URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 12	Ljubljana, petek 7. maja 1976	Cena 18 dinarjev
Leto XXXI
513.
Na podlagi 335. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 69. in 245. člena poslovnika SkupSčine SR Slovenije, je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1976 sprejela
STALISCA
o	gibanju kriminalitete in drugih družbeno škodljivih pojavov, njihovem preprečevanju in usmerjanju kaznovalne politike v Socia-listieni republiki Sloveniji
Skupščina Socialistične republike Slovenije je po obravnavi poročil Vrhovnega sodišča SR Slovenije o problemih kazenskega sodstva in kaznovalne politike v SR Sloveniji. Javnega tožilstva SR Slovenije za leto 1975, Republiškega sekretariata za notranje zadeve za leto 1975 in Republiškega javnega pravobranilstva o delu javnih pravobranilstev v SR Sloveniji v letu 1975. ugotovitev, ocen in stališč Predsedstva SR Slovenije, poročil skupščinskih teles in po razpravi na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1976
ugotovila:
I
Razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov, uresničevanje pravic in dolžnosti delovnih ljudi in utrjevanje zavesti o ustavnosti in zakonitosti v naši družbi je bistveno vplivalo na preprečevanje kriminalitete. Čeprav je ugotovljeno, da kriminaliteta tudi v SR Sloveniji od leta 1950 dalje relativno upada, pa še vedno predstavlja po svojem obsegu in po posledicah, zlasti še tistih, ki izpodkopavajo temelje našega družbenoekonomskega in političnega sistema, resen družbeni problem in veliko moralno škodo in oviro za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov.
Posebno so družbi nevarna kazniva dejanja s področja gospodarskega kriminala, med njimi zlasti s področja zunanje trgovine, ki povzročajo občutno škodo gospodarskim temeljem samoupravne socialistične družbe, isto velja za politična kazniva dejanja, ki pomenijo po svoji naravi, načinu Izvršitve in možnih posledicah takšno družbeno nevarnost, ki zahteva stalno budnost in usposobljenost organov in organizacij ter drugih družbenih dejavnikov s področja samozaščite za preventivno in represivno ukrepanje.
Zaskrbljujoče je število kaznivih dejanj z elementi nasilja, kaznivih dejanj storjenih skupinsko in iz objestnosti. prometnih deliktov vinjenih voznikov, kot tudi število neodkritih storilcev kaznivih dejanj.
Iz poročil izhaja ugotovitev, da je izbor predvidenih vrst kazni preslabo uporabljen, zlasti glede uporabe sodnega opomina, pogojnih In denarnih kazni, v premajhni men pa se uporabljajo tudi varnostni ukrepi. Na splošno se izrečene kazni gibljejo blizu spodnje mer je zagroženih kazni.
Preventivna dejavnost ni ustrezno razvita. Premalo aktivno je delovanje družbene samozaščite in organov delavske kontrole ter drugih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Inšpekcijske službe še vedno niso organizirane v močnejše inšpekcijske centre. Delovanje inšpekcij ni dovolj učinkovito, tako zaradi pomanjkanja kadrov kot tudi njihove nezadostne samostojnosti, tudi zaradi nekaterih lokalnih vplivov.
Poseben problem predstavlja visok odstotek povratnikov in slabo razvita družbena pomoč obsojencem po prestani kazni.
V zvezi s kaznovalno politiko in preprečevanjem družbeno negativnih pojavov, so še vedno aktualni sklepi in priporočila za nadaljnje delo sodišč in javnega tožilstva v SR Sloveniji, ki so bili sprejeti na seji Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije dne 28. 9. 1972 (Uradni list SRS, št. 42-334/72 z dne 11. 10. 1972), zato jih je treba še naprej dosledno uresničevati.
II
Na podlagi teh in drugih ugotovitev, ki izhajajo Iz poročil, sprejema Skupščina Socialistične republike Slovenije naslednja
stališča:
1.	Varovanje ustavnosti, zakonitosti in pridobitev samoupravnega socialističnega sistema je dolžnost in pravica vsakega občana in vseh družbenih dejavnikov. Zato je potrebno, da delovni ljudje in občani ter družba kot celota še bolj organizirano zavarujejo pridobitve socialistične revolucije, družbeno lastnino in iz nje izvirajoče odnose pred vsakršnimi oblikami samovolje, izkoriščanja, nasilja in pred drugimi družbi nevarnimi dejanji. K temu naj prispeva tudi ustavna preobrazba pravosodnega sistema in uvajanje novega samoupravnega sodstva.
Na osnovi ustavnih načel je potrebno oblikovati zavest in varnostno kulturo občanov, pri čemer Je Se zlasti pomembna vloga družbenopolitičnih organizacij in dejavnost družbene samozaščite.
2.	V boju zoper vse oblike delinkvence je prvenstvenega pomena razvita preventivna dejavnost vseh samoupravno naravnanih družbenih sil v vseh oblikah njihove organiziranosti in na vseh ustreznih področjih družbene dejavnosti. Med njimi imajo posebno odgovornost organi odkrivanja, pregona in sojenja. Tl organi se morajo tesneje povezovati z organi v samoupravnih organizacijah in skupnostih z namenom, da izboljšajo učinkovitost hitrost in doslednost pri odkrivanju in pregonu kriminala.
Na tem področju imajo pomembno vlogo organi samoupravne delavske kontrole in drugi dejavniki samozaščite, katerih delovanje je potrebno ob polni politični podpori nadalje razvijati.
Posebno skrb je treba posvetiti tudi ustrezni organiziranosti in učinkovitemu delovanju Inšpekcijskih služb.
3.	Glede na vsestranske škodljive posledice gospodarskega kriminala, zlasti v zunanji trgovini, kot tudi posameznih oblik političnega kriminala, je treba vzrokom nastajanja ih preprečevanja ter kaznovanja teh deliktov posvetiti vso pozornost.
Dosledno je potrebno preganjati in kaznovati storilce vseh. zlasti pa tistih kaznivih dejanj, ki kakorkoli oškodujejo,družbeno lastnino, s čimer neposredno posegajo v samoupravne družbenoekonomske odnose in kršijo temelje socialistične samoupravne družbe.
4 Kaznovalna politika sodišč mora biti razredno usmerjena in mora vsestransko varovati interese delovnih ljudi. Izhajati mora iz zaščite temeljev družbenoekonomskega in političnega sistema ter iz potrebe učinkovitejšega varstva samoupravljalskih pravic ter človekove svobode kot njegovih temeljnih pravic v naši samoupravni socialistični družbi.
Pri uresničevanju kaznovalne politike morajo sodišča in javna tožilstva posvečati nenehno pozornost ustreznemu izrekanju vrste in višine kazni oziroma varnostnih ukrepov za posamezne vrste kaznivih dejanj glede na družbeno nevarnost dejanj in storilcev in glede na potrebe kazensko-pravnega varstva družbenih vrednot
' Ob teh izhodiščih je potrebno zapstrovati pregon In kaznovanje deliktov gospodarskega in političnega kriminala, kaznivih dejanj z elementi nasilja, kaznivih dejanj storjenih skupinsko in iz objestnosti ter prometnih deliktov vinjenih voznikov.
,	5. Večjo pozornost je potrebno posvetiti odkrivanju
in pregonu kaznivih dejanj v zvezi z nesrečami pri delu. Posebej pa je potrebno proučiti nesreče na železnici in nesreče pri uporabi stanovanjskih in gospodinjskih naprav. Za odpravljanje vzrokov teh nesreč, ki Imajo pogosto tudi znake kaznivih dejani in povzročajo družbi veliko človeško in materialno škodo, je posebnega pomena organizirana preventivna dejavnost.
6.	Ustrezne družbene pozornosti je vreden problem povratništva In problem ponovne vključitve obsojencev po prestani kazni v družbeno življenje.
Na zmanjšanje povratništva je potrebno vplivati predvsem z izboljšanjem pogojev za prevzgojo obsojencev in z družbeno pomočjo obsojencem po prestani kazni, ki ni zadovoljiva. Zato je treba oživiti in podpreti delo organov za pomoč obsojencem po prestani kazni.
7.	Zagotavljati je treba tudi ustreznejše obveščanje javnosti o kriminaliteti in drugih družbeno škodljivih pojavih. Poročanje organov odkrivanja, pregona in sojenja in sredstev javnega obveščanja mora biti objektivno in družbeno angažirano, da ustvarja ustrezno klimo za intenzivnejše vključevanje občanov in vseh oblik samozaščite v preprečevanje in odkrivanje družbeno škodljivih dejanj.
8.	Organi odkrivanja, pregona in sojenja naj pravočasno obveščajo skupščine družbenopolitičnih skupnosti o stanju in problemih kriminala in dajejo predloge skupščinam družbenopolitičnih skupnosti, organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim za preprečevanje nezakonitosti in drugih družbi nevarnih dejanj.
Skupščina Socialistične republike Slovenije predlaga. da posamezne občinske skupščine, ob obravnavanju poročil o delu občinskih pravosodnih organov, poglobljeno razpravljajo o problematiki družbeno negativnih pojavov, tudi z vidika ugotovitev, ki izhajajo iz obravnave poročil v zborih Skupščine Socialistične republike Slovenije, in sprejmejo ustrezne ukrepe za utrjevanje zakonitosti in socialistične morale.
9.	Delovanje družbene samozaščite, delavske kontrole, inšpekcij in organov odkrivanja, pregona in sojenja in drugih organov, katerih dolžnost je varovanje Ustavnosti in zakonitosti, jo potrebno, glede na ugotovitve, ki izhajajo iz poročil in v skladu s temi .stališči, analizirati in njihovo dejavnost organizirati tako, da bo zagotovljena njihovu večja učinkovitost. K temu bo prispevalo tudi organizirano reševanje odprte kadrovske problematike kot tudi stalno strokovno in družbenopolitično usposabljanje delavcev teh organov.
10.	Ugotovitve, ki izhajajo iz poročil, ocene in stališča Predsedstva Socialistične republike Slovenije, skupščinskih teles irj Skupščine Socialistične republike Slovenije naj predstavljajo tudi usmeritev pristojnim organom pri izdelavi nove kazenske zakonodaje v federaciji in republiki.
St. 021-49/76
Ljubljana, dne 28. aprila 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
514.
Na podlagi 335. člena in 20. alinee prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 24. ulinee prvega razdelka 71. členu in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. aprila 1976 sprejela
ODLOK
o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine Sit Slovenije, da sklene družbeni dogovor o ustanovitvi in nalogah jugoslovanskega sveta za varnost prometa
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se pooblasti, ua sklene v imenu SR Slovenije z Zveznim izvršnim svetom in s pristojnimi organi drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin družbeni dogovor o ustanovitvi in nalogah jugoslovanskega sveta za varnost prometu, ter o tem. kako bodo udeleženci družbenega dogovora zagotavljali sredstva za delo novoustanovljenega sveta.
St. 34-74/76
Ljubljana, dne 28. aprila 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1, r.
515.
Na podlagi 335, člena in prvega odstavka 342 člena ustave Socialistične republike Slovenije. 8. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS. št. 18/74), 13. ulinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavku 243. členu in 300. člena poslovniku Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščin« Socialistične republike .Slovenije-na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. aprila 1976 sprejela
ODLOK
o potrditvi samoupravnega sporazuma, o ustanovitvi Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
t Potrdi se samoupravni ‘sporazum o ustanovitvi Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, ki ga je Skupštini Socialistične republike Slovenije poslala v potrditev Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije dne 2. marca 1976.
St. 025-10/76
Ljubljana, dne 28. aprila 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
516.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 8. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uiadiu list SRS, št. 18/74), 13. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in 306 člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupština Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. aprila 1976 sprejela
ODLOK
o potrditvi statuta Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
Potrdi se statut Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije dne 23. februarja 1976.
St. 025-10/76
Ljubljana, dne 28. aprila 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
517.
Na podlagi 369 člena ustave Socialistične republike Slovenije, 5. alinee drugega odstavka 68. člena. 145. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 28. aprila 1976 sprejel
ODLOK
o razrešitvi in Izvolitvi podpredsednika odbora Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije za družbenoekonomske odnose
Dolžnost; podpredsednika odbora Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije za družbenoekonomske odnose se razreši;
dr. Boris Berce.
Za podpredsedniku odbora Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije za družbenoekonomske odnose se izvoli:
Rudi Potočki.
St 02005 1/76
Ljubljana, dne 28. aprila 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
518.
Na podlagi prvega odstavka 365. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretje alinee drugega odstavka 68. člena ter tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Zbor združenega dela Skupščine Socialistične" republike Slovenije na seji dne 28. aprila 1976 sprejel
ODLOK
o izvolitvi podpredsednice Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije
Za podpredsednico Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvoli:
Jolanda Slokar, dele.gat v Zboru združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije.
St. 02005-1/76
Ljubljana, dne 28. aprila 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
519.
Na podlagi prvega odstavka 365. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretje alinee drugega odstavka 68. člena ter tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 28. aprila 1976 sprejel
ODLOK
o Izvolitvi podpredsednika Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije
Za podpredsednika Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvoli:
dr. Boris Berce, delegat v Zboru občin Skup-, ščine Socialistične republike Slovenije.
St. 02004-1/76
Ljubljana, dne 28 aprila 197/6.	;
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
520.
Na podlagi drugega odstavka 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, pete alinee drugega odstavka 68. člena, 145. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 28. aprila 1978 sprejel
ODLOK
o izvolitvi predsednika komisije Zbora občin SKupščine Socialistične republike Slovenije za pripravo poslovnika
Za predsednika komisije Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije za pripravo poslovnika se Izvoli:
dr. Boris Berce, delegat v Zboru občin Skupščine Socialistične republike Slovenije.
St. 02004-1/76	,
Ljubljana, dne 28. aprila 1976
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
521.
Na podlagi 182. člena. 26. alinee 335. člena in 9. ali nee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter v zvezi s 47. členom zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 3-10/73) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1976 sprejela
ODLOK
o imenovanju guvernerja Narodne banke Slovenije
523.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter v zvezi z 12. členom zakona o sodiščih' splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1976 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani
Za sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani se ponovno izvoli:
Milan Gombač, dosedanji sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani.
St. 111-14/76
Ljubljana, dne 28. aprila 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
Za guvernerja Narodne banke Slovenije se ponovno imenuje;
Sveto Kobal, dosedanji guverner Narodne banke Slovenije.
St. 111-10/76
Ljubljana, dne 28. aprila 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
522.
Na podlagi 182. člena, 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter v zvezi z 42. členom zakona o službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 3-9/73) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1976 sprejela
ODLOK
o imenovanju generalnega direktorja Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
Za generalnega direktorja Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji se ponovno imenuje:
Andrej Levičnik, dosedanji generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji.
