122. štev. V Ljubljani, sobota 22. maja 1920. »i—»*«»*. m. leto. Za Ameriko Velja v Ljubljani in po pošti: leto leto ... K 180*— #61 leta . . . * #0- fetft leta . . . n 45-- ta mesec „ !#•- celoletno polletno četrtletno Novi naročniki naj pošiljaj« naročnino po nakaznici. Za inozemstvo: celo leto ... K 240- pol leta. . . . „ 120 četrt leta . . . „ 60- za mesec . . „ 20- asi se zaračunajo po Oljenem prostora in sicer nm visok ter B5 mm ok piostoi za enkra' 1 K vin., za večkroi pppnst. 'Vprašanjem glede inseratov i. dr. bc naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. — : ' " Rokopisi se ne vračajo. ---------------- Izhaja vsak dan zjutraj Posamezna številka velja 1 krono, Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ■ 1 1 štev. 8. Telefon štev. 44. — ~~* Povišanje plač državnih uradnikov. Beograd, 21. maja. Ozvirno poročilo). Po poročilih beograjskih listov se je vlada na svoji včerajšnji seji ba-vila tudi z uradniškim vprašanjem, ki le postalo tembolj akutno, ker ie od uradnikov stavbeni rok 15. maja 2e davno potekel in je uradmištvo čakalo dalje samo z ozirom na vladno krizo. Po daljši debati ie ministrski svet sklenil, da zviša uradniške P.ače pavšalno, in sicer 25 odstotkov. Po višanje stopi v veljavo 1. jun ja 1.1. In bo samo začasno, ker bo vlada takoj začela izdelovati deffnifvne magma-tiko k; bu te veda utedila tudi vprašanje plač. Poskusen atentat na Protiča, Beograd. 21. maja. (Izvirno poročilo.) Včerajšnji popoldanski brzo-vlak. s katerim se ie vozil minister Protič v Zagreb, le zavozil kmalu oJ Zemuna na takozvani slep! tir. Na tiru sta stala dva prazna in en s koruzo napolnjen vagon. Stroievodja je licer opazil, da se nahaja na napačnem tiru«- a vlaka ni mogel več pravočasno ustaviti. Pridrvel le z veliko »flo v prazne vagone in li zdrobil. Tudi lokomotiva se ie poškodovala K sreči ie ostali brzovlak nepoškodovan. samo par potnikov ie dobilo neznatne poškodbe. Ker le utemeljena sumnja. da ie šlo za atentat na brzovlak. oziroma v ntem se vozeče mt nistre. je bil okretnik In še par udeležencev aretiranih. Z 8-urno zamudo le vlak nadaljeval svolo pot proti Zagrebu, kamor je dospel danes zjutraj ob sedmih. naknadna zamenjava ban- KOVCEV. LDU Beograd. 21. maja. Finančni m*nister je odredil, da vsi denarni v kraljestvu, ki zamenjavajo kolekovane kronske bankovce, dne 31. maja ter 1. 2. in 3. junija 1.1. zamenjajo z novimi kronsko-dlnarskirnl novčanicami vse pravilno kolkovane kronske bankovce, ki se kakršnega koli vzroka niso mogli zamenjati v določenem roku. Minister posebno poudarja, da se po tem roku pod nobenim pogojem ne bodo več zamenjavali kronski bankovci. PROTIČ V ZAGREBU. LDU Zagreb, 21. maja. Davi je prišel v Zagreb minister za konstitu-anto g. Protič. Z njim so prišli tudi minister za pošto in brzojav dr. Drinkovič, minister za šume In rude Kovačevič in poverjenik deželne vlade za notranje stvari dr. Potočnjak. V ministrovem spremstvu se nahajajo vseučiltški profesorji dr Slo. bodan Jovanovič, dr. Laza Markovič* dr. Vošnjak in dr. Umamidi. Ministra Protiča je pričakoval na kolodvoru ban dr. Laginja. O. Protič se je odpeljal ž nim v banske dvore, kjer ostane banov gost. Z ministrom Prott-čem je obenem prišla tudi njegova hčerka. NITT1 SESTAVIL KABINET? Dunaj 21. maia. (Izvirno poročilo.) »Fxcelsior« javlia. da se Je Nittiju posrečilo sestaviti kabinet. V kabl netu so trije katoličani, triie radikalci, dva reformna socijalista. med nji mi Bonomi, ostali so član> stare vla de. (Poročilo doslel od drugih strani Še ni potrleno Ur.) ^ BOLJŠEVfK! NAPREDUJEJO NA VSEH STRANEH. LDU Lodon. 20. maja. Boljševikl Javljajo, da so v bližini železniške proge Polock-Molodečno. severno od mesta Lepel prodrli sovražo fronto v daliavi 00 milj. Na svoiem prodiranju so boliševikf zasedli Lepel in Polock. V odseku Kijev je položaj neizpreme-njen. I.DIJ London. 21. maja. V včerajšnji seii spodnje zbornice je potrdil Eio-nar I aw. da so boliševiki udrli v perziisko ozemlje. Za to vkorakanje se ne ve vzroka. Kar se tiče Poljske, Je Bonar Law deial, da je v začetku letošnjega leta naznanil Lloyd George poljski vladi, da Anglija Poljski ne more priporočati vojne s sovjeti. Poljska naj v ter zadevi odloči sama. Poljsko poročilo o bojih. LDU Varšava, 20. maja. Vojno poročilo od 19. t. m.: V odseku go-reje Berezine je sovražnik po ojače-nju svojih čet nadaljeval napade. Našim oddelkom je uspelo, svoje postojanke obdržati in s protinapadom po-vzrčiti sovražniku težke izgube. Se-vero od Dnjepra so bili sovražni napadi v ozemlju Dzugastre ip Frzy-zopola brez težave zavrnjeni. VERA. Roman. (Dalje.) Za mizo starejših dam je dospel oogovor srečno do Serenissima. »Gospa taina svetnica«, .je zapela gospa lekarničarka, ki se je Je vse balo zaradi njenega hudega Jezika, — »vi boste najbolje vedeli, kako je z zdravjem njega Svetlosti, ker Vaša hiša se solnči v žarkih njegove milosti«. »Gospodu soprogu bomo pač kmalu mogli čestitati na kakem redu?« je vprašala druga. Mala gospa je bila vsa zmedena. Seveda, ko Imate tako privlačno silo v svoji hiši«, Je pripomnila žena nekega trgovca. »Pomislite moje dame, kaj se ml je nedavno pripetilo«, Je vzkliknila gospa dr. Krausova, soproga knezovega telesnega zdravnika. Ta dama BSrovim ni bila naklonjena. Odkar je umrl mladi Bar, niso svetnikovi nikdar več klicali njenega moža. Tajni svetnik, kakor znano, ni mogel preboleti izgube sina, pa zato tudi ni maral več videti njegovega zdravnika, ki se je branil na precej banalen način, češ: »Kako naj mu rešim sina, ako Vsemogočni v nebesih ni hotel sodelovati! Svobodno I*m, pa naj si vzamejo drugega zdravnika«. *osoa doktorjeva?.« »Prišli so v posete znanci z dežele; stala sem z damo pri oknu, pa pride mimo vaša gospodična nečakinja, gospa tajna svetnica. Moja znanka je vprašala začudena: ,Kaj je postalo N. kar naenkrat velemesto? To je pojava, ki človek v njej ne more reči, v katere družabne kroge pravzaprav spadal* — ,Ail, ljuba moja/ sem Jej odgovorila, ,to Je vendar jako fina mlada dama, sorodnica neke tukajšnje jako ugledne rodbine.