Vm spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska uL 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-iamo. Telefon uredn. 2312. UČITELJSKI TOVARIŠ Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverleništvo LJubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po ceniku od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Uiitelji meštanskih šol in UJU Učitelji meščanskih šol imamo svojo po* sebno strokovno organizacijo »Udruženje nastavnika gradnjanskih škola«. Vendar nas je več, ki nismo tam organizirani, nego v UJU, medtem ko so nekateri organizirani v obeh organizacijah. Mene so večkrat vprašali tovariši iz osnovnih šol, zakaj smo osnovali posebno Udruženje, a tovariši iz meščanskih šol, za* kaj jaz ne vstopim v posebno Udruženje meščanskošolskega učiteljstva. Poskušal bom iznesti v tem članku svoje mnenje o tem vprašanju ter vzpodbuditi še druge, da se javijo in iznesejo svoje mnenje, da najdemo potem pravo rešitev, v našem lastnem interesu. Predlansko leto sta se dogodila dva fakta, ki sta posebno važna za razpravo, zato jih tudi navajam. Udruženje 1 meščanskošolskega učitelj* stva v Splitu je predložilo tamošnjemu po* verjeništvu UJU, naj ga isto sprejme v UjU, kot okrajno učiteljsko društvo. Tega pred* loga si UJU ni osvojilo, temveč je enak predlog odbilo tudi poverjeništvo Ljubljana. Tovariši iz Slovenije so pisali v »Učiteljskem Tovarišu«, da Udruženje meščanskošolskih učiteljev ne moTe dosezati popolnih uspehov, ker je izolirano in zaradi tega šibkejše. Če bi bilo skupaj z UJU bi doseglo lažje svoje zahteve. V tem je izražena želja, da se uje* dinita obe organizaciji, ni pa povedano na kak način bi se to zgodilo. Kaj povzemamo iz tega? Težnjo me* ščanskošolskega učiteljstva priti v UJU in pripravljenost UJU, da jih sprejme. To je zame pri vsej stvari glavno. So poedinci med nami, ki niso za to. Re* čeno mi je bilo, da so bili na kongresu v Splitu nekateri proti temu, da se imenujemo učitelji in so zahtevali naziv profesorja. Mi* slim, da se na te ni treba ozirati. Sreča pa je, da večina ni takšna. Ker smo konstatirali na obeh straneh pri* pravljenost za likvidacijo posebnega Udru* ženja meščanskošolskega učiteljstva, moramo iskati tudi načina, kako bi se to najbolje iz* vedlo. V to svrho se moramo vprašati — v kakih odnošajih stojimo eni proti drugim, oziroma v kakšnem medsebojnem odnošaju so naši skupni interesi. Bodimo utilitaristi in ne sanjarji. Naš socialni položaj je isti. Državna uprava nas enako plača in nam je odredila enak pravni položaj; tkzv. »boljša družba« vidi še danes v enih in drugih »polkulturne ljudi«. Predstavniki te »boljše družbe« pra* vijo, da smo mi bolje plačani nego n. pr. sod* niki, čeprav imajo oni boljše plače, češ, da je razmerje med našo plačo in potrebami večje nego pri njih. Tako država in družba, a mi? Mi mi* slimo, da je življenje v središčih, kjer de* lamo, zelo težko, da nam nalaga težke naloge in da nagrada ni ekvivalentna vrednosti na* šega dela niti našim potrebam. To nam je skupno: Priboriti si moramo boljši socialni položaj. A če imamo skupni cilj, ki ga moremo doseči samo z borbo proti skupnemu neprijatelju, potem je logično, da skupno delamo, ker bomo s tem močnejši. To sodelovanje nam je posebno potreb* no pri ustvarjanju kulturnih ciljev naše or* ganizacije, ki se jim dosedaj ni poklanjala posebna pažnja, ker smo bili preveč okupi* rani v borbi za »naš vsakdanji kruh«. Kaos v upravi, protekcija in partizanstvo so absor* birali vse moči naše organizacije v puste in* tervencije za poedince. V nadaljnjem se mo* ramo ozreti tudi na izobrazbo naroda in na samoizobrazbo. Učiteljska organizacija ne bode pome* nila mnogo brez močnih ekonomskih insti* tucij v sami organizaciji. Za te institucije je LISTEK. JOS. DOLGAN: Učni načrt kmetske delovne šole. Drugi razred. Mlin: čiščenje žita; kakšna zrna so še med neočiščenim žitom; ljulika; graščica; pleve; smeti; čiščenje na rešeto; čiščenje s čistilnikom; katera zrna t pustimo za seme; kdo nese ali pelje v mlin; mlinar; potok; jez; struga; mlinska kolesa; kako so nare* jena; koliko jih je; kako ustavijo mlinsko kolo; kdaj kroži mlinsko kolo hitro ali po* časi; kaj goni mlinsko kolo; naprave v mlinu; vidni deli pri mlinu; kam se stresa žito; kaj žito stre in zmelje; kaj se usiplje z mlinske naprave; koliko zmelje v eni uri; koliko žita je bilo v vreči; koliko smo dobili moke; ko* liko otrobov; kaj smo dali mlinarju; kakšno potrebno število članstva, ki ga mi sami ni* mamo. Učiteljski domovi, tiskarne, samopo* močne zadruge, hranilnice, borbeni fondi, strokovni in propagandni tisk itd. Učitelj* stvo meščanskih šol, osamljeno ne more tega nikoli ustvariti tako kot bi se to zgodilo s skupnim delom. Meščanska šola pripada v glavnem osnovnemu pouku. Njen problem se bo re* ševal skupno s problemom osnovnega pouka. Tudi tu je sodelovanje potrebno. Bila bi megalomanija, če bi trdili, da smo mi nekaka učiteljska elita, priznati se pa mora, da ne stojimo pod