St. 111-58/76
Ljubljana, dne 28. aprila 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
524.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter v zvezi.s 17. členom zakona o sodiščih splošpe pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1976 sprejela
ODLOK
o določitvi števila In Izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Kranju
I
Okrožno sodišče v Kranju ima 165 sodnikov porotnikov.
II
Za sodnike porotnike se izvolijo:
Ivanka Ahačič, blagajnik, Gozdno gospodarstvo Tržič;
Danilo Aleš, prevajalec tehnične dokumentacije. Iskra, Združeno podjetje Kranj, tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj;
Dušan Ambrožič, delovodja, Alpetour, Škofja Loka, TOZD Kranj:
Andrej Andolšek, direktor sektorja in naložb, Ljubljanska banka, Podružnica Kranj;
Jože A n t o 1 i n , sekretar osnovne organizacije sindikata, Sava, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Kranj:
Milan Baloh, vodju družbenega izobraževanja, Delavska univerza Radovljica:
Ivan Basej. VK kovinostrugar, DES Ljubljana, TOZD Elcktro Sava. Kranj;
Janko Bauman; delovodja, Železarna Jesenice:
Rudolf Bavdaš, hišnik. Samski dom. Splošno gradbeno nodjetje Sava. Jesenice.
Veronika Berc-Perovič, direktor, Žito Ljubljana, TOZD Gorenjka. Lesce;
Janko Berčič, upokojenec, Škofja Loka, Vm-carje 17;
Ivan Bernard, mojster za vzdrževanje elektromotorjev, Iskra, Združeno podjetje Kranj, Elektromehanika Kranj;
Matej Bernard, upravnik, Vrtnarija in parkovna dejavnost, Kmetijsko živilski kombinat Kranj, TOZD Kmetijstvo, DE Vrtnarija;
Stanc Bernard, samostojni konstruktor orodja, Iskra, Združeno podjetje Kranj, Elektromehanika Kranj;
Vinko Bešter, vodja proizvodnega okoliša, Kmetijska zadruga Škofja Loka, PO Poljane;
Milan Bevk, strojni ključavničar, Gozdno industrijsko podjetje Kranj, lesnoindustrijski obrat Škofja Loka;
Jana Blaznik-Bizaj, administratorka, Regionalna zdravstvena skupnost Kranj;
Marija B o l.t e z , analitik, Regionalna zdravstvena skupnost Kranj;
Adolf B o n e e 1 j, referent za naborne in vojaške zadeve. Skupščina občine Tržič;
Nikica Boži novi č, upokojenec, Golnik 6*7;
Filip Bradeško, upokojenec, Kranj, Kidričeva 27,
Zofka B r a n i s e 1 j upokojenka, Škofja Loka, Partizanska 18;
Jože B u f o 1 i n , direktor TOZD Prodaje na drobno, Merkur, Kranj;
Henrik C i g 1 i č , upokojenec, Olševck 23/b, Preddvor;
Janja Cizej, progledovalka pletenin. Alpska modna industrija Almira, Radovljiva;
Franc Colja, kontrolor kvalitete izdelkov, Lesno industrijsko podjetje Bled, TOZD Tovarna Bled;
Marija Čarni, vodja glavne pisarne, Skupščina občine Jesenice;
Angela Cesnik, pregledovalka izšitega blaga, Tovarna Sukno, Zapuže, p. Radovljica:
Danijel C r v , vodja proizvodnje. Železarna Jesenice;
Milan C u f c r , prevzemni kontrolor za posebne izdelke, Sava, industrija gumijevih", usnjenih in kemičnih izdelkov Kranj;
Matevž Dagarin, nadzornik gradenj investicijskih objektov, OZD Lesnina, TOZD Pristan, Ljubljana;
Alojz Debelak, merilec II, Iskra, Združeno podjetje Kranj, Elektromehanika TOZD Stikala, Kranj;
Konrad Deri in k, sociolog. Občinski sindikalni svet Kranj;
Blaž Dolenc, vodja elektrodistribucije. Tovarna pohištva Alples, Železniki;
Danica Dolenc, vodja komercialno računskega sektorja, CP Glas, Kranj;
Vera Dolenc, upokojenka, Škofja Loka, Novi svet 10:
Marija Dolinar, fakturistka. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič;
Sašo Dolinar; asistent elektro vzdrževanja, Železarna Jesenice;
Janez Dolžan, agronom, Kmetijsko živilski kombinat Kranj, TOZD Kooperacija Radovljica;
Stanislav Draksler, vodja preventivnega vzdrževanja. Iskra, Združeno podjetje Kranj, Elektromehanika Kranj, TOZD Merilne naprave;
Marjan Drolc, obračunovalec stojnin, Železarna Jesenice;
Valentin Erjavšck, vodja oddelka za kooperacije in metalurško menjavo. Železarna Jesenice;
Iztok F e d e r 1, vodja delovne skupnosti strokovnih služb, Železarna Jesenice;
Ivan F e r k o 1 j, vrtnar, Tovarna športnega orodja Elan, Begunje;
Bogomir Finžgar, prometni kontrolor, Podjetje za PTT promet Kranj;
Franc F o j k a r , ravnatelj, Osnovna šola Stanka Mlakarja, Šenčur;
Ljuba F o j k a r , referent za kadre, Kmetijsko živilski kombinat Kranj;
Mirko Galičič, tajnik komisije za ugotavljanje izvora premoženja, Skupščina občine Kranj;
Vinko Gartner, vodja vhodne kontrole, Iskra, Združeno podjetje Kranj, Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki;
Slavka G a s e r, prikrojevalka, Obrtno podjetje Kroj, Jesenice;
Anton Golčman, oddelkovodj a, Tovarna športnega orodja Elan, Begunje;
Janez Golob, kurjač, Sava, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Kranj, TOZD Energetika;
Marija G r u b i č , višji referent za statistiko, Zavod za socialno medicino in higieno Kranj;
Miroslav Hafner, cenilec škod industrijskih zavarovanj, Zavarovalnica Sava Kranj;
Bojan Horvat, požarni inšpektor, Skupščina občine Radovljica;
Stefan Horvat, sekretar častnega razsodišča Zveze komunistov Slovenije;
Peter Ilič, delovodja strojnega parka, Splošno gradbeno podjetje Projekt, Kranj;
Silvester Jager, kriminalist, UJV Kranj;
Eleonora Jaklič, analitik dela in časa Bombažna predilnica in tklanica Tržič ;,
Jože Janša, delovodja modelarne, Tovarna športnega orodja Elan, Begunje;
Valentin J e kler, odpremnik pločevine, Železarna Jesenice.
Alojz Jošt, elektromonter, OZP Elektro Kranj;
Ignac Juvan, strugar v strojnih delavnicah, Železarna Jesenice;
Alojz Kalinšek, referent za urejanje zemljišč, Kmetijsko živilski kombinat Kranj;
Medat K a r a m e t, rezalec jekla, Tovarna kos in srpov Tržič;
Marija Karo, finančno tehnični administrator. Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, Tržič;
Aleksander Kavčič, obratovodja, Železarna Jesenice;
Vili Kavčič, upokojenec, Žiri 66;
Franc Kern, tehnični vodja, TOZD Obrt, Komunalni servis Kranj;
Marija Kersnik, razredna učiteljica, Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja, Bled;
Vera Klančar, gospodinja, Kranj, Kidričeva 33,
Valentin Klemenčič, samostojni organizator, Sava, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, Kranj;
Franc Kljun, upokojenec, Kranj, Ručigajeva 22/d;
Milan Kocjan, mojster izmene, OZD Exoterm, Kranj;
Rinn Kokalj, vodja pisarne, Skupnost gorenjskih občin Kranj;
Slavka Kopač, upokojenka, Kranj, Kidričeva
Anton Korošec, višji strokovni sodelavec za carinske prekrške, Carinarnica Jesenice;
Jože Košir, vodja linije elektronskih vtičnih enot, Iskra, Združeno podjetje Kranj, Elektromehanika Kranj;
Janko K o š ni k , samostojni tehnolog, Iskra, Združeno podjetje Kranj, Elektromehanika Kranj;
Janez Kovačič, vodja mizarske delavnice, Lesno industrijsko podjetje Bled, TOZD Tomaž Godec, Bohinjska Bistrica;
Branko Kozamernik, geometer, Gozdno gospodarstvo Kranj;
Marja Kraljič, poklicna svetovalka-, Skupnost za zaposlovanje Kranj;
Nande Kramar, tehnični modelir, Tovarna obutve Peko, Tržič;
Janez Kristan, pravni referent, Iskra, Združeno podjetje Kranj, Elektromehanika Kranj;
Janez Kristan, upokojenec, Volaka 10, p. Gorenja vas nad Škofjo Loko;
Mijo K r i z m a n i ć , vodja varnostne službe, OZD Tekstilindus, Kranj;
Nada Križnar, medicinska sestra, Zdravstveni dom Jesenice;
Franc Langus, predmetni učitelj, Osnovna šola Žirovnica;
Rado Lotrič, delavec v službi varstva pri delu, Tovarna pohištva Alples, Železniki;
Rudi L u š i n a , merilec lesa. Gozdno gospodarstvo Bled;
Anton Maček, upokojenec, Škofja Loka, Tavčarjeva 9;	j
Anton M a r č u n , vodja komerciale, Gorenjska oblačila Kranj;
Leopold Markelj, upokojenec, Železniki, Log
22;
Slavko Markelj, vodja odpreme, Železarna Jesenice;
Alojz Mar kun, gradbeni delovodja, Komunalno obrtno in gradbeno podjetje Kranj;
Slavka Megliči referent za potna dovoljenja, Skupščina občine Radovljica;
Danica Mešič, poklicni svetovalec, Skupnost za zaposlovanje Kranj;
Olga Mežek, konfekcijski kontrolor, Oblačila Novost, Tržič;
Slavka Miklavčič, upokojenka, Kranj, Kebetova 2;
Janez Možina, poslovodja, Kmetijska zadruga Škofja Loka;
Anton Naglič, čevljar, Tovarna obutve Alpina,
Žiri:
Roman Nahtigal, referent za informiranje, Kemična industrija DONIT, Medvode;
Franc Novak, samostojni konstruktor, iskra, Združeno podjetje Kranj. Elektromehanika, Kranj;
Janez Osojnik, pravni svetovalec, Elektro-Go-renjska. Kranj:
Franc P a p 1 e r , revizor, Regionalna zdravstvena skupnost Kranj;
Vinko Pfajfar, poslovodja, Čevljarna Ratitovec, Železniki;
Zdenka Piskernik, vodja finančno računskega sektorja. Veletrgovina Živila, Kranj;
Vili Planinšek, vodja kalkulacije in normiranja, Iskra. Združeno podjetje Kranj, Elektromehanika Kranj;
Jože Platiša, organizator dela, TOZD Veletrgovine Živila. Kranj;
Vera Por, komercialni referent. Trgovsko podjetje Elita, Kranj;
Franc Porenta, upokojenec, Tržič, Pristava 69;
Jože Podobnik, tehnični sodelavec, Limnološka postaja Bled;
Helena Podržaj, obratovodja izšivalnice, Tovarna Sukno, Zapuže, p. Radovljica;
Miloš Potočnik, referent materialne službe, Splošno gradbeno podjetje Sava, Jesenice;
Viktor Potočnik, vodja kontrole, Iskra, Združeno podjetje Kranj, Tovarna Elektromotorjev Železniki;
Ivan Pristov, referent za narodno obrambo, Splošno gradbeno podjetje Projekt, Kranj;
Tomo Prpič, upokojenec, Lesce, Vodnikova 2;
Olga Puhar, socialni delavec, Center za socialno delo Kranj;
Jožefa Puhar-Kranjc, vodja analitično statistične službe, Skupnost za zaposlovanje Kranj;
Lojze Rakovec, ravnatelj, Dijaški dom Kranj;
Mihael R a u t e r , vodja splošnega sektorja, Komunalno obrtno in gradbeno podjetje Kranj;
Uroš Ravnikar, samostojni operativni tehnik. Sava, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Kranj;
Jakob Repe, vodja študija dela, Lesno industrijsko podjetje Bled;
Edvard Resman, vodja splošne kadrovske službe, Gorenjska oblačila Kranj;
Stane Rev, dninski asistent, Železarna Jesenicfe;
Janez Ribnikar, ravnatelj, Osnovna šola Ko-krškega odreda, Križe;
Marjan Robas, referent za investicije podjetja, Iskra, Združeno podjetje Kranj, Elektromehanika Kranj;
Tone Roblek, vodja stanovanjskega oddelka Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj;
Vlado Rozman, vodja izrednih učencev milični-ške šole, Šolski center RSNZ, Miličniška šola Ljubljana.
Ivan Rupnik, čevljar Tovarna obutve Alpina, Žiri;
Franc Sedej, strojni ključavničar — strugar, Tovarna vijakov Plamen, Kropa;
Leopold Slabe, preddelavec, Tovarna obutve Peko, Tržič;
Andrej Smolej, upokojenec, Kranj, Oprešniko-va 15;
Feliks Smolej, mojster, Tovarna obutve Planika, Kranj;
Božidar Sotlar, kadrovik, Železarna Jesenice:
Ladislav Srečnik, organizator operativne priprave dela. Združena lesna industrija Tržič;
Janez Strgar, direktor. Kreda, Bled;
Franc Stržinar, upokojenec. Koritno 36, Bled
Davorin Šeruga, izmenski delovodja, Sava. industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Kranj;
Radoslav Sesek, tehnolog, Loške tovarne hladilnikov Škofja Loka;
Martin Škulj, skupinovodja, Železarna Jesenice-
Janez Šlibar, vodja oddelka za tekstilno blago. Posrednik, Ljubljana:
Ljudmila Šmid, vodja splošnega sektorja, Industrija pohištva Alples, Železniki;
Janez Solar, skladiščnik, Tovarna verig ;Lesce:
Janez Šolar, referent za energetiko, Industrija pohištva Alples, Železniki;
Ivan Š o r n , upokojenec, Jesenice, Cesta Toneta Tomšiča 40;
Janko Štajnbaher, strokovno politični delavec, kabinet Edvarda Kardelja, CK ZKS;
Donat Š t i b e 1 j , inšpektor PTT prometa, Podjetje za PTT promet, Kranj;
Maks Štromajer, referent za izvoz, Industrija bombažnih izdelkov Kranj;
Janez Tavčar, samostojni obrtnik, Škofja Loka, Grenc 23;
Zvonka Terseglav, prodajalka, Trgovsko in proizvodno podjetje Zarja, Jesenice;
Viktor Tišler, upokojenec, Kranj, Drolčevo naselje 39;
Pavel Tolar, predsednik poslovno kolegijskega organa SOZD, Gozdno lesno gospodarstvo Gorenjske, Bled;
Nevenka T r b o v i č . šef oddelka splošnih poslov. Ljubljanska banka, podružnica Kranj;
Albina Tušar, vodja centra za sociologijo, Železarna Jesenice;
Franc Vovk, konstruktor orodja, Tovarna verig Lesce;
Pavla Zajc, upokojenka, Bled, Kajuhova 12;
Franc Zadnikar gozdni delavec, Gozdno gospodarstvo Bled, TOZD Gozdarstvo, Preddvor;
Peter Zaplotnik, upokojenec, Tržič, Pristava 38;
Alojz Zupan, socialni delavec, Splošno gradbeno podjetje Projekt, Kranj;
Ernest Zupan, strojnik vcdikarne, Železarna Jesenice;
Jože Zupančič, vodja barvarne. Industrija bombažnih izdelkov IBI Kranj;
Nataša Zalar, delavka, Iskra, Združeno podjetje Kranj. Elektromehanika Kranj;
Ivan Zen, upokojenec Jesenice, Cesta Maršala Tita 87;
Jože Z u g i č , modelir in kreator ženske obutve, Tovarna obutve Peko, Tržič.