*« Zaradi tolike impertinence so bile dame vendarle malo v zadregi; nekatere so hitro pile kavo, druge so segle po svojem ročnem delu. Uboga tajna svetnica se je vsa tresla. Vera, ki je vse slišala, je vstala, objela tetko z roko okrog pasu, ostro premerila doktorico ter rekla z ošabnim, rezkim glasom: »Milo-stiva v takih slučajih samo povejte radovednežem, da sem rejenka kneginje. Potem bo vsekakor lažje uganiti mojo družabno sfero, — seveda ako imajo dotičniki vsaj nekoliko razumevanja za tali ugledno družabno stopnjo.« Smehljaje je sedla potem nazaj na svoj prostor. Gospa doktorjeva je zardela od jeze. Nekoliko trenotfeov Je bil mir, potem pa je postalo živahno za mizo mladine. Neka mlada dama je omenila princeso Margareto. »V kdožbi dvornega iotograJa ČEŠKE ŠOLE NA DUNAJU. LDU Praga, 20 maja. Potom definitivne odločitve kompetentnih oblasti na Dunaju le določenih 15 šolskih poslopij za pouk čeških otrok. S poukom prično v sredo po bmko-Štih. S tem ie kulturni škandal na Dunaju končan. VEC VAGONOV USNJA V POLLAKOVIH SKLADIŠČIH V TRZlČU. Iz Tržiča nma poročajo: Te dni je prispela v Tržič komisija, sestavljena iz organov centralnega protive-rižniškega urada v Ljubljani in zastopnikov okrajnega glavarstva v Kranju. Komisija je :mt!a nalogo, da preišče tržiške usniarne in se prepriča. koliko je v njih usnja. Komisija Je preiskovala temeljito, ker so se tovarnarji često izgovarjali, da nimajo blaga. Preiskava ie dognala presenetljive rezultate. V vseh tovar niških skladiščih so našli lepe zaloge usnja. Največ ga je v skladiščih Karta Pollaka. Nakopičeno ie v njih tri do štiri vagone različnega usnja v vrednosti okolu dveh milijonov kron. Ker le kopičenje usnja v takih množinah prepovedano, zapade cela zaloga zaplembi. Vsaj morala bi zapasti. Po Tržiču pa se govori, da so visoki gospodje alarmirali že vse svoej močt, da bi afero potlačiii. Avtomobili švigajo iz Tržiča v Kranj in Ljubljano In celo v Beograd je baje že na potu primerna intervencija. O poteku zadeve bomo samoumevno še poečali. Zahtevamo pa neizprosno, da pride usnje v roke tistim neštetim, ki ga rabijo In da se ne pusti dalje ležati v sklad; ščih. Ruski zavezniki. Poljska ofenziva je, kakor vse kaže, zastala, ali se ie pa celo spremenila v defenzivo. Drugega itak ni bilo pričakovati. Rusija ima danes močno, organizirano in po zanesljivih poročilih dobro opremlieno armado. Carski general' branijo republiko Poljski narod gotovo ni silil v to pustolovščino. Poljska zemlja ie Še opusiošena in nova država se bori z vsakovrstnimi težavami, ki se pojavljalo od dne do dne v večji meri. Liudsjvo ie siromašno, vsakdanjih potrebščin od nikpder. in v tem po manjkanju se ie dala zapeljati pollska šlahta (oziroma, kar po njej diši) an tanti/jim kapitalistom in pričela igro, ki utegne pomeniti »va banque«l Proti poljski fronti ne stoji danes samo boljševiška armada: pod zastave so se oglasili pravi pravcati bur žuji in tudi begunci hodijo domov — Rušila ima še svoje sinove. Nihče nc povprašuje po vladi: napadena je domovina. Ljeninove čete rastejo. Ne bomo govorili o solidarnosti v notranjosti Rusije sai smo že dovolj poročali na tem mestu o organizacij' dela in pritegnitvi intelektualcev v vse panoge gospodarstva. Danes nai spregovorimo par besed o novem zavezniku, ki ga ie dobila Rusija in ki se bo v tej Doljskoruski vojni obnesel mogoče prav tako učinkovito kot se je obnesla v svetovni vojni Amerika. V mislih imamo svetovno delavstvo. Amsterdamski bureau III. interna-eiionale je izdal proglas na delavce rrgTiTTTTTTiro«iiil)i)XaWW-' ii vseh narodov, naj odpovedo vsako udeležbo pri delu za dobavo vojnega materliala tistim državam, ki so v boiu z Rušilo. Na ta poziv so se prvi odzvali angleški pristaniški delavci in ladic niso mogle ukrcati materliala za Poljsko. Na Francoskem, kjer ie prav ta čas itak doba štrajkov, }s isti pok ret z enakim uspehom. V Italiji le objavil tozadeven proglas na delavske strokovne organizacije »Avanti«. Takoj nato so ustavili železničarji v Bresciji 20 vagonov vojnega materijala namenjenega za Poljsko, ki so ga spremlJaM francoski oficirji. Da ne bo šla Poljakom na pomoč Nemčija, ni treba omenjati. Z nemške strani si utegne nakopati Poljska še drugih skrbi. Delavstvo, ki ni imelo dovoli duha in moči, da bi bilo onemogočilo svetovno volno, bo v sedanjih razmerah svolo pomoč Rusiji kal lahko uveliavilo Potiski Je danes predsednik gene ral. Da rožljanje s sabljo ni najvišjl zakon. Je dokazala Nemčiji Amerika in novi ruski zaveznik bi utegnil to v kratkem času temeljito dokazati tudi Poliski. Ce se delavstvu to posreči, se nam Da odpirajo popolnoma nove perspektive tudi za bodoče vojne sploh. Poskus je vse pozornosti vreden. Podpirajte Jugoslovansko Matico! Kongres transportnih delavcev v Kristjanih V Kristianiji se je pred neka a-som sestal kongres transportnih delavcev, na katerem so se prvič po vojni sestali zastopniki angleškega nizozemskega, avstrijskega, italhan-skega. francoskega in ruskega 'fc-lavstva. Naloga kongresa je bila a» položi temelj mednarodni zvezi transportnih delavcev. Ta zveza ra čuna z organizacijo, ki bi štela okolu dva milijona članov. Na konuresu so sj vojni neprijatelji prvič zopet segli v roke. Kongres se je mnogo bavjl s tretjo interriacijonalo. v ime-mu katere mu je poslal brzojavni pozdrav Zinovjev. Zinovjev je izrazil upanje, da se delavci, združeni v tn-ternacijonali. ne bodo upirali izvo-Jevati zmago nad kapitalizmom, ver tako pospešili uničenje kapitalistične zgradbe, ki se že ruši. Zinovjev Je tudi izrazil nado. da bo dovela angleška zveza transportnih delavcev angleški profesijonalni pok ret na pravo pot, kajti sedanje angeške profesijonalne zveze niso nič druze-ga nego zavezniki buržoaznih organizacij. Angeško delavstvo je zastopalo na tem kongresu 100 odposlancev. Kongres Je odgovoril Zanovje-vu s kratko brzojavko sledeče vsebine: Kongres pošilja ruskemu narodu svoje pozdrave, lntertiarho-nalna transportna zveza bo izpolnila svojo dolžnost za osvoboditev delavskega razreda. Urad mednarodne zveze transportnih delavcev bo imel sedež v Amsterdamu, kjer se že nahaja za-padno-evropski urad tretje internaci-Jonale. Nedavno se je vršil tamkaj tudi tajni komunistični kongresj Amsterdam Je torej središče komunistične propagande. Po kongresu v Kristijaniji je izida! Zinovjev manifest na komuniste na Bolgarskem, v Rumuniji In Jugoslaviji, Grški m Turčiji. Zinovjev diktira v njem: Potrebno je. da se vst balkanski narodi ujedinijo pod diktaturo proletarijata. Dalje daje komunistom balkanskih držav nasvete, kako naj postopajo, da pride v njihovih državah do prevrata. Delavstvu priporoča propagando med kmeti, brez katerih se balkanska federativna republika ne da osnovati. Nas zlasti zanima dejstvo, da ie šest tednov po kongresu v Kristila-niji v Jugoslaviji izbruhnil železničarski štrajk. msmmm visi najnovejša njena slika. Prav čedna je.