QIŽ£jo>h
^T/and
(IC6UCQ..*
/lMERi$kA Domovi ima
AM€MCAN IN SPIRIT F0R€i6N IN LANGUAG6 ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 11, 1962
SLOV6NIAN
MORNING NGWSPAPGB
ŠTEV. LX — VOL. LX
Osier britski odgovor na pripombe Achesona
Predsednik vlade Macmillan je primerjal Aehesonovc sodbo o Vel. Britaniji z napakami Napoleona, cesarja Viljema II. in Hitlerja.
v WEST POINT, N. Y. — Bivši državni tajnik Acheson je na vojni akademiji v West Point razlagal kadetom sedanje starts mednarodne politike in pn tem govoril precej odkrito in celo brezobzirno. Skoraj nobena država mu ni bila všeč, vse je Po svoje skritiziral. Najbolj se le spravil nad Anglijo, ni pa rekel o njej ničesar, kar ne bi odgovarjalo dejanskemu stanju.
Acheson 10 Vel. Britaniji
Acheson je najpreje ugotovil, da je Anglija zgubila svoj imperij, ni pa še našla svoje nove vk>ge. Skuša še zmeraj igrači vtag0 svoje vrste velesile: ni narezana na Evropo, toda hoče biti v “posebnih zvezah” z A-^eriko, poudarja da je še zmp-raj na čelu britanske Skupnosti Parqdcv, ki pa dejansko ne poceni ničesar več heče uvelja-...	r	>
vhi svojo gospodarsko moč, pa |e prešibka za tak cilj. Hoče %rati vlogo posrednika med A-^eriko in Rusijo, toda tudi na te,m področju ne žanje uspehov, '“‘riga med temi različnimi cilji. ^edaj se na primer hoče naslo-^'ti na Evropo, toda tudi tega ne ^cre doseči tako hitro in pod ^kimi pogoji, kot želi.
Macmillan o Achesonovi sodbi
Achesonovo stališče je rodilo ^raVo burjo v angleški politični kvnosti. Odgovoril mu je sam Predsednik vlade Macmillan. Tr-^ je, da Achesonove besede Vosfcus igrati vlogo posebne si-e je minul” veljajo lahko tudi 5:3 Združene države in vsako rUgo deželo zahod, sveta. To je ,ačelo o medsebojni odvisnosti, 1 mora veljati v današnjem Sv°tu, “če naj bosta mir in bla-
So.st,
anje zagotovljena.’
.Macmillan je dejal, da ne ve, e je Acheson sprejel zaključke j
Novi grobovi
Mary Modic
Po dolgi bolezni je umrla v Euclid Glenville bolnišnici Mary Modic, roj. Becaj, stara 67 let, stanujoča na 505 E. 143 St. Tukaj zapušča soproga Blaža, doma od Sv. Trojice pri Blokah, sina Franka, hčerko Elsie Muzic, 5 vnukov, 4 pravnuke in več sorodnikov. Pokojnica je bila rojena pri Sv. Vidu, vas Cajnar-jevo pri Begunjah, kjer zapušča brata Ivana in več sorodnikov. Tukaj je bivala 52 let. Bila je članica društva Mir št. 142 SNPJ, društva Colllinwoodske Slovenke št. 22 SDZ in društva Carniola Hive št. 493 T. M. Pogreb bo v četrtek zj, ob 8:15 iz Jos. Žele pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. ter v cerkev sv. Vida ob 9. uri dop., od tam pa na All Soul’s pokopališče.
Joseph Champa
Včeraj je nenadoma umrl 56 let stari, Joseph Champa s 1478 E. 17 2 St. Pogreb bo iz Zakrajskovega p o g r ebnega zavoda. Podrobnost jutri.
Frank L. Hočevar
Včeraj je po dolgi bolezni doma na 1260 Plainfield Rd. umrl 49 let stari Frank L. Hočevar. Pogreb bo iz Zakrajskovega zavoda. Podrobnost jutri.
Frank Lovko St.
Včeraj je v St. Alexis bolnišnici umrl 75 let stari Frank Lovko St. s 5377 Stanard Ave. Pogreb bo iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda. Podrobnost jutri.
Anton (Henry) Thomas (Tomašič)
V nedeljo je bil najden na svojem domu na R.F.D. No. 2 Trask Rd. v Thompsonu, Ohio, 74 let stari Anton (Henry) Thomas (Tomašič), doma v Karlovcu na Hrvaškem. Zapustil je sestro Magdaleno Jura-tovac in več drugih sorodnikov. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. jutri ob 8.15 v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob devetih, nato na Kalvarijo.
^°jega lastnega dokazovanja, _ y letih 1920 do 1935 je bilo
^ Pa, da sta jih spoznala vlada ^uženih držav in ameriški na-Glede podcenjevanja bn-hske moči od strani Achesona 6 ^jal Macmillan, da so “isto j^Pako storili pred njim Filip >• kralj španski, francoski kralj Pdvik XIV., Napoleon, cesar djem in — Adolf Hitler.”
izboljšanih v Združenih državah skupno okoli 700,000 milj podeželskih cest.
Rdečo Kubo čaka I9§3 težko gospodarsko leto
MIAMI, Fla. — Na Kubi, je polno znakov, ki napovedujejo za Kubance slabo gospodarsko leto 1963. Iz Rusije se je vrnilo par gospodarskih delegacij, niti ena ni svojih uspehov obesila na veliki zvon. Miko-jan je odšel. Znan je kot gospodarski strokovnjak, toda od njegovega gospodarskega znanja Kuba nima nobene koristi. Ako bi jo imela, bi jo gotovo oklicala. Pač pa napoveduje režimsko časopisje, da bo velika gospodarska misija šla na Kitaj-ko po pomoč. Pri tem pa previdno zamolči, da je letos Kuba poslala na Kitajsko za 85 milijonov dol. blaga, od tam pa ga dobila samo za 45 milijonov dol. Revščina na Kitajskem je še večja kot na Kubi.
Vsi znaki kažejo dalje, da bo prihodnji sladkorni pridelek znašal samo 4,500,000 ton, torej 300,000 ton manj kot letošnji, ki je bil že itak samo dve tretjini nekdanjega povprečja 7,000,000 ton.
Režim je razveselil Kubance z drugo novico. Ruska ribiška flota, ki je s tako vnemo lovila ribe okoli Kube ravno v tednih najhujše kubanske krize, je Castru brzojavila, da je “dovršila svojo misijo” in da se vrača domov. Kubanci je gotovo ne bodo prav nič pogrešali.
------o-------
Skybolt opuščen WASHINGTON, D. C. — Vojaški vodniki Združenih ■ držav so prišli do prepričanja, da rakete Skybolt dejansko ne potrebujejo več, da bi njen na-daljni razvoj in preskušanje stala več, kot bi mogla imeti dežela kdaj od nje koristi. Vse izgleda, da bodo njeno gradnjo in preskušanje ustavili.
Raketa je bila določena za uporabo na velikih bombnikih strategičnega letalstva. Ti bi z njo lahko streljali do tisoč milj daleč atomske bombe, namesto da bi sami leteli neposredno do ciljev.
Vprašanje opustitve nadaljne izdelave te rakete bi bilo enostavno, da se ni Velika Britanija ipred časom odpovedala svoji lastni raket:	na srednje
daljave v korist Spkybolta.
Zahodna Nemčija zahteva bivšega nacista iz Čileja
SANTIAGO, čile. — Zahodna Nemitja je uradno zahtevala izročitev bivšega nacista polkovnika SS Walterja H. R. Rauf-fa ki je obdolžen, da je poslal v plinske kamere v času druge svetovne vojne 90.000 judov. Rauff priznava, da je bil nacist in SS, pa se zagovarja, da je bil samo “pisarniški polkovnik,” ki ni nikdar ukazal nobene usmrtitve judov niti bil kdaj pri kateri navzoč, on je. le podpisoval “papirje.”
O izročitvi bivšega nacista bo odločilo državno vrhovno sodišče. Rauff je bil prijet cb koncu vojne v Italiji kot vojni zločinec. Posrečilo mu je pobegniti v Sirijo, nato v Ekvador in leta 1958 v Čile, kjer se je uveljavil pod svojim lastnim imenom kot uspešen poslovni človek.
NOV SNEG, SOLE ZAPRTE!
Clevelandske glavne ceste so odprte, stranske pa ponekod še vedno jneprehodne. Včeraj je padlo od dveh do štirih palcev svežega snega, danes napovedujejo še nekaj palcev novega. Precejšen veter povzroča zamete, zaradi mraza so
ceste pomrznjene, farne šole zaprte.
V Piestu so 'vse javne in
taška vladna kriza n? več daleč od rešitve
BONN, Nem. — Ker je dr. A-denauer dal izjavoj da bo odstopil tekom prihodnjega leta, najbrž e že v jeseni, je vrhunec vladne krize prekoračen in bo kmalu prišlo do obnovljene koalicijske vlade med krščanskimi in svobodnimi demokrati. Prišlo je tudi na dan, zakaj so se pogajanja med krščanskimi in socijalnimi demokrati razbila.
Krščanski demokratje so zahtevali spremembo volivnega reda. Poslance v parlament naj bi volili po volivuih okrajih Kot na primer pri nas, ne pa po pro-porcui ki je sedaj veljaven. So-cijalisti se bojijo, da bi jim novi volivni red več škodoval kot koristil. Verjetno imajo podoben strah tudi svobodni demokratje. Zato dvomijo, da bi prišlo do reforme volivnega reda.
Zanimivo je, da se vodstvo sceijalihitične stranke ni tako hudo upiralo ideji o novem vo-livneim redu kot socialistični poslanci. Mnogo socialističnih
CLEVELAND, O. — Od preteklega petka se vrti glavno zanimanje ljudi okoli vremena in položaja prometa. Ceste so v glavnem očiščene in promet možen, čeprav teče precej bolj počasi kot v običajnih dneh. Posebno slabo prehodne so stranske ulice in ceste. Sinoči je promet zastal na več ožjih križiščih v raznih delih mesta, predvsem na zahodu in jugu. Danes zjutraj je bila zaprta Lakeland avtocesta in Rt. št. 6 vzhodno od Chardona. Meddržavna Rt. 90 je bila v Ohio in Pennsylvaniji odprta, pred Bufallom v New Yorku pa neprehodna. Javne in katoliške šole v mestu in večini predmestij so zaprte.
Pritisnil je precejšen mraz, saj je termometer kazal danes zjutraj 7 stopinj. Napovedali so, da se bo dvignil danes le do 15.
Napovedanega je od enega do štirih palcev novega snega, ve na vzhodni kot na zahodni stra ni mesta. Dopoldne bo sneg le naletaval, postopno pa se bo po oblačilo in sneg bo postal go stejši.
Posebno visok sneg je zapadel vzhodno od mesta v Ashtabuli.
Tam so ga dobili okoli 24 palcev. Kljub vsemu se je posrečilo ceste sproti čistiti v taki meri, da je bil po njih možen promet, čeprav seveda s težavami.
Od preteklega četrtka do sinoči je zaradi vremena izgubi .o v Ohio življenje 19 oseb, večinoma zaradi srčne kapi, ko so odmetavali sneg ali pa poskušali spraviti iz njega svoje avtomobile.
Beograd zahteva nastop preti “ustašem” v Zah Nemčiji
BEOGRAD, FLRJ. — Zastopnik zunanjega ministrstva Drago Kunc je na tiskovni konferenci govoril o napadu hrvaških protikomunističnih beguncev v Gcdesbiurgu na poslopje tamkajšnjega jugoslovanskega poslaništva.