povprečnostjo. V več slučajih se je pokazalo, da smo s svojo prisotnostjo* v učiteljskih organizacijah in na skupščinah veliko pripomogli, da se je premikal organizačni voz naprej. Tega bi ne bilo, če bi vstopili v UJU potom posebnega Udruženja meščanskošolskega učiteljstva, kakor si to nekateri predstavljajo, pač pa bi bilo to na obojestransko škodo. Jaz mislim, da bi tovariši z osnovnih šol z našim sode* lovanjem v UJU precej pridobili, airniod njih tudi. S svojim sodelovanjem bodemo pripo* mogli, da bo organizacija močnejša, a močna organizacija nam daje več upanja, da bomo dosegli svoje namene. Prepričan sem, da je obstoj »Udruženja meščanskošolskega učiteljstva« nam v škodo in da ni dober način likvidacije, če bi bilo Udruženje sprejeto v UJU kot posebno okrajno učiteljsko društvo, temveč bi bilo najboljše rešenje to, da postanemo enako* pravni člani okrajnih društev in bomo imeli pri vseh odborih posebne odseke ali refe* rente za specijalna vprašanja meščanskih šol in meščanskošolskega učiteljstva, po poslov* niku, ki ga je sprejela lanjska skupščina po* verjeništva Split. Iznesel sem svoje mišljenje o tem vpra* šanju in pričakujem, da bodo tudi drugi po* vedali kaj mislijo o tem. Ivan Kljenak, uvodni članek v »Pokretu« z dne 1. III. 28. Ubija in še drugo. n. Temeljna napaka naših šol je, da se pod pojmom vzgoje razume samo še učenje. Si* cer je še vedno čuti pedagoške teoretike, ki ponavljajo: ves pouk bodi vzgojevalen! Toda resnica je, da se vzgojna načela teptajo bolj in bolj. Pravzaprav je zavest o vzgojnih na* čelih ponekod ugasnila popolnoma. Vzgojni grehi naših šol rastejo strahotno in malokdo je še, ki bi to čutil. Če smo imeli kdaj biro* kratizacijo šolske uprave, smo danes razvili birokratizacijo pouka. Ta teden moraš ob* ravnavati to in to učno snov! se ti ukazuje. Ako ne ubogaš, računaj s posledicami. Vzgoj* nih in učnih načel ni nikjer več, kdor ti uka* zuje, nima več mladine pred očmi, ampak ti odgovarja kratko in rezko: Predpisano je! Predpis je Damoklejev meč, ki visi nad vzgojiteljem in predstojnikom. Zavod mora doseči »uspehe«, ne sme zaostajati za dnu* gimi zavodi, in tako se zaradi uspehov začne tekma, katera šola bo »boljša«. Učitelji imajo premalo ur, gojenci preveč, vzgojni principi se brez pomislekov žrtvujejo učenjiu, »uspe* hi« pa so končno kronani s 50% nezadostnih redov. Vzemimo le eno načelo: vzgoja in pouk bodita individualna! To načelo nikakor ni med največjimi. A kako je po naših šolah z individualno vzgojo in z individualnim po* ukom? V osnovni šoli bi še šlo, ker ima vse predmete v rokah večinoma isti učitelj. Lahko spozna otroka, vidi njegove vrline in slabo* sti. Toda včasi se razredništvo menja vsako leto že na višje organiziranih osnovnih šo* lah. V meščanskih in srednjih šolah pa sploh je mlinarjevo delo; mlinarjeva obleka; delo ponoči; življenje v mlinu; iz katerih vasi pri* nesejo žito; kako bi si pomagali brez mlina; kdo dela namesto človeka; človeška ,sila; vodna sila; en mlinar za več vasi; mlinar po* maga ljudem, ljudje pa njemu. Žaga: Kje je dobil mizar les; kje raste les; hlod in veje; grče; s čim merimo debelino hlodov; kje merimo, posestnik gozda; tesarji; voznik; Žagar; kje je žaga; njena lega; kam položijo hlod; kaj goni žago in premika hlod; naprave, ki vežejo žago z vodnim kolesom; odrezki; žaganje; deske razne debeline; de* ske iz raznega lesa; grče; drevesni krogi; sveži in suhi hlodi; kateri so mehkejši; ka= teri so boljši; čigave so deske; koliko je tre* ba plačati Žagarju; kaj je zanj najtežje delo. Parna žaga: Parni stroj; s čim ku* rijo; kaj bi drugače z žaganjem; voda v kotlu; vodomer; parna sila; cilinder; bat; manometer; bat poganja kolo; pas; tranzmi* sija; pas in tranzmisije na kolesa; pas na cir* kular; oblika cirkolarja; pas na žago; kaj reže žaga; oblika cirkularja; ali hitrejše reže ni več govora o upoštevanju gojenčeve indi* vidualnosti. Tiu se »razlaga« in največkrat učitelji vse leto niti po imenu ne spoznajo vseh dijakov. Ali ni to absurdno? Ali imam potem kak vpogled v učenčevo znanje, v nje* gove zmožnosti? Ali ga morem pravično ce* niti? Imam pravico uradnO ugotoviti nezado* sten uspeh po nekaterih formalnih vpraša* njih? Če pa dobi tak učenec en edini neza* dostni red, je .zaznamovan za klasifikacijo iz vseh predmetov: nastopi solidarnost poučujO* čih, ki se pridružijo z nezadostnimi redi. ' Kako je pri nas šola izgubila vsakršno vzgojno misijo, je menda že odveč povdar* jati. Učenci se strahujejo z odurno silo, ki sama ob sebi jemlje učitelju vsakršno kvali* fikacijo za vzgojitelja. Če bi učni načrti tudi ne bili največkrat genialno nesmiselni, če ti tudi ne bi predpisovali, da obravnavaj «lom* ke in stožec in Turke in Ameriko in severni tečaj isti dan — brez zveze in brez vsakršne vsebine — pa moraš prav gotovo delati silo vsem onim svojstvom učenca, ki bi jih moral negovati in razvijati. Prvo je, da se čuvata otrokovo telesno in duševno zdravje. Ves naš nemško*francoski učni sistem