« »Meni se ne zdi. Pretemna je.« »Kdaj pa se javno zaroči ž njo?« »O tem ni Še ničesar slišati.« »Oh, gospodična Sepanova, vi niti ne veste, o kom govorimo. Princesa Margareta je bodoča žena našega kneza. Njeno sliko si lahko pogledate na trgu.« Vera ni niti trenila z očesom. »Ali res?« je vprašala z blazira-nim glasom. »Kako zanimivo! Pokažeš mi jo, Agata, kaj ne?! Slišala sem že o tej bližnji zaroki. Saj je sploh čudno, da njega Svetlost še nr poročen. To je velika redkost prt knezih njegove starosti.« Zloba je bila s tem popolnoma odbita, in mlade dame so se presenečene spogledale. — Torej se ne zanima zanj? Kaj so vedele te deklice, kolika je Verina moč pretvarjanja 1 »Res zavidanja vredni ste, gospodična Sepanova, da morete tako neženirano občevati z njega Svetlostjo!« je izpregovorila neka sentimentalna plavolaska. »Jaz sein vsa navdušena zanj, vsako njegovo sliko kupim; — ali se vam ne zdJ lep?« »O, prav interesanten Je.« »Vam tako visoke osebe pač niso nič redkega?« »Ne, nikakor ne.« »AH. kade na Ruskem v*e dame?« »Vse.« »Koliko na nasmejala. cigaret pokadite dan?« Vera se Je veselo »Deset ali pa še več.« »Toliko — več kot moj brat. Ampak, kadar Je knez pri vas, takrat pa ne pušite?« Njenega potrpljenja je bilo konec, prekrižala je roke in dejala porogljivo: »Takrat šele prav — kakor za stavo kadiva.« Agata Jo je nevoljno pogledala, kakor bi hotela reči, da se s takimi drznostmi pač popolnoma onemogoči. Vse so se muzale, neka dama, , k) je hotela biti posebno duhovita, pa je govorila o .kolegiju kadilcev/ »Tako nas zanima, da podučuje-te kneza. Prosim, povejte nam kaj več o tem. Ali ni neprijetno, čitat! z gospodom francoske knjige, ki so večinoma nespodobne?« »Kako? Treba je pač izbrati spodobne, in pa sal nedoraslih deklic ni poleg.« — Dobro odgovorila! — si je mislila Emi!y Dernhofova in je smehljaje pogledala svolo lepo sosedo. »AH vam poljubi njega Svetlost roko, kadar pride?« 90 vpraševale radovednice še dalje; »in ali sedite poleg njega in gledate ves čas zaeno i njim v knjigo?« Verine oči so zabliskale. »Ljuba Agata, morala boš napisati to objaviti podlistek o učnih urah njega Svetlosti pri meni. Dolžni smo to splošni radovednosti.« S tem efektnim zaključkom Je vstala. »Gospiea pl. Dernhofova. tako milo mi Je bilo. Ali se vidivu na plesu?« Zal, ne, mama Je bolehna, ne morem je dostikrat puščati same. AU že odhajate? Zal mi je«. »Imam še mnogo posla. Zbogom Agata!« Ostalim je samo oholo pokimala z glavo. »Milostiva, najiskrenejša hvala!, Oditi moram h krojaču«. »Ali dajete tukaj šivati?« »Samo jahalno obleko«. »Kaj hočete jezditi?« je vzkliknila lekarničarka. silno začudena. »Sami?« Vsi so se zasmejali. »O ne, imela bodem čast jezditi z njega Svetlostjo in v družbi gospoda pobočnika«. Vse dame so ostrmele. »Neverjetno!« Lekarničarka ie takoj sklenila, da razbobna to po vsem mestu; doktorici so zdrknile vse peiijc z igle njenega pletiva; gostiteljica In nekatere druge so molčale, ker niso vedele, kaj naj bi rekle. Trgovčeva žena, ki se je rada bahala s svolo naobrazbo, pa je kliknila: »Fin de sičele!« (Konec stoletja!). Jako naglušna stara dama pa je vpila: »Ko bi to vedel veliki vojvoda!« Štiri važna vprašanja« Beograd, 20. mala. »Pravda« piše glede političnih vprašan}: Pred vlado stole Štiri vpra* Sanja, ki so zelo kritična in resna za naš narod in državne interese. Prva vprašanje so volitve. Sa2no volitve v kostituanto morejo rešiti notranje kaotično stanje Drugo vprašanje Je varnost v deželi. Da bi se ta zagotovila. se bavi sedaj novo ministerstvo samo s tem vprašanjem. Tretje vprašanje je agrarna reforma. V Bosni se vrše ljudska zborovanja prot? izme-nlavi členov 6. in 7. agrarne reforme in zahteva ljudstvo, da se sedanje iz-premembe ukinejo. V Bosni more priti do manifestacij. V strahu pred to situacijo Je dosedanji deželni predsednik dr. Srsklč končno odstopil. Četrto vprašanje je zadeva novinarske agencije. Sedaj se to vprašanje rešava in gre rešitev naislabšim po tom. Agencijo nameravajo odstopit tujcem. Ti tulci so naši prijr telji in ravno njim hočemo pokazati njihove pogreške. Nova agencija je v narodnopolitičnem pogledu za nas kakor za druge isto, kar Je v glavnem generalni štab. Nova agencija na) M bita obveščevalni urad ra Evropo o nali državi in naših narodnih vprašanjih Niena dolžnost Je da varale državo in narodne interese. Za sedal n pr. bi bila njena dolžnost, da pobija v Evropi vzbujene zablode o razsulu in nesigurnosti naše države, kar je proizvod neprijatelj. propagande. Temu pogoju pa more odgovarjati samo naša država. Nova agencija more biti spričo tega samo v rokah znanih ljudi. Za nas Je to vprašanje ravno tako važno, če ne bolj, kakor so prva va tri. Zato opozarjamo vlado, naj odpre oči pri rešitvi tega vprašanja. Našim prejšnjim zaveznikom pa sporočimo. da slone njihova mnenja o tem našem živi Jenskem vprašanju na nepravih podatkih, ker mora kot tako ostati v naših rokah. LDU. Vabilo« Dna 30. maja 11 bo tretja obletnica majniške deklaracije. Živo se Še vsi spominjamo, s koit-Hm navdušenjem je sprejel ves narod blago vest, da se hočemo Srbi, Hrvati in Slovenci združiti da hočemo postati en narod, svoboden ln samostojen, svobodnim narodom enakopraven brat. Jasno hi določne je bil izrekel ve-Hki državnik dr. Jan. Ev. Krek, kar Je nezavedno živelo v vseh srcih; zato je tudi kakor v dokaz, da le najidealnejša politika hkrati najrcalnej-ša, na mah potegnil ves narod za seboj; zato Je tudi s toliko rilo prevzela njegova misel srca vseh Slovencev, da jih nobena trma, nobena spletka sebične politike ni mogla več zavesti s pravega pota. V veliki meri Je zasluga Krekovega dela. da nas je našel veliki čas pripravljene za veliki dogodek, ln kakšno zmago Je slavila takrat njegova ideja I Več, kot smo se drznili upati smo dosegli Slovenci: svobodni in samostojni