Kunc je dejal, da je Jugoslavija poslala preko Švedske, ki zastopa jugoslovanske interese v Zah. Nemčiji, ostro protestno neto, v kateri zahteva strogo kazen za napadalce in prepre-čenje vseh protititovskih dejav nosti v Nemčiji od strani “kvis-inških” organizacij in posameznikov.
Vrhovni sovjet zaseda
MOSKVA, ZSSR. — Včeraj
se je sestal na redno zasedanje Vrhovni sovjet, nelkake vrste zvezni parlament Sovjetske zveze, da sprejme novi proračun in odobri načrte za reorga-
nizacijo kmetijstva, ki jih je iz-
posiaiicev imaTo sedaniem'vo-!dela\ Centralni komitet Komu-
livnem redu sigurna mesta, po ™tlcne Pa.rtlJe na SV0Jem zaBe-novem bi se pa za mandate danJu P™™1 mesec' morali hudo boriti. To je pra-	°
vi razlog, zakaj ni prišlo do ko- — Plastične optične leče so alicije med Adenauerjem in so- se prvič pojavile v ZDA leta cijalisti.	4937.
°va ležišča atomskega S0fiva odkrita v ZDA
^Washington, d. c. — v
^Cl ih gorah (White Mountains) Se i W Hampshire so odikrili ja desetine milijonov tori-•f’ goriva za atomske reaktorje. tQ) Povečalo znane zaloge a-j>_ s^ega goriva v deželi za več
^stokrat.
fjvv0r|ja ne bodo še začeli izko-Vo,9”’ ker je na razpolago do-Sor' druSih iožišč atomskega Ve,£a’ katerih izkoriščanje je k... ° cenejše od omenjenih *Sc torija.
Republikanci še vedno preudarjajo vplive kubanske krize

Vremenski
prerok
pravi:
delno jasno, popol-ib t 0^Mčn° in snežitev. Najviš-temperatura 15.
WASHINGTON, D. C. — Republikanci kar ne morejo pozabiti, koliko politične škode so imeli od kubanske krize. Zato se je njihov glavni odbor pretekli teden precej obširno pečal s potekom kubanske krize in pri tem očital Kennedyu osebno, da je krizo nalašč “prikrojil” volivni kampanji. Glavni napad na Kennedya je vodil republikanski kongresnik Wilson, ki je tudi član odbora predstavniškega doma za kontrolo nad CIA (Centralno obveščevalno službo) in kot tak ve mnoge tajnosti, ki javnosti niso dostopne.
Wilson trdi, da je administracija imela že davno pred 16. oktobrom fotografije, ki so jasno kazale, kako Rusi vozijo rakete na Kubo. Te fotografije niso nič slabše od tistih, ki so po vrhuncu krize kazale, kako Rusi odvažajo na parobrodih svoje rakete. Wilson očita Kennedyu, da ni postopal ravno dobrona-merno) ko je 22. oktobra trdil, da je zvedel šele 16. oktobra za kubanska oporišča s postavljenimi ruškimi raketami.
Po njegovem mnenju je Kennedy “priredil” začetek kubanske krize potrebam demokrat-
ske volivne kampanje in pri tem hodnjega predsednika. Tako je imel tudi uspeh. Wilson nam- trdil sedanji glavni ravnatelj reč misli, da so republikanci iz- republikanske stranke Miller. U-
gubili radi kubanske krize kakih 29 mest v predstavniškem
govarjal mu seveda ni nihče. Miller je dalje tudi napove-domu. Republikanci morajo ra- dal, da bo prihodnjič republi-čunati(, z verjetnostjo, da no'kanska stranka postavila svoje Kennedy 1. 1964 zopet vprizor 1' kandidate v vseh volivnih okra-podobno krizo v korist svojemu jih v južnih državah. Pri zad-režimu. S tako pripombo je njih volitvah so bili v 57 južnih Wilson zaključil svoja izvaja-j volivnih okrajih postavljeni sanja. Mnogo govornikov mu mo demokratski kandidatje in je pritrjevalo, vendar se niso tako avtomatično izvoljeni že spuščali v osebne očitke na ra-.pri primarnih volitvah, čun predsednika Kennedya.
Drugače se je republ kanski glavni odbor tolažil s številčnimi rezultati zadnjih volitev, ki na videz niso taki slabi. Tako so republikanci dobili v državnih legislaturah okoli 150 novih mandatov, tako da imajo sedaj že v 19 državah kontrolo v obeh
Debata o kubanski krizi in njenih posledicah se nadaljuje tudi v smeri vprašanja: Kdo je debil in kdo je izgubil? V tem pogledu so tako republikanci kot nekateri demokrati, zlasti sen. R. B. Russell iz Georgie precej drugačnega mnenja, kot
imeli tako večino samo v 14 di-žavah. Najbolj jih pa veselijo
državnih domovih. Preje so smo ga vajeni slišati iz uradnih
'in poluradnih krogov.
Trdijo, da so Združene drža-številke o glasovih, oddanih za J ve v zadnji kubanski krizi guvernerje. Preje so imeli gu- stvarno več izgubile, kot dobde. vernerje v 16 državah s 129 vo-'Pred krizo so bile odločene nalivnimi možmi, sedaj imajo gu- praviti konec Castrovemu ko-vernerje v 17 državah, ki ima- jmunističnemu režimu na Kubi, jo skupaj 188 volivnih mož. Do- sedaj, po njej, so obvezane dr-
dati bi bilo treba še dobrih sto, pa bi republikanci imeli pri-
žati roke križem, dokler ne bi Castro sam izzval oboroženega
nastopa proti sebi s poskusom uvajanja komunizma s silo države Latinske Amerike.
Hruščev je obljubil odpeljati s Kube rakete in letala. V koliko je to obljubo izpolnil, je težko reči, ker manjka možnosti pregleda na sami Kubi, kjer je še vedno preko 10,000 ruskih vojakov. Ne izključujejo možnosti, da so Rusi na svojih ladjah odpeljali s Kube le primerna “nadomestila” za rakete in bombnike, da bi Amerikancem “dokazali”, da so izpolnili obljubo, te same pa skrili v podzemske jame in zaklonišča, jih sedaj ruske čete naglo širijo in urejajo.
Naj bo to že kakorkoli, gotovo je, da je -Sovjetija utrpela v očeh sveta poraz, ko kljub vsemu prejšnjemu zatrjevanju, da bo branila Kubo z vsemi silami, tega ni marala storiti, ampak je raje sprejela zahtevo predsednika Združenih držav po u-maknitvi ofenzivnega orožja z otoka. To je utrdilo in ukrepil > ameriški ugled v svetu, ni pa spremenilo dejanskega stanja sil.
Dve leti zapora za pre-zaupno ljubezen
LONDON, Vel. Brit. — Bar-Dara Fell, 44 let stara direktorica Centralnega informacijskega urada za prekomorje, je bila obsojena na dve leti zapora, ker je v času svoje zaljubljenosti kazala jugoslovanskemu di plomatu v Londonu Smiljanu Pečjaku tajne vladne dokumente.
Javni tožilec je pripuščal možnost, da v stanju zaljubljenosti ni bila sposebna trezne presoje, toda sodnik jo je kljub temu Obsodil, ker je “popolnoma prelomila vanjo stavljeno zaupanje.”
Iz Clevelanda in okolice
Iz bolnišnice—
Ga. Silva Graselli z 1266 E. 59 St. se je vrnila iz University bolnišnice in se zahvaljuje za obiske in pozdrave.
Mrs. Mary Malenšek s 6512 Bonna Ave. se je vrnila iz St. Vincent Chanty bolnišnice in se zahvaljuje za obiske in pozdrave. Je še vedno pod zdravniško oskrbo.
Letna seja—
Društvo sv. A.ne št. 4 SDZ ima jutri, v sredo, ob sedmih zvečer letno sejo v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je volitev novega odbora. Po seji je božičnica z zamenjavo enodo-'arskih daril.
Skupne podružnice SŽZ imajo jutri, v sredo, ob enih popoldne sejo v navadnih prostorih. Po seji bo božična zabava.
Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima jutri, v sredo, ob 7:30 zvečer letno sejo v navadnih prostorih.
Rojstni dan —
Mrs. Frances Gerbec s 1447 E. 173 St. bo v četrtek praznovala v krogu družine svoj 35. rojstni dan. Čestitamo in želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva!
Zadušnica—
Jutri ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Laurioh ob 28. obletnici smrti.
Konec štrajka še ni na vidiku—
Štrajk pri obeh mestnih glavnih dnevnikih se nadaljuje. Danes popoldne bodo nadaljevali razgovore, vendar ne pričakujejo, da bi bil skoraj dosežen sporazum.
Število rojstev je letos očitno padlo
WASHINGTON D. C. — V zadnjih letih je znašal naravni -prirastek v Združenih državah okoli dva in tričetrt milijona ljudi. Letos bo za okoli 200,000 manjši, ker se je za nekako toliko zmanjšalo število rojstev.
— V vseh Združenih državah
je šest zveznih kaznilnic.
-----o------
NEW YORK, N. Y. — Vseh devet časopisov še vedno ne izhaja. Danes pride sem delavski tajnik Wirtz, ki se bo ločeno razgovarjal z zastopniki lastnikov listov in z zastopniki unij.
BONN, Nem. — Kancler Adenauer je dejal, da je imela Sovjetska zveza ob začetku kubanske krize na Kubi eno desetino vsega svojega atomskega orožja.
CARMICHAELS, Pa. — Sinoči so dosegli in spravili iz rudnika vseh 37 trupel ponesrečenih rudarjev. Dognali so, da so bili mrtvi takoj ob sami eksploziji pretekli četrtek. — Rudnik je veljal za enega najvarnejših v vsej deželi. Oblasti preiskujejo, kako je moglo priti do nesreče._______. mL,^,
Zadnje vesti
CLEVELAND, O. — Senator S. Young je zahteval odstop državnega načelnika demokratske stranke Colemana, ker se pri zadnjih dveh volitvah ni izkazal. Če hoče stranka preprečiti nov poraz leta 1964, mora dobiti novo, spretnejše vodstvo.
WASHINGTON, D. C. — Državni tajnik Dean Rusk je prod svojim odhodom na posvete vanja NATO v Pariz na tiskovni konferenci dejal, da st poiožaj v kubanski krizi od Z1’, novembra, ko je imel predsednik Kennedy tiskovno konferenco, ni bistveno spremenil. Vprašanje nadzora je tam, kjer je bilo in ZDA skušajo otok nadzirati z zraka. Sovjetsko zvezo so opozorile, da bodo njihova letala odgovorila z orožjem na vsak morebitni napad na nje.
NEW DELHI, Ind. — Nehru je v imenu Indije zavrnil kitajsko zahtevo po formalnem sprejetju kitajskega premirja in posvaril indijsko armado, naj gleda, dr jo morebitni nov kitajski napad ne dobi nepripravljeno. Kitajska očita Indiji, da ta pošilja nad kitajske položaje izvidniška letala, kar pomeni kršenje premirja.
NASHVILLE. Tenn. — Sodišče je zavrnilo zahtevo odvetnika J. Hoffe po odpovedi sodne razprave, češ, da je to nemogoče voditi nepristransko, kot naj bi pokazal napad na Hoffo v sodni dvorani pretekli teden. Hoffa je obtožen, da se je dal od prevoznih podjetij podkupiti za dobre odnose unije do njih. .
