji znanega čas-! t pati je, da se bo, kajti za nikarja Allena Whitea je bil t>p'tanje ima še skoro j>et let skrbna mati 'Ivknila zgraditi i k družini lastni dom. Zaradi so- ohenia ne moro oženiti, t --lo j ~i , i-, danjih hudih razmer )>a jo začela razmišljati, ali bi hišo obdržala ali bi jo prodala. Za to je zjvedel Bonfšak, ki je vdovo STRAHOVIT UBOJ V GOSTLINI V NAKLEM V gostilniški sobi v Naklem je sedela večja družba in si pač nihče ni mislil, da se bodo zafrkaeije končale s krvjo in smrtjo. S starejšimi ljudmi je sedel za mizo 40 letni Tcnuoč-ki sin Alojzij Golob, doma s Police. Modroval je z očanci. Pri sosednji in|izi pa je sedel 32 letni zidtar Vinko Tjahovec rz Stra-hinja in v njegovi družbi je bil neki čevljar, po rodu Hrvat. Lahovec je začel brez pravega povoda dražiti Goloba. Povpraševal ga jo. kako je bilo. ko se jo mora legitimirati zaradi neprevidno vožnje in ali jc moral kot rezervni oficir pred orožniki stati mirno. L/ojze Golob je namreč imel maturo in še trgovsko £olo, postal- je rezervni častnik, vendar so jo po končanih šolali posvetil kmetovanju. Golobu jo bilo zafr- sta druga drugo silili, naj g?, ona drugi odstopi, ko itak r." ma takole v trojo pravega smisla. pa so ni-ta mog'i zod'niti.l k les šlo med njima do prepira ra«s: ;i o-ialo pri jezičnem dvoboju, t-mve,- imenovan 31» letni odvetnik E. I W. Gibson za načelnika "Od-i bora za obrambo Amerike po_[ toni pomoči zaveznikom". <'a>nikarjom je rekel Gib- 1 son : — ('e bi .Johnsonova ali nevtralnost na postava ovirali našo pomoč Angliji in njenim zaveznikom, bo pač treba of>e postavi preklicati. Gibson je republikanec, na .... Ml ill - KI MM'iC.I A" I t . I 1 I | | . I 1 • 1 Ii . • 1 • t TJ.IJ-HJII II ■<. 'UIMIIMMiri , I I«t - „4 ' -i- i i ^^ obiskal ter jo nagovanal, naj .-i. , - , atora naj ni ga odstopim. a:>, i -- . r. , 1M •• • i •• v-zhc temu pa podpira pred ^ .4 4 i • i- ,- , Mnso proda. Zatrdil ji je. da ji i x> ,, -o sta >0 to fini pehali na ko-N , . .. ' . . sodnika Koosevelta v njegovi , 1 . , . t ho za malo nrovizi jo preskrhel , ... - , , sin |)roti domu. ie spet pri-1 i i i t> i • r i 1 prizadevanjih. Pravi le, da , , .. , J . 1 . dobrega kea Brleča r/. Loke 1 , , , v Tubinj^ki 'Milini. sta skočili s koles dejansko spopadli. Po krat-ipčija fklepana. Vdova je zahtevala Francija. Xi pa o-ialo snir. ) , ,,, ... kom pogajanju jo bila kupčija preilsednik ne sme velike oblasti. dobiti prt*_ in so }li-0 (55 000 din, Brleč pa ji | , . . 3^' . "l5e dal 10.000 are. v. tri dni' naenkrat potegnila A intarj'Mar >to milijonov, vendar je davek, ki ga terja lahkoži-vec od njih, dosti prevelik. Ubogi narod, kdaj so bo spametoval' Ker ž.r govorim o visokih številkah, pa še nekaj. Združene države -*o *e začele resno oboroževati, zavedajoč se dejstva, da bi ne bilo kaj prida dobro za Ameriko in t-Sb ostali..fVel' ^ Ilitlerju 1*1. , inekun pismom in dejal, da so 10 polila z ocetno esenco Mausar-'-o 1 • i-i - |BiIee premislil 111 prosi za vrnitev are. Ker jo vdovi tudi i bilo žal. da jo hi -o prodala, j: rada vrnila 10,000 din in jih jz- jovo po obrazu. Mausarjevo so takoj prrpeTjali v knško bolnico, kjer so ji ixprali zn silo oči, nato ]»a so jo po!