živimo, združeni s svojimi brati v svobodni državi. V spomin tistih lepih časov, ki se poslavljajo kakor temneča zarja tistih časov, ko smo imelf veliki cd) pred očmi in velike ideje v srcih, se bo 30 maja t. 1. ob 11. dopoldne na PokupaBču Sr. Križa slovesno odkril nagrobni spomenik Jan. Evan. Kreka. Spomenik, defo domačega kiparja Lojzeta Dolinarja, iz domačega marmorja, predstavlja dva orjaka, ki povešata ob grobu glave od bridkosti nad prezgodnjo smrtjo velikega moža, od bridkosti nad ni čemur no malenkostjo sedanjih časov. Posebna vabila k temu odkritju se ne bodo razpošiljala; tem potem vab! podpisani odbor vsa kulturna društva širne domovine, vse častilce Krekovega imena, da priznajo s svojo udeležitvijo pri slavnosti dce 30. maja dolg hvaležnosti rajnemu voditelju in organizatorju Jan. Ev. Kreku in ožive v svojih srcih spomin lepih dni mlade svobode. Odbor za Krekov spomenik. V Ljubljani, dne 21. maja 1920 Poziv« VSEM »NARODNIM SVETOM* organizacijam, veseličnim in pripravljalnim odborom na Koroškem ln v Sloveniji! Prihajamo v čas raznih prireditev, veselic in zabav, zborovanj tn manifestacij in to osobito na Koroškem. Na vseh teh prireditvah se razpečava vse mogoče: konfeti, cvetlice, razglednice i. dr., a dandanes bi bila osobito potrebna naša knjiga, naša propagandna brošura, ki govori o naši Koroški človek kupi na veselici vse! Gotovo bi kupil tudi knjigo, od katere bi nekai imel! Na ta način bi prišle prepotrebne brošure v najširše plasti naroda, kjer bi obrodile stoteren sad. Mj vsi še vse premalo poznamo našo zemljo, se Se vse premalo zavedamo svojih pravic. Zato bi bik> zelo umestno in ko- ristno, da bi se pri vsaki prireditvi organizirala prodaja propagandnih brošur med občinstvom — uspeh gotovo ne bo izostal. V to svrho poziva založba »Zvezne tiskarne« v Ljubljani vsa društva in organizacije, da pred vsako prireditvijo naroče pri podpisani založbi sledeče velevažne In zanimive propagandne brošure; Carantanus: Koroška (z narodnostnim zemljevidom) 4 K Dr. Vošnjak: Gosposvetsko polje (s 3 slikami) 2 K Air e: Jugoslovanska žena *» narodovo svobodo 2 K AbcMtus: Problemi mefegg na-roda 2 K Erjavec: Naša Istra I K Jv. Albreht: Paberki iz Roža (Koroške pravljice) 4 K Razun teh brošur in knjig bi bila gotovo tudi dobrodošla »Mala pesmarica«, ki Je priobčila doslej sledeč* skladbe: D. Jenko: 1. Sto čutiš, Srbine tužni? i k I. pl. Zajc: 2. Zrinjsko-Franko- panka. 2 K A. Hajurih: 3. Slabo sveča Je brlela. l K A. Hajdrih: 4. Pod oknom. 1 K A. Hajdrih: 5. V sladkih sanjah. 1 K A. Hajdrih: 6. Jadransko morje 2 K Ce bi prireditelji želeli še druge knjige, opozarjamo na tozadevni današnji oglas. Eventuelne neprodane izvode vzamemo nazaj, prosimo le, da se jih ne pokvari, od v sakega prodanega Izvoda pa damo prireditelju vi- : sok popust v prid »Narodnim sve- ‘ tora« na Koroškem, oziroma v namen prireditve. , Vsa naročila naj imaio rznačbo: »za prireditev ...« in naj se naslavljajo izključno na »Založbo Zvezne tiskarne«, Ljubljana, Marijin trg 8. Razna poročila. Jugoslavija. Nova volitve šele v novembru. Zagreb. 21. maja. (Izvirno poroč.1 »Novosti« javljajo iz Beograna. da pride do volitev v najboljšem slučaju meseca novembra. Tudi če sprejme nar. predstavništvo brez odlašanja volilni rod, bodo tehnične priprave zavzele toliko časa. da bo nemogoče volitve Izvesti pred tem čarom.' Vprašanje zborovafne svobode. Beograd. 21. maia. (Izvirno por.) Včerajšnji ministrski svet se Je bavil tudi z vprašanjem ali naj se odpravijo o priliki komunističnih poskusov izdane omejitve glede zborovalne svobode. Sklenilo se le pooblastiti notranjega ministra, da izda na podlagi irmenla pokrajinskih vlad pri merne ukrepe. Brejc ostane, Zagreb, 21. maja. (Izvirno poročila) »Hrvat« JaviJa iz Beograda da ostaneta ban dr. LagiuJa in predsednik dr. Brejc tudi dalje na svojih mestih + Zračno plovbo na črti Hamburg-Beograd namerava uvesti saŠko društvo za zrakoplovbo. Izhodišče zrakoptovcev bo Hamburg, postaje pa bodo v Berlinu, Draždanih, v Pragi ln na Dunaju. Vožnja iz Berlina v Beograd bo trajala okolu dva- najst ur in se je bo lahko udeležilo deset do dvanast oseb. Beograjska uprava sladkorne tovarne je svojemu delavstvu zvišala plače od 50 do 75 odstotkov. Ubijalec narodnega poslanca TU honjlra Draškoviča, o katerem se je dokazalo, da ie pobegli kaznjenec iz kraeujevačkih zaporov Svetozar Babič, je bil na pogonu ustreljen od var-stenib organov. Delo madžarske iredente. Agitacija Madžarov za vzpostavitev historičnih mej sv. Štefana se še vedno nadaljuje tudi v našem ozemlju. Nuše oblasti so v zadnjem času odkrile dve novi društvi, ki sta bili središči za zbiranje temnih protidržav-nili elementov. Društvi »Mqvo« ln *Bronoy« v ozemlju bivše monarhije sta razpečavali letake In brošure v korist madžarski propagandi. Oblast je društvi razpustila in uvedla natančno preiskavo. Letošnja letina sHv v Srbiji, Bosni in Slavoniji bo zelo izdatna. Računa se že, da bo naša država dobila za izvožene slive nad eno milijardo kron, kar značl vsekakor lepo podporo za narodno gospodarstvo. ,u Izvoz koruze v Cehoslovaško. Ministrski svet je odobril izvoz 2000 vagonov koruze v Cehoslovaško republiko. Ktitt v madžarskem časopisja LDU Beograd, 21. maja. Zveča lastnikov budlmpeStanskih Hstov Je sklenila, da radi pomanjkanja papirja dne 10. junija odpusti vse delavce ln nameščence v uredništvih. Poljsko poslaništvo dementfra vesti o poljsko - madžarski zvezi LDU Beograd, 21. maja. Gotovi v Budimpešti in Pragi izhajajoči listi, kakor »Az Ujsag« In »Narodni Listy« so v zadnjem času objavili vesti, ki so Jih Jugoslovanski časniki ponatisnili, in ki govorijo o nekakšni poljsko - madžarski zvezi. Poljsko poslanstvo Je pooblaščeno izjaviti, da so vse te vesti popolnoma peosnovane. Italijanski nacionalisti in vladna kriza. LDU Reka, 20. maja. Italijanske novine hočejo z vsemi sflaml izrabiti padec Nittijevega kabineta v imperialistične svrhe in pišejo sedaj naknadno, da je bil padec italijanskega kabineta uprizorjen vsied čezmernih zahtev Jugoslovanske delegacije. Vest o odhodu Jugoslovanske delegacije je italijanska nacionalistična javnost sprejela z veseljem. Avstrijski podanik v Londonu. LDU Dunaj, 20. maja. Večerni listi poročajo, da je angleška vlada pritrdila imenovanju lega