pa je tako urejen, da posebno o telesnem vzgojevanju ni govora. Če nimamo prenapolnjenih razredov, pa imamo rekorder* stvo »uspehov«, rekorderstvo »dobrih« šol, ne* smiselnega učenja na pamet, nepraktičnega dresiranja, neštetjh »domačih« nalog. Zrak, solnce, prehrana, narava, to ni vse nič v pri* meri z »uspehi«. Pri preiskavi dr. Žgeča in tovarišev po nekaterih osnovnih šolah se je izkazalo, da je večina mladine premalo hra* njena, nezadostno razvita in zdravstveno vse prej kot v idealnem stanju. Večina naših šol, nižjih in srednjih, s katerimi se tako radi ba* hamo, gre nemoteno mimo in preko teh tež* kih dejstev k »uspehom«. Imamo šole s ko* palnimi napravami, kjer se skozi več iet niti enkrat ne okopajo učenci, ker bi to najbrže škodovalo njih zdravju. Zato pa se tem prid* neje uče higijeno ter dobivajo iz nje komaj zadostne in nezadostne rede! Socialne raz* mere so posebno po mestih vedno težje, zato bi morali vse storiti, da vsaj najvažnejša hi* gijenska načela prodrejo v množice ter jih proniknejo. Pa se greši ptoti njim v dobi, ki je najnežnejša in najmerodajnejša za vso človekovo prihodnjost! Greši se tam, kjer bi morali razviti največje prosvetljevalno delo. Če pa se greši v fundamentalnih načelih, kaj naj še pričakujemo od... vzgojevanja po naših učilnicah? Kdor je količkaj zasledo* val delo naših izobražencev, je moral ugo* toviti, vzlic vsem študijam, ki jih imajo za seboj, njih rastočo nesamostojnost. Tudi ta težka napaka je največ plod našega šolskega sistema. Vse naše šole imajo napako, da ubijajo človekovo samostojnost. Učenou predpisujemo korak za korakom, povezali smo mu roke in noge. Če hočemo vzgojiti sa* mostojnega človeka, ga moramo čim prej prepustiti samemu sebi, navajati ga, da dela svobodno, iz lastnega nagiba in neovirano. Pustimo mu, naj izbira sam med dobrim in z.lom! Zato pa budimo v njem čut odgovor* nosti! Dajmo mu prostost, a vnaprej nikdar ne računajmo z njegovo slabostjo. Na otroka pazimo zato, da ne pade, a nikdar ne hodimo za njim, da bi ga ulovili v pregrešku. A samo to pomislimo, pa vidimo, kako predpotopna je v marsičem naša šola. Zahte* va po »nOvi« šoli, pa naj je delovna aLi ka= kršnakoli, ni nič drugega kot reakcija, odpor proti vsem onim usodnim napakam, ki jih ima današnja. Ali ima ves naš današnji pouk ko* ličkaj v sebi, kar bi vzgajalo k samostojnosti, kar bi človeka osvobojalo? »Disciplina!« to je prvo. Menda imamo šolo sploh samo radi discipline — po slavnem nemškem vzonu, ki se je mogel roditi le v pruskem militarizmu. (Glej »Popotnika« štev. 7, str. 179!) Naša šola ustvarja lutke, ki naposled s samOzado* voljstvom občudujejo sebe, a niso vajene de* lati samostojno. Zato pa so žrtvovali naj* dražje in največje, kar ima človek, zavest parna ali vodna žaga; delavci; delovodja; pisar; gospodar; čigav je les; od koga je go* spodar kupil hlode; kje ima svoje gozdove; kakšen les raste v njegovih gozdovih; na kaj prodajajo hlode; po čem je m3; dolžina in debelost hlodov; kaj si je moral gospodar kupiti; popravljanje strojev; koliko dobivajo delavci na dan; od kod so; ali imajo dom in njive; koliko družine morajo prerediti; kam daje gospodar zrezan les; po čem proda m3; za kaj porabi odrezke hlodov in olbrezke desk; kdo kupi les; koliko ima dobička pri m3; vsi gospodarjevi stroški; ali bolje živi gospodar ali delavci; tovarna, stroji, hlodi in denar brez dela; delo brez strojev; delo brez hlodov; na čem vozijo hlode v žago; trač* niče; tir; hlodi so isti na vodni žagi kot na parni žagi; naprave so drugačne; kaj je ibolj* še; voda pada na kolesa; para pritiska na bat; kaj se zgodi z delavcem, če mu gospo* dar odpove službo, kaj bi se zgodilo s to* varno, če bi delavci odpovedali delo>; tovar* nar, posestnik, gospodar, podjetnik, deloda* jalec; delavec, njegova delovna sila, živa sila, svoje notranje prostosti. Tak človek je po* tem svoj živ dan plašen hlapec. Ali smo res poklicani ustvarjati hlapce v šoli? Ne bo dovolj, da porušimo sedanji nem* ško*francoski šolski i sistem, morali bomo vzgojna vprašanja razmotrivati resneje kot se godi pri nas. Razprave o vzgoji so vsah* nile, publikacij ni nikakih, sama »Šolska Ma* tica« je začela zamirati. Šola je vzgojo popol* noma prerasla. Iz slovenskega učiteljstva je v zadnjem času sicer izšla težnja, da se že enkrat kritično pretehta, kako je pravzaprav pri nas, začela se je borba za reformo Sol* stva, a kakor je ta nastop deloma nejasen in še ne izkristaliziran, vendar bi bil zločin na šolstvu, ako bi hoteli še te skromne re* formne poskuse potlačiti v prvem začetku. Vse šolske razmere naravnost vpijejo, da se začne z našo miladino v vzgojnem in učnem oziru drugače postopati. Vprašanja so tu, preko katerih ni več mogoče. Javnost je že začela razpravljati o njih in pri tej priliki pada odi j še najbolj na učiteljstvo, na v s e učiteljstvo, tako nižjih kot višjih šol! Ali bo res še mogoče po starih kolovozih? Ali nas ne bo razvoj naposled prisilili, da revidiramo svoje šolstvo, da