/tMERlSKfl DOMOmm

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES;
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
•£gS£w83	No. 238 Tues., Dec. 11, 1962
Težave kitajskih komunistov
Ko so kitajski komunisti planirali svoj vdor v Indijo, so, vsaj zdi se tako, planirali preveč dobro. V nekaj tednih so zmleli indijsko armado in odprta jim je bila pot v Indijo. Niso pa nadaljevali svoje poti proti jugu Indije, ampak predlagali Indiji premirje. Glasom predlaganega premirja bi se morali umakniti proti severu, se pa dejansko še niso. Umaknili so samo svoje prednje straže, glavnina njihovih divizij je pa ostala kar na pozicijah, kjer so se ustavile. Tam čakajo, kaj se bo zgodilo.
Kitajski predlog o premirju je presenetil vse in še danes ne vedo, kaj je nagnilo komunistični režim, da je ne-utegoma in nepričakovano ustavil napredovanje svojih čet. Gotovo so imele pri tem svoj delež očitne težave, ki bi nanje napredovanje kitajskih čet naletelo ne samo na fronti, ampak v mednarodni politiki. Da vdora ne odobrava svobodni svet, je jasno. Ne odobravajo ga pa tudi nevtralne države, posebno v Aziji in Afriki. Peiping zgublja radi vdora v Indijo simpatije posebno v jugovzhodni Aziji, celo pri sovražnikih Indije, ki bi se po zdravi pameti morali kitajskega vdora veseliti. Ne odobrava vdora tudi Moskva s svojimi sateliti. Rdečo Kitajsko je torej vdor v Indijo izoliral od vsega sveta. Izjeme so tiste vlade, ki ga odobravajo, največ pa je takih, ki molčijo in si pri tem mislijo svoje. ....Kitajski komunisti se najbrže niso uplašili neugodnih posledic, ki jih je vdor v Indijo rodil v mednarodnih odnosih. Bolj so se zbali težav, ki bi jih rodilo prodiranje v Indijo na domačih tleh. Ta domneva je verjetnejša, zato si jo hočemo podrobnejše ogledati.
Komunistično gospodarstvo v rdeči Kitajski je na tleh. Vsi poznavalci kitajskega gospodarstva se v tem strinjajo in utemeljujejo svoje stališče takole:
Letošnja žetev je bila sicer najboljša po 1. 1959, toda pomeni samo kapljo sreče v splošno nesrečo. Pridelek je znašal skupno okoli 185 milijonov ton, kar ne zadostuje niti za skrajno skrbno prehrano skoraj 700 milijonov Kitajcev. Treba bo uvoziti najmanj kakih 20 milijonov ton, največ pšenice, za kar ne bo dosti pol bilijona dolarjev. To pomeni strašen pritisk na kitajsko plačilno bilanco, ki je že sedaj globoko pasivna. Samo za uvoženo pšenico dolguje Kitajska $304,000,000 in to so dolgovi, ki se nanašajo na importe v prejšnjih letih. Največ seveda dolguje Kitajska Moskvi, menda skoraj bilijon dolarjev. Kitajska bo torej morala plačevati stare dolgove in račune za na novo uvoženo pšenico, kar ji bo onemogočilo uvoz industrijskih surovin.
To bo seveda imelo katastrofalen vpliv na kitajsko industrijo. Že sedaj je režim moral zapreti na tisoče malih in velikih tovarn, ker so ostale brez surovin. Ob kruh je prišlo na milijone delavcev, ki samo povečujejo običajno armado brezposelnih. Režim se je brezposelnih znebil na zelo krut in brezobziren način. Poslal je nad 30,000,000 delavcev in mestnih ljudi na deželo, da naj tam delajo na kmetih. Ko pa pridejo na svoja mesta, pa ne vedo kaj početi, kajti kmetje sami nimajo dosti ne semen, ne gnojil, ne orodja, da bi dobro obdelovali svoje kolhoze.
Razumljivo, da je pri takem stanju močno nazadovala tudi industrijska proizvodnja in da radi tega manjka na Kitajskem industrijskega potrošnega in investicijskega blaga. Pomanjkanje industrijskih potrebščin je tako veliko, da režim ne more postaviti celo tisiih tovarn, ki je zanje dobil kompletne opreme iz Rusije in Čehoslovaške.
V žalostnem stanju je tudi promet. Na železnicah, ki vežejo največja milijonska mesta vozi na dan komaj par vlakov v obeh smereh. Rečni promet je zastal, ker industrija ne obratuje. Trgovine po mestih stojijo prazne. Železniški park propada, ker nihče ne skrbi zanj. Ceste so v obupnem stanju.
In pri vsem tem režim še zmeraj vstraja na tretji petletki. Prvo je financiral iz premoženja, ki ga je nakradel takoj po revoluciji, in z ruskimi posojili. Drugo petletko Sc komunisti skušali financirati s prisilnim delom v takratnih komunah. Načrt je spodletel na celi črti. Komune so morali razpustiti, odnosno jih omejiti na prvotni obseg. Za tretjo petletko pa nimajo ne denarja, pa tudi ne potrebnih strokovnjakov, kajti tisti iz Evrope so bili poklicani domov.
Narod pada zmeraj bolj v obup ali vsaj v popolno apatijo. Zanimivo je, da vsi sedanji begunci navajajo kot vzrok svojega bega slabo gospodarsko stanje v deželi in pa prepričanje, da se pri sedanjem komunističnem režimu Kitajcem ne more in ne bo nikoli godilo boljše.
Da je v tej trditvi dosti resnice, potrjuje sedanja režimska politika, ki se boji, da se bosta obup in apatija prijela tudi rdeče armade. Zato daje družinam sedaj vpoklicanih in bivših vojakov posebne priboljške, da potolaži njihove družinske člane, ki so v vojaški službi. Čisto zanesljivi niso menda niti vojaški poveljniki. So to poklicni vojaki, ki bi radi napravili iz kitajske armade sicer manjšo, to-
da dobro izvežbano in oboroženo silo. Tega pa ne morejo doseči, kajti kitajska vojna industrija še ne more opremiti domače armade, kot bi bilo treba, Moskva pa noče dobavljati zadostne količine orožja. Sedaj si zamislimo, kaj lahko naredi taka armada, ako se nahaja v Indiji in tam ne dobiva radi slabih transportnih razmer od doma ne dosti hrane, ne dosti orožje in municije. Tu ne zaleže nič nobena ideološka vzgoja” vojakov, ki jo režim zadnje čase zelo širi. Mao je torej po pravici dvakrat previden v svoji akciji proti Indiji.
X
j BESEDA IZ NARODA
i411, i.***»»******.|;*»***»*-MHb***»-i'**».M'i 11******!*« I M.j*
Občestvo svetih v Hamiltonu
HAMILTON, Ont. — Človek, je družabno bitje. Sam brez človeške družbe bi ne ostal dolgo živ in. zdrav. Povest o samotarju z imenom Robinzon Kruso, ki se je rešil z razbite ladje na neobljuden otok sredi brezmejnega oceana nam živo slika to res-
i
nico. Kako je bil vesel, ko je dobil za družbo divjaka Petka in nekaj udomačenih kozic in muco. Gorje tistemu, ki je sam! Strašna je kazen za jetnika, če je zaprt v samotno ječo. Nekdo, ki je bil politični jetnik, zaprt v samotno celico, mi je pravil, da je po treh tednih začel tolči z glavo ob zid radi strahotno osamelosti.
Slovenci v Hamiltonu se sedaj družimo. Shajamo se vsako nedeljo v cerkvi pred Bogom in izven cerkve na raznih družabnih, kulturnih in zabavnih prireditvah. Nastajajo nova prijateljstva, pletejo se bratske vezi tako med odraslimi kakor med otroci. Vežemo se v občestvo.
Dne 29. septembra smo bili na “Trgatvi”. Dvorana je bila zares polna. “Joj, koliko nas je”, je vzkliknil prenekateri, ki je prvič prišel med nas. Domača narodna pesem, vpletena v plesni ritem, prijetna družba, šale in pomenki v domačem jeziku so nas tako razgibali, da je zadnji dve uri množica valovila v takem veselem razpoloženju in nastroju, da je prevzelo vse nav zoče kot električni tok. Stal sem pri vratih in opazoval te naše ljudi, ki se pred letom in pol do malega niti poznali niso, ne vedeli drug za drugega in si mislil: “Trdo delajo, skrbi in težave imajo, bore se za obstanek, dostikrat so utrujeni in žalost-
da tudi naše srce gori v ljubezni in molitvi zanje. Za konec je zbor zapel “Predragi bratje in sestre’, in “Vigred se povrne”. Nedogorele sveče smo vzeli domov in jih zvečer prižgali v hiši, da so izgorele v čast in spomin pokojnim. Oni so bili tisti dan in večer z nami in so vedeli, da jih še ljubimo, se jih spominjamo in jim pomagamo z molitvijo, če jo še potrebujejo.
Sklenili smo, da bomo v naši bodoči cerkvi posvetili 2 stranski kapeli, eno vsem našim Svetim in drugo spominu Vernih duš. Sv. Gregorij Veliki je priporočal in razširil v cerkvi navado, da molimo za mrtve in jim pomagamo, s sveto daritvijo.
V soboto pred sv. Martinom smo spet bili skupaj v dvorani Kolumbovih vitezov. Pokušali smo novo vino*. “Lovili” smo gosko. Dosti smeha in veselja! Plesala so možje s svoj mi ženami, ali pa člani prijateljskih družin mde seboj, fantje s svojimi dekleti. Vse lepo in dostojno. Z veseljem sem opazoval, kako sede skupaj pri mizah, iščejo znancev med gosti, se trkajo po ramah, si z nasmehom govore in se šalijo ter si predstavljajo nove znance, ki si bodo jutri postali zaupni prijatelji. Res, občestvo dobrih in poštenih ljudi, ki jih tak večer še tesneje poveže in pobrati.
Fr. L. T.
iznašihvrTt
Salem, Ohio. — Cenjeno uredništvo! Pošiljam Vam ček za 15 dolarjev za nadaljno naročnino. Obenem Vam voščim blagoslovljene božične prazni-
ke in srečno novo leto. Vse čini. A takole skupno veselje vsej tafelje in vso uredniško druži-
enkrat na mesec je kakor kopel v studencu žive vode, ki človeka poživi in odplakne vse sive vsakdanjosti in Skrbi.
Človek ne more dolgo živeti brez vsakega veselja. Če ne najde poštenega, ga bo začel iskati v grehu, kjer ga ne bo našel. Greh se zdi vabljiv in mikaven samo od daleč, sam v sebi je pa poln gorjuposti in puščobe.
Potrebno in prav je, da držimo stike tudi z duhovnim svetom, z Bogom in z dušami naših pokojnih. Praznik Vseh svetih in Vernih duš dan sta dva tako lepa in potrebna dneva za človeško srce. Ta dva dneva bi lahko imenovali praznika občestva svetih, ker sta posvečena v ta namen, da se poživi zveza med nami živimi in našimi dragimi, ki so odšli v večnost. Oba dneva izgubljata pomen tukaj v Ameriki in Kanadi. Posebno dan Vernih duš ni to, kar je za katoličane v Evropi. Pokopališča so prazna. Kdo se še zmeni in moli za mrtve? Malokdo.
Toliko hamiltonskih Slovencev je letos prišlo k maši na praznik Vseh svetih, kot še nikdar poprej. Po maši smo zmolili vse tri dele rožnega venca za mrtve.