čilskega svetnika Frankensteina za zastopnika avstrijske republike v Londonu. Franckensteta bo nastopil svoje mesto sredi Junija. Brusllov — diktator Rusije. Washfngton, 20. maja. AmeriškJ Bati poročajo, da Je imenovala ruska sovjetska vlada generala Bru* sllova glavnim diktatorjem v vseh vojaških zadevah, ki se tičejo ope racij proti Poljski. Nov fr&nsport čehoslovakov Is Sibfrll© v domovino. LDU Pariz, 20. maja. Parnik »Amerika« s 10.496 Cehoslovakl na •rovu, Id plove iz Vladivostoka, j« Pristal v Colombu. te Več članov francoske monarhi, stične zveze so prošle dni aretirali v Parizu radi plakata, v katerem se Poživlja vojaštvo k upornosti. Francoski senat Je začel razpravo o davč. zakonih. Bivši sanatni predsednik Dubost Je ob tej priliki po-vdaril, da bi morale vse v vojni udeležene države vojne dotaove skup-no likvidirati. Uvesti bi se mora! mednarodni davek, morda potom obdavčenja zirovtn. Dubo« je predlagaj naj bi se sprejel kot mednarodno plačilo švicarski frank; n« ta način bi se spupni dolgovi držav, ki so se udeležile vojne, Izvzemši balkanske države znižali od 805 mil jard na 95 milijard. Francosko vojno sodišče je oprostilo častnike, ki so bili obtoženi predaie trdnjave Maubeuge, Clemenceau pride na Češko obiskat svoje sorodnike. Po obisku se poda za nekaj čaša na odpočitek r Karlove Vari. Gospodarstvo. Dobrovotjec Leuard: Otok Krf. Sredi meseca januarja 1916. smo •e ukrcali v Draču na nek star francoski parnik. Nad nami »o krožiH sovražni zrakoplovi in trn* obmetavati z bombami, da bi na ta način zagrenili srbskemu vofr-ku še zadnje tre-notke slovesa od domovine. Utrujeni hi lačni, strpani v gnje-če, smo v spodnjih prostorih parnika kmalu zaspali. Nič nas ni motila vest, da nam preti nevarnost od av-srijskih podvodnikov. Bilo nam Je vseeno, če ostanemo živi ali če umremo, kajti trpljenja smo prenesti že toliko, da nam je bilo do življenja manj kakor do rešilnih pasov, katere smo morali imeti pripravljene za vsak slučaj. Ko smo se naslednje jutro prebudili, smo bili presenečeni. Pred nami se je pokazal otok Krf. Mnogim Je bilo v srcu kakor Noetu, ko mu je golob prinesel zeleno vejico v znak, da vode upadajo in da kmalu pride čas, ko bo lahko stopil na kopno. Vsak izmed nas Je čutil, da se mu bhza rešitev. Čimbolj smo se bližali nabrežja otoka, temveč n«n je prihajalo nasproti malih čolnov. V »Jih so sedeli grški trgovci. U «o nam nega sadja, kruha, vina in drugih okrepčil Težko si Je misliti, kakšno razpoloženje je ob pogledu na te dobrote zavladalo med nami. Misel, da nismo imeli pred enim dnevom niti grižljaja kruha ali česarkoli, ki je za vsakdanje življenje potrebno, in zavest, da smo prosti hi da se bomo kmalu lahko zopet svobodno gibali, nas je tako prevzela, da smo bili od teh vtisov omamljeni kakor od sanj. Priložnost, ki se nam Je nudila, smo izkoristili, kakor srno najboljše znali. Denarja za prvo potrebo srno imeli vsi, ln tako sl Je vsak nakupil, česar si je poželelo njegovo srce. Kmalu smo se izkrcali na Krfu. Za bivališče so nam bili določili vinograde, v katerih so bile zasajene ponosne oljke in trte. Vse to je bik) sredi zime v zelenju in cvetju ln nam se je zdelo, kakor, da smo prišli v obljubljeno deželo, kajti na poti skozi Albanijo si nismo upali niti pomisliti, da pridemo še kdaj v. kraj, kjer je vseh življenskib potrebščin na prebitek. zalibog se Je izkazalo, de je bilo nale veselje preuranjena Takoj drugega dne je začelo deževati ln naš vinograd se Je kmalu spremenil v ero. Is katerega ano morati bo-ta d poiskati zavet)? »e tantoatf) te sedi voda Izprevideli smo, da smo prišli iz džja pod kap. Živil je bik) sioer dovolj, toda mi smo bili bosi in brez strehe. Poleglega je glavna komanda zabranila kupovati živež, ki so ga nam ponujali grški trgovci. Prvi hip t mo bili nad naredbo glavne komande razočarani, kmalu pa smo : poznali, da je komanda ravnala Čisto pravilno, kajti naši izstradani vojaki so kupovali po tri, štiri m se več velikih kruhov, katerih zavžl-vanje je spravik) mnoge reveže, ki so trpeli prej preveliko pomanjkanje, v grob. Lotevati so se nas jele vse mogoče bolezni. Francozi ki so jih hoteli omejiti, so zgradili na prostem boJ-niščnice, ki so se kmalu tako napolnile, da so bili zdravniki v zadreg? kam naj pošiljajo od dne do dne čimbolj rastoče število bolnikov, so začeli slabotnejše odpravljati na otok Vid, pozneje imenovani »Otok smrti«. Otok ni dobH tega imena zastonj, kajti kogar so poslali tja, Je Izginil v večnost. Kmalu na to smo dobili od Francozov novo obleko, perilo, čevlje In druge potrebščine.. Marsikomu se J« ob prizoru milo storila in Jaz som se spomnil na obleka H mj jo je kupila mati, ko sem M prvič k obha- Štetem« anottaUL mm BORZA. LDU Zagreb, 21. maja. Ameriški dolarji il.OOO — 11.550. avstrijske krone 59—0, francoski franki 0— 880, nemške marke 275—280, italijanske lire 675—680. te + Novi nemški desettisočaki. Avstroogrska banka na Dunaju Je sklenila, da se v najkrajšem času izroče prometu novi žigosani nem-škoavstrijski bankovci po 10.000 K. + Z« obrambo Italijanske valute le odredila ilalijan. vlada da se morajo tuje devize, za izvožene italijanske izdelke izročiti devizni centrali italijanske vlade. Te devize se smejo uporabiti samo za nakup inozemskih surovin. Obenem je vjada izdala stroge odredbe proti uvozu inozemskih industrijskih proizvodov. Konferenca poljedelskih organizacij. Poljedelsko ministrstvo Je sklenilo, da skliče širšo konferenco vseh zemljedelskih organizacij, da se ugotovi točno stanje letošnje se: ve. -I- Za svilarsko obrt. Trgovino svile v Vojvodini prevzame država v svojo režijo. V Paudevu se Je ustanovila glavna direkcija državnih svilam; vodi Jo Stevan Dinjaški. Za po-vzdigo svilarske obrti 1e ministrski svet že določil podporo v znesku 5 mili ionov dinariev + Agrarna reforma v Grški. Grški parlament ie določil, da se razdelijo vsa posestva, ki presegajo 100 hektarjev, med siromašno prebivalstvo. Razdelitev se bo izvršila pod nadzorstvom posebna državne ko misije. + Cena pšenice na Dunaju. Dunajski prehranjevalni urad je določil prevzemno ceno za pšenico na 1000 kron za meterski stot 4- Mednarodna razstava vzor cev bo letos v Pragi od 5. do 2S. sep. tembra. Razstavljeni bodo industrijski obrtni izdelki ln drugo blago. Natančnejše informacije ie dobiti pri če-hostovaškem generalnem konzulatu v Beogradu (Kruusk« ulic« i), dal So aaje tozadevna potasrOtn pisarna Kancelar pražskvb va«.