pogumno pogledamo resnici v obraz in priznamo vse napake in vse ab* surdnosti našega učnega in vzgojnega siste» ma — če sploh zasluži ta naziv!? Učiteljstvo osnovnih šol, .združeno v svoji organizaciji, je prvo pričelo razmotrivati pe* reče šolsko in vzgojno vprašanje. Dolžno je iti dalje vzlic očitkom o diletantizmu in pe* dagoškem reakcionarstvu. Ako ne bo proble* ma rešilo, bo vsaj pripomogolo, da se razčisti kar je nujno potrebno razčiščenja. Splošne vesti. PORAZNA KVALIFIKACIJA NA LJUB« LJANSKIH SREDNJIH ŠOLAH. Nimam namena polemizirati s člankom v »Jutru«, ki nosi gornji naslov. Učni uspehi, izraženi v statističnih podatkih o običajnih klasifikacijskih rezultatih, ne morejo biti prava baza za temeljito razpravljanje o pro* blemih sedanje šole — ne glede na mnenje, ki ga ima pedagoški svet o raznih klasifika* cijskih metodah. Ne rečem, da bi se iz takih številk in statistik ne dalo marsikaj razbrati in sklepati (— tudi marsikaj nenameravane* ga! —), problemu samemu pa gotovo ne pri* demo s takimi metodami do živega. Treba ga bo že nekoliko globlje zagrabiti in ga po* kazati v vzročni zvezi z drugimi sodobnimi šolskimi, vzgojnimi, kulturnimi in socialnimi problemi. Prav gotovo se z ugotovitvami, da »duh časa« odvaja mladino od učenja in s poizkusi, zvaliti krivdo neuspehov na osnov* no šolo, ne premaknejo ni za las naprej v reševanju perečega vprašanja. Nismo tako zaverovani v svoje delo, da ne bi prenašali kake kritike, a kratkomalo trditi, da je uspeh na srednji šoli nemogoč, ker učenci na osnov* ni šoli ne dobe potrebne podlage za srednje* šolski študij, se pravi glavno krivdo vseh neuspehov srednje šole (nižje in višje!) na* prtiti osnovni šoli. To stališče pa je vendar nekoliko prekomodno. Logično bi lahko tudi trdili, d« je osnovna šola kriva neuspehov pri visokošolski mladini, kajti z univerze priha* jajo pritožbe radi slabe znanstvene priprave dijaškega naraščaja za visokošolski študij. No take očitke sem slišal že pred tride* setimi leti, ko sem nastopil učiteljsko službo in ponavljali se bodo, dokler bo obstojala srednja šola. Takrat so me ti očitki razbur* jali, ker se mi je že kot mlademu učitelju zdelo zgrešeno, da se smatra osnovna šola v prvi vrsti kot pripravnica za srednjo šolo, ko ima vendar kot edino izobraževališče širokih plasti naroda svojo določeno in nad vse važ* no nalogo, ki je ne sme na ljubo nobeni drugi zapostavljati. Na tem stališču stoji danes vse podeželsko učiteljstvo. Priliko sem imel marsikaterega fanta posebej pripraviti za brez posestva; delavec brez dela; skrb za za* služek; gospodar vodne žage tudi dela; go* spodar parne žage ne dela. Ura: Številke na uri; kazalca; na kateri številki je mali kazalec, ko začne šola; na ka* teri veliki kazalec; čez eno uro; ob 12*ih; koliko črtic je med dvema številkama; mi« nute; koliko črtic je med tremi, štirimi, med vsemi številkami; ena ura, pol ure, četrt ure, tri četrt ure; koliko minut; mala številnica za minute; sekunde; kolikokrat udari žila v eni minuti; kolikokrat dihnemo v eni minuti; koliko časa hodimo iz ene vasi v drugo; ko* liko časa pišemo nalogo; kolesa v uri; pero; navijanje; kako obvarujemo uro; iz kakšne kovine je; iz česa so kolesca; kakšne ure so; koliko stanejo; kako še vemo, koliko je ura; zvonenje; solnce; kako bi bilo brez ure; soln* čna ura. Jesen: Toplota; dan; '¡kdaj solnce vzhaja in zahaja; kje solnce vzhaja in zahaja; kje je solnce opoldne; senca palice opoldne; rast na polju, vrtu, travniku in gozdu; 23. septembra; kaj se je spremenilo s solncem. sprejem v srednjo šolo, za kar sta mi zado« stovala dva meseca pred izpitom, kajti sla» bičev nismo pošiljali na srednje šole. Dosti« krat sem si mislil, kako igraje se pač lahko doseže na srednji šoli s primerno metodo pri izbranih učencih tista količina formalnega znanja, ki je potrebna kot osnova za nadalj« nji študij, ko bi moral na osnovni šoli za isti namen pri slabem šolskem obisku, pri večnih ozirih na manj nadarjene učence, pri skup« nem pouku več šolskih let porabiti bogve koliko časa na škodo stvarnega pouka. Toda tu sem se dotaknil nekega vpra« šanja, ki ga tako radi prezremo. Ali odločuje danes pri izbiri učencev za srednjo šolo res nadarjenost? Ali ne lodločuje predvsem gmotni položaj staršev? Ali ne postaja sred« nješolski študij vedno bolj privilegij mešča« nov? Mnogo zanimivejša kot statistika kla« sifikacijskih rezultatov bi se mi zdela stati« stika, ki bi nam povedala, iz katerih poklicev in odkod prihajajo učenci na srednje šole. Koliko učencev ljubljanskih srednjih šol je z dežele, koliko z mest, koliko jih je od kmet« skih staršev. Niso bili najslabši učenci s kmetov. Treba je trdne volje, da kmetski fant, ki se je odločil .za študij, doseže svoj cilj. Koliko ovir je treba premagati! Ali ni naravnost usoden pojav, da postaja ta ele« ment vedno redkejši v srednji šoli? Ali ne vpliva to tudi na učne uspehe? Kam plove« mo? Toliko se je že pisalo o reformi šole pri nas, a s socialne plati se gotovi pereči