St. 111-12/76
Ljubljana, dne 28. aprila 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
525.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v sestavi predsednika dr. Jožeta Brileja in sodnikov dr- Viktorja Damjana, dr. Josipa Globovnika. Marjana Jenka, Rika Kolenca, Tineta Remškarja, Franca Simoniča in dr. Majde Strobl v postopku za oceno ustavnosti nekaterih določb 236. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji fUradni list SRS. št. 1/73 in 37/74) ter 2. in 6. člena sklepa o ustanovitvi in delovnem področju službe skupnosti pokojninskega in invalidkega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 19/75) na podlagi javne obravnave dne 15/4-1976
sklenilo:
I.	Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji se določi rok šestih mesecev od dneva prejema tega sklepa, v katerem lahko sama odpravi neustavnost določb:
a) prvega, drugega in četrtega odstavka 236. čle-na statuta skupnosti,
b) prvega odstavka 2. člena 6. točke prve alinee, 3. točke druge alinee ter 3. in 4. točke tretje alinee 6. člena sklepa o ustanovitvi in delovnem področju službe skupnosti, kolikor pooblaščajo za odločanje o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja strokovno službo.
II. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Obrazložitev
1.	Po določbah prvega, drugega in četrtega odstavka 236. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) in po določbah prvega odstavka 2. člena, 6. točke prve alinee, 3. točke druge alinee ter 3. in 4. točke tretje alinee 6. člena sklepa o ustanovitvi in delovnem področju službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 19/75) odloča o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja strokovna služba skupnosti in sicer v podružnici oziroma izpostavi na prvi stopnji in v centrali na drugi stopnji. Izjema so pravice, ki jih uveljavljajo zavarovane osebe po mednarodnih pogodbah, o teh odloča na prvi stopnji strokovna služba skupnosti v centrali, na drugi stopnji pa odloča o njih izvršilni odbor skupščine skupnosti po tretjem odstavku 236. člena in 6. točki 277; člena statuta.
Na podlagi 53 in 63. člena ustave SR Slovenije je bil dne 3/12-1974 sklenjen samoupravni sporazum o samoupravni organizaciji in nalogah skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Na podlagi tega samoupravnega sporazuma je skupščina skupnosti sprejela sklep o spremembah in dopolnitvah statuta skupnosti (Uradni list SRS, št. 37/74), s katerim je spremenila in dopolnila določbe desetega dela statuta, ki urejajo organizacijo in naloge skupnosti, njenih organov in strokovne službe. Organizacijo in delovno področje strokovne službe je podrobneje določila s prečiščenim besedilom sklepa o ustanovitvi in delovnem področju službe skupnosti (Uradni list SRS, št. 19/75).
Določbe 236. člena statuta niso bile spremenjene. Po določbah spremenjenega in dopolnjenega desetega dela statuta ter prečiščenega besedila sklepa o ustanovitvi in delovnem področju službe skupnosti so pristojnosti, ki so določene v 236. členu statuta, prenošene od prejšnje direkcije skupnosti in direktorja direkcije na centralo strokovne službe in generalnega sekretarja skupnosti oziroma od prejšnjega izvršilnega odbora zbora delegacij na izvršilni odbor skupščine skupnosti.
2.	Ustavno sodišče je začelo postopek za oceno ustavnosti teh določb, ker je menilo, da je treba oceniti, ali so te določbe, kolikor pooblaščajo za stvarno in neposredno odločanje o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja strokovno službo skupnosti, v skladu s 3. odstavkom 32. člena ustave SR Slovenije, po katerem se na delovne skupnosti, ki opravljajo dela za samoupravne interesne skupnosti, ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti samoupravnih interesnih skupnosti, za katere opravljajo dela.
V odgovoru na sklep ustavnega sodišča o začetku postopka in na javni obravnavi so predstavniki skupnosti pojasnili, da navedene določbe še niso bile usklajene z ustavo, ker jih je skupnost nameravala uskladiti v roku do 30. 6 1977 skladno s spremembami zako-
na o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter s predvideno novo ureditvijo sodnega varstva pravic zavarovancev pred posebnim sodiščem združenega dela.
Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54/72, 26/73 in 34/74) odločajo o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja organi skupnosti. Strokovna služba ni organ skupnosti, ki bi lahko odločal o teh pravicah. Uskladitev določb samoupravnih splošnih aktov skupnosti o organih, ki so pristojni za odločanje o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, z ustavo tudi ni odvisna od ureditve sodnega varstva pravic pred posebnim sodiščem združenega dela. Zato je ustavno sodišče po 21.' členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije sklenilo, da določi skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja rok šestih mesecev od dneva prejema tega sklepa, v katerem lahko sama odpravi neustavnost navedenih določb, kolikor pooblaščajo za stvarno in neposredno odločanje o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja strokovno službo.
St. U I 17/76-11
Ljubljana, dne 21. aprila 1976.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
526.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je pod predsedstvom sodnika Tineta Remškarja, ki nadomešča predsednika ler sodnikov dr. Viktorja Damjana, dr. Josipa Globevnika, Rika Kolenca, Franca Simoniča, dr. Majde Strobl in Olge Vrabič, v postopku za oceno zakonitosti določb 135. člena in sedmega odstavka 140. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v delovni organizaciji »Avto-Kočevje«, po javni obravnavi dne 22. aprila 1976
odločilo:
Razveljavita se določbi 135. člena in sedmega odstavka 140 člena somupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v delovni organizaciji »Avto-Kočevje« z dne 28. februarja 1975, kolikor določata, da je ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu, ki ga v postopku zaradi ugotavljanja kršitve delovnih obveznosti izreče delavski svet na prvi stopnji, dokončen.
Obrazložitev
1.	Postopek za oceno zakonitosti določb' 135. člena in sedmega odstavka 140. člena navedenega samoupravnega sporazuma je začelo Sodišče združenega dela v Ljubljani. Ob reševanju spora zaradi prenehanja lastnosti delavca v delovni organizaciji »Avto-Kočevje« je bilo mnenja, da sta v nasprotju z določbo 61. člena takona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73) navedeni določbi samoupravnega sporazuma, po katerih sta ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu oziroma odločitev delavskega sveta, ki je izrečena na prvi stopnji, dokončna.
Samoupravni sporazum v prvem in drugem odstavku 135. člena določa, da v postopku zaradi kršitve delovne obveznosti izreka delavski svet odgovornim in drugim delavcem ukrep prenehanja lastnosti delavca v
združenem delu. Po določbi tretjega odstavka istega člena je ukrep, ki ga izreče odgovornemu delavcu delavski svet, dokončen. Po sedmem odstavku 140. člena je dokončna tudi odločitev, ki jo je na prvi stopnji sprejel delavski svet. S takima določbama, kol jih vsebujeta tretji odstavek 135. člena in sedmi odstavek 140. člena je samoupravni sporazum izključil pravico delavca, da Di ta uveljavil varstvo svoje pravice iz medsebojnih razmerij v združenem delu v svoji delovni organizaciji.
2.	Po ustavi SR Slovenije delavci svoje družbenoekonomske in druge pravice neposredno in enakopravno uresničujejo v temeljni organizaciji združenega dela (16. člen) in je vsakomur zajamčena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam organov, s katerimi ti odločajo o njegovi pravici ah na zakonu temelječem ipteresu (220. člen;. Ce deia\ ec ni zadovoljen i odločitvijo glede svoje pravice an obveznosti v temeljni organizaciji, ima pravico zahtevati preizkus te odločitve, to jv proti njej vložiti pritožbo ali drugo pravno sredstvo. Po določbi 61. člena zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu se mora v temeljni organizaciji združenega dela dokončno odločiti o zahtevi delavca in izvesti postopek za varstvo njegove pravice, če delavec misli, da je bila kršena njegova pravica iz dela. Te določbe zakona so obvezne narave in jih tudi v samoupravnem sporazumu ni mogoče spremeniti.
Iz povedanega torej izhaja, da sta določbi 135. člena in sedmega odstavka 140. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v delovni organizaciji »Avto-Kočevje« v nasprotju z ustavo in zakonom, zato je Ustavno sodišče SR Slovenije upoštevaje vse okoliščine po 23. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije odločilo, da na-"edeni določbi razveljavi.
St. U I 9/76-11
Ljubljana, dne 22. aprila 1976.
Nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije sodnik
Tine Remškar 1. r.
527.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je pod predsedstvom sodnika Tineta Remškarja, ki nadomešča predsednika ter sodnikov dr. Viktorja Damjana, dr. Josipa Globevnika, Rika Kolenca, Franca Simoniča, dr. Majde Strobl in Olge Vrabič, v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 214. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu IM V — TOZD Tovarna Podgorje Šentjernej, po javni obravnavi dne 22. aprila 1976
odločilo:
Razveljavi st določba 214. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu IMV — TOZD Tovarna Podgorje, Šentjernej, sklenjenega maja 1975, po kateri se šteje, da je delavec samovoljno prenehal z delom, če ga brez vzroka in opravičila ril na delo več kot tri delovne dni.
Obrazložitev
Sodišče združenega dela v Novem mestu je s svojim predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in
zakonitosti določbe 214. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu IMV — TOZD Tovarna Podgorje Šentjernej, po kateri se šteje, da je delavec samovoljno prenehal z delom tudi, če ga brez vzroka in opravičila ni na delo več kot tri delovne dni. Svoj predlog sodišče utemeljuje s tem, da taka določba ni v skladu s 65. členom republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
Po izvedenem pripravljalnem postopku in javni obravnavi je sodišče ugotovilo, da je z ustavo Socialistične republike Slovenije zajamčena svoboda dela in si vsakdo svobodno izbira poklic in zaposlitev (202. člen). V skladu s tem ustavnim načelom in položajem človeka v združenem delu velja pravilo, da delavcu lahko preneha lastnost delavca v združenem delu v temeljni organizaciji združenega dela takrat, kadar to sam želi, proti njegovi volji pa lahko delavcu preneha delo le pod pogoji in na način, kot ga določa zakon (201. člen ustave).
Zvezni zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni lisi SFRJ, št. 22/73) določa, da delavcu lahko preneha lastnost delavca v združenem delu, če izjavi, da ne želi delati v temeljni organizaciji združenega dela (53. člen). Po republiškem zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18/74) pa se šteje, da je delavec dal izjavo, da ne želi več delati v temeljni organizaciji združenega dela tudi v primeru, ko brez utemeljenega razloga preneha prihajati na delo, »iz okoliščin, določenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih pa se da nedvoumno ugotoviti, da ne želi več delati v temeljni organizaciji združenega dela« (65. člen).
Določba 214. člena samoupravnega sporazuma, po kateri se šteje, da je delavec samovoljno prenehal z delom, če ga brez vzroka in opravičila ni na delo več kot tri dni, je v neskladju z navedenim ustavnim položajem delavca v združenem delu in z določbo 65. člena republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, po kateri je treba v samoupravnem sporazumu navesti take okoliščine, da bo na njihovi podlagi možno nedvoumno ugotoviti delavčevo voljo, da ne želi več delati v temeljni organizaciji združenega dela. Takšen zaključek in s tem tudi ugotovitev, da je prenehala lastnost delavca po delavčevi volji, pa sama po sebi ne izhaja iz golega dejstva, da delavca ni na delo brez opravičila več kot tri dni, pa četudi je taka domneva vključena v samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Pač pa bi primer takšnega izostanka delavca lahko ob določenih pogojih predstavljal takšno hujšo kršitev delovnih dolžnosti, za katero bi bil v ustreznem samoupravnem splošnem aktu predpisan ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu.
Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče, upoštevajoč vse okoliščine iz 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije, odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
St. U I 7/76-16
Ljubljana, dne 22. aprila 1976.
Nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije sodnik
Tine Remškar 1. r.
528.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je pod predsedstvom sodnika Tineta Remškar j a, ki nadomešča predsednika ter sodnikov dr. Viktorja Damjana, dr. Josipa Globevnika, Rika Kolenca, Franca Simoniča, dr. Majde S trobi in Olge Vrabič, v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter nadomestil in materialnih izdatkov, in 161. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu DO »Gostol« Nova Gorica, po javni obravnavi dne 22. aprila 1976
odločilo:
Razveljavita se:
—	pravilnik o delitvi dohodka in osebnih dohod-kov ter nadomestil in materialnih izdatkov DO »Gostol« Nova Gorica, ki ga je sprejel delavski svet podjetja dne 26. marca 1973;
—	161. člen samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu DO »Gostol« Nova Gorica iz leta 1974.
Obrazložitev
Sodišče združenega dela Nova Gorica je s svojim predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 20. člena pravilnika o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter nadomestil in materialnih izdatkov DO »Gostol« Nova Gorica. Navedena določba, po mnenju predlagatelja, nima podrobnejših meril za objektivno Ocenjevanje uspešnosti dela, ocenjevanje pa prepušča individualnim osebam, kar omogoča delitev sredstev za uspešnost dela po subjektivnih kriterijih.
V pripravljalnem postopku glede 20. člena pravilnika pa je ustavno sodišče samo začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter nadomestil in' materialnih izdatkov v celoti. Tega je namreč sprejel delavski svet podjetja dne 26. marca 1973, medtem ko po ustavi in zakonu delitev dohodka in osebnih dohodkov urejajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela s samoupravnim sporazumom.