• mogoče prijioiiio-«"i k njegovemu j»orazii / vojnim materijaloni. to je 7. milnici jo. letali, topovi, tanki in vojnimi ladjami, če mi mu pa še kaj ra^a ])ustilt ro^oviliti, bi brez ameriške krvi ne Šlo. In tako >'o veljaki v \Vwh~ ingtonu sklenili fiotroditi za ilomaeo obrambo ter za pomor Angliji in drugim državam, boreeim se proti Hitlerju, sedemnajst bilijonov dolarjev. V to vsoto je tudi vštet denar, ki je potreben za vsakdanje potrebe raznih uradov vlade. Sedemnajst bilijonov dolarjev. Kako nairlo spregovori človek te be>ede! Vprašam pa vas, če sploh morete predstavljati bilijon? Že milijon dolarjev je precej. Jaz jih nimam in jih ne bom nikdar imel, in menda tudi ti ne, dragi rojak—toda bilijon je Še vse drugačna pošast. I11 kaj šele dva bilijona ali pa sedemnajst bilijonov! Nekdo, ki je imel dovolj časa, je takole izračunal: — Če bi govornik spregovoril 11a minuto stopetdeset besed in bi govoril brez prenehanja osem ur 11a dan, bi moral govoriti šesUto sedemin-štirides-et let, da bi spregovoril sedemnajst bilijonov besed. In pomisliti je treba, tla v tem slučaju ne gre za sedemnajst bilijonov bučnih peška ali pa za sedemnajst bilijonov kozjih botbkov, pač pa za sedemnajst bilijonov pristnih a-meriških dolarjev. V s.,-..; LAS NABODA"-New York Friday, January 17. 1941 VSTANDVLJEN L. K)R TOKKAR: , : ' . . Življenje in smrt Majde ktobru je preteklo leto dni j-e dela, ko tla spi. Simon je :ar je 'bil Sintion Klavžar mMlia'k, dober človek. »stavljen jki službeni potre- V resnici, kaj bi lakele ne- ir/ Ljubljane v Zagreb. (umnosti zanimale zdravnike. , . t Oni samo ugotavljajo. Histe-iz domače ve rik in pika. A' Kmiouovom življenju njegova pokopana živčna mreža ni nikdar ničesar vzdržala. O, koliko prilik, koliko priložnosti -karier, karier! Vedno s«* Lzruvalt so nu litije, raabfli so mli dom. Žo-in dva otroka v l^jobljani, ti pa v Zagreb. Pa živi, če Ha, dvojno aro^podar-o, — h> predel Simon Klav-v kotu ^a ja-tega kupt ja injs miliI -anwrnu sebi, ves sla-jj(1 natrgala in vse, vso jo pad-ten. ves n<-boglj«>n. Zibanje'Jo -kozi. Maturo je io napra-irega vagona ga j<> tako uženj dik-► za bil na vse in v zavesti ura tatorske pohotno .samico, ki >o zrasel celo občutek nekakn-1 i' Pn,vi -osP;1 Klavžarjeva. in hga zadovoljstva. -Pravi Si->n Klavžar. Xe-talnež. ('look s'abih živcev. Xervoznoz. [omara so ga rajenlee že ob L.j-tvu zavilo v natrgano, z voli zak'pano živčno mrežo. Xo Lara v resnici ni bila njegova oče dveh zanemarjenih otrok Tn vendar Simon ni vsega srni kriv. Lahko -o že rodiš kot ^'iilhič. Vsaka doba jo zmodo-lirala vSaj približno enoten, svojsten t *«t> človeka. Za nas ča* nima tipa, preprosto zato. rivdn. da je bil pri 45 lotih k('r bit>- ki so mhl Pravi r'!o" :oro histerik. Pa. liisterik. Ugotovitev ugleonih zdravnikov. Kaj komu mar. če jo Si-oonova /ena r>ristašin.'a «vo-»odtio Ijmbezni! Kaj zdravni-mtii mar, če ta ž: na v »iprejem-|)ici nolejr >palniee neštetokrat 1» »ed« /. mladim montanistom. Ivo poprej - snvehljajem in skr- vok, na našem planetu že sko-ro izumrlo. V>ako uro se rodi nešteto histerikov. Simonov Klavžarjev. ])odleže.v, zločincev, pohotnežev, a vedno manj ljudi. JSitmm Klavžar. jo životaril po Zagrebu. Z natrgano živčno mrežo. Xji govo telo in du- »jo na obrazil nanorii zakon- ša -ta počasi slabela, umirala. ■keirn možieka: "Pojdii, Širno, onjrii. CSloj. jutri imn.5 službo, 'ar pojdi spat.'