Vernih duš dan smo z dovoljenjem škofa obhajali na nedeljo. Postavili smo v cerkvi ‘ka-tafalk’, žalni oder, in opravili mašo za mrtve. Večina izmed nas imamo grobove naših domačih doma na Slovenskem. Zato smo položile cvetje njim v čast in spomin kar na katafalk v cerkvi. Med molitvami po maši so sveče gorele v naših rokah na-
no lepo pozdravljam!
Agnes Možina.
* * *
Bessemer, Pa. — Cenjeni! Pošiljam naročnino za Ameriško Domo vino, katero že mnogo le L prejemam in sem prav zadovoljna z njo. Lepo se Vam zahvalim za redno pošiljanje in želim, da bi imeii čim več naročnikov. Torej obilo uspeha pri Vašem delu.
Vse v uredništvu, kakor tudi vse čitatelje Ameriške Domovine prav lepo pozdravljam!
Mary Likovich.
* * *
Toronto, Ont. — Pošiljam Vam enoletno naročnino za cenjeni list Ameriško Domovino. Z listom sem popolnoma zadovoljen in ga tudi redno prejemam, kar upam, da ga bom tudi v bodoče. Vas prisrčno pozdravljam naročnik
Frank Jerina.
*	*	i(«
Sheboygan, Wis. — Dragi urednik! Pošiljam Vam naroo nino za eno leto. Z listom sern zelo zadovoljen in ga še vedno z veseljem čitam, čeprav bom dopolnil že 80. leto. Najlepše pozdravljam vse naročnike A-meriške Domovine in jim želim vesele božične praznike in srečno novo leto.
Frank Seiko Sr.
*	* *
Joliet, 111. — Cenjeno uredništvo A. D. Najprej Vas vse prav lepo pozdravljam, posebno Mrs. Mary Debevec. Prejel sem Vaše obvestilo, da mi bo naročnina potekla in tudi poslano mi kuverto. Torej prilagam ček za
mote v podporo listu. Ameriška Domovina mi ugaja in zelo dolgčas bi mi bilo brez nje.
Sedaj) ko sem v pokoju( imam čas za branje. Želim obilo uspeha pri Vašem in delu in dosti naročnikov. Najlepše, pozdravljam vse čitatelje A. D.!
John Riffel. * * *
West Olive, Midi. — Spoštovani g. urednik! Zahvalim se za Vaše obvestilo. Skoraj bi bil pozabil, da je čas obnoviti naročnino, ker ne pogledam, kdaj se ista izteče:	Ker nisem več
mlad, težko pišem, berem pa še vedno rad. Zato takoj pošiljam naročnino za celo leto 1963. Vas lepo pozdravljam In voščim vesel božič in srečno novo leto. Ostajam Vaš naročnik
Joe Volovlek Sr. * * *
Cleveland, O. — Dragi urednik! Ker mi bo naročnina potekla, jo moram obnoviti. Ameriško Domovino rada berem in tudi slike vse pregledam. Vse izvemo iz nje, kar potrebujemo. Vas vse skupaj lepo pozdravljam!
Mrs. Rose Culkai
* • *
Strabane, Pa. — Spoštovano uredništvo! Tu Vam pošiljam naročnino za eno leto. Res, težko že berem, ker so mi oči zelo oslabele, toda brez Ameriške Domovine ne bi mogla biti. Želim Vam dosti novih naročnikov. Pozdravljeni vsi!
Helen Turk. * * *
Ashland, Wis. — Priložena je letna obnova za Ameriško Domovino. Pozdravljeni vsi \ uredništvu in vsi, ki čitajo A meriško Domovino.
Frank Nose.
* * *
Milaukee, Wis. — Spoštovani g. urednik! Priloženo Vam pošiljam enoletno naročnino za Ameriško Domovino. Res, ne bi bil rad brez slovenskega ča-sopisa; čeprav sem že 80 let star. Sicer bolj slabo vidim) a z veseljem čitam. Lepo pozdrav Ijam vse znance in ker se bližajo prazniki, jim voščim vesel božič in srečno novo leto.
.	Anton Udovich
* * «
Kirkland Lake, Ont. — Cenjeno uredništvo! Spodaj pod pisani Vam pošiljam denarno nakaznico za celoletno naročnino. Z Ameriško Domvoino sem vsesplošno zadovoljen in jo tudi redno prejemam. Smatram, da je Ameriška Domvoina najboljši slovenski časopis v Ameriki. Uredništvu in upravi želim vesele božične praznike in mnogo uspehov v novem letu 1963. Pozdrave ter vesele praznike tudi vsem naročnikom in čitate-Ijem Ameriške Domovine.
Albin Balkovec. * * *
Chicago, 111. — Spoštovani g. uprednik! Ker se bližamo kon ou leta, sem se namenil obnoviti Ameriško Domovino za prihodnje leto, ker jo vsi radi či tamo, posebno moja žena rada čita romane. Želimo Vam vesele božične praznike in srečno novo leto!
Frank Mark osek.
K sodobnim svetovnim problemom
mesto na grobovih in pričalo,dolarjev, en dolar sptrj-
Sesalnik za prah v novi rabi
Neka britanska tovarna zatrjuje, da je njen novi sesalnik za prah doslej najbolj vsestransko uporaben gospodinjski aparat. Z njim je mogoče čistiti stanovanje in konje, loščiti in strgati parlket ter čistiti in nadišav-Ijati zrak v stanovanju. S posebnim vložkom lahko lastnik takšnega aparata z oljnato barvo prepleška opremo v stanovanju in pobeli stene šli pa s kemikalijo uničuje rastlinske zajedalce na domačem vrtu. Seveda aparat tudi suši lase, opravlja vlogo ventilatorjaj s preklopom pa hladi ali ogreva sobo.
Združeni narodi so dobili stalnega generalnega tajnika U Tanta, ne morejo pa se rešiti iz finančne krize. Sovjetska zveza in Francija sta napovedali, da ne bosta plačali na nju odpadajočega dela stroškov Združenih narodov v Kongu, četudi bi glavna skupščina Združenih narodov potrdila odločitev mednarodnega sodišča o obveznosti tega plačila. Ker je večji del posebnega posojila 200 milijonov dolarjev izrabljen, morajo gledati ZN, kje bodo dobili nova finančna sredstva, če hočejo nadaljevati svoje delo v Kongu in držati stražo na meji med Izraelom in Egiptom.
Tant je povedal jasno, da je treba najti rešitev iz finančne stiske, če ne, ZN ne bodo mogli vršiti svoje naloge. Pozval je vse članice, naj stavljajo ohranitev te mednarodne organizacije nad svoje politične prepire. Sovjetska in francoska izjava kažeta, da njegov poziv ni posebno veliko dosegel.
• * *
Kubanska kriza je dejansko mimo, čeprav ni prišlo do nobenega formalnega zaključka. Sovjeti so umaknili z otoka rakete in bomibnike, imajo pa tam še vedno od 10,000 do 13,000 vojakov, ki po poročilu New York Timesa gradijo podzemska oporišča in letališča.
Združene drave vstrajajo na zahtevi po nadzoru na Kubi, kot je bila dogovorjena v sporazumu Kennedy-Hruščev. Castro to odklanja, zato Združene države nadaljujejo z nadziranjem iz zraka. Ker niso bile izpolnjene določbe dogovora, tudi niso Združene države izjave, da ne bodo uporabile sile proti Kubi, če se bo pokazala potreba po tem.
• * *
Kubanska kriza je pokazala, da Sovjetska zveza ni pripravljena na vojno, da jo noče tvegati, ker se zaveda, da bi s tem izgubila vse, kar je zgradila s tolikimi žrtvami v letih po revoluciji 1917. Odločen ameriški nastop v kubanski križi bo nemara preprečil vsaj za bližnjo bodočnost nove zaostritve odnosov med Sovjetijo in Zahodom.
Sovjetska zveza je opozorila zahodne sile na svojo zahtevo po nujnem reševanju berlinskega vprašanja, pa ni stavila nobenega roka, do katerega hoče imeti vprašanje rešeno. Vodnik Vzhodne Nemčije Ulricht je pretekli teden govoril sicer o sklenitvi ločene mirovne pogodbe, pa pri tem zatrjeval, da ni potrebno, da bi to pomenilo prekinitev zvez Zahodnega Berlina z Zahodno Nemčijo.
* * *
Vprašanje razorožitve obravnavajo na konferenci v Ženevi brez vsakega uspeha. Posredovanje nevtralcev v vprašanju končanja preskušanja atomskega orožja ni uspelo. Vsaka stran vstraja na svojem stališču. Sovjetska zveza zavrača vstrajno vsako mednarodno nadzorstvo na svojih tleh.
» * •
De Gaulle je dobil v Franciji pri zadnjih volitvah nepričakovano veliko zaupnico francoskih volivcev in nadaljuje s preurejanjem Francije v svojem smislu. Hoče ustvariti na znotraj trdno Francijo, ki naj igra odločilno vlogo pri združevanju
Zaščita narave v Angliji
Za zaščito narave so dali v Veliki Britaniji pred sedmimi eti okoli 200 tisoč funtov, letos ?a so zagotovili v ta namen nad ;3ol milijona.
Na ozemlju Velike Britahije je zdaj 230 rezervatov za zaščito narave s skupno površino 430 ;isoč juter. Tisk in radio čedalje pogosteje pozivata'prebivalstvo, naj varuje zaščitena področja.
svobodne Evrope.
Volivne zmage so okrepile njegov položaj tudi v odnosih do Londona in Washingtona DeGaullovo stališče v odnosih do Sovjetske zveze, posebno v berlinskem vprašanju, bodo morali v Washingtonu bolj upoštevati kot so ga doslej. Ista velja za njegov načrt o lastni atomski oborožitvi.
* • *
Zahodna Nemčija rešuje vladno krizo, ki jo je sprožila afera “Der Spiegel.” Ta nemški časopis, ki je precej levičarsko usmerjen, je prinesel obsežen članek o nemških oboroženih silah, za katerega je dobil podatke iz tajnih vojaških virov. Nemški obrambni minister Strauss je smatral to za izdajo in obia-sti so prijele urednike časopisa in jih zaprle. Liberalna demokratska stranka, ki tvori s krščanskimi demokrati vladno večino v parlamentu, je naročila svojim ministrom, da so stopili iz vlade. Izjavila je, da je voljna ostati v vladni koaliciji) če odstopi obrambni minister Strauss. Ta je odstopil, pri tem pa so krščanski demokrati sklenili, da bodo poskusili sestaviti novo vlado s socialisti. Ti so med tem iskali stike z liberalnimi demokrati za sestavo socialisti-čno-liberalne vliade.
Pretekli petek je bilo objavljeno, da bo Adenauer odstopi1 kot kancler najkasneje jeseni prihodnjega leta. Mož je star 87 let in boj za njegovo nasledstvo med krščanskimi demokrati je v polnem teku.
:|{ i\t :\i
Na indijsko-kitajski fronti v Himalajskih gorah vlada dejansko premirje, čeprav je Indija premirje, ki ga je na lastno roko proglasila rdeča Kitajska) formalno odklonila, ker bi z nje" govim sprejemom pustila v kitajski oblasti del indijskega °' zemlja v Ladaku.
S premirjem na bojišču se odnosi med Kitajsko in Indijo niso izboljšali. Indija je ukinil3 svoja konzulata v šahghaju h1 v tibetanski Lazi, ker so kitajske oblasti indijsko konzularno osobje ovirale pri delu.