-ui;:i v Pragi. Priporočljivo I. da W »e naše iz vozne in uvozne tvrdke za to vzorčno razstavo zanimale. -f- Naknadni uvoz ln Izvoz pr«p<*-vedJMieaa blaga. Glede na vprašani* ki so jih stavili izvozniki in ki sc nanašajo na prepoved izvoza z dne lt» aprila, je odrejeno: 1. da se blago, ki ie natovorjeno alf pa ie bilo na nor« pred 1. majem t. i., more Izvoziti toda preiti mora preko mej v roku 15 dni po objavi tega odloka v »Službenih novinah«, 2. Za blago, za katero je bila izvozna carina pred 1. ma-iem plačana, se istotai • more dovoliti izvoz, ako preid e ure d 30 dnevi mejo potem, ko Je bila ia naredba objavljena, in ako Je bilo blago v drugič ocarinjeno po tarifnih določilih odloka z dne 16. aprila 1.1. Kot dokaz, da le bilo blago natovorjeno ali da je na potH. kna služiti tovorna listina. Za dokaz, da Je carina pla čana, služi certifikat carinske uprave. teMBsanKi zmetali stare cape na kup, se okopali in ostrigli. Se danes vidim pred seboj sliko, kako se preoblečene* ra-dujejo, ker so po tolikih mesecih zopet v čistem perilu, novi obleki in celih čevljih. Uredili smo si naša bivališča pod šotori menjavali smo redno dama hrana se Je boljšala, polagoma so nam dajali za okrepčilo tudi vina ln po enem mesecu so se tudi na Krtu oglasile znane nam pesmi: Tamo daleko, kraj plavog Dunava, tarno je srpsko seio, tamo naš zavlčal Bez domovine po svetu lutam ja, a opet kličem: živela Srbite! Mesto Krf samo ni napravilo name nobenega posebnega utiša. Podobno je vsem primorskim pristaniščem, samo da ima poleg drugega precej veliko trdnjavo. Ulice v mestu so ozke, hiše visoke. Ko sta m* pred kratkim v Ljubljani obiskala dva prijatelja-Beograjčana, in smo slučajno šli skozi Zidovsko ulico, sta se naenkrat ustavila in me gledala, kakor b| se hotela domisliti nečesa, kar smo ie videti. To so bile krfske ulice. Na Krfu smo dočakati tudi Veliko note Francozi so se potruditi, da nas letijo za praznik« s malim prt- pravoslavni zakon za vojaka dva dni pred prazniki postili. Mora!! smo iti v cerkev, kjer so nas obhajali po staroslovenskem običaju s kruhom Id vinom. Po Veliki noči so nas oskrbeli a novo bojno opremo in tedal srno vedeli, da ni več daleč čas, ko pojdemo s Krfa na bojno polje. To se Je zgodilo celo prej, nego smo si mislili. 2e 15. aprila t. ]. c bil cel otok Krf r bojnem razpoloženju. V pristanišče so jele prihajati velike francoske ladje, da odpeljejo hrabro srbsko vojsko tja, kamo* : . t« zvala dolžnost Marsikateri umed na. šili požrtvovalnih drugov Je ostal it tistem nesrečnem kraju, te katerega ni več vrnitve. Ko smo odpluli proti Soluna, smo se še enkrat ozrli nazaj na otok Krt, in smo mu hvaležno klicati v zadnji pozdrav. Kako bi mogli drugače! Saj nas je preživljal in skrbel za nas tri mesece kakor bi biti njegovi lastni sinovi. Plesni večer priredi gdč. Lidija Wislakova. slov. koncertna plesalka 31. t m. v veliki dvorani hotela Union. Kot njen partner nastopi g. V|~ ček. Na programu 3o Parma, Grieg, Ifeaart Lite Več na lepakih. mmtm Dnevne vest!. — Fa goji se morejo prebrati dnevno od 8. do i0. predpoldne v pisarni intendan-ture — Kazina l. nadstr. Komanda dravske divizije. = Pomanjkanje usnja. Prejeli smo: Ni res. da se kažejo v naši t<>-v,.rnl prazna skladišča in natveza. da ni surovih kož. Res pa je. da naša tovarna izdaja izdelano usnje in podplate vsakomur, ki se izkaže s potrdilom Obuvalnice deželne vlade za Slovenijo. Ni res, da je prošlo nedeljo, 16. maja t. 1. dopoldne ob 11. url peljal znan čevljar težko natovorjen voz samega usnja iz naše tovarne na svoj dom, res pa ie, da ob nedeljah obrat naše tovarne počiva iti da prošlo nedeljo ni nihče odpeljal iz naše tovarne usnja, zlasti tudi ne noben znan čevljar. Z odličnim spoštovanjem dr. Adlešič za tovarnarja Karla Pollaka. — Priobčujemo ta popravek. Obenem pa opozarjamo na naše poročilo na 1. strani, o velikih zalogah usnja, ki jib je našel vetižniškl urad v usn.iarnah Karla Pollaka v Tržiču. Ne vemo, ali je to ljubljanski Pollak ali kateri drugi, a to je tudi vseeno. Mislite pa si samo, da bi mi pred par dnevi pisali, da ima g. Pollak polne zaloge usnja. Kako bi nas obsul s popravki, ki bi jih morali mi res priobčiti, ker je še vedno v veljavi oni neumni § 19. — Z ozirom na isto notioo bombardira neki g. Avgust Skof, trgovec z usnjem, s »poslanimi« v »Narodu« in »Slovencu« in morda še kje. nam očita »podlo In debelo laž« in se t- pere. Postopanje g. Škofa nam je neumljivo, saj v naši notici vendar ni nikjer govora o njem. Ako se čuti morda prizadetega ga to še nikakor ne opravičuje otepati krog sebe s surovostmi. Sicer pa ni čudno, če se je čutil g. škof prizadetega, saj pravi v svojem famoznem »Poslanem« sam, da se trosijo po Ljubljani in okolici govorice, da g. Karol Pollak samo njemu blago daje. Mi tega prej še nismo slišali, zdaj pa. G. škof bi storil bržčas pametnejše, če bi lepo molčal in ne dražil po ne potrebnem Ljubljančanov, ki mu lahko povejo še vse lepše stvari. ■* Organlzadjja vojnih invalidov. Seja veseličnega odseka se vrši v soboto dne 22. 5. 1920. ob 5. url popoldne v Magistratu! dvorani. Vse one dame in gosploe, ki so bile na-prošene in želijo sodelovati, se prosijo, da se udeležijo seje. Splošna org. vojnih invalidov. Veselični odsek. = Odmevi poloma Glavne posojilnice. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem se le včeraj vršila zanimiva kazenska razprava Omerzu Antonija ca. Uršič, ki ima za podlagu polom »Glavne posojilnice«. Omerzu ie tožila Uršiča zaradi žaljenja časti ker Ji |e v nekem pismu na odvetnika dr. Stareta očital goljufive manipulacije. Cim se le zaznalo za polom, je začela Antonija Omerzu iztirjeva-ti od svojega tedaj še živečega moža tiijatve v znesku 93.000 K. Izvršene 90 bile raza« transakcije, pri nek! taki transakciji Je bil udeležen tudi toženec Uršič, z zneskom 12.000 km Zadevo Ja antatniral dr. Starti Pravda zaradi žaljenja časti je bila ie začetkom lanskega leta vložena in le prvi sodnik dr. Lajovic Uršiča oprostil, druga inštanca je razsodbo razveljavila in io je vrnila prvemu sodniku v izpopolnjenje dokazov. Pri včerajšnji razpravi so se stranke medsebojno poravnale. = Poziv strankam. Vse one Stranke, katerim je bilo zadnje čase pokradeno iz podstrešja kako perilo ali obleka, se pozivajo, da se oglase na policijski kolodvorski ekspozituri, kier so zaplenili dvema Bosancema razno blago in perilo v velikih množinah, Sploh zadnje čase Bosanci često prihajajo v Ljubljano nakupovat staro obleko in perilo, katero potem doma prodajajo za. veiike dobičke. ~ Nakupovanje sumljivega blaga Ljubljansko deželno sodišče je obsodilo Franceta Borca, poslovodjo živinorejske zveze v šmarci na 50 K denarne kazni, ker ie kupi! od nekega vojaškega šoferja en motor za 1503 kron in pet parov čevljev. = Brjpg tihotapcev. V Zgornji šiški štev. 95 so izsledili pravi brlog tihotapcev s tobakom. Pri hišni preiskavi so včeraj zaplenili cele zaloge tobačnih izdelkov. Zaplenili so 1474 zavitkov finega turškega in hercego-vinskega tobaka, 100" športnih tn jnn op p'-' ih cigaret. Tihotapska družba je obstojala iz osmih, zelo izurjenih tihotapcev, ki so tobak prenašali preko demarkacijske črte. So to po večni prebivalci klasičnih Pičulinov iz Furlanije. = Umor in rop. Med prebivalstvom Šiške se ie v četrtek zvečer bhskovito raznesla vest, da je pes strojevodje drž. žet Antona Jurkoviča zasledil v potoku Mostecu pri Kosezah — človeško truplo. Zvečer takoj ie došla na lice mesta policijska komisija, oficijal Andrej Krische in župan Zg. Šiške Ivan Zakotnik. Na bratu potoka Mosteca v Koseškem gozdu v bližini ocekarne Kranjske stavhinske družbe je komisija ugotovila, da leži v potoku s smrekovimi vejicami pokrit mrtev moški 7 obrazom globoko zarit v blato. Po obleki sodeč je bil boljši človek. Ker je bilo truplo že močno razpadlo, se da sklepati, da je bilo v potoku že več tednov. Identitete mrtveca niso mogli dognati. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pokopališča v Dravljah. Jz nknirosti da ie bj! mrtvec pokrit z ve'ami. sklenaio in domnevajo, da je bil umorien in oropan. Sumijo cigane. —- Včerai popoldne ie mrtveca ogledala sodnfiska komfsfja. ki ga ie obdukcirala v draveljski mrtvašnici. = Varčen tat. Pri mesarju Ivanu Cuzaku na Poljanski cesti se je izučil za mesarskega pomočnika Tone N. Rad bi prišel do denarja. Proda! je gostilničarju Antbmi Centi 18 kg slanine za 760 K, denar ie pa lepo naložil na knjižico Mestne hranilnice ljubljanske. Deželno sodišče jima le prisodilo; Antonu N. zaradi tatvine 10 tednov in gostilničarju Antonu Centi 10 tednov zapora zaradi nakupa sumljivega blaga. =- Razgrajačeva dogodivščina. Neki dobrovoljček Je v družbi neznanega bosanca včeraj ponoči razgrajal in silno prepeval. Stražnik ga je aretira! Ko se Je zjptrai Iztreznil. Je moral z žalostjo priznati, da mu le Izginila denarnica in srebrna ura. Maribor. * Ugled državnega stanovanjskega urada. Državni stanovanjski urad Je nakazal tukaj državnemu uradniku, kj čaka že od novembra 1. 1. na stanovanje, v neki hiši prostore, da se tamkaj naseli. Ker pa le morala hišna gospodinja poskrbeti poprej za razne poprave, je tako temeljito napravila. da je kratkomalo prezrla odredbo stanovanjskega urada m dala lz onega stanovanja napraviti dvoje malih stanovanj s tern, da je pustila napraviti v mali čumnati še drugo kuhinjo. Uradnik je s tem samovoljnim ravnanjem .-veda zopet na cesti in — ako Bog da — bo morda do prihodnjega poletja vendarle dobil kak kotiček... Saj so to potrpežljive živalice. — V nek-m drugem stanovanju se Je naselil carinik, ki Je svečano obljubil da bo ustrelil vsako gar, ki bi ga hotel spraviti ven.., Vse kaže, da smo tukaj v Maribora med Skipetarji. A močne roke »nema«. Ttidl značilno. 19. t. m. se je vršila v tukajšnji frančiškanski cerkvi poroka nekega jugoslovanskega častnika. Skoraj neverjetno pa se zdf dejstvu* da se je poroka vršila v nemškem Jeziku, dasl nevesta-MarJ-borčanka prav dobro razume slovensko. Brez komentarja! Utonil h Pri kopani« r Dravi 17 trtni dijak Reiser, ato bi vlaga drttav-nam navdoik* Kaiser ja- Marfborska podružnica BPD priredi danes, 22 I. m. fatof *a Veliko Kapo. Odhod s vlakom ob 15. urt 30 minut. Prvo sploioo uradniško društvo naznanja, da se nahajata društveni prostori v Sodni ulici št. 32, v pritličju. Uradne uie so ob pondcljkih in četrtkih od 19. do 20. ure. Čevljarski mojstri so si osnovali v Mariboru zadrugo »Združeni čevljarji v Mariboru in okolici«. Zadruga ima svojo zalogo v Tereziiinem dvorcu. Celje. Iz zapora so Izpustili vse, ki so bili o priliki zadnje železničarske stavke aretirani v Celju in okolici. Samo oba voditelja, Leskovška In Martinčiča so še pridržali. Proti vsem pa se preiskava nadaljuje. Državna cinkarna v Celju je začela Izdelovati galico. Galica je prav dobre kakovosti. Naroča se lahko od tovarne. Umor ali samomor? Gabersko orožništvo je pred kratkim našlo mrtvo žensko truplo v gozdu ob cesti iz Ljubečnega proti Št. Jurju. Identiteta mrliča se ni dognala, ker je obraz že razpadel. Kakor se sklepa, je mrtva ženska stara okolu 20 let. Oblečena je bila polurneščan-sko in je imela pri sebi žepni robec, molek, zlomljen dežnik, okoli vratu pa nakit z medaljončki. Truplo so prepeljali na pokopališče Vojnik, kjer bo obdukcija dognala, če gre za umor ali samomor. Aretirali so nekega Konrada Gobca, k! je ukradel nedavno pri »Zelenem travniku« za 15 tisoč kron konjske opreme. Zlikovec J* ukradel že prej pri R. Reberšku konjsko upravo. «» CENE V LETOVIŠČIH NA VRBSKEM JEZERU. Kako ugodne so cene v letoviščih ob Vrbskem jezeru, naj občinstvo posname iz sledečih podatkov, ki nam jih dopošlje generalni kooiisari-jat za tujski promet; Ribnica — »Strandhotel«, celodnevna hrana 31—50 K, Ribnica — »Hotel VValcher«, celodnevna hrana 38—80 K, Ribnica — »Gostilna Pavlič«, celodnevna hrana 30—40 K. Etablissement Majemlk (lastnik zavedni Čeh Musil) brana za dan in osebo 45 60 K. Otok: »Hotel Ebner«. hrana za dan in osebo 31—50 kron, gostilna pil Lipi 30—40 K. Otroci do 8 let plačajo povsod polovico navdanih cen. Cene sdbam so razmeroma nizke. Tako stanejo sobe v hotelu VValcher v Ribnci, v hotelu Majemik in v hotelu Pirker na Otoku 10—20 K, v hotelu Ebner na Otoku celo samo 6—8 K za osebo. Našemu slavnemu občinstvu, ki ne more plačeval cene sobani po 50 do 70 K, kakor so letos na Bledu, priporočamo najtopleje poset Vrbskega jezera. Šport In turlstika Aljažev dom 1000 m tik pod Triglavom (2864 m) bo o Binkoštih že otvorjen. Dobro oskrbovano to postojanko SPD priporočamo ne le samo turistom, temveč tudi kot vele-ugledno letovišče in klimatično zdra- vfSč« za cene vrs|nl da„ ia dvokolesa In rasne i°_ M UPt,v0 Jugoslavije a|roja> _ Vzamejo se tudi stara dvo- ' i kolesa in stroji v račun. 