* Tn Swnion gre. ie vodno jo uIm gal in šol. So l-lokel, zli zol i»od odejo, zadrževal -apo, | »Skoval čudnim tšumom za zaprtimi vrati sr>i-cjoufnieo. prisluškoval raz-l i ian ;n svo jega ul»ogega -rca. Včasih do dveh treh -/intrai. Tn vedno, kadar potom žena th> tihr vstopi, 7nitrra Sunon tra-gikonf'rii jo. Vedno zasmrči jn Tn ko mtu je lepega dne iz uor-voznih rok po nesreči pade! na tla >o karakter in se razbil v tisoč tropinj, jo Simon lahko mirno ugotovil, o iT' stilnah. popival- tožil in jail i koval. Ob svoji desnici je ji i 'i SLOVENSKO - AMERIKANSKI f/ I I :: ZA LETO :: Koledar 194i Pestra zbirka kr&tkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha. Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. ft Cena 50c Vaoto lahko poiljete v znamkah po 2 oa. S fle prebirate ▼ Združenih driaralL Slo vensko-Amerikanski Koledar za 1. 1941, Veli-Priitika za 1. 1941, in Priročni At-zemljevidov) — vse skupaj f 1. zlbiral ljudi, da bi mm pomagali nazaj v Ljubljano, ob levici pa je na skrivnem intrigiral sam pioti sebi. Zakaj je delal vse to, Simon čisto natančno še sam ni'vedel. Nekakšni megleni računi so mm hodili po glavi. 4tV Ljubljani že, ah, kako rad, toda tam, jo žena. a žena mi ne da, da bi pil. V Zagrebu pa lahko pijem,*' Tj*ko jo Simon Klavžar hrepenel po rodni Ljubljani in po-ipival po Zagrebu. Pil je, pil in nosil ;srce po zakotnih gostilnah. 'Le|>ega tlno -o jo Simon pre-tvudil iz glolHike pijanosti na odfclelku za živčno bolne. Tn-terniran za tri mesece. V sobi s številko na vratih., z 1h*1o, železno posteljo v kotu, s črvivo nočno omarico. 7. belinvi st< na-nh. z razgledom na pu-^to dvorišče bolnišnico, v sobi z večnim vonjem po razkužilih Vsega sveta. Bilo jo v januarju. iZn Siimona je skrbela usmiljena sestra Polic i t a. Obraz 30 letne ženske, obraz, ki ga je modelirala lepota, de'!o in trpljenje, zablodo in spoznanje, kes in težka rosignacija. V resnici, vse to je razbral z obraza sestro Felicite Klavžar Si-nvon neštetokrat. Posebno takole na večer, ko je sestra Polici ta po opravljenem delu posedala v njegovi sobi in ko .sta so v mraku prijetno človeško pomenkovala. To >o bili lepi, topli večeri. Po bolniških sobah je po navadi že vse pot I'll nil o. Cela 'bolnišnica je ždela v nekakšnem vročičnem m(iru, ki .io vonjal po boleznih. Tišino jo zdaj pa zdaj zmotil le .šum težkega krila usniiljonke, ki je šla nemara mimo vrat, ali pa prita-i n krik. težak vzdih, ki je «t rope t a val bog vedi iz katere bolniško sobo preko gluhih hodnikov .in se pritihotapil že ves slaboten do Simonove so-l>e. V takih večerih jo Simon govoril. Govoril je o -ebi, o /oni, o vsem. T n potem se je zgodilo, da se jo ubogi Simon zaljubil. Tu sestra FYIicita jo znala biti dobra. Še je hodila k njomtu, mju pripovedovala zanimivosti, in siknbola zanj. Tn kadar jo sanjaril o donifu o novomi domfu in življenju z njo, jo bila že vodno dolbra in mu jo pritrjevala. Simon jo bil vsak dan bolj miren in podoba je bila, da bo ozdravel. Ze pol meseca ni imel niti enega napada. (Tisti večer je sestra Pelici-ta po opravljenem delu spet tiho sedla na stol ob Simonovi postelji. Kirnon jo bil miren in zdrav. Doforo nin je bilo, ko je tonil v njenih lepih, tod'a ugaslih očeh. Laihen duh po kloro-Ifomita, ki ji^ vel od njenega belega predpasnika, ga je omamljal. Zunaj so januarski vetrovi >zdaj pa zdaj zagnali v črno okno samotno snežinko, ki je potem vsa težka in vodena