Kitajški napad na Indijo Jc pripravil to pod pritiskom Velike Britanije in Združenih držav do novih razgovorov s Pa' kistanom o bodočnosti Kašmir' ja. Trdijo, da izgledi za rešite* spora med Indijo in Pakistanom) komu naj pripade Kašmir, nis° preslabi, če do nje pride, bosta Indija in Pakistan lahko s skup nimi močmi nastopila proti vsa kemu poskusu kitajskega vdoi3 preko Himalajskih gora na ju£'
La-
nil-
Položaj v “nevtralnem osu se ni bistveno sprerne Vsaka od treh skupin, ki stavljajo vlado, vzdržuje svoJc
* n C-
oborožene sile, država pa je u jansko razdeljena na tri de Glavni del je v oblasti komum stov, manjši v oblasti naciona * stov in najmanjši pod nad naCl zorom sredincev predsedm vlade Suvane Fuma.
* * *
Boj proti rdečim gverilcem ' Južnem Vietnamu se nadaljuj6’ ne da bi se zmaga nagnila na ka
terokoli stran.
* * *
V komunističnem taboru Je prepir med Moskvo in Peipin^ om dosegel v preteklem tedn ^ novo ostrino. Na kongresu I a lijanske komunistične partije Rimu sta Kitajce posebno ostr obsodila sovjetski in jugoslova11 ski zastopnik, pa tudi v0C^y italijanske partije Togliatti. ^ kongresu Komunistične paiW^ Češkoslovaške republike v gi so bili malo manj ostri, vei^ dar so tudi tam Kitajcem peve^ dali jasno, da stoje na stia11 Moskve.
Josip Broz se med razg°va'^ ja v Kremlju s Hruščevim o dočnosti komunizma in od itičih odnosih med Sovjetijo Jl Jugoslavijo.
HANADŠHd DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
V pričakovanju prihoda
Do Božiča se pride samo skO’Zi advent, čez advent pada senca Janeza Krstnika, ki v raševini in postu čaka na Odrešenika. V svojem pričakovanju kliče tudi druge, naj se mu pridružijo. Samo nekaj pogojev stavi:	Naj se ponižajo
hribi napuha in prevzetnosti; naj se izgladijo pota materija-lizma, ki so grešna; naj se napolnijo praznine in doline nevednosti. Tako poučuje, ko čaka in vabi.
In kdo med nami more reči, da nima v adventu prav nobenega dela sam s seboj ? Samo tisti, ki mu ni nič na tem, da bi dočakal Odrešenika.
Najlepša prilika, približati se Janezu Krstniku v njegovem hrepenenju po Odrešeniku bo v dneh od 14. decembra zvečer do 16. decembra popoldne v domu duhovnih vaj v Manresi pri Pickeringu, kakih 20 milj zunaj Toronta. Zunaj Toronta, pravim, da bo ves šum, vse brige in vsa naglica ostala zunaj. Duhovne vaje bo vodil preč. g. S. Boljka CM.	Por.
Usodna vprašanja
Sredi Ljubljane je ne dolgo tega padlo usodno vprašanje. Sin, ki je zrastel po komunizmom in šel skozi komunistične šole, je očitajoče vprašal očeta: “Le kaj ste delali, da niste preprečili komunizma, da sedaj vi in mi toliko trpimo?” Kakšen je bil očetov odgovor, mi ni znano.
Podobno usodno vprašanje je bilo izgovorjeno na deželi v malem trgu. Zastavil ga je bivši “ofar”, ki je med vojno vneto pdpiral komuniste. Dejal je: “Zakaj nam niso prej povedali, kakšen je komunizem.’
Ne mislim se sedaj spuščati v polemiko s tistimi, ki jim danes prihajajo iz ust podobna vprašanja, če kje, je bil v Sloveniji komunizem prikazan v pravi luči kot največja laž 20. stoletja in kot največja tiranija človeške zgodovine. Poleg tega je pa slovenski narod plačal tako velik krvni davek v gigantskem naporu, da bi preprečil nadvlado komunizma v Sloveniji, kot malokateri narod na svetu.
Gornji dve vprašanji dasta misliti tudi nam, ki živimo svobodno življenje v izobilj'u in v brezbrižnosti pozabljamo, da naši bratje in sestre trpijo pod komunizmom. Kaj neki bi na gornji vprašanji odgovorili tisti, ki bi radi šli mimo vseh protikomunističnih borcev, ki so svojim idealom ostali zvesti? Padlim borcem za vero in svobodo je bila vzidana v prvi slovenski cerkvi spominska plošča Prvi in menda na svetu edini spomenik padlim borcem, ki so dali vse, da bi preprečili komunistično tiranijo na Slovenskem. Koliko se danes med nami dela na tem in se prišepetava, da bi pozabili, proti komu smo se borili. Bivše borce, ki tvorijo srčiko slovenske skupnosti v Torontu, bi radi nekateri prikazali kot neko posebno grupo, s katero ni dobro imeti nobenega o-pravka. Skoraj že postaja moderno, da iščemo napake in krivce medvojne dobe samo šfe na protikomunistični strani. Res ne bi smeli dopuščati, da nied nami prevladuje psihoza nioralno premaganih. Paziti moramo, da nas ne bodo kdaj naši sinovi spraševali:	“Kaj
yte delali, da niste preprečili komunističnega pohoda? Zakaj ste segali po robi “sožit-•la”, ki so jo vam ponujali rdeči kramarji?” Borec.
Se spomini
(Nadaljevanje)
Za tako divjaško postopanje s sojetniki smo pričakovali preiskave, zaslišanja in kazni. Nič takega se ni zgodilo. četrti dan je bil zopet tepen neki mož iz sosednje sobe, ker se je upal kritizirati to teroristično postopanje komunistov. Tudi njega so odgnali v ambulanto in s tem je bilo vse končano. Taka je bila takrat pravica v palači justice. Pa to je samo površna slika, še marsikaj se je zgdilo, kar pa ne spada na papir.
Najbolj zanimiva zadeva je bila prejemanje in razdeljevanje pošte vsak večer ob določeni uri. Vsi, ki so bili v ta posel povezani, so ob gotovem času silili k oknu. Iz gornjih nadstropij je priplavala na vrvico privezana vrečica, v kateri je bila pošta tistega dne. Vmes so bile tudi jestvine in druge drobnarije, ki so si jih znanci pošiljali. V vrečici je prihajala vsa obveščevalna pošta iz mesta in dežele. Tako so bili zaporniki natančno obveščeni o dogodkih, sklepih in načrtih. Pri vsakem oknu se je vrečica ustavila za kake tri minute, da so pobrali iz nje, kar je spadalo v tisto sobo, nato se je pa pomaknila za eno nadstropje višje, čez nekaj časa je zopet priplavala nazaj, se zopet ustavila pri vsakem oknu in sprejela pošto namenjeno za ven ali za kako drugo nadstropje. Tako so se tovariši in tovarišice stalno obveščali, po vseh zaporih; vrečice so plavale ob stenah doli in gori.
V taki “prijazni” tovarišiji sem preživljal mesece in s strahom čakal na zaslišanje, sodbo in kazen. Ali bo res smrtna, kakor so predvideli komunisti. Vedel sem, da moji domači in prijatelji zunaj ne mirujejo. Delali so pritožbe in prošnje in dokazovali, da sem nedolžen. Vendar mi napovedana smrtna kazen le ni dala miru, preveč sem poznal povezanost komunistov in Italijanov.
S hvaležnostjo se spominjam svoje žene in hčerke Helene. S hrano je bila tiste čase težava. Žena je morala preživljati 10-člansko družino. Med njimi mojega 90 let starega očeta in Robidovčevo teto. Dva sta bila v Ljubljani za blokom v gimnaziji. Trgovino je morala zapreti, ker so ji komunisti siproti pobrali vse blago, ki ga je pripeljala. Prišli so, zahtevali, odnesli in rekli, da bo že komandant plačal. Ker komandant ni nikdar prišel, da bi plačal, ni bilo ne blaga ne denarja.
Tako se je žena ubijala le s kmetijo in je težko rinila, ker je bilo veliko več ust kot delavnih rok. Vendar se je pa vedno dobilo tudi zame kaj. Ker sta Helena in Lojze študirala, je bilo tudi njuno stanovanje treba plačati s hrano. Denarja niso radi jemali. Bila pa je še ena težava, kako spraviti hrano čez blok v Ljubljano. A žena je vedno znala najti kanale, da je robo spravila v mesto. Zraven je bil vedno tudi paket z napisom : “Za ata”. Hčerka Helena je pa prevzela nalogo, da mi paket prinese. Smilil se mi je otrok. Včasih je morala čakati v mrazu, snegu ali dežju po cele ure, preden so dovolili obisk za par minut. Obisk je bil vpričo paznika in italijanskega vojaka. Paket so skrbno preiskali, da bi ne bil v njem kak kanon. Morda so se pa že takrat bali atomskih bomb. O-
Newtorontske novice
biski so bili v pritličju v sobi ob Miklošičevi cesti, nasproti delavske zbornice. Bil sem zaprt na isti strani zgoraj. Tako sem lahko na skrivaj opazoval Heleno pri čakanju. Ne vem, kdo je več trpel, jaz ali ona. Skrivaj opazoval, pravim. Ako bi pokazal cel obraz na oknu, bi takoj priletela krogla s pločnika od nasprotne strani, kjer je bila straža.
In končno sem le pričakal zaslišanja. Nekega jutra sem bil poklican in stražnik me je odvedel pred neka vrata in ple izročil vojaku Italijanu. Zopet sem čakal in v tem čakanju je zopet drvelo skozi možgane nešteto vprašanj: Kaj in kdaj sem se pregrešil, česa sem obtožen, kaj me bodo vprašali, kaj bom sojen, kakšna bo sodba? Po dolgem čakanju so se le odprla vrata in poklican sem bil pred sodnika. Zelo malomarno je spraševal. Vedeti je hotel najprej živi jenske podatke, nato pa o sorodstvu in svaštvu ter v kakšnem prijateljstvu sem z njimi. Tudi to je hotel vedeti, kakšnega mišljenja so. Ker prisege ni zahteval, sem pač odgovarjal, kakor se mi je zdelo pametno, a vendar tako, da bi nazadnje lahko vse potrdil s prisego. Lagal nisem. Namignil je vojaku, naj me, odvede in zopet sem se vračal nazaj v zapor. Spet so tekli dolgi dnevi in še daljše noči, ne da bi se kaj zgodilo, šele čez kak mesec se je začelo šušljati: “Ti in Ti gredo pred sodišče.” Med njimi sem bil tuldi jaz.
Lojze Ambrožič st.
DRUŠTVENE VESTI
V nedeljo,’ 2. 'decembra, je imelo društvo NIJ svoj redni mesečni sestanek. Sestanek je bil posvečen pripravi na Božič in duhovnim vajam, ki bodo za slovenske može in fante v letošnjem adventu. Predaval je g. P. Markeš. Naslov predavanja je bil: “In svetloba
V začetku decembra smo doživeli marsikaj novega. Prvega decembra smo imeli v dvorani Brezmadežne lovsko večerjo. Bali smo se, da bo silna megla pokvarila udeležbo. Gotovo bi jih bilo prišlo še več, ako bi bilo ugodno vreme. Vendar je bila udeležba kar zadovoljiva. Večerja, ki so nam jo pripravile gospe Angela Ostronič, Danica Petrič in Pavlina Anzelc, je bila zelo okusna. Tudi srnjak, nam je šel zelo v slast. Prav nič ru imel okusa po divjačini. Bilo je vsega toliko, da je lahko vsak vzel, kolikor in kolikorkrat je hotel. Še domov so lahko vzeli meso. Kajti zaradi slabega vremena je bilo Okrog 50 gostov manj, kot smo pričakovali. Po večerji je g. Rudi Kus, ki je za lovsko večerjo največ žrtvoval, razložil, kako je ustrelil srnjaka. Povedal je občinstvu, da ne hodi toliko na lov, da bi kaj ustrelil, ampak bolj zato, da se v miru gozdov odpočije in si okrepi živce. Težko delo in še druge težave tudi možem pijejo moči; zato je zelo razumljivo, da si žele oddiha od časa do časa. In komur je lov za oddih, je čisto prav, da si vsako leto privošči ta šport. Nekatere žene v tem pogledu mož ne razumejo; se pač ne morejo vživeti v razpoloženje moških. • Možje seveda pa žena ne, ki tudi potrebujejo oddiha, seveda
Gospodova jih je obsvetila.”