pro« blemi pri nas še nikdar niso resno obravna« vali. Študij je za starše z dežele draga reč. Kdo še zmore stroške zanj! In vendar se pri reformiranju srednje šole ni pri nas še nihče oziral na ta problem. Drugod vsaj skušajo najti kak izhod in skušajo ustvarjati mož« nosti, ki bi olajšale študij kmetski mladini, ustvarjajo se posebni tipi srednjih šol za zre« lejšo mladino, olajšuje se prehod iz ene šole v drugo in drugo. Pri nas o vsem tem ni nič slišati. Vsaka kategorija učiteljstva smatra svojo šolo kot svojo domeno in drugi se ni« ma v njih zadeve nič vtikati. Od tod izhaja mnogo one tesnosrčnosti, s katero se pri nas rešujejo šolska vprašanja. Prelomiti bo 'treba s tradicijo. Pri šoili hoče in mora narod priti do večje besede. Ne bo ji na kvar! Podeželski učitelj. — Kaj vidimo in slišimo? Vidimo, da se boljša mesta oddajajo po čl. 71., celo lju« dem, ki ibi morali priti radi nerednosti v di« sciplinarne preiskave. To delajo oblasti, ki so v prvi vrsti odgovorne za točno izvr« ševanje zakonov. Tako postopanje demora« lizira učiteljstvo do skrajnosti, le kremeniti značaji zamorejo temu kljubovati, a teh je malo. Vsled tega je upravičena govorica, da se oddajajo »boljša« mesta »pod roko« in se jih niti ne razpisuje (slučaj Hum in Vučja vas), za »slaba« mesta se pa ne izplača pro« siti. Večkrat se že v naprej povdarja, da je to in to mesto rezervirano za tega in tega. Čemu so potem mesta razpisana, zakaj vla« gamo prošnje in razmetavamo denar za ko« leke? Protekcija (nekdo je rekel, da je to nadomestilo .za sposobnost) igra še vedno veliko vlogo. Marsikdo ne prosi, češ Bog zna komu je to mesto že obljubljeno ali name« njeno. Vidimo, da se nastavljajo na^ šole, kjer upravitelji niti upokojeni niso, že na« sledniki, ki komaj čakajo, kdaj bo 35«letnik penzijoniran itd., itd., — Kdaj bo bolje? Ko bodo naše oblasti pazile, da se zakoni in naredbe točno izvr« šujejo. Ko bodo vsakega, ki prihaja prosja« čit za mesta in pritiskat kljuke, po domače povedano — spodile. Ko Ibo merodajna pri oddaji mest samo sposobnost in starost in bodo ponehale govorice o protekciji o od« dajanju mest pod roko in o kranjskih, ko« roških in primorskih erah, tedaj nastopi era dobrih učiteljev. — Kaj moramo napraviti? Pred vsem moramo stanovsko moralo, ki je padla glo« boko, zopet dvigniti, vsaj na tisto višino, da ne bo pritiskanja na kljuke pri oblastih, niti pri političnih strankah, ter se bo smatralo ito kot nečastno. Vsakogar, ki se ne bo rav« nal v skladu z občimi interesi stanu — v javnost! Potem bo bolje in se ne bodo do« gajali slučaji, da je tovariš«sošOlec spodjedel mesto beguncu, ki je ravnokar prišel iz Go« riške in to po čl. 71. —r. — Ali se še nameščajo učiteljice ženskih ročnih del? V ljubljanski oblasti se je pri« petilo, da je bila stalno nameščena literarna učiteljica čez noč postavljena za učiteljico ženskih ročnih del v prilog mlajši nestalni učni osebi. Zadeva zgleda sicer navidez ma« lenkostna, ker je ostala dotična učna oseba na isti šoli. V Ibistvu pa ni malenkostna, ker se učiteljice ženskih ročnih del po načelnem sklepu ministrstva več ne nameščajo in ker gre tu za varstvo stalnega mesta po razpisu, kar mesto učiteljice ženskih ročnih del ni. V toliko je slučaj za nas važen in ga pribi« jamo v varstvo vsaj onega drobca stalnosti, ki ga še imamo! — Stanarina za učitelje v Beogradu. Za učitelje v Beogradu, ki so nastavljeni na tamkajšnjih šolah in nimajo občinskega sta« novanja, je določena stanarina 250 Din me« sečno, in sicer 80 Din, ki jim pripada po za« komi in 170 Din dodatka. — »Mladinska Matica«. »Če mogoče, prosim še za nekaj blokov, ker je med učen« kami tukajšnje meščanske šole veliko zani« manje za knjige.« Taka in enaka pisma pre« jemamo, kar je najboljše znamenje in pripo« ročilo. — Priprave za internacionalni učiteljski kongres v Berlinu. Do sedaj se je poleg petih članov Izvršnega odbora UJU v Beogradu, prijavilo za udeležbo na kongresu v Berlinu še 25 učiteljev in učiteljic iz vseh krajev Ju« goslavije. Naša delegacija se ustavi na potu v Berlin tudi na Dunaju in v Pragi, zato od« potuje iz Beograda že 7. aprila. Po kongresu gre večina udeležencev v Monaikovo, odlko« uer se vrne jugoslovanska delegacija preko Inomosta v Ljubljano. CeJo potovanje bode stalo približno 4000 Din. Kongres se vrši v dneh 14., 15. in 16. aprila. Novih prijav se več ne sprejema, ker so predpriprave že za« ključene. — Zbirka za Dački dom v Beogradu. »Narodna Prosveta« štev. i», prinaša na« daljnji izkaz darovalcev za Jugoslov. Dačke dom. Po tem izkazu je zbirka narastla od 157.960 Din na 174.515 Din. Tudi na pover« jeništvo UJU v Ljubljani je že prispelo ne« kaj vsot, vendar pričakujemo še nadaljnjih zbirk, da ne bo Slovenija zadnja, kjer gre za skupno stvar. — Pedagoški kongres v Berlinu 12.