neslišno ipolzela po steklu. Od cerkvenega stolpa v bližini se je odlepilo v nov deset zamolklih udarcev. iSimon se je zganil: "Sestra Fe'licitar dajte, danejs pa o veT>i pripovedujte!" i (Nasmehnila po je in v njenih očeh je zatlela iskra resničnega 'življenja. Toda že je ugasnila. Zakaj ibi pripovedovala. saj jo vseeno. Tn prav temu Siunonu Klavžar ju. Na skrivaj ga je pogledala. Njegov izmtačeni, a lepi obraz je bil poln čil*Povitega miru in sreče, da ona sedi vsa dobra, vsa človeška ob njegovi pastelji. V Vojna poročila Sinoči so angleški aeroplani zopet bombardirali nemško vojno pristanišče Wilhelms-haven ter ipovrocili velikansko škodo. V pristanišču in v mestu je nastalo mnogo požarov, čijrh sij je 'bilo mogoče videti na razdaljo 130 milj. Letalci, ki so se vrnili z napada, popisujejo požar kot "splošni 'požar in uničenje." Aeroplani proti bojnim ladjam Nemčija skuša zlomiti angleško premoč v Sredozemskem morju ter**) njeni strmoglavci včeraj zopet napadli angleško matično ladjo za aeroplane Illustrious, ki jo imenujejo "plavajoča trdnjava." Ladjo so zadele tri bombe. Ladja Illustrious je bila že v petek fix>škodovana, ko so nemški strmoglavci napadli angleške bojne ladje. Tedaj je bila tudi poškodovana kri-žarka Southampton in rušiloc Gallant. Poškodovane ladje so z lastno »paro odplule proti Malti. Angleška admiraliteta pa je včeraj naznanila, da je bila križarka Southampton ta. ko zelo poškodovana, da jo je lastna posadka potopila. Angleški aeroplani pa so včeraj zopet narpadli pomorsko letališče Catania na Siciliji in so uničili do 40 nemških aero-planov. V Afriki angleška artilerija obstreljuje Tobruk, aeroplani (Nadaljevanje s 1. strani.) I pa napadajo poleg Tobruka tudi druge laške utrjene postojanke v Libiji. Da hočejo Italjani Tobruk braniti za vsako ceno, je razvidno iz tega, da so okoli mosta izkopali globoke jarke, ki naj služijo za pasti t ankom. S tem hoče maršal Graziani pridobiti na času, da more dovolj utrditi novo črto dalje proti zapadli. Dež ovira boje v Albaniji Včeraj ni bilo posebnih poročil z grške fronte, razun kratko poročilo časnikarskega ministrstva, ki pravi, da so bili vsi laški natpadi tekom dne-1 va odbiti in da so Grki na vseh, krajih napredovali. Popoldanski časopisi so! sporočili, da so vsled dežja in snega boji skoro popolnoma ponehali. Vojno ministrstvo je kratko sporočilo: "Omejena aktivnost. Vjeli nekaj sovražnikov." Xa fronti Tepeleni-Klisurn no Grki zavzeli nekaj laških nfrjenih postojank. Radio postaja v Atenah naznanja, da se nahaja v Valoni 30,000 ranjenih italjanskih vojakov. Vsi se nahajajo v skrajno žalostnem položaju, ker jih Italjani skoro ne morejo odvažati v Italijo, ker Jadran ni več italjansko morje. Goreča bakla na poletu (Nadaljevanje na 4. str.) V mornariški bolnici ob fran-I^ coski obali ležita dva ranjena letalska narednika. Moža sta pripadala posadki nemškega stnmoglavca in pripovedujeta dramatično zgodbo: 'Popoldne čino se dvignili proti Angliji. Cim bolj smo rc bližaii angleški obali, tem slabše je bilo vrem-e. Morali smo v višino 100 m. da smo našli cilj. To je bilo letališče z velikimi lopami in pol tucata letal na tleh. Prešli smo v napad, pa sirto cilj izgrešili. So enkrat se nam je to zgodilo. Med' tem jo začela angleška obramšba pokati, kar se je da'io. Streljali smo s strojnicami in