Ustavno sodišče je samo začelo postopek tudi za oceno 161. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu DO »Gostol«, ker za sklenitev samoupravnega sporazuma določa drugačen način sprejemanja, kot je predpisan v 5. členu zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
Po izvedenem pripravljalnem postopku in javni obravnavi je ustavno sodišče ugotovilo, da so z obravnavanim pravilnikom kršene določbe 16., 21., 22. in 23. člena ustave SR Slovenije, določbe 1. in 4. člena zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter določbe 1. in 41. člena republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci. Po teh določbah pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij, med njimi tudi pravice in obveznosti v zvezi s pridobivanjem in delitvijo dohodka ter osebnih dohodkov, urejajo in uresničujejo delavci neposredno in enakopravno v temeljni organizaciji združenega dela s samoupravnim sporazumom v skladu z družbenim dogovorom in zakonom.
Ustavno sodišče je predvsem ugotovilo, da je bil samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delsv-
cev sprejet v vseh temeljnih organizacijah združenega dela delovne organizacije »Gostol«. Hkrati pa je ugotovilo. da je 161. člen tega samoupravnega sporazuma, ki za sklenitev samoupravnega sporazuma določa dvotretjinsko večino delavcev podjetja, v nasprotju s 5. členom zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, po katerem je samoupravni sporazum sklenjen, kadar dve tretjini vseh delavcev temeljne organizacije združenega dela pismeno izjavita, da se strinjata z njim,
Iz navedenih razlogov, upoštevajoč vse okoliščine iz 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije, je ustavno sodišče odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
St. U I 1/76-15
Ljubljana, dne 22 aprila 1976.
Nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Sloveniji sodnik
Tine Remškar 1. r,
529.
Na podlagi prvega odstavka 7. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-473/74) v zvezi s 30. členom zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22-310/73) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
UREDBO
o delih, na katera ul mogoče razporejati žensk
1.	člen	v
jjeiavei v lemejjiii in drugi organizaciji združenega dela pri urejanju in izboljševanju delovnih in življenjskih razmer za vse delavce skrbijo tudi za zagotavljanje posebnega varstva žensk pri delu, ki ga terja njihova funkcija materinstva.
Zenske morajo biti varovane pred rlziki, ki so v zvezi z njihovim delom in poklicem, na enakih osnovah in po istih določbah kot moški.
Posebni varstveni ukrepi za ženske so utemeljeni le za tiste vrste del, za katera je ugotovljeno, da lahko škodljivo vplivajo na njihovo funkcijo materinstva.
2.	člen
Ta uredba določa težka telesna dela in druga dela, ki škodljivo in s povečano nevarnostjo vplivajo no zdravje in življenje ženske.
3.	člen
Delavci v temeljni in drugi organizaciji združenega dela so dolžni stalno preverjati razloge, iz katerih ženske ne smejo delati na določenih delih oziroma delovnih mestih, ter v skladu z znanstvenim in tehničnim napredkom občasno spreminjati sprejete varstvene ukrepe.
4.	člen
Dela, na katera se ne smejo razporejati nosečnice, so zlasti: dela, pri katerih prihaja do stalnega in močnejšega stresanja telesa in daljšega pritiska no telo, dela s strupenimi in zdravju škodljivimi snovmi, dela, ki so škodljiva glede na ekološke razmere, dela. pri katerih je treba dvigati in prenašati težka bremena nad 7 kg, in druga dela, za katera se v temeljni in drugi organizaciji združenega dela v skladu z 10 členom te uredbe ugotovi, da so nevarna za zdravje nosečnic.
Nosečnice po dopolnjenem četrtem mesecu nosečnosti se ne smejo razporediti zlasti na dela, ki se opravljajo v prisiljenom oziroma stoječem položaju telesa, dela na strojih, ki se poganjajo z nogo, in druga dela, za katera se v temeljni in drugi organizaciji združenega dela v skladu z 10. členom te uredbe ugotovi, da so nevarna za zdravje nosečnic.
5.	člen
Z viri ionizirajočih sevanj i?e smejo delati ženske med nosečnostjo. Zenske, ki dojijo, ne smejo delati z odprtimi viri sevanj.
6.	člen .
Za posebno težka telesna dela se štejejo tista dela, pri katerih so dinamične ali statične obremenitve telesu tolikšne, da že po kratkem času pride do utrujenosti telesa, ki škodljivo vpliva na žensko in na njeno funkcijo materinstva,
Kaj se šteje za dinamične ali statične obremenitve telesa, se določi s predpisom o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev.
Za posebno težka telesna dela se štejejo zlasti: podzemeljska telesna dela v rudnikih, globoko kopanje in globinsko vrtanje, neposredno valjanje kovin v valjarnah, impregniranje pragov, delo s kakršnokoli vrsto pnevmatičnih ročnih strojev, ki povzročajo močnejše stresanje telesa, stalno nošenje in dviganje velikih bremen na ravnem in trdem svetu in manjših bremen navkreber ter druga dela, za katera se v temeljni in drugi organizaciji združenega dela v skladu z 10. členom te uredbe ugotovi, da škodljivo vplivajo na funkcijo materinstva.
7.	člen
Za zdravju škodljiva dela se štejejo: dela s strupenimi in zdravju škodljivimi snovmi, kot npr. delo z živim srebrom ali svincem ali njunimi spojinami, delo v kesonih in delo, ki se opravlja s potapljanjem, delo pri samih visokih kupolnih, šahtnih, Siemens-Martino-vih, električnih in drugih pečeh za taljenje kovin, čiščenje kanalov, izlivov in praznjenje greznic s fekalijami, neposredno spremljanje fermentacljskega postopka v fermentacijskih komorah pri žganju in parjenju plesnivega tobaka in podobno.
Za nevarna dela se štejejo zlasti: zidanje, popravljanje In čiščenje tovarniških dimnikov in podobno.
8.	člen
Na podzemeljskih delih v rudnikih smejo biti izjemoma zaposlene ženske:
1.	ki »o na vodilnem položaju in neposredno ne opravljajo proizvodnega dela;
2.	ki so zaposlene v zdravstvenih in socialnih službah;
3.	ki morajo prebiti določeno dobo v podzemeljskih delih rudnika zaradi strokovnega izobraževanja ali izpopolnjevanja;
4.	ki so zaradi izrednih razmer poklicane na delo v rudnik, da tam opravljajo delo, ki ni telesno delo
9.	člen
Pristojni organ inšpekcije dela lahko dovoli zaposlitev oziroma razporeditev žensk na dela, določena po tej uredbi, če je v temeljni in drugi organizaciji združenega dela Izvedena mehanizacijo, avtomatizacija in her-metizacija delovnega procesa in so s takimi ukrepi škodljivi vplivi odvrnjeni.
10.	člen
Delavci v temeljni in drugi organizaciji združenega dela določijo v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ali v posebnem samoupravnem sporazumu o varstvu pri delu tista dela, ki jih ženske ne smejo opravljati.
Katera dela oziroma delovna mesta so v temeljni in drugi organizaciji združenega dela takšna, da jih ženske ne smejo opravljati, poprej ugotavljajo sporazumno pristojni inšpekcijski organi (inšpekcija dela, sanitarna inšpekcija itd.) in služba medicine dela na podlagi analiz in zdravstvenih ocen del oziroma delovnih mest v skladu s pravilnikom o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev (Uradni list SRS, št, 33-227/71) in v skladu z zakonom o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32-391/74), upoštevajoč strokovna stališča in ugotovitve inštituta za medicino dela, športa in prometa kliničnega centra v Ljubljani ter drugih ustreznih strokovnih organizacij.
11.	člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi " Uradnem listu SRS.
St. 180-5/76
Ljubljana, dne 8. aprila 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične renublike Slovenije
Predsednik Andrej Marinc 1. r.
530.
Na podlagi druge in tretje alinee prvega odstavka 35. člena zakona o varstvu zraka (Uradni list SRS. št. 13-594/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o normativih za skupno dovoljeno in za kritično koncentracijo škodljivih primesi v zraku
1.	člen
' S tem odlokom se določajo normativi za skupno dovoljene koncentracije posameznih škodljivih primesi v zraku (dovoljena imisija) in za kritične koncentracije škodljivih primesi v zraku (kritična imisija) za spodnje plasti zunanje atmosfere.
2.	člen
Dovoljena koncentracija škodljivih primesi v zraku je tista maksimalna koncentracija posamezne škodljive snovi (maksimalna imisijska koncentracija — MIK) v spodnjih plasteh atmosfere, ki pri sedanjih izkušnjah ni škodljiva za zdravje in počutje človeka in nima škodljivih učinkov na rastlinstvo in živalstvo na določenem mestu v določenem času.
Dnevna kritična koncentracija (MIKd) tn polurna kritična koncentracija (MIKt) škodljivih primesi v zraku je vrednost, ki sc v kladu z zakonom o varstvu zraka (Uradni list SRS št. 13-594/75) uporablja za razdelitev SR Slovenije v območja po stopnjah onesnaženosti in za uveljavljanje izrednih ukrepov.
3.	člen
Koncentracija škodljivih primesi v zraku se glede na njeno spreminjanje označuje s poprečno vrednostjo v določenih časovnih intervalih, izraženo v mg/m80 (pri temperaturi O" C in zračnem pritisku 1013 milibarov).
Za škodljive primesi se praviloma izraža maksimalna koncentracija s poprečno 24-urno koncentracijo (MIKd) in s poprečno polurno koncentracijo (MIKt).
Pri prahu (velikost delcev večja od 10 mikronov) se izraža koncentracija prahu v zraku tudi kot prašna usedlina v g/m8 mesec.
4.	člen
Tri in poikratna številčna Vrednost MIKd ali MIKt za SO* in za dim, saje ter prah (velikost delcev pod 10 mikronov) predstavlja kritično koncentracijo škodljivih primesi v zraku.
Za maksimalne imisijske koncentracije škodljivih primesi v zraku se po določbah tega odloka določajo:
MIK v mg/m'^
Z®tp'	Snov		poprečna 24 urna (MIKd)	poprečna 1/2 urna (MIKt)
1.	Cinkov oksid ZnO	0,2	0,5
2.	Dim. saje, prah (vel. delcev pod 10 mikronov)	0,15	
3.	Dušikov monoksid NO	0,2	0,6
4.	Dušikov dioksid NO,	0,1	0,3
5.	Vodikov tluroid HF	0,005	0,02
6.	Klor Cl«	0,1	0,3
7.	Vodikov klorid HC1	O,!	0,2
8.	Ogljikov monoksid CO	10	30
9.	Svingc Pb	0,003	—
10.	Železov oksid	1	—
11.	Žveplov dioksid SO*	0,3	1 X v 3 urah 0,75
12.	Vodikov sulfid H«S	0,05	1 X v 8 urah 0,1 MIK v g/m8 mesec
13.	Prašna usedlina prah	za stanovanjska naselja	
(delci večji od	za mešana industrijsko-
10 mikronov)	stanovanjska naselja 10
za industrijske cone 15
Za škodljive snovi, za katere maksimalne Imisijske Koncentracije po prejšnjem odstavku niso predpisane, določi pristojna sanitarna inšpekcija maksimalne imisijske koncentracije po predlogu pooblaščenih strokovnih organizacij in zavodov za nadzor in spremljanje vplivov onesnaženosti zraka iz 17. člena zakona o varstvu zraka.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-21/76
Ljubljana, dne 12 marca 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Andrej Marine 1. r.
531.
Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o dodatku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne (Uradni list SRS, št. 28-215/69 in št. 20-171/73) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o določitvi osnove za priznavanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne v letu 1976
I
Osnova za priznavanje republiškega dodatka za borce v letu 1976 znaša 3789 dinarjev.
II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 59-2/64
Ljubljana, dne 15. aprila 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
\ndrej Marinc 1. r.
532.
Na podlagi 7. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-473/74) in v zvezi z 38. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54-399/72, št. 26-242/73 in št. 34-411/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o določitvi najnižje pokojninske osnove pri odmeri pokojnin borcev narodnoosvobodilne vojne ter o določitvi najnižjih pokojninskih prejemkov imetnikov »Partizanske spomenice 1941«, španskih borcev in odlikovancev v redom narodnega heroja v letu 1976
I
Najnižja pokojninska osnova za odmero pokojnin borcev narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 v letu 1976 znaša 3521 dinarjev.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za udeležence španske državljanske vojne (v nadaljnjem besedilu: španski borci) in za udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije — jugoslovanske državljane (45. in 46. člen zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Uradni list SFRJ, št. 35-343/72) ter za odlikovance z redom narodnega heroja.
II
Imetnikom »Partizanske spomenice 1941«, ki jim je bila pokojnina z zveznim pokojninskim dodatkom po 9. in 10. členu zakona o temeljnih pravicah imetnikov »Partizanske spomenice 1941« (Uradni list SFRJ, št. 67-629/72) odmerjena v nižjem znesku kot 3521 dinarjev, se prizna republiški pokojninski dodatek v višini 100-odstotne razlike med seštevkom pokojnine in zveznega pokojninskega.dodatka ter zneskom 3521 dinarjev.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za španske borce in za odlikovance z redom narodnega heroja, ki jim je bila pokojnina z zveznim pokojninskim dodatkom odmerjena po 10 in 11. členu zakona o temeljnih
pravicah borcev španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936-1939 (Uradni list SFRJ, št. 67-633/72) oziroma po 10 a in 10 b členu zakona o temeljnih pravicah odlikovancev z redom narodnega heroja (Uradni list SFRJ, št. 67-630/72 in št. 21-320/74)
III
_ Po določbah I. in II. točke tega odloka se pokojninski prejemki določijo tudi imetnikom »Partizanske spomenice 1941«, španskim borcem in odlikovancem z redom narodnega heroja, ki se upokojijo po 1. januarju 1976, če je to zanje ugodnejše.
IV
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu SRS.
St. 191-,14/69
Ljubljana, dne 15. aprila 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Andrej Marinc 1. r.
533.
Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o borcih za severno mejo v letih 1918 in 1919 in o slovenskih vojnih dobrovoljcih iz vojn 1912 do 1918 (Uradni list SRS, št. 51-294/71 in št. 19-165/73) Izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o določitvi višine nadomestila za stroške letnega dopusta borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919 ter slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912 do 1918 v letu 1976
I
Nadomestilo za stroške letnega dopusta za borce za severno mejo v letih 1918 in 1919 ter za slovenske vojne dobrovoljce iz vojn 1912 do 1918 znaša v 1976. letu 1348 dinarjev.
>	II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 59-14/65
Ljubljana, dne 15. aprila 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Andrej Marinc 1. r.
534.