*
Zadnji ponedeljek je imelo svoj sestanek Društvo slovenskih protikomunističnih borcev. Poleg organizacijskih zadev je'bil na programu kratek pregled položaja v svetu z ozirom na Kubo in indijsko-kitaj-ško vojno. Podobni sestanki, če bi bili bolj pogosti, bi bili brez dvoma zelo koristni. Ob taki priliki se izmenjajo misli, izkušnje, informacije in se vse delo poživi.	Por.
drugačnega kot moški. Dobro je, da skušajo v tem pogledu drug drugega razumeti, ker to prinaša v družine zadovoljstvo in srečo. A to le mimogrede. Posebnost na tej lovski večerji je bil prašiček, ki so ga Rusi dali na dražbo in zraven dva litra vina. Izdražil ga je g. Miro Boljka. Lovska večerja je nudila vam vsem prav prijetno zabavo in smo vsem, ki so nam do tega prijetnega večera pripomogli, zelo hvaležni in še posebej g. Rudiju, Franku in Mohorju Kusu.
*
Druga novica za začetek decembra je zidanje župnišča pri cerkvi Brezmadežne. Še preden smo začeli zidati cerkev in dvorano, smo zraven zemljišča kupili majhno hišo, ki nam je v začetku kljub majhnosti služila za vse: za urad, za kapelo, za sestanke. Drenjali smo se v pritličju in pp sobah, a z dobro voljo smo po načelu, da sila kola lomi, vendar zmagali vse težave. Razen nedeljske službe božje in večjih prireditev smo dobrega pol leta imeli vse v tej majhni hiši. Ko smo dozidali cerkev in dvorano, smo v načrtih zarisali že prostor za bodoče župnišče. Skico zanj je naredil isti arhitekt kot za cerkev. A zaradi pomanjkanja denarja smo morali z zidanjem župnišča počakati. Če smo dobili obiske, smo morali poslati obiskovalce prenočit ali v hotel ali h kaki slovenski družini. Letos se je pokazalo pomanjkanje prostorov tudi zaradi slovenske šole. Vpisalo se je skoraj 100 otrok in smo jih morali porazdeliti v pet razredov. Celo v zakristijo smo jih morali natrpati. Da nam je župnišče potrebno, smo vedeli; a smo se bali z njim začeti, ker ni denarja. Končno nam je škofija obljubila posojilo po 5%%. Tako smo prve dni decembra zaorali v zemljo in vlili temelje, preden nas zima prehiti. Zidarji so tudi že obljubili.
Obvestilo in zahvala
V torek, 6. novembra, nas je zgodaj zjutraj nenadoma zapustil naš mož, sin in brat
Janez Stanovnik
Pokojnik je bil rojen 1. novembra 1903 na Lesnem Brdu pri Vrhniki. Po drugi svetovni vojni se je pred komunisti umaknil na Koroško, od koder je leta 1948 prišel v Kanado.
f :
m

-•w
Pogreb je bil v soboto, dne 10. novembra, iz Arthur B. Ridley pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. W. v cerkev Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Pogrebno sveto mašo je ob krsti daroval župnik preč. g. Janez Kopač C. M. Pogrebno petje pa je vodil preč. g. Franc Sodja. Zemeljski ostanki pokojnega počivajo na pokopališču “Gora Upanja”.
Žalujoča žena se iskreno zahvaljuje prečastiti duhovščini obeh slovenskih župnij, župniku g. J. Kopaču C. M. in g. F. Sodji C. M. za pogrebno mašo, opravljene obrede, petje in molitve. Enako tudi prof. L. Ambrožiču, župniku g. A. Prebilu C. M. in bratu Cirilu C. M. za molitve in spomin pri sv. mašah. Beg plačaj tudi čč. sestram! Bog plačaj vsem gg. duhovnikom iz USA, ki so mi izrekli sožalje in obljubili svete maše.
Prisrčna hvala vsem, ki so darovali v spomin pokojnika cvetje, naročili sv. maše in zlhsti vsem molilcem, ki so sc z rožnim vencem prišli poslovit od pokojnika in mi izrekli sožalje, ter vsem, ki so ga spremili na pokopališče. Lepo zahvaljeni pevci in' ministranti, g. dr. F. Porovne ter nosilci krste.
Svojo hvaležnost izražam tudi družinam: Markovičevi, Hacetovi, Kraljičev! in Ka-steljčevi. Pripravili so pogrebščino v dvorani Brezmadežne.
Ljubi Janez: Gospod naj Ti da večni mir in pokoj. V naših molitvah in v naši ljubezni boš živel še naprej.
Žalujoči:
IVANKA, žena;
FRANCE, oče; FRANCE, LOVRO, STANKO, LtUZE in JUSTIN, bratje;
TONČKA, ANICA in TINA, sestre.
Toronto, Oni., 11. decembra 19(i2.
Slovenija - Jugoslavija.
da bodo župnišče zidali zastonj; pa tudi mizarji in ostali prostovoljni delavci so obljubili, da bodo za kak dan delo zastonj naredili. Zidavo vodi kontrak-tor in cerkveni odbornik g. Jože Kastelic; pri strokovnih nasvetih mu gresta na roko zlasti g. Tine Tekavčič, ki je pred nekaj leti uspešno vodil zidavo cerkve in dvorane, ter g. Frank Osredkar. Zelo smo župljanom hvaležni, da so pokazali toliko velikodušnosti tudi sedaj. Zelo bomo tudi hvaležni, če se bo dobil še kak Slovenec, ki bi nam kaj posodil z ne nad 5% obresti. Zadevo smo pripravljeni urediti preko advokata. Ako bi bil pripravljen dati kdo kako posojilo, naj se javi na: Janez Kopač, C. M., 229 Brown’s Line,
Toronto 14, Ont.
*
V	začetku meseca, 3. decembra, smo doživeli še eno novico. Bile so občinske volitve. To ■ ronto je dobil novega župana, g. Donalda Summerville-a. Zmagal je z veliko večino glasov. Prav tako je s pičlo večino glasov zmagal predlog za floridacijo vode v Torontu in v predmestjih. Zmago so izvojevala predmestja; v mestu samem jih je bilo več proti. Prav tako je bil zlahka izglasovan predlog, da bodo kinodvorane in dramske dvorane lahko prirejale svoje prireditve tudi ob nedeljah popoldne in zvečer.
m
Župnija Brezmadežne vztrajno raste z novimi rojstvi in s priseljevanjem novih družin v župnijo. Tako se je pred kratkim preselila iz župnije Marije Pomagaj v župnijo Brezmadežne družina g. Antona Štiha. Družina g. Toneta Štiha je številna. Poročil se je s Kristino, rojeno Maček 1950. leta in ima z njo že pet otrok: Kristino, Ano, Dragico, Antonijo in Alojzija. Deklice že vse hodijo v šolo, Alojzij pa v otroški vrtec. Tako bo slovenska šola spet dobila 4 nove učenke. Deklice so zelo nadarjene. G. Anton Štih je našo župnijo izdatno podpiral že pri gradnji cerkve, ko še ni bil žup-Ijan; zato ima v njej že od prej “domovinsko” pravico. Naj bi se Štihova družina v naši župniji dobro počutila! Vsi župljani ji kličemo: Dobrodošli med nami! — V krstno knjigo smo pa zadnje tedne vpisali: Roberta Pavla Smrekar, sinčka Staneta i in Ane, rojene Marn; Dominika Tompo, sinčka Ivana in Kristine, rojene Matjašec, in Ivanko Marijo Bračnik, hčerkico Ivana in Marije, roj. Topolnik. Staršem naše čestitke, otročiče naj pa Brezmadežna sprejme v svoje posebno varstvo!
*
Pri rasti župnije Brezmadež-uie je zanimivo to, da se isto-J časno veča tudi župnija Miarije ! Pomagaj tako s številnimi roj-; stvi kakor s priseljevanjem novih Slovencev. Ko je bila še samo ena slcivetnpka župnija v Torontu, smo zadnja leta že imeli nekaj nad 100 rojstev. Sedaj jih je pa samo pri župniji Marije Pomagaj nad 120; pri župniji Brezmadežne pa nad 30; torej skupaj letno nad 160 slovenskih otrok več. Daši je župnija Marija Pomagaj izgubila pred štirimi leti, ko smo začeli z novo župnijo, kakih 50 družin, jih je v tem času vsaj 200 pridobila, kajti samo porok so imeli vsako leto nad 50. Vse to priča, kako potrebna je bila nova slovenska župnija v New Torontu. Kajti Slovencev v Torontu in v predmestjih Toronta je toliko, da jih je veliko več za dve slovenski župniji kot kjerkoli drugje Kanadi za eno slovensko župnijo. Vse to samo potrjuje, da smo imeli prav, ko smo pravočasno poskrbeli še za eno slovensko župnijo. Obe bosta rasli in poleg vere ohranjevali tudi slovenstvo vsaj še v prvem in drugem rodu.
*
V	glavnem smo sedaj v pripravah za božič. Skavti bodo
priredili v nedeljo, 23. decembra, ob 4. uri popoldne zelo izvirno božičnico; zato ni treba posebne reklame za njen obisk. Prav tako tudi ne za obisk polnočne svete maše v cerkvi Brezmadežne. Petje pri tej maši bo nebeško; ministrantje s svojimi lučkami in slamicami v procesiji skozi temo do jaslic pred polnočnico bo doživetje zase. Ob polnoči bo g. župnik položil božje Dete v jasli. Cerkev se bo razsvetlila; orgle bodo zabučale, pevski zbor bo zapel. Skrivnost svete noči bo delovala na nas in nas napolnila s posebno blaženostjo; zlasti če bodo tudi naše duše pripravljene.
*
Da bo priprava na božično praznike boljša, vodijo ta teden odbo(rniki DNU kampanjo za zaprte duhovne vaje mož in fantov od petka, 14. dec. zvečer, do nedelje, 16. decembra zvečer v Manresi v Pickeringu pri Osha-wi. Možje in fantje iz Oshawe imajo najbliže in bi bilo prav, da bi se jih kdo tudi iz Oshawe udeležil. Prav tako bi bilo zelo dobro, če bi se jih udeležil kdo tudi iz Hamiltona. Ne bi radi, da bi bile duhovne vaje le nekak privilegij za može in fante iz Toronta in New Toronta. Vodil jih bo preč. g. Stanko Boljka, C M., ki je znan po svojih temeljitih govorih; je bil pač več let profesor in je imel priliko, da sc je poglobil v bogoslovne nauke. Ima pa seveda tudi lepe naravne darove, kot večina Slovencev iz Cerkelj pri Kranju. Menda jim je svež gorenjski zrak razbistril možgane. Med našimi župljani se torej te dni vrši kampanja za te duhovne vaje. In podobnih apostolskih kampanj smo imeli že v obeh slovenskih župnijah v Torontu lepo število. Kajti dobro vemo, da ni denar vse, ampak Je sredstvo pri reševanju duš in da Jezusove besede veljajo tudi za nas. “Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi.” Zato upamo, da se bodo možje in fantje odzvali v velikem številu na duhovne vaje in pripravili svoje duše za svete božične praznike.