odmetavali zažigalne bombe. Tedaj jo za vpil radiotelegrafist: "Stroj gori!" — ''tKje?" — "Xa trap-noin krovu. Ni tako hudo!" IMož si mdslil: za vsak primer ohraniiiLo mirno kri. Veliki, rumeni planteni prasketajo. Stroj leti s polno silo proti jugu. Tu ni n obrne izbere: pristanek na Anglefkem bi >e končal enako kakor pristanek na morju v tem vremenu. Opazovalec in vodja letala se ne obračta nazaj a si mislita: Koliko časa bo še trajalo, da se vname municija?" — Za letalom je pravi repatičji rep ognja in dima, v njem se širi smrad po ožgani gumi. Toda vodilne in krmilne naprave še delujejo. Davno je že noč, ko smo nad Rokavskim. prelivom. Tam je že kjapnina, francoska obala. C*e vzdržimo še toliko, da naj-tteirso kakšno letališče, se morda še izmažemo. 'Tedaj se je začel nmetalni o-genj — mlnnicija gori. Kar smo pričakovali, se je zgodilo, o-genj je prešel na vodilne naprave. Kaj naj storimo sedaj? Pogled na višinomer nam kaže 150 m. Nenmogoee je ven. Moramo pristati. Letalo je treščilo na tla, kosi so leteli naokrog, potem je nastala tišina. Opazovalec je izačutil bolečine v nogah. Mislil si je: Samo noge so polorrfljene. Bila je pa samo izmeejkanina. Radiotelegirafist zavpije: "Gorim!" Vodja ima rano na glavi. Mehanik so je izmazal še najbolje in je priklical pontoč, potem ko je po-skitbel za radiotelegrafista. V smoli pa smo imeli trikrat srečo. SKOZI ARKTIČNE PUŠČAVE. V Moskvi izide v kratkem knjiga, ki bo opisovala znamenito potovanje ruskega ledolo-mik-a "Sedova" skozi notranjo Arktido. Napisalo jo je 15 n »orna rje v, ki so se udeležili te odprave. Neprostovoljno potovanje "Stdova" je trajalo 812 dni. Prikovana na led in prepuščena muhavostim vetrov in morskih tokov, se je ladja oddaljevala čedalje bolj od kopnine v samiotne puščave notranje Arktido. "Lanl'jo je treba rešiti, naj stane kar hoče, in prepeljati v domače hike. Vsak dan je treba izkoristiti za znanstvena o-pazovanja v teli predelih, ki človek dm-lej še nikoli ni do njih prispel, da se človeštvu razodene io skrivnosti Arktido.' iTako je vodja odprave in kapitan "b kaikor elani pt^adke. Mehaniki so se pripravljali, da bi spravili zasilr.o brezžično postajo na led. Mehanik Sergoj Tokawv in strojnik Nikolaj Saripov sta v strojnem oddelku v IedenonHrzli vodi neutrudi-no delala. Šlo je za to, da bi i*e zaprla odprtina hladilnika, skozi katero je vdirala voda v notranjost. Prešit? so ure. T'okarev in Saripov sta zamašila luknjo. Led se je umikal. Črpalka je ropotaia. Ladja se je polago-mta dvigala. Kapitan .jo sporočil brezžično: "Nevarnost je minila. Vse je v redu." Na ledu, nekoliko sto m' t rov od ladje -so bili ljudje zgradili hišico iz ledu. Tam so opravljali magnetska hidrološka in druga znanstvena opazovanja. S toni se je bavil mfladi učenjak Viktor Bujnicki. Dne 23. januarja 1939 je pisal: '"Med magnetl-kinii opazov nji se je samo nekoliko korakov od hišice nrr-navadno o prla razpoka v ledu. Zaslišal senk oglušujoče treskanje in gr-iilenjo. ki je spominjalo na topovsko strele. Zdelo *o mi je da se streha ledne hišica po lan Toznega je bil nedavno po važnih poslovnih opravkih z donfa. S seboj je ime! večjo vsoto denarja, ki ni bil vos nje gov. Ko se j • vrnil, je prestrašen opazil, da mu jo iz notranjega žepa suknjo izginila debela listnica, v kateri jo nosil 58.500 din. Mi si T: je. da je denar