Na podlagi prvega in tretjega odstavka 9 b člena zakona o pomoči družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi (Uradni list SRS, št. 42-222/66 in št. 7-85/72) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o uskladitvi denarne pomoči družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi, v letu 1976 z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov
I
Denarna pomoč, ki jo prejemajo upravičenci po 6. členu zakona o pomoči družinskim članom, katerih
hranilec je v obvezni vojaški sPužbi (Uradni list SRS, št. 42-222/66 in št. 7-85/72), se v letu 1976 uskladi z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov tako, da se poveča za 26 °/o.
Denarna pomoč družinskim članom, katerih hranilec je v obveizni vojaški službi, znaša mesečno:
—	po 1. točki 6. člena zakona: 1320 dinarjev za enega družinskega člana in po 330 dinarjev za vsakega nadaljnjega družinskega člana;
—	po 2. točki 6. člena zakona: 878 dinarjev za enega družinskega člana in po 219 dinarjev za vsakega nadaljnjega družinskega člana;
—	po 3. točki 6. člena zakona: 549 dinarjev za enega družinskega člana in po 131 dinarjev za vsakega nadaljnjega družinskega člana.
n
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 554-2/66
Ljubljana dne 15. aprila 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
535.
Na podlagi drugega in tretjega odstavka 9b člena zakona o pomoči družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi (Uradni list SRS, št. 42-222/66 in št. 7-85/72) izdaja Izvršni' svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o uskladitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do denarne pomoči družinskim članom, katerih
hranilec je v obvezni vojaški službi, v letu 1976
I
Cenzus po 2. točki 6. člena zakona o pomoči družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi (Uradni list SRS, št. 42-222/66 in št. 7-85/72) znaša v letu 1976 za letni osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti 675 din, za druge dohodke pa 450 din mesečno na družinskega člana.
Cenzus po 3. točki 6. člena navedenega zakona znaša v letu 1976 za letni osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti 675 do 1350 din. za druge dohodke pa 450 do 675 din mesečno na družinskega člana.
II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 554-2/66
Ljubljana, dne 15. aprila 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Andrej Marinc 1. r.
536.
Na podlagi tretjega odstavka 20. člena zakona o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 37-267/68 in št. 51-293/71) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o uskladitvi osnovne denarne pomoči, dodatka za postrežbo in tujo pomoč ter dodatne denarne pomoči žrtvam fašističnega nasilja, civilnim žrtvam vojne, žrtvam vojnega materiala in njihovim družinskim članom v letu 1976 z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov
I	,	•
Osnovna denarna pomoč, dodatek za postrežbo in tujo pomoč ter dodatna denarna pomoč, ki jo prejemajo upravičenci po 5. členu zakona o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 37-267/68 in št. 51-293/71), se v letu 1976 uskladi z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov tško. da se poveča za 26 °/o.
Osnovna denarna pomoč znaša mesečno za upravi-
čence, ki imajo:	din
—	100-odstotno telesno okvaro	936
—	90-odstotno	telesno	okvaro	706
—	80-odstotno	telesno	okvaro	507
—	70-odstotno	telesno	okvaro	378
—	60-odstotno	telesno	okvaro	253
Dodatek za postrežbo in tujo pomoč znaša za upravičence 1521 dinarjev mesečno.
II
Znesek povečane dodatne denarne pomoči po tem odloku se zaokroži tako, da sc znesek 50 ali več par zaokroži na 1 dinar, znesek pod 50 par pa se ne upošteva.
III
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 554-1/65
Ljubljana, dne 15. aprila 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r.
537.
Na podlagi četrtega odstavka 20. člena zakona o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 37-267/68 in št. 51-293/71) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o uskladitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja
za pravico do dodatne denarne pomoči žrtvam fašističnega nasilja, civilnim žrtvam vojne In žrtvam vojnega materiala v letu 1976
I
Cenzus po četrtem odstavku 13. člena zakona o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, ci-
vilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 37-267/68 in št. 51-293/71) znaša v letu 1976 za letni osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti 650 din, za druge redne dohodke pa 420 din mesečno na družinskega člana.
II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 554-1/65
Ljubljana, dne 15. aprila 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
538.
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o najmanjšem osebnem dohodku (Uradni list SRS, št. 17/73 in 27/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o povečanju najmanjšega osebnega dohodka
za leto 1976
I
1.	člen
Najmanjši osebni dohodek, izračunan po 2. členu zakona o najmanjšem osebnem dohodku, se za leto 1976 poveča tako, da se k znesku, do katerega je delavec upravičen v sorazmerju z delovnim časom, prebitem na delu, doda znesek 200 din.
2.	člen
Dodatek iz prejšnjega člena se upravičencem izplačuje najdlje do 31. decembra 1976.
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1976 dalje.
St. 113-36/68
Ljubljana, dne 22. aprila 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
539.
V	skladu z zakonom o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji in skladno z re- k solucijo o skupni politiki ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letu 1976 in z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju Socialistične republike Slovenije ter neposrednih nalog v letu 1976 ter z odgovorom o izvajanju politike cen v letu 1976, so se Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ter izvršni sveti občinskih skupščin zedinili o izvajanju politike cen v letu 1976 in sklenili
DOGOVOR
o Izvajanju politike cen Izdelkov In storitev iz pristojnosti republike In občin v letu 1976
1.	člen
Da bi se izvajala politika cen, določena v resoluciji o skupni politiki ekonomskega in socialnega
razvoja Jugoslavije v letu 1976, v resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju Socialistične republike Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976 ter dogovoru o izvajanju politike cen v letu 1976, bodo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ter izvršni »veti občinskih skupščin v mejah svojih pravic, pooblastil in obveznosti nastopili z ukrepi, s katerimi bodo v letu 1976 zagotovili bistveno počasnejšo stopnjo rasti cen in življenjskih stroškov kot v letu 1975, v primerjavi december 1976 nasproti decembru 1975.
2.	člen
Izvršni svet Socialistične republike Slovenije in izvršni sveti občinskih skup/čin ter pristojni republiški in občinski organi za cene bodo zagotovili, da se bodo cene in življenjski stroški oblikovali skladno z dokumenti, navedenimi v 1. členu ter določili tega dogovora. V mejah svojih pravic, pooblastil in obveznosti bodo urejali razmere na trgu in skrbeli za boljšo preskrbo potrošniških središč s kmetijskimi pridelki in živili.
3.	člen
Pristojni republiški in občinski organi bodo v skladu s politiko stabilizacije z ustreznimi ukrepi onemogočili vsakršno neopravičeno povečanje cen. Prednost pri urejanju cen bodo dajali tistim izdelkom in storitvam, katerih cene so v nesorazmerju z ostalimi in ne zagotavljajo približno enakih pogojev v pridobivanju dohodkov. V skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki pri razvoju Socialistične republike Slovenije je treba tudi na področju družbenih služb voditi restriktivno politiko cen in skrbeti za racionalno porabo sredstev.
4.	člen
Pri izvajanju politike cen se bodo udeleženci tega dogovora zavzemali za vsebinsko izpopolnjene družbene dogovore in samoupravne sporazume ob čim večji udeležbi končnih porabnikov in organizacij potrošnikov. Tako preosnovani družbeni dogovori in samoupravni sporazumi ter neposredno vključevanje organizacij potrošnikov in neposrednih porabnikov v razreševanju problematike cen, bo močna opora za preprečevanje zapiranja trga in monopolnega oblikovanja cen.
Posebno pozornost bodo posvetili cenam osnovnih živil in storitev, pri čemer bodo pri izdelkih in storitvah, pomembnih za življenjske stroške, vodili aktivno in interventno politiko, ne da bi pri tem prezrli reproduktivno sposobnost ponudnikov teh živil in storitev.
Ne glede na obstoječo prakso, pristojni organi pri povečanju cen v letu 1976, ne bodo v cene vključevali zneska namenjenega za razvoj posamezne dejavnosti. Za kritje zneska, potrebnega za razvoj dejavnosti, bodo pristojni organi izdelali sistem financiranja, ki bo zagotovil usmerjeno in načrtno združevanje sredstev in dela porabnikov ter zainteresiranih organizacij in institucij.
Poskrbeli bodo, da se povečanje cen čimbolj enakomerno razporedi na vse leto s tem, da bodo upoštevali medsebojne odnose v cenah in razmere na trgu ter čas. ki je pretekel od zadnjega novečanja cen.
Pri uresničevanju politike cen v skladu s smotri dokumentov navedenih v 1. členu tega dogovora, bodo tesno sodelovali z Gospodarsko zbornico Slovenije in njenimi področnimi organi, da bi se zagotovili pogoji, v katerih bo združeno delo kar najneposredneje sode-
lovalo pri izvajanju sprejete in dogovorjene politike cen.
Pri tem bodo skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije vzpodbujali proces sporazumevanja in dogovarjanja organizacij združenega dela o cenah ter se zavzemali za uresničitev stabilizacijskih ciljev tako, da se bodo temeljne organizacije združenega dela aktivno vključile v borbo za počasnejšo rast cen, predvsem s povečano proizvodnjo in prometom, z znižanjem poslovnih stroškov, z racionalnejšo izrabo sredstev ipd.
S svojimi ukrepi bodo skupno z Gospodarsko zbornico Slovenije ustvarjali pogoje in se zavzemali za hitrejšo uresničitev povezovanja proizvodnje in trgovine, da bi ta v večjem obsegu oblikovala cene in ustvarjala svoj dohodek na ustavnih načelih.
Pospeševali bodo ustanavljanje organizacij potrošnikov na vseh ravneh, tako, da se bodo te lahko čim-prej vključevale tudi v razreševanje problematike cen ter v urejanje vseh tistih vprašanj tržišča, ki neposredno zadevajo končne porabnike-občane. V ta namen bo Republiški komite za tržišče in cene s pristojnimi družbenopolitičnimi organizacijami proučil in pripravil ustrezni dokument o vsebini in organizacijski obliki organizacije potrošnikov.
5.	člen
Pristojni republiški in občinski organi za cene bodo pri obravnavi predlogov za spremembo cen izdelkov in storitev, vključno s cenami na področju infrastrukture dolžni upoštevati tudi notranje ukrepe ponudnikov izdelkov in storitev za dosego kakovostnejšega gospodarjenja. V skladu s tem, bodo organizacije združenega dela v obrazložitev predloga za spremembo cen, vključile tudi pregled sprejetih .ukrepov za manjšo stopnjo rasti cen.
6.	člen
Pristojni republiški in občinski organi bodo zagotovili, da so bodo cene, ki se bodo oblikovale v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, oblikovale v skladu z veljavnimi predpisi o družbeni kontroli cen. s politiko določeno v obeh resolucijah o družbenoekonomskem razvoju, medrepubliškem dogovoru o izvajanju politike cen ter v skladu s tem dogovorom. Pristojni resorni organi pa bodo vzpodbujali samoupravne interesne skupnosti na področju gospodarskih dejavnosti, da bodo te zagotovile v procesu dogovarjanja enakopravnost vseh subjektov pri določanju politike cen in vplivov na oblikovanje cen, da bi tako znotraj samoupravnih interesnih skupnosti prišla do izraza skupna in integralna družbena stališča.
7.	člen
Pristojni republiški organi (sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, komite za energetiko, komite za promet in zveze, sekretariat za urbanizem, komite za zdravstveno in socialno varstvo, komite za vzgojo in izobraževanje) bodo poskrbeli, da se v sodelovanju z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi obstoječe družbene dogovore in samoupravne sporazume, ki določajo način oblikovanja cen, uskladi z letošnjo resolucijo in dogovorom o Izvajanju politike cen za leto 1976.
8.	člen
Republiški in občinski organi za cene bodo spremljali gibanje cen izdelkov in storitev, katerih cene se
oblikujejo po pogojih trga ter sprejemali ukrepe, da se bodo tudi cene teh izdelkov in storitev gibale v skladu s sprejeto in dogovorjeno politiko cen. V primerih, da bi cene teh izdelkov in storitev neopravičeno odstopale od sprejete in dogovorjene politike cen, bodo pristojnim organom predlagali ukrepe neposredne družbene kontrole cen,
9.	člen
Pristojni republiški in občinski organi, predvsem pa inšpekcijske službe, bodo odločno zatirali vse oblike zapiranja trga v krajevne in regionalne okvire, monopolizem in druge oblike krojenja enotnosti jugoslovanskega trga, ki bi nastale bodisi s politiko in ukrepi družbenopolitičnih skupnosti, ali pa z enostransko akcijo posameznih organizacij združenega dela s sporazumi in dogovori med več organizacijami združenega dela. Odločno bodo preprečevali In zatirali tudi pojave nelojalnega poslovanja, špekulacije, neupravičenega povečanja cen ter druge negativne pojave, ki povzročajo motnje na trgu.
10.	člen
Pristojni republiški in občinski organi bodo posebno pozornost posvetili funkciji in vplivu zveznih blagovnih rezerv in interventnega uvoza na preskrbo občanov. Vplivali bodo na trgovske organizacije združenega dela, da bodo ta v interesu boljše preskrbe potrošnikov sprejemala v prodajo tudi blago iz zveznih tržnih rezerv in iz interventnega uvoza.
Da bi se zagotovila boljša založenost trga tudi v izrednih razmerah, bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pripravil zakon in program o družbenih blagovnih rezervah, občinski Izvršni sveti pa bodo preučili in pripravili program družbenih blagovnih rezerv in sredstev na ravni občin.
11.	člen
Republiški komite za tržišče in cene in Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bosta skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije vzpodbujala proces materialnega razvoja in uresničevanja družbenoekonomskih odnosov opredeljenih v družbenih dogovorih za razvoj poslovnih skupnosti za posamezne skupine kmetijskih pridelkov, s Čimer bo zagotovljena boljša preskrba prebivalstva.
12.	člen
Da bi se na področju cen izdelkov in storitev iz republiške pristojnosti uresničile naloge iz obeh resolucij o družbenoekonomskem razvoju ter iz medrepubliškega dogpvora o Izvajanju politike cen v 1976 letu. podpisniki tega dogovora soglašajo, da je v okviru cen izdelkov in storitev iz republiške pristojnosti treba v letu 1976 dati prednost pri povečanju cen cenam električne energije, cenam železniškega potniškega pro-prometa ter nekaterim kmetijskim proizvodom.
Pristojni republiški organi si bodo prizadevali, da povečanje cen električne energije v povprečju ne bo preseglo 17,5'/o, s tem, da bo povečanje za gospodinjstva nižje, da bi tako vpliv teh cen na življenjske stroške bil čim nižji. Pri tem se računa, da na osnovi takšnega porasta cen in realiziranega programa notranjih ukrepov v elektrogospodarstvu In interesni skupnosti elektrogospodarstva na koncu leta 1976 ne bo potrebno s strani organizacij združenega dela pokrivati izgubo.