------o------
Bogata nevesta
“Postanite moja last, dražestna! Brez vas mi ni mogoče živeti na svetu!”
“To vi kar talko pravite^ dobri gogpod! Mislite, da ne poznam moških priseg? Sicer pa, kako ste mogli dosedaj brez mene živeti?
“Razumljivo povsem, gospi-ca! Sedaj pa je vse tako strašno drago!
Slovenske potniške agencije se priporočajo:
PRODAJA AVIONSKIH IN LADIJSKIH KART.
Skupna, vodena potovanja v stari kraj:
I.	grupa od 22. aprila 1963 do
25.	junija 1963 iz New Yorka SS MAURETANIA in SS QUEEN MARY. Cena v obe smeri samo Can. $356.20.
Kdor želi, se lahko udeleži kratkega izleta po Italiji v tej zvezi: Napoli, Rim, Firence, Venezia, Gorica, Trst — Can. $97.40 (8 dni polna oskrba).
II.	grupa od 11. aprila 1963 do
26.	junija 1963 iz Montreal SS HOMERIC, cena Can. $357.50.
Javiti se pravočasno, zahtevajte izčrpni program. Kdor plača v USA $ cena nižja za 8%. Cene niso bile nikdar tako nizke.
Organiziramo, skupinska potovanja elanom slovenskih organizacij z avionom po znižanih cenah.
Od 15. okt. do 30. junija imigrantske cene!
Prodaja dinarjev, pošiljanje denarja. slovenske knjige, paketi, vizumi, potni listi za nedržav-Ijane, notar za garancije etc vedno na razpolago.
WORLD TRAVEL SERVICE LTD
258 College St.
Toronto, WA 3-4868. PODRUŽNICA:
Montreal P. Q„ VI 4-5292 3968 St. Lawrence Blvd.
Gospod Roinnet je teden za tednom jasneje spoznaval, da za gospo Justino ne bo nikjer dobil namestnice in da zaradi Gvido-novega zdravja na to niti misliti ne more, ker otrok ločitve no bi prenesel. In tudi to ga je jezilo, saj je njegova pamet in očetovska ljubezen ovirala njegovo stremljivost.
Sredi vseb teh nasprotovanj bi gospa Justina kar mirno živela, če ji skrbi ne bi prihajale od drugod. Če ji je bolnik kdaj pustil kaj časa prostega — kar pa je bilo nestalno in kratko — se je umaknila v svojo tesno sobico in pisala pisma “svojim hčerkam”. Trpela je z njimi vse’ njihove ovire in težave in njena misel je večkrat na dan obiskala štiri kote Francije, kjer so daleč druga od druge in v različnih razmerah živele štiri sestre, ki jih je vse tako hudo pogrešala: sestra Daniela, sestra Hedviga, sestra Leonida, sestra Paskala.
Ta zadnja ji je edina povzročala skrbi. Na prva pisma v avgustu in septembru je Paskala takoj odgovarjala. V Nimesu so jo prijazno sprejeli; ravnali so z njo tako ljubeznivo, da jo je ganilo in ji bilo nerodno, je pisala, kajti doma ji niso pustili kaj dosti delati in, ker je Julij Prayou vedel, da je šibkega zdt-avja, jo je prav pogosto sku-šefl voditi na sprehod, na dirke z biki in celo v gledališče, češ, naj se razvedri.
1 Največkrat se je branila, ker ifru ni hotela delati prevelikih stroškov, saj je zdaj vedela, da sorodniki niso tako bogati, kakor je sprv? mislila, in so preveč darežljivo zanjo razmetavali denar. “Ali mi verjamete, draga mati”, tako je pisala, “da je na sejmu 22. julija v Beau cBiru Julij zame, ki nimam počenega groša, zapravil več ko trideset frankov za vožnjo, za darila, za razvedrilo, in mu tega nisem mogla ubraniti? Pozneje je isto naredil v Arlesu. Nihče v mestu ne ve, kaj sem bila prej. Mislijo, da sem se prišla zdravit, in zdravim se res. Od hude vročine, še bolj pa od počitka se mi prsi popravljajo. Zdi se mi, da mi je polt mojih lic porjavela in lasje mi vkljub son-
CHICAGO, ILL
Give your children MUSIC LESSONS All instruments taught by ex pert instructors. — Instrument rental. Accordion, Brass, Guitar, Piano, Violin, etc.
WM. P. LAUX MUSIC STUDIO Phone KI 5-3015 4417 N. Melvrna	Chicago
(238»
REAL ESTATE FOR SALE
EVANSTON—SKOKIE—By Owner Attractive Exciting — 8 Rm., 3 Bedroom Home, 2 Baths with large first floor family rm. St Joan of Arc and Evanston Schools. 9313 Spring-field. — OR 3-5637.	(240)
cu spet rastejo plavi kakor nekoč. Marsikdo se najbrž zaradi njih ozre za mano in često mi prihajajo misli, ki jih v šoli nisem več poznala, saj nas je bilo pet sestra in niti enega zrcala nismo imele. Molite zame! Moja najšibkejša stran niso prsi, ki se mi zdravijo, pač pa srce v v njih in ki vi zanj ne morete več skrbeti.”
Sestra Justina ji je priporočila, naj bo oprezna in celo ne-zaupna. Položila je v svoj odgovor še več ljubezni ko po navadi. A zadnji odgovor je Paskala napisala konec septembra. Od tedaj naprej iz Nimesa ni prišla nobena vest več. Zdaj je bil 15. oktober — odgovora od nikoder! Gospa Daniela in gospa Hedviga sta pisali: “Kakor vam tudi nama ne odgovarja več.”
Kaj se je zgodilo z njeno hčerko tako daleč od nje? Srce se ji je stiskalo, ko si ni vedela odgovoriti. Ta skrb gospe Justini ni dala miru ob dolgih tihih sprehodih po trdnjavskih okopih in po cestah. Duh bivše prednice je živahno obžaloval in koval načrte. Niso ji dali pokoja kakor svoje dni otroci in ubožci lyon-skega okraja ne; pa kakor ti, so jo tudi načrti spomnili njene naloge.
'Kadar je gledala na gole pokrajine z dolgimi, valovitimi gubami proti meji, se je včasih res spomnila tudi rodnega kraja, posebno če se je skozi soteske zaganjal veter. “Nekaj milj od tod še živijo moji sorodniki. Radi bi me sprejeli, saj so mi pisali. Še živi moja sestra kot viničarjeva žena in ima blizu Saint-]Leonar-da imeniten vinograd; tudi brata imam še, ki biva na svojem posestvu pred vrati Colmara kjer sem zrasla. Če se hočem vrniti, mi je treba samo prošnjo poslati okrožnemu ravnatelju; tako so mi sporočili. Potem bi se lahko samo še starala in lepo mirno umrla ...”
Pa te svoje misli nikoli ni do konca premlela; nikoli je ni odobravala. Neki glas ji je ugovarjal, odločen glas, ki ga je morala poslušati: “Vztrajaj v preskušnji Francije, ker je tudi tvoja preskušnja in ker so tu ostale tvoje sestre!”
Leonida
Za prebivalce ravnin je zima minila, žita so se zgostila in zaljubljene jerebice vabila, naj se vgnezdijo. Po gorah pa je še ležal sneg. V visoko ležeči pokrajini Bugey, kjer je zdaj živela bivša gospodinja lyonske šole, se je vsak popoldan zmehčal; ko se je pa znočilo in je prek gričev Traines potegnil veter, je zemlja spet zmrznila pod svojo belo, tu in tam pohojeno in prebodeno preprogo.
Vas je bila odprta jugozahodu in pozidana na hudi strmini, takoj pod smrekovim gozdom, ki so ga kmetje izsekavali, strele drevju odbijale vrhove, hudourniki pa ga bolj in bolj razdevali. (Dalje prihodnjič.)
Niti trije ljudje na en telefon
Na Švedskem imajo preko 3 milijone telefonskih priključkov. V tem pogledu je pred Švedi samo še Amerika, kjer prirede na tisoč prebivalcev kar 408 telefonskih aparatov.
CLEVELAND, O.
DELO DOBIJO
Preddelavec - čistilec
6 noči v tednu, 40 ur. Mora govoriti angleško in druge jezike ter imeti avto. Prilika za napredovanje. Zglasite se pri:
Advance Window Cleaning Co. 1453 E. 66 St. med 3. in 4. popoldne
(238)
MALI OGLASI
Oddamo
Dve prenovljeni, lepi stanovanji, vsako po pet sob, na tretjem nadstropju. Za $60.00 na mesec. Zglasite se na 6218 St. Clair Ave. ali kličite UT 1-5158.
(X)
Če želite imeti za božič lepe in čiste domove, pokličite že sedaj
TONY KRISTAVNIK
PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234
V najem
1209 Norwood Rd., oddamo 5 sob, moderne in na novo deko-rirane, na prvem. Gorkota hi vroča voda vključena. Porč, klet. Idealno za zaposleni par. Ključ dobite pri stanovanju št. 3, zgoraj, ali kličite KE 1-1984. (238)
Stanovanje v najem
Lepo, 5-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, se odda v šentviški okolici. Pokličite HE 1-5804.	—(241)
HIŠA NAPRODAJ Blizu Sv. Vida
Enostanovanjsika s 4 spalnicami, ena spodaj, 3 zgoraj, z moderno kuhinja, prirodni les, novo plinsko pečjo za ogrev, aluminijastimi zunanjimi okni in mrežami. Dobra za družino ali dohodek. Kličite nas!
Enostanovanjska — 8 sob
Z novo pečjo za ogrev, garažami, skrbno delo. Zahtevajo $9,000. Stavite ponudbo!
J. P. Muli & Associates
UL 1-6666
(241)
Stanovanja oddamo
5 stanovanj, vsako 4 sobe, na novo dekorirane, oddamo v bližini St. Clair Ave. in E. 61 St. Kličite 241-6388.
(239)
GOSTILNA^ NAPRODAJ
Dobroidoča, na zelo prometnem kraju v sredini mesta Youngstown — licence za pivo, vino in žganje. Prav tako se tam streže hrana go stom. Dober nakup za moža in ženo, ki sta voljna delati. Gostilna se proda radi bolezni. Za informacije kličite RIVERSIDE 3-7580 — 257 E. Federal St., Youngstown, O. (242;
V najem
Oddamo 6 sob, na novo dekorirane, velika klet in furnez na plin na 1283 E. 55 St. EN 1-9808.
•	(247,!
Hiša naprodaj
Enodružinska, 6 sob, naprodaj v okolici Sv. Vida, na novo de korirana, plinska gorkota, polna klet, nova streha, dvojna garaža. Kličite EX 1-4026.	(240)
Treas. Louis Pike, Rec. Sec’y. Ivan Babnik, Chaplain Frank Majer, Serg. Frank Meserko, Master at Arms John Šuštar, F.M. of G. Anton Debelak, Sec. M. of G. Louis Berglez, Sent. Jack Subel. Auditing Committee:	Anton Zupan, Louis
Lindič, Karl Stwan.