—17. aprila 1928. Ker se kongres vrši v znamenju novodobne osnovne šole, obeta biti za po« vabljeno učiteljstvo vseh držav izredne važ« nosti. Na programu je 23 predavanj nemških reformatorjev svetovnega slovesa. Med dru« gimi: »Notranji ustroj nemške osnovne šole« (Georg Wolff — Benin), »Osnovnošolski uči« telj kot vzgojitelj« (Kerschensteiner — Miin« chen), »Pedagoška znanost v Nemčiji« (Fi« scher — Miinchen), »Nova učiteljska izobraz« ba« (Seyfert — Dresden), »Nadaljnje učit. izobraževanje« (Scheibner — Jena), »Osnov« na šola v zvezi z gospodarskim in soc. živ« ljenjem« (gospa dr. Biiumer — Berlin), »Nem« ške poskusne šole« (Karsen — Berlin) »Mo« derno šolsko poslopje« (Kretschman — Frankfurt), »Šola in dom« (Kohne — Ham« burg), »Otroški vrtec«, ' Razvoj podeželske šole, posebnost dekliške vzgoje v osnovni šoli, umetniška muzikalna in telesna vzgoja, film v osnovni šoli itd. O izvedenih poskusih šolske reforme poročajo Glockel (Dunaj), Goetze (Hamburg), Schwenzer (Dresden), Scharfe (Leipzig), Berg (Frankfurt), Nydahl (Berlin). Udeležencem se bo nudil popoln vpogled v moderno osnovnošolsko vzgojo. V to svrho se bodo vršile hospitacije v berlin« skih vzornih šolah, in sicer: Pestalozzi«Frobe« ljeva šola, otroško zavetišče Charlottenburg, Montessorijevi otroški vrtec, gozdna šola, Struweshof, Spandau itd. Aranžirajo se raz« stave šolskega dela, novodobnih učil, videti bo vzorno uredbo moderne osnovne šole, filmske ateljeje, .znamenitosti Berlina itd. — Kongres, ki je prvi te vrste v povojni dobi, obeta doprinesti dokaz, da je reforma osnov« ne šole v Nemčiji uspešna, čeprav se v ino« zemstvu ugotavlja baš nasprotno. — Ker se istočasno vrši konfernca mednarodnega uči« teljskega udruženja (program sem breziuspe« šno zahteval od vseh strani), bo udeležba iz vseh držav velika. V interesu našega osnov« nega šolstva je, da se čim več tovarišev ude« leži kongresa v Berlinu. Proračun (vožnja in oskrba) za 10 dni 3000 Din minimum. Proš« njo za dopust (10.—21. aprila) je treba vlo« žiti takoj! Odhod na velikonočni ponedeljek. Ker se kongresa sigurno udeležim, prosim za obvestilo, če še kdo driugi potuje v Ber« lin. Za podrobne informacije sem radevolje na razpolago. — E. Vrane, Studenci pri Ma« riboru. — Preosnova učiteljskega konvikta v zadrugo. Upravna odbora Društva za zgrad« bo Učiteljskega konvikta sta na svoji seji z dne 4. marca 1928 ob navzočnosti poverjenika UJU tov. Skulja in .ravnatelja Zveze slov. zadrug g. Trčka po temeljiti razpravi skle« nila: predlagati občnemu zboru likvidacijo društva, ki naj se preosnuje v zadrugo. Da se zainteresira čim možno največ članstva UJU za to prevažno osnovo, naj bi se vršil ustanovni občni zbor pod okriljem skupnih zborovanj onih društev, ki bi utegnila 5. maja 1928 zborovati v Ljubljani, ostala društva pa se naprosijo, da pošljejo svoje delegate. Se« stava dnevnega reda naj bi se izvršila po po« verjeništvu na predhodnem zaslišanju dru« štvenih odborov. Pravila nove zadruge so se sestavila in preuredila času primerno, upo« števajoč dosedanje težke preizkušnje. Deleži naj bi znašali po 100 Din, poroštvo pa naj končnoveljavno določi -občni zbor. Onim, ki so zadnjih 2 let vplačali 100 Din članarino, se na željo vplačila pretvorijo na račun deležev. Dosedanje društveno premoženje je naraslo nad 400.000 Din. Ob dobri volji učiteljstva se gradba prepotrebnega Doma lahko v naj« krajšem času izvrši. — Predsednik in tajnik. — »Akademska čast«. (Resničen in zna« čilen dogodek iz leta 1928.) V nekem kraju se osnovno« in meščanskošolsko učiteljstvo vzajemno zbira redno vsakih 14 dni na se« stanku, kjer se pogovarja o načelih delovne šole v teoriji in praksi, kakor sploh o pere« čih problemih našega šolstva. Radi prihajajo vsi posebno sedaj, ko se je pričela sistema« tična, podrobna razprava o nižji, srednji in višji stopnji osnovne šole s posebnim ozirom na vzgojo ( v smislu »stare« in »nove« šole), na učne načrte, sedanje šolske knjige in so« dobne učne pripomočke. Globoko so že pro« drli v moderni ustroj elementarnih razredov, saj sodeluje več strokovnjakov elementarnih učiteljev in učiteljic. Sestanske sklicuje sre« ski nadzornik, ki obvešča in vabi tudi vse vzgojitelje učiteljskega naraščaja v dotičnem kraju. Razen 1 (enega) profesorja učiteljišča pa ni nikogar — niti tovarišev (?) iz vadnioe! Ni jim za vzajemno vzgojno delo, saj do« sledno odklanjajo podporo vsaki akciji, ki stremi za izboljšanjem našega šolstva in si drzne priti iz vrst učiteljstva. Saj se je neki gospod profesor (notabene pedagog!) napram svojemu kolegu povzpel do izjave, da na uči« teljske sestanke ne spada ker mu tega ne dopušča — akademska čast! Komentar si na« pravi lahko vsaka »uboga učiteljska para« sama! Resnično, resnično pravi g. univ. prof. dr. Ozvald z elegično pesmijo čuvaja Izra« elcev: »Pride jutro, toda še je noč!« (Popot« nik: »Nova« šola!) — Sigma. — Tečaji za cepljenje, čebelarstvo in vrt« narstvo za učiteljstvo. Na specialni kmetij« ski šoli v Št. Jurju pri Celju se vrše sledeči dvodnevni tečaji: 1. Sadjarski tečaj za cep« ljenje in precepljevanje sadnega drevja za učitelje in druge intereseinte 2. in 3. aprila. 