Cene železniškega potniškega prometa se bodo oblikovale po pogojih tržišča. Republiški komite za tržišče in cene bo ustrezni predpis pripravil v aprilu 1976.
13.	člen
Pri ostalih proizvodih in storitvah iz republiške pristojnosti bodo republiški organi za cene skrbeli, da bo splošna stopnja rasti teh cen nižja od lanske. To bodo uresničili tako, da bodo šteli za opravičeno' povečanje proizvajalčevih cen le cene tistih proizvodov in storitev, katerih cene so v izrazitem nesorazmerju z ostalimi. Le izjemoma bodo soglašali s povečanjem cen tistih izdelkov in storitev, katerih cene so bile lani povečane, ne dobo pa soglašali s povišanjem cen tistih proizvodov in storitev, ki so lani presegle povprečno rast cen proizvajalcev industrijskih proizvodov.
Skladno temu se splošna raven cen gradbenega materiala, eksploatacije gozdov, mlečnih izdelkov, krmil industrijskega izvora, ter RTV naročnin ne bo bistveno povečala. Možni bodo le nekateri premiki znotraj posameznih skupin in to pri tistih proizvodih in storitvah, katerih cene bi bile v nesorazmerju z drugimi cenami, kar bi nevzpodbudno vplivalo na proizvodnjo, povzročalo motnje v preskrbi ali pa slabšalo gospodarski položaj organizacij.
Na sedanji ravni bodo ostale cene dnevnikov, cestnega prometa, storitev avtobusnih postaj, luških storitev, veterinarskih storitev, obveznega zavarovanja motornih vozil, storitev službe družbenega knjigovodstva ter cene storitev v notranjem poštnem, telegrafskem in telefonskem prometu.
Cene izdelkov in storitev iz posameznih dejavnosti navedenih v 2. in 3. odstavku tega člena, se lahko povečajo, če med letom pride do ustreznega dogovora med republikami in pokrajinami, do pomembnejše rasti materialnih stroškov, ali pa do razmer, s katerimi se pri sklepanju tega dogovora ni računalo.
Republiški komite za tržišče in cene ter Republiški komite za vzgojo in izobraževanje bosta skupaj s pristojnimi organi in organizacijami za šolstvo in izobraževanje poskrbela, da se cene učbenikov v letu 1976 praviloma ne bodo povečale.
14.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo v mesecu aprilu 1976 sprejel predpis, s katerim bo določil način oblikovanja cen v trgovini na debelo_za izdelke, za katere je izvirno pristojna republika in za izdelke, za katere je pravica ukrepanja prenesena nanjo.
15.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se bo zavzemal in bo v okviru delovnih in drugih teleks intenzivno sodeloval pri izgradnji novega sistema cen, da bi se čimprej uresničilo ustavno načelo, da so delovni ljudje v združenem delu osnovni nosilci sistema in politike cen.
16.	člen
Da bi se izvedle naloge v zvezi z boljšo organiziranostjo trga in preskrbe občanov ter uresničila sprejeta in dogovorjena politika cen v zveznih in republiških dokumentih, bodo izvršni sveti in pristojni organi občinskih skupščin v mejah svojih pravic, pooblastil in obveznosti sprejemali ukrepe, s katerimi bodo zagotovili, da bo stopnja rasti cen izdelkov in storitev iz njihove pristojnosti v letu 1976 nižja od stopnje rasti cen v letu 1975, v primerjavi december 1976 nasproti decembru 1975. V skladu s tem, izvršni sveti občin-
skih skupščin soglašajo, da bodo pri izvajanju politike cen upoštevali sledeče okvire, načela in kriterije:
1.	Marže v prodaji na drobno za posamezne skupine živil ne bodo presegle tehle odstotkov:
•Z.
—	margarina ter rastlinska in živalska mast;
—	riž, zdrob in moka vseh vrst, razen pšenične moke, testenine, kavovine (sladna kava, mleta kavovina), cikorija, jedilna sol, kis,
—	zelenjavne predelave in konzerve (zelenjavni sokovi, kislo zelje, zmrznjena zelenjava, vložena zelenjava, ipd.);
—	predelava sadja in konzerve (sirupi, sadni sokovi, marmelade, džemi, kompoti, sušeno in kandirano sadje vključno rozine in dateljni);
—	ribje predelave (sušene, soljene, prekajene, marinirane ribe. ribje konzerve, ribje paštete in antipaste z zelenjavo in brez);
—	med, medica;
—	bučno in olivno olje, olje iz koruznih klic, oljne repice, ricinovo olje;
—	prava kava;
—	brezalkoholne pijače (naravne in umetne pijače, mineralna voda, sodavica);
—	naravne alkoholne pijače (naravna vina in žganje);
—	pivo;
—	škrob in izdelki iz škroba (dekstrini, glu-tein, pudingi);
—	kvas;
—	čaji vseh vrst;
—	južno sadje (pomaranče, limone, grenivice, mandarine in banane);
—	krompir, jabolka;
—	vse drugo sadje, zelenjava in vrtnine;
—	delikatese iz zelenjave (gorčica, antipaste, majoneze, ipd.);
—	jušni koncentrati;
—	bonboni (trdi, polnjeni, žele in drugi) in sla-
12
14
15
15
15
15
15
15
18
18
18
18
18
18
15
12
20
20
20
ščice;
—	kakao proizvodi (kakao, čokolada vseh vrst vključno polnjena, desert ipd);
—	konditorski proizvodi iz moke (keksi, pecivo, krekerji, vafli ipd.):
—	likerji vseh vrst;
—	močne alkoholne pijače (rum, konjak, vodka, vinjak ipd.);
—	umetna vina (vermuth, porto, malaga, peneča vina ipd.);
—	začimbe (domače in uvožene);
—	druga živila, ki niso urejena z drugimi predpisi, sklenjenimi družbenimi dogovori ali samoupravnimi sporazumi v okviru poslovnih skupnosti;
20
20
20
25
25
25
25
17
Natančnejša pojasnila o tem, za katera živila je določena posamezna marža, daje po potrebi Republiški komite za tržišče in cene.
Navedene marže veljajo za trgovske organizacije združenega dela. dokler te ne organizirajo svojega poslovanja v smislu 45. člena ustave Socialistične republike Slovenije, ali dokler se za posamezna živila oziroma skupine živil ne sklenejo družbeni dogovori ali samoupravni sporazumi v okviru ustreznih poslovnih skupnosti.
Izvršni sveti občinskih skupščin bodo do 30. aprila 1976 uskladili svoje predpise o maržah z določili tega dogovora.

Udeleženci tega dogovora soglašajo, da bodo v okviru svojih pristojnosti ustrezno znižali veljavne marže, če pride do intervencijskega uvoza živil po izrazito visokih cenah.
2.	Stanarine se lahko s 1. majem 1976 povečajo do 20 %>. Osnova za povečanje je novo točkovanje, izvedeno v letu 1972 oziroma 1973, in 25-odstotno povečanje stanarin v letu 1975 tako, da se raven stanarine ne poveča več kot za 20 %i v primerjavi z letom 1975. Hkrati s povečanjem stanarin se morajo tudi dosledneje izvajati ukrepi o delni nadomestitvi stanarin, ki naj širšemu krogu socialno šibkejših nosilcev stanovanjske pravice omogočijo to vrsto družbene pomoči.
Za enak odstotek se lahko povečajo tudi najemnine za poslovne prostore. Ce se v zadnjih dveh letih najemnine niso povečale, se te lahko povečajo za toliko, za kolikor so se povečale stanarine v tem času. Od tolikšnega povečanja je treba izvzeti poslovne prostore za tiste dejavnosti, ki so deficitarne in nizko akumulativne (nekatere osebne storitvene dejavnosti, prodajalne s kmetijskimi pridelki ipd.).
3.	Cene svežega mesa, mleka in kruha se lahko povečajo pod pogojem, da je Zavod SR Slovenije za cene soglašal s spremembo določil sporazumov sklenjenih v okviru Gospodarske zbornice Slovenije.
4.	Izvršni sveti in pristojni organi občinskih skupščin v letu 1976 po pravilu ne bodo soglašali s povečanjem cen komunalnih in obrtnih storitev, katerih cene so bile povečane v letu 1975. niti priznavali razvojne komponente v cene komunalnih storitev (to je del cene, ki je namenjen za razvoj dejavnosti).
Pospeševali bodo ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti na področju komunalnih storitev tako, da se sredstva, ki so potrebna za razvoj teh dejavnosti, ne bodo zagotavljala izključno s povečanjem cen, temveč z zbiranjem in združevanjem sredstev v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, predvsem pa z dolgoročnimi krediti.
Cene mestnega prometa bodo zadržane na dosedanji ravni.
5.	Pristojni organi občinskih skupščin bodo pri cenah storitev socialnih zavodov upoštevali le dejansko povečanje osnovnih stroškov, ki vplivajo na ceno oskrbnega dne ali storitve, ob upoštevanju mnenj ustreznih strokovnih organov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih zainteresiranih dejavnikov in okvirov letošnje politike cen.
6.	Izvršni sveti občinskih skupščin soglašajo, da je treba odločno ukrepati zoper neupravičeno rast cen stanovanjske izgradnje, katerih cene se oblikujejo na temelju sklenjenih družbenih dogovorov. V ta namen bodo podpisniki družbenih dogovorov do 15. aprila 1976 preučili upravičenost cen, ki izhajajo iž sklenjenih družbenih dogovorov ter bodo v primerih, da so cene oblikovane na temelju družbenih dogovorov neopravičeno visoke, ustrezno popravili elemente družbenega dogovora, ki bremenijo cene stanovanjske izgradnje in tudi konkretne cene, ki so bile oblikovane na temelju teh elementov. Pri tem bodo za neopravičeno rast cen šteli povečanje cen vsake postavke v strukturi cene. ki ni v skladu z zakonom o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66), z zakonom o programiranju in financiranju stanovanjske izgradnje (Uradni list SRS. št 5/72 in 24/73). z navodili o tem. kaj se šteje za primarno in sekundarno omrežje komunalnih naprav in objektov (Uradni list SRS. št. 11/70). s sklepi in priporočili o ukrepih in nalogah za nadaljnji razvoj komunalnega gospodarstva v SR Sloveniji
(Uradni list SRS, št. 15/70) ter z družbenim dogovorom o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 1/74).
Izvršni sveti občinskih skupščin se bodo zavzemali, da v strukturi cene stanovanja, cena zemljišča in komunalne ureditve ne bo presegla v povprečju 15°/o končne prodajne cene v letu 1976 zgrajenih družbenih stanovanj v občini.
V ceno se lahko prizna le dokumentirano rast dejanskih materialnih stroškov, oblikovanih na temelju veljavnih predpisov, zakonskih in pogodbenih obveznosti ter obveznosti, ki izhajajo iz samoupravnih sporazumov. Izvršni sveti občinskih skupščin se obvezujejo, da bodo kot sopodpisniki družbenih dogovorov o cenah stanovanjske izgradnje soglašali le s tako oblikovanimi cenami. Hkrati pa se obvezujejo, da bodo preko svojih inšpekcijskih in strokovnih upravnih organov zagotovili sprotni nadzor ali se cene oblikujejo v skladu z načeli te točke in ali pri oblikovanju cen stanovanj udeleženci dogovora upoštevajo 5., 6., 7., 8. in 9. člen družbenega dogovora o načinu oblikovanja cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 6/75).
Cene stanovanj, ki niso oblikovane v smislu te točke, se štejejo za cene. ki so bile oblikovane v nasprotju z veljavnimi predpisi in se zanje uporabijo ukrepi predvideni v zakonu o družbeni kontroli cen.
Izvršni sveti občinskih skupščin bodo spodbujali sklenitev samoupravnih sporazumov o racionalizaciji stanovanjske izgradnje, ki naj pozitivno vplivajo na povečanje produktivnosti, ekonomičnosti in racionalnosti ter relativno pocenitev stanovanjske graditve.
7.	Pri cenah drugih izdelkov in storitev bodo skrbeli, da se bo tudi rast teh een gibala v okvirih letošnje politike cen.
17.	člen
Izvršni svet in pristojni organi občinskih skupščin bodo ukrepali, da se na dolgoročnejših temeljih zagotovi boljša preskrbljenost prebivalstva v večjih potrošniških središčih s kmetijskimi pridelki ter osnovnimi živili po ustreznejših cenah. V ta namen bodo:
,— spodbujali ustanavljanje organizacij potrošnikov, da bi se te lahko čimprej vključevale v urejanje vseh tistih vprašanj tržišča in preskrbe, ki zadevajo občane-potrošnike;
—	s svojimi ukrepi (z oprostitvijo nekaterih obveznosti, dajanjem ugodnejših pogojev za lokacijo prodajaln, z ustreznejšimi najemninami za poslovne prostore ipd.) bodo pomagali organizacijam združenega dela, ki oskrbujejo občane s kmetijskimi pridelki in z osnovnimi živili;
—	spodbujali ustanovitev samoupravnih poslovnih skupnosti za preskrbo večjih potrošniških središč s kmetijskimi pridelki in osnovnimi živili, oziroma sklenitev družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o proizvodnji, predelavi in prodaji kmetijskih pridelkov in osnovnih živil. To posebej velja za mesta Ljubljana, Maribor, Celje, Koper. Kranj, Jesenice in Novo mesto, ki naj take sporazume-dogovore pripravijo do konca julija.
18.	člen
Z namenom, da se spremlja izvajanje sprejete politike cen in določil tega dogovora, izvršni sveti občinskih skupščin soglašajo, da bodo njihovi organi za cene četrtletno obveščali Zavod SRS za cene o sprejetih ukrepih in gibanju cen v občini. Organi za cene občin-
skih skupščin bodo obvestila pošiljali na enotnem obrazcu do vsakega 5. v mesecu po preteku četrtletja.
O sprejetih ukrepih in izvajanju politike cen bodo izvršni sveti po potrebi, vendar pa najmanj dvakrat letno, obveščali svoje občinske skupščine.
19.	člen
Udeleženci tega dogovora se obvezujejo, da bodo v primeru, če med izvajanjem tega dogovora pride do občutne j ših sprememb na trgu, s katerimi se ob sprejemanj u resolucije o skupni politiki ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije, resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije in dogovora o izvajanju politike cen v letu 1976 ter ob sprejemanju tega dogovora ni računalo, ponovno ocenili nastali položaj in ukrepali tako, da bo gibanje cen v čim manjši meri odstopalo od dogovorjene m sprejete politike cen. Pobudo za oceno novo nastalega položaja in predlog ukrepov lahko da vsak udeleženec tega dogovora, Republiški komite za tržišče in cene pa bo predlagal ustrezne rešitve.
20.	člen
Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
St. •38-078/76
Datum, dne 1. aprila 1976.