Zastop. za Klub dr. SND John Tavčar in Jos. Babnik. Zastop. za konferenco SND Karl Stwan, za Društv. Dom na Recher Ave. Matt Kern, za Slov. Del. Dom Waterloo Rd. John Tavčar, za Slov. Narodno Čitalnico Ivan Babnik, za Slov. Dom za ostarele John Tavčar. Društvene seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 predpoldne v starem poslopju SND soba št. 3. Društveni urad v starem poslopju SND soba št. 5. Uradna ure vsako soboto od 2. do 5. ure popoldne. Asesment se pobira kot po navadi vsakega 25. v mesecu.
vaje vsak četrtek ob 8. zvečer, soba št. S v SND.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzorni odbor: John Poznik, Frank Urbančič, John Snyder; Arhivar John Snyder. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Sajovec, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933 zapisnikarica Mary Farčnik; Redi-teljica Julia Makse; nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 uri pop. v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FAR* MARIJE VNEROVZETF
Duhovni vodja Rev. Joseph Godina; predsednica Frances Rigler, podpredsednica Ani Hočevar, tajnica Anica Nemec, 708 East 159 St., telefon LI 1 - 7243, blagajničarka Veronika Gerič; nadzorni odbor: Rozi Šimenc, Mary Pančur, Frances Skubic. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani.
ZULICH
INSURANCE AGENCY
»18115 Neff Rd. IV 1-4221* Cleveland 19, Ohio
Katoliški borstnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja Msgr. L. B. Baznik; župnik fare sv. Vida; nadboršt-nar David J. Telban, po^borštnar Elmer J. Kuhar, bivši borštnar Fred Sternisa, finančni tajnik Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT 1-1031; blag. Rudolph V. Germ, tajnik-zapisnikar Maximilian Germ. 1033 Yellowstone Rd., nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste in Joseph Saver, sprevoditelja Alois Erste in Louis C. Erste, boln. nadzornik Alois Erste, 3815 Schiller Ave. (Zone 9). Tel. ON 1-3777. Vratarja: Albert J. Koporc in Frank F. Žnidaršič. Zdravniki: Dr. James Seliškar in Dr. Anthony F. Spech. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do
11:00 dopoldne v šoli sv. Vida.
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
INVEST $10,000 to $15,000
Own your own exclusive Distributorship No Franchise fee
Possible lor honest active men with business background. Distribute dynamic products for expanding national firm in Chicago, Madison, Milwaukee and other areas. Investment secured by merchandise. Complete factory Training provided with all promotional and Sales Aids furnished.
100% NET PROFIT POSSIBLE For Information Call Mr. RuIIman ___________Area Code (312) 383-2420, Chicago, Illinois. (239)
CATHOLIC ORDER OF FORESTERS ST. MARY’S COURT 1640
Honorary Spiritual Director: Rev. Matthew Jager,' Spiritual Director Rev. Anthony Rebol. Chief Ranger Louis Somrak, Vice Chief Ranger Anthony K u s h 1 a n, Past Chief Ranger John Petrie, Recording Secretary Clarence Tabernik, Financial Secretary John Spilar, Treasurer William Pavšek, Sick Benefit Director Frank Doles, Conductor Bastian Trampuš, Sentinel Frank Martich, Court Doctor Dr. Carl Opaskar. Meetings are held the third Wednesday of each month at 10:00 a.m. in St. Mary’s Church Hall. In case of sickness contact John Spilar, 715 E. 159 St., MU 1-2119.
Ameriška bratska zveza
DR. SV. JANEZA KRSTNIKA ST. 37 ABZ
Predsed. Frank Kačar, podpredsednik Frank Hace, tajnik Cyril Rovanšek, 452 E. 149. St. tel. IV. 1-3324, blagajnik Anton Obreza, zapisnikar Joseph Grdina, nadzorniki Peter Delič, Lillian Železnik in Frank Hace. Zastopnika za Klub društev Frank Kačar in Joseph O-korn. Vratar Mike Avsec. Za pregled novih kandidatov vsi slovenski zdravniki Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v S N. Domu na St Clair Ave. v sobi žt. 2 ob ,9. un dopoldne.
DR. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Ludvik, podpredsednik Ludvik Prosen, zapisnikarica Rose Kuzftik, blagajnik Jacob Gustinčič, tajnica Adalyne Cece-lic, 33605 Morris Dr., Eastlake, O. V slučaju bolezni kličite WHitehall 2-4359. Nadzorniki: Anthony Zadeli, Antonia Tanko, Mary Golob. Zdravniki: Dr. Carl Rotter, Dr. Anna Prosen. Seje se vrše vsak 2. petek ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6:30 do 8:00 zv.
Zapadna slovanska zveza
DRUŠTVO SV. KATARIN* ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel. tajnik Jos. Ponikvar. 27601 Fullerwood Dr., Cleveland 32, O., RE 1-0354, blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikarica Mary Farčnik. Nadzornice: Christine Komin, Vida Walsh in Mary Mott. Roditeljica Rose Aubel. Zastopnik za SND in klub društev Joseph Ponikvar. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu
v starem poslopju SND na St. Clair Ave. ob 7:30 zvečer. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’ Donnell, člane se sprejema od rojstva do 60 leta. ZSZ je ena najbolj solventna organizacija in priporočljiva za vsako osebo.
ITie Maccabee«
CARNIOLA HIVE NO «93 1
Past Commander Mary Konchen,
Commander Pauline Debevec, IX Com. and Rec. See. Pauline Stamp-fel, Chaplain Mary Tekaucic; Mistress at Arms Mary Mahne, Sgt. at Arms Amelia Dezelan. Picket Mary Vesel. Financial Record Keeper and Sick Benefit Secretary Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., EN 1-0563. Auditors: Mary Kolegar, Frances Tavčar, Ursula Unetič. Representatives for “Klub Društev”: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative to the Conference: Josephine Stwan. Meeting every 1st Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH from 5 p.m. to 8 p.m.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES
Past Comm. Thomas Mlinar, Comm. Joseph Babnik, Lt. Comm. Matt Kern, R. K. Secretary John Tavčar, 903 E. 73rd St., EN 1-1918;
DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St.. Ml 1-5369 podpredsednica Mrs. Helen Krof!, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar nadzornice Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DR. NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. LOVRENCA
Častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. J. Oman, duhovni vodja Rev.Victor Cimperman, predsednik
John Turk, podpredsednik Steve Wasko, tajnik Norbert OzimeK, 3520 E. 110 St, Tel.: MI 1-6645, blagajnik Joseph Zawiqki. Skupno obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri drugi sv. maši ob uri mutraj. Vsi katoliški rantje in možje, bodite tudi člani dr. Najsv Imena.	• ilf
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI
Duh. vodja Rev. Josip Godina, predsed. Anton Nachtigal, 781 E. 156 St., 1. podpreds. Arthur Eberman, 2. podpreds. Edward Zadnik, 3. podpreds. Zdravko Novak, častni preds. Josip Hočevar, fin. taj. George Ba-silone, kores. taj. Frank Žnidar, 15606 Holmes Ave., blag. Michael Turpack, 15930 Whitcomb Rd., maršal Jerry Homar, poročev. v an gleškem Anton Nachtigal, poročev. v slovenskem Ernest Terpin, načelnik programov John Petrič, načelnik za duhovne vaje John Klodni-cki, načelnik kat. akcije John Spilar, načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, načelnik postrežbe zajtrka Rocco La Penta, načelnik posebnih slučajnosti Ray Quade. Skupno obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši; po maši zajtrk in seja v šolski dvorani.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Rudi Lekšan, podpredsednica Francka Plečnik, tajnica Milena Dolenc, 1166 E. 72 St., Cleveland 3, Ohio; tel. EN 1-6916; blagajnik Frank Lovšin; odborniki: Emi Veider, Dušan Žitnik, Majda Stanonik, Jurij Švajgar, Miro Odar, Jože Likozar, Edi Veider, Mimi Žakelj, Vid Sleme. Pevovodja Lado Lempl. Pevske vaje so ob nedeljah popoldne ob 1:15, seje pa vsako tretjo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1166 E. 72 St., Cleveland 3, Ohio.
gie Resnick. Pevske vaje vsako sredo ob 8 v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St„ WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika John Culkar in Joe Miklus, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Margaret Loucka. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. Šubelj. Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji.
PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK” 676 Birch Dr., Cleveland 32, Ohio Predsednik Janez Kamin, podpredsednik Jaroška Novak, tajnica Nevenka Cerar, 6801 Edna Dr., 361-1095, blagajničarka Rozi Zupančič, preglednika Lojze Lončar in Bernardka Champa, šport. ref. Milan Rihtar in Katarina Sever, odborniki Slavko Zupan, Janez Žakelj^ Franc Rihtar, pevovodja Miodrag Savernik, gospodar Anton Jeglič, posredovalec Karel Bonutti.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Tony Kolenc, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nelawood Rd.,
E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Za I vi šolski dvorani. Zbor vabi nove oisnikarica Marilyn Jack, glasbeni pevce in pevke k pristopu, vodja Vlad. Malečkar, pianist Reg--------------------------------------
PEVSKI ZBOR LIRA OD SV. VIDA
Predsednik Frank Kuret, podpredsednik in pevovodja Martin Košnik, tajnica Mrs. Josephine Novak, 5901 Prosser Ave., EN 1-3416. Pevske vaje so vsak torek ob pol osmih zvečer v Družbeni sobi v no-
PRESKRBITE SE ŽE SEDAJ ZA BOŽIČNE PRAZNIKE!
MODEL FOOD MARKET
445 East 200. Street
KE 1-7447
IMA VEDNO NA RAZPOLAGO:
prvoklacno sveže meso vseh vrst — domače riževe in krvave klobase — doma napravljene in prekajene mesene klobase — želodce — šunke. — razno drugo prekajeno meso — grocerijo vseh vrst — domače kislo zelje in repo.
Pivo in vino ter mehke pijače. — Se lahko vzame ven.
Se priporočata:
FLORIAN & MARIE KONČAR — lastnika
Mulully Funeral Home
ZRAčEVALNI sistem
AMBULANTNA POSLUGA
POGREBI OD S200.Q0 NAPREJ
366 East 156th Street
KEnoiore 1-9411
Oseminšestdeset let
nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smvtl
KRANJSKO
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Lovska društva
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA
Predsednik: Joseph Leksan, 198 — 22nd St. N.W., Barberton, O Tel. Valley 5-6623; podpredsednik; Frank Kramar; Tajnik: Frank Škerl. 1020^ Reno Ave., Cleveland 5, Ohio. Prihodnja glavna seja bode 4. nedeljo v aprilu 1963 pri Euclid Rifle klubu v Cleveland, O.
ST. CLAIR RIFLE and HUNTING CLUB
Preds. Edward J. Petrick, pod-predsed. William Gerl, blagajnik-taj. John Truden, 21670 Ivan Ave., RE 1-9593; zapisnikar Frank Beck. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. Streljanje na drugo in četrto nedeljo vsak mesec na klubovih prostorih
Pevska društva
GLASBENA MATICA Predsednik John Perencevic, prva podpredsednica June Price, drugi podpredsednik Don Jacin, tajnica Eileen S. Valencie, 386 High Tee St., Willowick, O., blagajničarka Josephine Bradach.
Pevovodja Anton Schubel. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvi* in do 16, leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od S500.00 do $15,000.00.
K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte opetacijskib podpor do vsote $400.00
// Ako še nisi član ali članica le mogočne in bogate katoliške pod-porne organizacije, potrudi se in pristopi takoj • - bolje danes ko: lutri!
STARS1, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSK.it
A« pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, IH-
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.