2. Čebelarski tečaj za spomladanska dela za učitelje in druge 10. in 11. aprila. 3. Vrtnarski tečaj za učiteljstvo in dnuge 23. in 24. aprila. Nočišče v kolikor je prostora na zavodu je brezplačno, prehrana za vsak dan pa stane 12'50 Din. Priglasitve naj se izvedejo pismeno brez prošenj za odgovor. — Usposobljenostni izpiti za osnovne in njim sorodne stroke se prično pred komisijo na moškem učiteljišču v Ljubljani v petek, dne 27. aprila 1928. Pravilno opremljene proš« nje se naj predlože po uradni poti pravočasno pristojnemu sreskemu nadzorniku, da bodo najkasneje do dne 15. aprila v rokah izpra« ševalne komisije. Posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala, razen če bi bil pripust odklonjen. Pripuščeni kandidati(injc) naj se javijo v četrtek, dne 26. aprila ob desetih dopoldne v pisarni ravnatelja državnega mo« škega učiteljišča v Ljubljani. — Popravek. V pisimu iz Maribora v zad« nji številki se mora ime pravilno glasiti Koc« bek in ne Rabelk. — Občni zbor Vodnikove družbe v Ljub« ljani se vrši dne 31. marca t. 1. ob 20. uri zve« čer v prostorih Zveze kulturnih društev v Ljubljani, Kazino, II. nadstropje. — O reorganizacijskem delu slovenskega učiteljstva. Pod tem naslovom prinaša »Na« rodna Prosveta« štev. 19. članek, v katerem omenja vse sestanke, ki jih je priredilo pov. UJU Ljubljana v svrho razpravljanja o kme« tijsko in gospodinjsko nadaljevalnih šolah v Ljubljani, Mariboru in Celju ter sestanek za šolsko reformo. Članek konča: Tudi mi se veselimo nad takim delom slovenskega uči« teljstva in želimo, da preide ta metoda orga« nizacijskega dela v vse naše udruženje. — Več sto enoletnih hruševih divjakov, godnih za okuladijo, ima še vedno na prodaj centralni šoliski vrt v Ljubljani. — Kdor nima še Ročnega kataloga za leto 1927./28., ki stane le 16 Din in ki vse« buje vsestranska navodila, naj si ga takoj naroči v UČIT. TISKARNI, ker je v zalogi prav pičlo število izvodov. Ne zamudite pri« like za nakup najcenejše knjižice, ki je že marsikoga obvarovala s svojimi nasveti in navodili občutne škode. Damam z dežele je posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna ondulacija. Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh niansah, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča . Podhrajšeh frizer ze dame In gospode, Ljn&ljana Sv. Pelra cesta 12. Mladinska Matica. —m Še nabiralni bloki Nekateri pover« jenilki ne vedo, kako je 'ravnati z nabiralnimi bloki, čeprav smo te že ob priliki razpošd« ljanja točno pojasnili. Zato še enkrat: izkaz« niče — dobe naročniki, naročilnice — poš = ljejo poverjeniki upravi M. M., in sicer v frankirani kuverti! Kupone — ob: drže povrjeniki za kontrolo! Zgo« diilo se je namreč, da so nam nekateri vrnili naročilnice in kupone ter nimajo zdaj niče« sar v rokah. — Ako ostane kak lislt v bloku noporab'jen, naj poverjeniki odrežejo izpol« njene kupone in jih shranijo, ostanek bloka z ovitkom vred pa naj vrnejo upravi. Dobro je, ako .tudi na neporabljene liste napišete številko in stran blOka, s čemer nam zelo olajšate urejevanje. —m »Kresnice«, ki ostanejo stalna Ma« tična publikacija, se bodo gotovo najbolj pri« ljubile našim mladim naročnikom. To je tudi naša želja, zato smo posvetili ¡še posebno pažnjo tej temeljni knjigi, kd naj bo že od vsega početka nekak »vademeeum« naše mla« dine. Poleg mičnih povesti in pesmi bodo pri« nesle »Kresnice« tudi nekaj zanimivih črtic iiz moderne tehnike, iz zdravstva in gospo« dinjstva, in naše folklore in 'tiuristike. Spom« mile se bodo velikih dogodkov zadnjega časa: jubileja Otona Zupančiča jn pogumnega zrna« govalca Atlantika. Tudi na desetletnico naše« ga narodnega osvobojenja ne bodo pozabile. Cdla tretjina knjige pa bo posvečena pouku in zabavi. Tu bo nanizanega nešteto korist« nega drobiža iz domoznanstva !i.n sveta, mno« go prikupnih nasvetov za vsakdanje življe« in je, vse v nevsiljivi obliki in s številnimi ilu« stracijami. Iz zabavnega dela omenimo samo to, da bo vseboval tudi par lepih nalog za še llepše nagrade, ki se bodo jeseni izžrebal«. Ako bo le mogoče, bomo preskrbeli »Kresni« cam« tudi trpežno vazavo v polplatno. Škrat« ka: potrudili se bomo, da bodo »Kresnice« najboljši prijatelj mladine v počitnicah, pa tudi najboljša vez med njo in Mladinsko Matico ter že same trikrat vredne denarja, :za katerega hočemo izdati troje zares dobrih mladinskih knjig. — O ostallih dveh puhli« Ikacijah izpregovoTitmo podrobneje ob drugi priliki. OTE za petje, klavir, violino i. t. d. za šolo in dom Za naročilo zadošča dopisnica. (Gg. učitelji poseben popust.) dobavlja po najnižji ceni „MATIČNA KNJIGARNA" LJUBLJANA in na smuk. Ne hodite pa brez pristnih Brajerjevih smuških čevljev ali pa brez pristnih Brajerjevih „gojzarjev"! J. BRAJER, Ljubljana, Breg štev. 1. Sveže, najfinejše norveško ribje OI je iz lekarne dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani se priporoča bledim, slabotnim osebam. Naročila točno po povzetju. Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3 Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje. — Pokret učiteljic. CELIBAT. Baje uvajajo zopet celibat za učiteljice. Mnogi pozdravljajo 'to, češ, da itak primanj« kuje mest, zlasiti pa, da trpi pouk, če je pre« več poročenih učiteljic. Tudi me smo proti vsemu, kaT ovira delo v šoli in izato, da se odstrani vse, kar je v tem oziru škodljivega in nezdravega. Tolcla dejstvo, da je učiteljica poročena ni nezdravo samo na sebi, pač ustvarjajo nezdravo atmosfero privilegiji raznih vršit, imed drugimi tudi oni, kii se da« jejo poročenim učiteljicam, pa bodisi, da je poročena z meuČiteljem, še bolj pa, če je po« ročena z učiteljem. Zato stojimo na istališču: proč z vsemi privilegiji, iz- vsako pirotekcljo; odločuje naj samo kvalifikacija. Izloči naj se vsako -učiteljico, a tudi vsakega učitelja, ki njegova kvalifikadija zaradi privatnih ratz« mer ali iz kateregakoli dnugega vzroka ne odgovarja zahtevam. Toda zahtevamo enake pravice >za vse: kakor se učitelj lahko poroči s komurkoli, tako naj se tudi učiteljici puslti v tem oziru popolna prostost. Zakoin naj se smatra kot privatno izadevo in maj se v tem pogledu varuje popo'I)na osebna (svoboda. Samo na ta način se more uresničiti princip enakosti, za katerim stremeti je dolžnost nas vseh, brez ozira na to, ali smo same direktno osebno prizadete ali me. Nikakor ne smemo brezbrižno stati ob sltrani im čakati, da nam bodo drugi odmerjali naše pravice ter »e ¡za« dovoljiti z vsakim okrnjenjeim istih. Slkirajni čas je, da se začnemo zavedati, da je od mas samih odvisna maša usoda ter da se moramo tudi me zanimati za vsa vprašanja, ki spadajo v javno življenje, v politiko, kajti samo po« litična enakopravnost nam bo prinesla tudi vse ostale pravice. Učiteljski pravnik. —§ Prometni davek na račune. V za« devi dopisa oblastnega šolskega odbora za mariborsko oblast štev. 8/l«20 glede izterja« vanja prometnega davka od računodajalcev krajevnim šolskim odborom, je »prišel od,« sek do zaključka, da za leto 1927. tega dav« ka sploh ne bo mogoče izterjati, ker je bil odlok izdan prepozno. V ostalem pa smatra, da zadeva taksiranja ne spada v področje oblastnega šolskega odbora. — VSEM ŠOLSKIM UPRAVITELJEM IN KRAJNIM ŠOLSKIM ODBOROM spo= ročamo, da morajo biti priloge kolekovane, in sicer do 2000 Din s ^ %, nad 2000 Din pa z 1 % % kolekom. Poleg tega je zaračunati od zneska nad 125 Din 1 % davek na poslovni promet. Najnižje cene vseh vrst oblačil Vam nudi domaČa tvrdka DAVORIN BIZJAK LJUBLJANA, STARI TRG 8. KONFEKCIJA — GALANTERIJA — MODNI SALON Naporno duševno delo ubija! Varujte zato živce! Pijte rženo žitno kavo ŽI KO. MnritiA nlp+Anino Moderni kostumi in kompleti luoune pletenine po raeri ¡z uabsa voine. -: MODNA TRGOVINA IN STROJNO PLETILSTVO :-pR. M. ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul. 7. Nogavice, rokavice, damsko in moško perilo, kravate, čepice, bluze, damske obleke, torbice i. t. d. kupite najceneje pri ŠTERK, nasled. MILOŠ KARNIČNIK LJUBLJANA, Stari trg štev. 18. MODNI ATELIJE M.ŠARC LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4 Sprejema naročila cenj gg.učiteljic po izjemno zmernih, cenah. / Zadnje pariške novosti vedno na razpolago. LISTNICA UREDNIŠTVA. Vsi ostali dopisi so morali izostati za« radi tesnega prostora za prihodnjo številko. Koliko članov tte že pridobili za Mladinsko Matico? Osebne zadeve. —i Stalne namestitve učiteljev(ic) v ma« liborski oblasti. (Stev. 1. pomeni upravitelj» sko mesto, štev. 2. učiteljsko mesto.) Srez Murska Sobota: Aladar Verteš, Hodoš 1, Vladislav Benkovič, Murska Sobota 2, Štefan Poredoš, Pertoča 1; srez Celje: Adolf Arzen» šek Dramlje 2, Metod Škerjanc, Griže 2, Sil» vester Košutnik, Št. Pavel pri Preboldu 2, Matija Tomažej, Petrovče 2, Marija Cimper» man»Stanek, Polzela 2, Milena Beg, Šmartno v Rožni dolini; srez Dol. Lendava: Frančiška Poijanec, Gornji Lakoš 2, Horvat Janko, Kapca 1; srez Dravograd: Amalija Sorre, Sv. Ožbald ob Dravi 2, Miloš Ledinek, Črna 2, Ljudmila Dolenc, Mežica 2, Olga Roje, Vu= hred 2; srez Gornjigrad: Alfred Šehel, Bočna 1, Stanko Vičič, Mozirje 2, Zorko Kotnik, Rcčica ob Savinji 1, Stanko Terčak, Šmartno ob Paki 2; srez Konjice: Rudolf Podloger, Konjice 2, Amalija Podgoršek, Konjice 2; srez Ljutomer: Josip Mislej, Stara cesta 1, Franja Schneider, Gornja Radgona 2, Andrej Horvatič, Sv. Duh na Stari dori 1, Nada Jen» čič, Mala Nedelja 2, Josipina Mislej»Birsa, Stara cesta 2; srez' Maribor desni breg: Ma» rija Kunej»Šket, Fram 2, Franja Vaupotič, Hoče 2, Josipina Borštner, Podova 2, Marjeta Drassal, Slivnica 2, Alma Mulej, Studenice 2, Likar Marija, Ruše 2, srez Maribor levi breg: Kodrič Rudolf, Maribor 1 .b pom. učit., Vekoslav Spanger, Lajtersberg=>Krčevina 2, Josip Križnic, Sv. Duh 1, Ivan Hlebec, Sv. Križ 1, Marta Elsner, Sv. Križ 2, Avgusta Ži» gart, Sv. Lenart v Slov. goricah 2, Katarina Robnik, Sv. Martin 2, Ivan Cvetko, Sv. Peter 2, Radovan Jaut, št. Rupert 1, Angela Jaut» Kristl, Št. Rupert 2, Tomažič Božidar, Sv. Ja»