Podpisniki tega dogovora so:
Skupščina SR Slovenije — Izvršni svet, Skupščina mesta Ljubljana — Izvršni svet. Skupščina obalne skupnosti Koper — Izvršni svet in Izvršni sveti vseh skupščin občin v SR Sloveniji.
Na podlagi prvega odstavka 3 člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
ODREDBO
o omejitvi prometa na magistralnih cestah v SR Sloveniji
I
Na magistralnih cestah oziroma delih teh cest, določenih s to odredbo, se omeji promet tovornih motornih vozil s priklopnimi vozili ali brez njih, katerih največja dovoljena teža presega 5 ton, vseh vrst traktorjev, delovnih strojev, motokultivatorjev, motornih vozil na katerih se kandidati učijo za voznike in vprežnih vozil, po določbah te odredbe.
II
Promet za vozila iz I. točke te odredbe ge omeji na naslednjih magistralnih cestah oziroma delih cest:
1	na odseku magistralne ceste št. 1; Podkoren—Jesenice—Podtabor—Kranj—Ljubljana—meja SR Hrvatske (Bregana):
2.	na magistralni cesti št. 1 a: jugoslovansko-avstrij-ska državna meja—Ljubelj—Podtabor;
3.	na magistralni cesti št. Ib: jugoslovansko-itali-janska državna meja—Rateče—Podkoren;
4.	na odseku magistralne ceste št. 2: jugoslovansko-italijanska državna meja—Škofije—Koper—Sečovlje— meja SR Hrvatske:
5.	na odsekih magistralne ceste št. 10: Celje—Ljubljana—Vrhnika in Razdrto—Senožeče—Kozina—ankaransko križišče (Koper);
6.	na odseku magistralne ceste št. 10 d: Postojna— Pivka—Ilirska Bistrica—meja SR Hrvatske (Rupa);
7.	na magistralni cesti št. 10 f: Senožeče—Sežana— jugoslovansko-italijanska državna meja (Fernetiči);
8.	na odseku magistralne ceste št 12: Hajdina (Ptuj)—Podlehnik—Macelj—meja—SR Hrvatske
in sicer
1.	v turistični sezoni:
—	ob petkih oziroma zadnji delovni dan pred državnima praznikoma 4 in 22. julijem od 15: do £0. ure:
—	ob nedeljah oziroma zadnji dela prosti dan ob državnih prazničnih dneh od 15. do 22. ure;
2.	izven turistične sezone:
—	zadnji delovni dan pred državnimi prazniki 1., 29. in 30. novembrom, 1. in 2. januarjem, 27. aprilom ter 1. in 2. majem od 15. do 20 ure;
—	zadnji dela prosti dan ob državnih prazničnih dneh od 15. do 22. ure.
Za turistično sezono po tej odredbi se šteje čas od 15. junija do 15. septembra.
III
za traktorje vseh vrst, delovne stroje, motokulti-vatorje in vprežna vozila velja poleg omejitev iz II. točke te odredbe tudi omejitev prometa vsak dan od prvega Somraka do popolne zdanitve.
IV
Omejitve prometa, določene s to odredbo, ne veljajo za motorna vozila oboroženih sil SFRJ in organov za notranje zadeve ter za motorna vozila organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki opravljam dejavnosti posebnega družbenega pomena (gasilska služba, cestna podjetja. PTT podjetja, podjetja za distribucije električne energije ipd.), če so na nujni vožnji zaradi požarov, popravila okvar na javnih napravah, prevoza poštnih pošiljk v notranjem in mednarodnem prometu ali zaradi pomoči pri nesrečah ali odstranitve posledic pri nesrečah.
V
Z dnem. ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o omejitvi prometa na javnih cestah (Uradni list SRS, št. 16/75).
VI
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 2I-S-22/20-29/74
Ljubljana, dne 16. aprila 1976.
Republiški sekretar za notranje zadeve
Marjan Orožen 1. r,
,	541.
Na podlagi 4. člena zakona o prispevku določenih porabnikov električne energije za pokritje primanjkljaja v prometu z električno energijo (Uradni list SRS, št. 7-294/76 — v nadaljnjem besedilu: zakon) izdaja predsednik republiškega komiteja za energetiko
NAVODILO
o postopku in načinu obračuna, pobiranja in nakazovanja prispevka določenih porabnikov električne
energije za pokritje primanjkljaja v prometu z električno energijo
1 člen
Po 1. členu zakona izstavi DES — podjetje za distribucijo električne energije Slovenije kot dobavitelj vsem porabnikom električne energije, ki niso. temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in niso razvrščeni v odjemno skupino »gospodinjstvo«, obračun prispevka v višini 23.3 °/o od fakturirane vrednosti porabljene električne energije v obračunskem letu 1975 (v nadaljnjem oesedilu: prispevek).
Fakturirana vrednost u prejšnjega odstavka ne vključuje prispevka odjemalcev električne energije za financiranje energetskih objektov (Uradni list SRS, it. 28/71, 8/73, 27/74 in 21/75).
2.	člen
Dobavitelj izstavi obračun prispevka do 31. 5. 1976. zavezanci pa so ga dolžni poravnati v roku 15 dni po prejemu z virmanskim nalogom ali drugo obliko nakazila na račun Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije št. 50103-833-33012 — prispevek za pokrivanje primanjkljaja EGS za leto 1975 od ostalih porabnikov električne energije.
3 člen
Dobavitelj predloži Službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, Centrali v Ljubljani, skupni obračun in obračun za posamezne zavezance po tem zakonu istočasno ob izstavitvi obračuna posameznim zavezancem. Obračun mora vsebovati fakturirano vrednost porabljene energije v lelu 1975 in znesek prispevka.
4.	člen
Dobavitelj predloži Samoupravni interesni skupnosti elektrogospodarstva Slovenije 1 izvod obračuna iz
3.	člena.
5.	člen
Obveznost poravnajo zavezanci v breme dohodka za leto 1976. zavezanci, ki ne ustvarjajo dohodka, pa iz sredstev za redno dejavnost za leto 1976.
6.	člen
Kontrolo nad izvajanjem zakona in navodila opravlja Služba družbenega knjigovodstva.
7 člen
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-028/76
Ljubljana, dne 16.aprila 1976
Predsednik
republiškega komiteja za energetiko Drago Petrovič, dipl. oec. 1 r
542.
Na podlagi smernic resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1975 (Uradni list SRS, St. 39/74 daje direktor zavoda SR Slovenije za statistiko
POROČILO
o višini bruto in neto povprečnega osebnega dohodka delavcev zaposlenih v SR Sloveniji za leto 1975
1.	Povprečni mesečni osebni dohodek zaposlenih delavcev v SR Sloveniji je v letu 1975 znašal bruto 4948 din, neto 3521 din.
2.	Povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji je v letu 1975 znašal bruto 4776 din, neto 3403 din.
St. 010-5 76
Ljubljana, dne 9. aprila 1976.
Zavod SR Slovenije za statistiko Direktor
Franta Komel 1. r.
543.
Občinske izobraževalne skupnosti v SR Sloveniji in Izobraževalna skupnost Slovenije ugotavljajo, da so z družbenimi dogovori o razporejanju dohodka v občinah oziroma v republiki sprejele obveznost, da v letu 1976 po dogovorjenih merilih združujejo sredstva za zagotovitev solidarnostnega programa občinskih izobraževalnih skupnosti predvidoma v višini 253,769.000 dinarjev, zato sklenejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o solidarnosti delovnih ljudi in <ibčano\ v občinskih izobraževalnih skupnostih v letu 1976
I. SOLIDARNOSTNI PROGRAM
1.	člen
Pelovni ljudje in občani v občinskih izobraževalnih skupnostih zagotavljajo v letu 1976 na območju vsake občinske izobraževalne skupnosti solidarnostni program, ki vsebuje predšolsko vzgojo, osnovnošolsko vzgojo in izobraževanje ter druge dejavnosti občinske izobraževalne skupnosti v obsegu in vrednosti, kot je to dogovorjeno z merili, ki so sestavni del tega sporazuma (priloga A).
2.	člen
Občinska izobraževalna skupnost, ki za svoj program, usklajen z merili iz 1. člena, potrebuje več sredstev, kot jih lahko zbere s prispevkom delovnih ljudi in občanov na svojem območju Po prispevni stopnji 5,08®/o (povprečna prispevna stopnja 4,83'Vo. povečana za 0,25 %>), je upravičena do razlike iz solidarnostnih sredstev.
Delovni ljudje in občani na območjih tistih izobraževalnih skupnosti, ki za svoj program, usklajen z merili iz 1. člena, potrebujejo manj sredstev, kot jih lahko zberejo s prispevkom po prispevni stopnji 4.74°/« (povprečna prispevna stopnja 4.83 °/o, zmanjšana za 0,09 %>), prispevajo razlike med to stopnjo in potrebno stopnjo prispevka za usklajeni program svoje občinske izobraževalne skupnosti v solidarnostna sredstva.
Bilanca predvidenih prispevkov v solidarnostna sredstva in predvidena razdelitev teh sredstev je sestavni del tega sporazuma (priloga B),
x
3.	člen
Solidarnostna sredstva se vsak mesec razporejajo med občinske izobraževalne skupnosti v obliki akontacij, ki se ob zaključku leta poračunajo v skladu z načeli iz 2. člena.
4.	člen
Ce združena solidarnostna sredstva v posameznem mesecu dosežejo dvanajstino v bilanci predvidenega zneska, prejmejo izobraževalne skupnosti, ki so do teh sredstev ‘upravičene, akontacijo v višini dvanajstine zneskov, predvidenih zanje v bilanci.
Izobraževalni skupnosti, ki je upravičena do solidarnostnih sredstev, pa med letom s prispevki delovnih ljudi in občanov na svojem območju očitno presega dinamiko dohodkov, predvidenih V bilanci, se akontacije solidarnostnih sredstev ustrezno zmanjšajo.
Ce združena solidarnostna sredstva v posameznem mesecu ne dosežejo dvanajstine v bilanci predvidenega zneska, se sorazmerno zmanjšajo akontacije vsem upravičenim izobraževalnim skupnostim.
Ce združena solidarnostna sredstva v posameznem mesecu presežejo dvanajstino v bilanci predvidenega zneska, se iz presežka poravnajo razlike do polnih dvanajstin za pretekle mesece sorazmerno vsem upravičen-nim izobraževalnim skupnostim.
5.	člen
Ob zaključku leta se na podlagi podatkov Službe družbenega knjigovodstva ugotovi znesek solidarnostnih sredstev, do katerega bi bila posamezna izobraževalna skupnost v letu 1976 upravičena po načelih iz 2. člena.
Ce vsota tako ugotovljenih zneskov preseže višino realiziranih solidarnostnih sredstev, se ti zneski sorazmerno znižajo.
Akontacije solidarnostnih sredstev, prejete med letom, se ob zaključku leta poračunajo. Ce so akontacije znesle manj od zneska ugotovljenega po prvem odstavku, sc izobraževalni skupnosti izplača še razlika, če pa so znesle več od tega zneska, je dolžna razliko vrniti.
6.	člen
Občinske izobraževalne skupnosti, ki dobivajo po tem sporazumu solidarnostna sredstva, se zavežejo, da bodo s temi sredstvi realizirale program iz 1. člena tega sporazuma.
O uporabi solidarnostnih sredstev so skupnosti iz prejšnjega odstavka dolžne obvestiti podpisnike tega sporazuma v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije ob zaključku leta, na zahtevo organov Izobraževalne skupnosti Slovenije pa tudi med letom.
II. IZVAJANJE SPORAZUMA
7.	člen
Podpisnice tega sporazuma soglašajo, da so njihovi skupni organi za izvajanje tega sporazuma skupščina in drugi organi Izobraževalne skupnosti Slovenije v skladu z naravo njihovih pooblastil.
Podpisnice prav tako soglašajo, da strokovno tehnična opravila v zvezi z izvajanjem tega sporazuma
opravlja strokovna služba Izobraževalne skupnosti Slovenije.
8.	člen
Prispevki v solidarnostna sredstva (drugi odstavek
2.	člena) se vodijo na posebnem prehodnem računu pri Službi družbenega knjigovodstva SR Slovenije — podružnica Ljubljana.
Podpisnice tega sporazuma skrbe vsaka na svojem območju za to, da izplačevalci osebnih dohodkov obračunavajo prispevke v solidarnostna sredstva po stopnjah, ki so določene s tem sporazumom, in da zbrana sredstva sproti vplačujejo neposredno na račun iz prvega odstavka tega člena.
9.	člen
Morebitne spore v zvezi z razlago ali izvajanjem tega sporazuma bodo podpisnice reševale na način, ki velja za urejanje sporov v Izobraževalni skupnosti Slovenije.
10.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo skupščine najmanj 40 občinskih izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji in skupščina izobraževalne skupnosti Slovenije.
Ce občinska izobraževalna skupnost pristopi k sporazumu pozneje, to ne vpliva na obseg njenih obveznosti in pravic, ki izhajajo iz sporazuma.
11.	člen
Potem, ko do sklenjen, se ta sporazum objavi v Uradnem listu SRS.
Listine o sprejetju in podpisu tega sporazuma so podpisniki deponirali pri Izobraževalni skupnosti Slovenije.
St. 402-39/76
Ljubljana, dne 23. aprila 1976.
Izobraževalna skupnost Slovenije
Predsednik
Izvršnega odbora skupščine
Jože Deberšek 1. r.
Priloga A
MERILA ZA DOLOČANJE DEJAVNOSTI IN OBSEGA SOLIDARNOSTNEGA PROGRAMA OBČINSKIH IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI TER ENOTNA METODOLOGIJA ZA VREDNOTENJE LE-TEH ZA LETO 1976
1.	OSEBNI DOHODKI DELAVCEV V OSNOVNIH ŠOLAH
1.1.	Osebni dohodki učnega osebja
1.1.1.	Izračun sredstev po pedagoških urah (za pouk po predmetniku za šolsko leto 1975/76. za otroški pevski zbor do 3 ure tedensko in za mladinski pevski zbor do 5 ur tedensko) po dejanski zasedbi predmetnika in stopnji Izobrazbe:
Izobrazba št. ur ted. X 38 tednov X cena PU
visoka —.....................X 70,22 =*........
višja .......................X 61,31 «= .......
srednja .....................X 55,29 *= .......
skupaj	................. .................