izgruhil na cesti od Sv. Miklavža do Maribora, a v svojem srcu je močno dvomil, da bi mu moglo srečno naključje izgubljeno listnico print, s nazaj. . Velikost 9H i 14H intev 4E velikih strani; 32 hnrvanili z.emljevMoi' tujlti držav »n U zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih držav ; 45 svetovnih slik |>oi»olnonia o-znafVnih; Zn ni ml vi svetovni dogodki. NajnovejSi zemljevid kaže celi svet in tndl: RAZDELITK V POI-TSKE MEll nemčijo in rusijo italijansko osvojitev ALbanije priklj rf'itev čeh< >slova- ŠKK K NEMČIJI NOVA FINSKO-ItrSKA MEJA Cena 25 centov Pošljite svoto v znamkah ik> 5 _oz. po 2 centa. Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ea dobite z atlasuia Jn ko rji izpolniti: in pošljete k izdajatelju zemljevida. Vam daj« pravico, do dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujo člh se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. Naročite Atlas pri: " GLAS NARODA- 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. ¥. Tolik«? bol j je bil prrsonečen ; in vzradnsčon, ko je potrkal na •vrata njegovo pekarno čovljar-; ski mo;-ter Alojzij Babič od Sv. Miklavža 1a nam prihranite nepotrebnega dela ln stroškov, Vas prosimo, da skušate naročul-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam aH Jo pa plačajte našcniu zastopniu^ v V a Ser a kraju ali p& kateremu Izmed ■astopnlkov, kojih Imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskat* tudi druge naselbine, kjer je kaj zašlh rojakov nasoljenih. Zastopnik bo Vam izrjčil potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushln COLORADO: Pueblo, Peter Cullg. A. Saftli Walsenburg, M. J. Bayok INDIANA: Indianapolis: Frank Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. BevčU Cicero, J. Fabian (Chicago. Ofe+ro In Illinois) Jollet, Jennie Bamblcb La Salle. J. Spelich Mascoutab, Frank Angnatln North Chicago ln Waukejtan, IVariak VI ART LAND: Kitam«Her, Fr. Vodoptve» MICHIGAN: Detroit. L. PI—bar Vf INNKSOTA: Chlsholm, J. Lukanlch Ely, Jos. J. Pesbel Eveleth, Lou la GonSa .Gilbert, Louis Vessel HIbblng. John Povile Virginia, Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Wasboe, L Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NSW YORK: Brooklyn, Anthony Svet Gowanda. Karl Btmlsha .Little rails, Frank Musis OHIO: Barberton, Frank froba Cleveland, Anton Bobek. linger, Jacob Kesnlk, Job« Slapnla Glrai'd, Anton Nagodo Lorain, Louis Balant, John Knmls Toungstown, Anton KlkaU OREGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Con emu ugh, J. Brezove« Coverdale In okolica. Mrs. ham Rnpnik Export, Lotris Z^mbM Farrell. Jerry Okorn Forest City. Math Kamln Fr. Blodnlksr Greensburg, r'rank Novak I Homer City. Fr. Ferenchak Imperial, Vence Palcich Johnstown, John Potent* Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank Balloch Midway. Joud Žust Pittsburgh ln okollcs, PhHlp Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sefcifrcr West Newton, Joseph Jovsn .. .. WISCONSIN. Milwaukee, West Alils, Fr. Sheboygan, Joseph WYOMING: Rock Springs, Lsols Taw Diamondvllle, Joe RoUdk to, katero js prajsL "fiUl gqp 1 i- v WIJPM "ULA'S NARODA"- New Tori Friday, January 17, 1941 ROMAN :—: Spiaal: FRAN GOVEKAR. 