623 Voziček* vse vrste nogavic, črno In belo volno, posteljna pregrinjala, gradi za žimnice 140 cm širok, perila za damske kostume, blago za ženske obleke, krojaške potrebe, podlaga in jadrenina vseh vrst, ro najnižjih dnevnih cenah pri v Ljubljani ali hišo z dvoriščem ati vrtom, RUDOLF NIEFERGAL, Maribor, na katerem bi se dalo postaviti industrijsko poslopje., Koroška costa 1. Poleg cerkva sv. Alojzija. Koroška cesta 1. Posredovalci dobe nagrado. — Ponudbe na upravništvo ————------------------—------------ »Jugoslavije" pod „Stavbižče“. Nafnovejši p | f£| S |& g P 8 P i f ter umetniške razglednica in druge priporoča M« Tižar, Ljubljana, == RAD 0 Termalno kopališče IlPLltE PSI 1IIEI ISIS. Otvoritev sezone 1. mainika. Zahtevajte prospekteI Zahtevajte prospekte! leiei F. 8. tiGovina z raznimi sli. kupim rabljen sli nov stroj ta rezanje manufakturnlh vzorcev. Ponudbe na Anončnl zavod, Drago Bese- _TT__ ..... . no Ijak, Ljubljana, Cankarjevo nabr.5. 7611 LJUBLJANA, Stori trg 28. Kupimo takoj stružni stroj, vrtalni stroj, električni motor 4 HP, 820 voltov, tri tečajni ter če le mogoče dvo-Jjrmski Ponudbe prosim na naslov : direktor FRITSCH, via Istituto 32, Trst. Prasne steklenice parfumake kupi po na jviiji eeni I. C KOTAR, Ljubljana, Wolfova ulica 8. 740 Meblenlce prazne od 7/ia 1 kupuje v vsaki množini tvrdka: Dr. Kovakovlč, Ljubljana (Kollzej). Služba: Sprejmemo Izurienega stroje* Pisca In stenografa takoj v službo, j na prometnem kraju z vrtom, hlevom, onudbe pod .Stenograf* na upravo. ! zraven lepo stavbišče. Cena 460.000 K. .----------------- ----------------Pojasnila daje realitetna pisarna Havlik- Hčem službo kot plačilna na* Simčič In .Anončnl zavod Vedež*, Ma-Iuharica. Vstopim lahko takoj. Ce-: rfbor, Gregorčičeva ulica 6. Telel. 132. njene ponudbe prosim pod .Takoj' na I ............................... — upravo lista' 800 la laganje drv z molorjei se priporoča po najnižji ceni In točni postrežbi tvrdka: i I. Pilllill, Llatiljaaa, Pcl|anftl eaitn H/l Proda se v Čakovcu ■ m »VINTGAR" restavracija pri Bledu prične z letno sežijo na Binkoštno nedeljo. Na razpolago bodo mrzla jedila in pijače. Vsi mostovi skozi Vintgar so v najboljšem sta nju. — Izleti med Dobravo in Bledom nudiju svetovnoznane prirodne krasote. 500 Slavnemu občinstvu se priporoča KAVARNA CENTRAL poleg Zmajevega (jubilejnega) mostu. Lastnik Stevo MllfcOt Ž. K 1‘— za kg Krompir E zdrav, prvovrsten, prodaja dokler traja zaloga Krta goplanb rta*sklaita Jian“ Ijiljana, Itejsta testa. Prodaja od 8.—12. ter od 2.-5..ure vsak dan. 729 sta citvorjena. Slavnemu občinstvu se zagotavlja dobra, točna in cena postrežba. Priporočata se ftmasija ln Slavko Majcen. vsa Upwl “vtiold *olači hi "“ro*1 „K«>čnt splsovnlk«, prt-a^hri hr«nt l^*slw t>ov« UDrs\^dštvo *»e.en za obrtni! n, trgovca, uradnika, ? i.^;* N * p p 741 delavca, rokodelca, kmeta, vojaka in za .Jugoslavije .____________________741, ^ ^ospodjnjo K 20--. Na- liontorlattnja zmožna sloven-j dalje se dobi kuhidua knjiga za ščine in nemščine, kakor tudi stenogra- j vsakovrsten les, okrogel in rezan. Dobi lije se trgovina, Hočeš postati govornik? £D R AV O KORUZO IN OVES namili Rn Ani KnlllAVlIlll^. Itn* trgov hiši. sprejme pri Marko Rosenberg, se v vsaki knjigami ali pa pri založniku , Ljutomer s popolno oskrbo v VILJEM POŽGAJ, Kranj St. 2. / 1 y i aHaHHamuHunuHHMnauunaMambaraaaamHMaaaa3^«ui samostojna, dobro iz- ! Galanterijsko in stavbeno kle-VhST pTa^po^ parstvo; acetilinski in vodni inštalater i 'Lončar Franc Sprejme velbana pisarniška vanje ln hrana v hiši, piscu po uugo-voru. Ponudbe naj se pošljejo na Kendovo graščinsko upravltcljstvo Bled. Ušem vajenca za fotografsko Hrana in stanovanje v hiši. IVAN bnika. 748 obrt Hr TISLER, fotograf, Vrhi Razno: Ii£e «o blago srce, ki bi posodilo stvu Ljubljana VII, Celovška cesta 23 se priporoča cenjenemu občinstvu z zelo točno postrežbo večletnemu samostojnemu obrtniku vsoto in zmernih cenah. Sprejema vsa K 200.000-—. Plsčeval bi po zmožnosti v gfroko spadajoča popravila. Spnjme « „Wc, pl.fc po do-Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 6. i govoru. aa ca^ene dobavi)« imjctMitje franko vsaka postaja v Sloveniji tvrdka Paternost & Remic, Ljubljana, Rimskac.2 Imamo tudi večjo množino soljene lepe, debele banatske slanine, ki jo oddajamo pri odjemu najmanj 50 kg po 46 K zn kg. MT BV BRZOJAVI: »FAREN - LJUBLJANA- Inlener H. MIROSLAV KASAL. oblast joverieiil stavbni inžener Ljubljana, Hitttpa ulica 7. prevzame dva tedenska blagovna transporta iz Trsta v Ljubljano — Zagreb ter nazaj. Išče se important uvozna in izvozna trgov, firma v Ljubljani, kot posredovalka za vsak kvantum iz Ljubljane v Trst in dalje. — Oferte prosimo na: direktorja FRITSCH, via Istituto 32, Trst. . fcf3BS£Xaa£9 glasi v „Jugoslaviji“ imajo naj- g boljši uspeh, ker je zelo raz- | širjena in jo vsakdo rad čita ® « J Najboljša mineralna voda Tempel vrelec, namizna voda Styria vrelec, medicinalna voda Donat- Bki vrelec, medicinalna voda najmočnejše vrste. Zastopstvo v vseh večjih mestih in krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah. : : : Pojasnila daje Ravnateljstvo Zdravilišča Rogaška Slatina, j Battam Časopise, knjige, brošure, cenike, le ake, lepake, vabila, vzporede, račune kuverte In pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice iti. natisne hitro, lično in ceno Zvezna tiskarna IBS v Ljubljani, Stari tr 19. ^ Naročila ■prejema tudi upravništvo Jugoslavija** v Ljubljani, Marijin trg 8 tor njene podružnice v Mariboru, (Slavni trg | v Celju, Kralja Petra ceste In v Ptuju, Prešernova cesta. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijih trg S, Woiiova ulica 1 — Podružnica v Murski Soboti obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun Ustanovljen septembra 1919. Prometa do srede aprila nad 81,000.000 kron. 4% čislih brez odbitka rentnega davka. Neposredno pod državnim nadzorstvom kil