37 Žitna letina in oskrba v Jugoslaviji Kakor prijatelj je kramljal in ji stregel; ljubimca se ni izdal z ničemer, Sestra im brat, bi sodil marsikdo.. Olgi na nervozna napeto-1 in plahost je izginjala, novi vtisi, novi kraji in ljudje so jo raztresali, dajali njenim mislim novo mer. Ko e je znočilo, ji je mož am uredil ležišče, da je ležala ugodno in toplo v zatemtnelem kupeju; tndi sanu se je zleknil ter ntiirno zaspal. <1 Olga pa ni mogla za-pati dolgo. Kakor kinematografske slike so letali pred njenimi duševnimi očmi doživljaji zad-i.jih tednov, cfrii in ur. 44 Mar sanjam. an" bedim'* so je vpraševala. "A'ii je vse to resnica ali domišljija! Kot žena se vozim v prvem razredu brzo vlaka kupa j s -vojim možen t, ki tik mene mirno spi. — Samo roko mi je nržno poljubil in mi želel laliko noč. On, ki ve moje zablode, se vede do mine tako obzirno in taktno; en, ki pozna mojo žalostno preteklost, ki sem ga žalila do zadnjega, me je vzel za ženo, dasi bi lahko našel .s svojim! i metkom in ugledom toliko imovitih, krasnih in čistih devic! On m* y/ ic vsenru ljubi in spoštuje kot popolno damo, mi daje svoje jKjšteno inn* ter m« zagrinja s svojo plemenitostjo. —___________ _______ Ali je to (pravljica, ki se godi v današnjem grdem času? -— Ali dravski banovini 2.14, v vardar #;e tak mož »resničen v dobi Stopišnikov in Trihniikov? Kako imnoviTli o.05 v drinski ba--e je vendar to moglo izgoditi ? — Po volji božji, j? dejal verni /upnik na ukaz usode, bi rekel svobodomislec." Okrenila je glavo in gledala spečega moža. i Dolgi, od sobica in zraka zdravo zardeli obraz z malo francosko brado je spal na poamo spoštujem, kar spoznavam za boljše, možatejše! Ti neumno žensko sree!" ! !j * j Za-pa I a je končno tudi ona. Zbudil jo je šcv'e sluga jedilnega voza, ki je prišel javit, da je zajtrk pripravljen. Tzpn-gledala je in se začudila: solnce je stalo že visoko na vedrem nebu, a pred njo >e je smehljal Novak, umit in počesan, ter ji je vnsčil: "Dobro jutro. Olga. Na zajtrk naju zovejo. Želiš wsosw — ln že je -ogel na |K»lico in i»o-taviI skrinjico na mizico pri d njo ter odšel na hodnik. IS koliusko vodo -i je oti'a obličje in reke. se >frizirala in manikirala. Nato »ta odšla zajtrkovat. Uro kasneje >ta bila že na Dunaju. Hrup vozov, avtov, cestne železnice in velikan ski pronlet jo jo epajal in ltegal. On pa je bil miren, ker j nroogo potoval; odrejal je zaradi prtljage in izvosoka ter naroča), kam naj ju pelje. V umožici l»otrni kov, železniških ufthižliencev, postrešekov, straža-jev in policist« v je |MM£tal«» tesnobno liialomestni bivši učiteljici, ki še ni bi" a dalje od »Ljubljane. Instiktivno se je oklenila >opro-gove roke. Kalilo jo je sti-ni! k in jo vedel jh» Širokih »•niiih stopnicah navzdol. Se malo, in kočija s parom konj je zletela po asfaltni cesti. . 1 Jvaka prostranstva, kakšne palače, kaki jiarki. kipi, >i>o-uftoniki, prodajalne, kavarne! Povsod mramor in zlato! "*Da- da, Dunaj w je kra-il z najdragocenejšim,"* je dejal Novak, 'Moklei je -mol izkoriščati slovanski znoj in slovenske žulje. Semkaj so /.vlekli vse najboljše in najlepše, našim mestom pa so neradi privoščili par drobtinic." A' hotelu na Riugu, kjer sta iz-topila, so Novaka že dobro poznali ter ga sprejeli z respektom kot dobrega gosta iz Jugoslavije. Z liftom sta se dvignila v drugo nadstropje. Ko pa je stopila Olga v naročeno stanovanje, se je čudila: bili >ta dve veliiki solnčni sobi z balkonom, polnim cvetočega cvetja, ena soba zanjo, druga zanj. MUdobnost, je pol življenja," je rekel Novak. V svoji sobi se uredi kakor doma. — Morda želiš kopei? — Jaz pojdem pod prho, se preoblečeni in te počakam spodaj — v pritličju na Jevi v čitalnici, da boš gotova. Ne mudi se nama. — Karkoli želiš, zahtevaj! Ev<» ti gumbi zvoncev in navodila!" In umaknil se je v svojo sol>o. Olgi je bilo pr ijetno in obenem čudno. Koliko nežnost m obzirnost! Ta dobri, dobri človek! Kako se je bala trenot-ka, ko zagleda v skupni sobi široko zakonsko postelj. — On pa kakor /bi čital neprestano v njeni dtaiši. Z užitkom se je kopala, preob' ekla in počesala ter šla počasi v pritličje. V vestibulu ?e je ozirala po čitalnici, a ker je bilo na levi več v m t z zlatimi, plastičnimi napisi, in je sedelo po naslanjačih okoli sten ,nekaj gospodov in dam, se je za tre-notek neodločno ustavila. In začula je: odnekod polglasmo pritpontf>o: "Lepa je — krasna!" (Zardela je in urno odšla v čitalnico. Videla je Novaka, Ki je taikoj odložil dnevnik in ji hitel naproti. • "Kako si lopa, zdrava1" ji je dejal. "Ali hočeš, da greva peš po mestu? Morda >e najprej nekoliko izprehodSva, potem vxameva voa." I Od strani ga je ogledovala; tu«*i on je bil svež. zdravo zarjavel, preoblečen v elegantno pronvenadno obleko, prožen il živahen. Šla at a preko Ljudskega vrta mimo G»i illparzerjevega spo »urnika po Gosposki ulici na Oraben. Počasi >ta hodila, saj je bilo videti po izioxbafti toliko krasnega, dragocenega, no ▼ega. Zavila »ta v Rctenturmerico, dospela k operi in vzela isroecfca. Vocil« «ta «e po Ringu. Doslej še ni bila objavljena cenitev slovenskega lanskega pridetka pšenice in koruze. Ziiani s o le dlelni podatki o pridelku. pšenice na področju države (brez banovine Hrvatske, ki potrjujejo, da je bila letina pšenice slaba. Po teh podatkih je znašal pridelek pšenice v vseh banovinah brez banovine Hrvatske 15.55 milijona me-terskih stotov, medtem ko je leta 1939 votreba - vojske zaradi vojaških vežb. V tej zvezi je nadalje upoštevati, da je v zadnjem ča!-u cena krmilnemu žitu (ječmenu, ovsu) višja nego uradno določena cena i>še-nici. ki znaša 300 din, medtem ko znaša cena ječmenu 340. in o\tsu ipo 320 din. Do nedavno je »bila tudi stara koruza dražja. kakor nšeniea. kar je imelo za posledico, da je š-1o pre"ila >om se, polenila. O, Simm K'nW.ar, stnin, iinistrn^ne jši stmip za človeka jo takole posedanje. lenuharenje. poležavanje ir ja Tn še v tisti " "il,him nradnim glasom na roll ri som ga imela neskončno ra1'''1 -nai »lf> i"tri pri nravi jo vse da. T'ez l to dni se io z avto- *^^rebno za prevoz Klavžarja v Ti*obilom ]K>nesrečil. V oporo- ' Invmeo. in odšel, ki iiK' sploh ni omenil. — Vi ! ^-»ida jo stala sredi soIk- kot dite, Simon tako ie Majda l»'armon.a -oba. S oove^ni-sir |Kwitala usmiljena srstm f"T rokami, negibna. v nio-Folicita. Vsa pretepena m\ ži- nil» ,mVI« triw»otale ko p lin vljenja. GreŠnira in ne greš-.'^nko sofeo. Obraz ji jo pa-nica. Kriv si. pa vendar ni i '"iT-» nečloveška bol,-čina in za kriv.*' 7-*inrl« In prav v tem hipu je Maida lx»saru'va rnnr- Se>tra Felicita jo utihnila in Potem so ie ž-nolze. Vera, da bo s tem človekom* ob zatonu svojega življenja užila vsaj malo sreče, ji je iznova napolnila prsi. O, kako bo negovala tega Simona! ISimon Je postal nemiren. ™i ie stopra u-mi'iena sestra Felicita. Da eti o