1.1.2.	Pouk fakultativnih predmetov (po predmetniku po 1 uro tedensko za oddelke od 5. do 8. razredov) (upoštevati dejanski pouk do tega normativa):
izobrazba št. ur ted. X 38 tednov X cena PU
visoka .....................—..X 70,22 — —.........
višja ............. ........... X 61,31 = ........
srednja ......................X 55,29 =..........
skupaj ■	......—	....... ..............—- 
Število oddelkov 5. do 8. razredov ----,..—
1.1.3.	Dopolnilni in dodatni pouk do 2 pedagoški uri tedensko na oddelek (upoštevati dejanski pouk do tega normativa):
izobrazba št. ur ted. 38 tednov X cena PU
visoka k .....................X 70,22 —..........
višja	‘ .....................X 61,31 =----------
srednja ......................X 55,29 = ...........
skupaj ...................-... ..............-...
1.1.4.	Interesne dejavnosti 1 uro tedensko na oddelek (upoštevati dejanski obseg do tega normativa):
izobrazba št. ur ted. X 38 tednov X cena PU
visoka .......................X 70,22 =..........
višja -...........-...........X 61,31 “ .........—•
srednja ......................X 55,29	.......
skupaj ....................... ..................-
1.1.5.	Dodatek za kombinirani pouk v osnovnih šolah:
a)	za kombiniran pouk 2 razredov v 1 oddelku:
1.1.8.	Podaljšano bivanje (na osnovi 26-urnc tedenske vzgojne obveznosti):
izobrazba št. ur ted. X 38 tednov X cena PU
visoka .......................X 54,02 = ...........
višja ........................... X 47,16 = ..._...._.
srednja ........................X 42,53 -=_________
skupaj ....................... ....................
Število oddelkov podaljšanega bivanja .............,
število učencev .........
1.1.9.	Varstvo učencev — vozačev do 2 uri dnevno za skupino do 30 učencev — izračun na delovno uro:
izobrazba št. ur ted. X 38 tednov X cena DU
visoka ........................ X 36,64 = ........
višja .........................X 31,99 =...-......
srednja .......................X 28,86 =..........
skupaj ........................ ..................
Število učencev vozačev......................, število
skupin................
1.1.10.	Stimulacija učiteljev na težavnih delovnih mestih v osnovnih šolah: po kategorizaciji obč. izobraževalne skupnosti vendar v absolutnih neto mesečnih zneskih iž leta 1975:
kat. mes. dodatek X št. učiteljev — X 12 mesecev
I........	.......X____________=	X 12 —  .........
II	..............X............-	X 12 =...........
III	.............X............= X 12 =...............
IV	.............X............- = X 12 =____________
Skupaj	..........
izobrazba št. ur ted. X 38 tednov X cena PU
visoka ........... ............X 10,53 —.........
višja ........................X 9,19 ~.......-...
srednja .....-................X 8,29 — ..........
skupaj ....................... 1	>	.........
Število teh oddelkov na nižji stopnji .............
število učencev ..........
Število teh oddelkov na višji stopnji .............
število učencev .......-....
b)	za kombinirani pouk 3 ali več razredov v 1 oddelku:
izobrazba št. ur ted. X 38 tednov X cena PU
visoka .......................-.X 14,04 =».......
višja ............-	...—...X 12,26 - ---------
srednja .......... ^..........X 11,05 =..........
skupaj ....................... ...................
Število teh oddelkov na nižji stopnji -............
število učencev .......
Število teh oddelkov na višji stopnji .............
število učencev ..........
1.1.6.	Dodatek za pouk v osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom: izobrazba št. ur led. X 38 tednov X cena PU
visoka .........................X 10,53 =.........
višja ........................X 9,19 - ...........
srednja ......................X 8,29 —........—....
skupaj —...................... ...................
1-1.7. Dodatek za pouk v dvojezičnih osnovnih šolah: izobrazba št. ur ted. X 38 tednov X cena PU
visoka ..................—.....X 14,04 =*----....
višja .......-.................X 12,26 =.........
srednja --------- -------.....X 11,05 =---------
skupaj ...............—------- -----------------
1.1.11.	Dodatek za učitelje v hospitacijskih šolah oz. oddelkih:
izobrazba	št. učit	X mcs. d od. —	X	12 mesecev
visoka	.......X 890 =.......... X	12 =......
višja ............ X 777 - ...'...X 12 =.........
srednja	.......X 700 =..........X	12 =......
skupaj .......... ...............................
r.2. Osebni dohodki strokovnih delavcev: izobrazba št. delavcev X letni znesek OD
visoka .............X 53.374	=.............
višja ..............X 46.596	=.............
srednja ............X 42.021	= ............
skupaj ............. =	..........
1.3.
Gornji letni znesek se upošteva za knjižničarja v šolah, ki imajo najmanj 8.000 knjig; če je knjig manj. se upošteva na vsakih 1.000 knjig 1/8 letnega zneska za knjižničarja.
Število strokovnih delavcev z dne 1/9-1975:
psihologov ........
pedagogov .........
soc. delavcev ........
knjižničarjev .....
Dodatek za delovne izkušnje učnega osebja, učiteljev v oddelkih podaljšanega bivanja in strokovnih delavcev (upoštevati samo delavce v rednem delovnem razmerju za nedoločen in določen čas):
S	j«
!	S
I	S
visoka 53.374 višja 46.596 sred. 42.021 skupaj
M
N
i
£
o
* ii 11
..X....
__X____
..X....
I?
% dodatka: 5 do 10 let = 5%, od 10 do 15 let = = 10 %>, od 15 do 20 let = 15 °/o, nad 20 let = 20 %>.
1.	SKUPAJ OSEBNI DOHODKI 1.1 +
+ 1.2. + 1.3.	......
1.4.	Osebni dohodki vodilnih, administrativnih in tehničnih delavcev v osnovnih šolah:
20 »/o sredstev pod 1.1	______
1.5.	SKUPAJ NETO OSEBNI DOHODKI
(1. + 1.4.)	______
1.6.	PRISPEVKI NA NETO OSEBNE DOHODKE 55,59 ”/o (od 1.5.)	_______
1.7.	SKUPNI BRUTO OSEBNI DOHODKI (1.5. + 1.6.)
1.8.	Za skupne potrebe delavcev v osnovnih • šolah:
povprečno število delavcev ....
X 3.002 din (2.819 + 6.5 ”/o)
2.	OSEBNI DOHODKI DELAVCEV V POSEBNIH OSNOVNIH ŠOLAH OZIROMA V POSEBNIH ODDELKIH PRI OSNOVNIH ŠOLAH
izobrazba št. ur ted. X 38 tednov X cena PU
visoka —---------- -----------X 80,71 =............
višja ------------ --------— X 70,45 —..........
srednja ........—	.......X 63,54 = ....„.....
skupaj ______________ _________ _________________
2.1.6.	Podaljšano bivanje:
izobrazba št. ur ted. X 38 tednov X cena PU
visoka ........... ...........X 62,08 —...........
višja -........... ...........X 54,19 =..........
srednja .......... ...........X 48,88 =..........
skupaj —........—	....... ..................
Število oddelkov........., število učencev ........
2.1.7.	Varstvo učencev-vozačev do 2 uri dnevno za 1 skupino — izračun na delovno uro:
izobrazba št. ur ted. X 38 tednov X cena DU
visoka ............. .........X 42,13 =...........
višja ........................X 36,77 - _________
srednja ......................X 33,17 = .........
skupaj .............. ......... ................
Število učencev-vozačev ............, število skupin ..................................
2.1.	Osebni dohodki učnega osebja
2.1.1.	Izračun sredstev po pedagoških urah za pouk po predmetniku za šolsko leto 1975/76: za oddelke POS:
izobrazba št. ur ted. X 38 tednov X cena PU
visoka ...............—.......X 80,71 =-------—-
višja -------------- ---------X 70,45 —----------
srednja ----------------......X 63,54 =----------
skupaj ------------ ---------- '	--------
Število oddelkov......... število učencev .......
2.1.2.	Izračun sredstev po pedagoških urah za oddelke del. usposabljanja
izobrazba št. ur ted. X 38 tednov X cena PU
visoka .......................X 84,27 — —
višja ------------------......X 73,57 - —
srednja -.....................X 66,44 = —
. skupaj .............. .......... —
Število oddelkov .—....., število učencev ----
2.1.3. Dodatek za kombinirani pouk:
izobrazba št. ur ted. X 38 tednov X cena PU
visoka .........-............X 10,53 =.......
višja ------------ ----------X 9,19 =....;-----
srednja ---------- ----------X 8,29 ”----------
skupaj .................... ...................
Števjlo kombiniranih oddelkov na nižji stopnji .......... število učencev............
Število kombiniranih oddelkov na višji stop-
.......... število učencev ..........
2.1.4. Dopolnilni pouk do 2 pedagoški uri tedensko na oddelek (upoštevati dejanski pouk do tega normativa):
izobrazba št. ur ted. X 38 tednov X cena PU
visoka .................—......X 80,71 =»______
višja _____________ _________- X 70,45 =_______
srednja ___________ ....------X 63,54 =---------
skupaj ------------ ---------- ----------------
2.2. Osebni dohodki strokovnih delavcev:
izobrazba	št. delavcev X letni znesek OD
visoka _ ............... X 61.337 =.............
višja —..................X 53.543 =................
srednja .................X 48.290 =................
skupaj .................. =........................
Gornji letni znesek se. upošteva za knjižničarja v šolah, ki imajo najmanj 8.000 knjig; če je knjig manj, se upošteva na vsakih 1.000 knjig 1/8 letnega zneska za knjižničarja.
Število strokovnih delavcev z dne 1/9-1975:
psihologov	............
pedagogov	............
soc. delavcev ................
knjižničarjev ................
2.3. Dodatek za delovne izkušnje učnega osebja, učiteljev v oddelkih za delovno usposabljanje, podaljšanega bivanja* in strokovnih delavcev — smiselno tako kot za osnovne šole pod 1.3.:
1
C
o
visoka
višja
sred.
>
o
61.337
53.543
48.290
i
*
I« x |S
is M
skupaj
%> dodatka: isto kot pod 1.3.
2. Skupaj osebni dohodki 2.1. 4- 2.2. + 2.3.
2.4. Osebni dohodki vodilnih, administrativnih in tehničnih delavcev: 20 Vo sredstev pod 2.
2.5. SKUPAJ NETO OSEBNI DOHODKI (2. + 2.4.)
2.1.5.	Interesne dejavnosti 1 uro tedensko na oddelek (upoštevati dejanski obseg do tega normativa):
2.6. PRISPEVKI NA NETO OSEBNE DOHODKE 55,59 % (od 2.5.)
2.7.	SKUPNI BRUTO OSEBNI DOHODKI
(2.5. + 2.6.)	.......
2.8.	Za skupne potrebe delavcev v posebnih
osnovnih šolah: povprečno število delavcev ........X 3.002 din	.......
SKUPAJ OSEBNI DOHODKI DELAVCEV V OSNOVNIH IN POSEBNIH OSNOVNIH ŠOLAH (1.7. + 2.7.)	.....1..
SKUPAJ ZA SKUPNE POTREBE DELAVCEV V OSNOVNIH IN POSEBNIH OSNOVNIH ŠOLAH (1.8. + 2.8.)	.......
3.	Materialni izdatki:
a)	število učencev:
—	v osnovnih šolah
—	v posebnih osnovnih šolah
in posebnih	J-
oddelkih v osnovnih šolah (140 +
+ 6,5 ♦/•)
Skupaj	......X 148 din =.......-..
b)	število oddelkov:
—	v osnovnih
šolah	......
—	v posebnih osnovnih šolah in posebnih oddelkih
v osnovnih
šolah	......
—	podaljšanega
bivanja v osnovnih šolah .......
—	podaljšanega
bivanja v posebnih osnovnih šolah ..........
(12.000 +
+ 6,5°/*)	......X 12.780 din «......-
Skupaj a + b	.....
4.	Amortizacija nepremičnin v osnovnih in poseb-
nih osnovnih šolah: po predpisanih minimalnih nih stopnjah s stanjem 31/12-1975	.......
5.	Amortizacija opreme in učil v osnovnih in po-
sebnih osnovnih šolah: po predpisanih minimalnih stopnjah s stanjem 31/12-1975	.......
6.	a) Prevozi učencev: po pogodbenih ob-
veznostih	.....—
b) Vzdrževalnina učencev po pogodbenih obveznostih	.....—...
Skupaj a + b	.......-
7-	Mala šola:
a)	število otrok ........, št. oddelkov ......................X 120 ur “>.—... X
X 67 din	........
b)	za vzgojila 5,/» od sredstev pod a) -------
Skupaj a + ti	—......—
8.	Obveznosti do drugih občinskih izobra-
ževalnih skupnosti: po sklenjenih pogodbah	.........
9.	Stroški organov in strokovne službe občinskih izobraževalnih skupnosti:
a)	osebni dohodki voljenih in imeno-
vanih funkcionarjev po družbenem dogovoru ...........
b)	osebni dohodki strokovne službe po
samoupravnom sporazumu ..............
c)	materialni stroški: realizacija materialnih stroškov v letu 1975 .............
plus 6,5 %> ........ skupaj	........
Skupaj a + b + c	..._____
10.	Stipendije za pedagoške poklice:
— število štipendistov ........; višina
štipendij po DD	........
11.	Osnovnošolsko izobraževanje odraslih:
a)	število oddelkov osnovne šole za odrasle (1 oddelek = 1 polletje)
.........X 32.000 (30.000 + 6,5 °/o)
b)	število dopisnikov osnovne šole pri
dopisni delavski univerzi v Ljubljani (podatek oz. seznam bo poslala dopisna DU vsem OIS. od koder so dopisniki) ........X 600 din	........
Skupaj a + b	.......__
12.	Dodatna sredstva za osebne dohodke in materialne izdatke v celodnevnih šolah (upoštevati samo šole oz. oddelke, kjer bo celodnevna šola delovala 1/1-1976):
a) za dodatne interesne in druge dejavnosti v oddelkih celodnevne šole: do 13 ur tedensko na oddelek (upoštevati dejanski obseg do tega normativa)
izobrazba St. ur ted. X 38 tednov X cena PU
visoka ....................  X	53,00	-
višja .......................X	46,27	=
srednja ..................... X	41,72	=
skupaj ___________ _________
Število oddelkov celodnevne šole: nižjih .....
višjih ------
skupaj ......
b)	dodatek za učitelje v oddelkih celodnevne šole:
Število učiteljev X mes. d od.	X 12 mesecev
........X 1.013 din =..........X 12 -..........
Skupaj a + b	........
c)	za osebne dohodke vodilnih, administrativnih in tehničnih delavcev:
15 % od sredstev pod a + b	........
č) skupaj a + b + c	________
d)	prispevki na neto OD 55,59 ®/o (od č) ___......._
e)	skupni bruto OD (č +'d)	,	---------
f)	za skupne potrebe delavcev (upoštevati le delavce, ki bodo na novo zaposleni zaradi prehoda na celodnevno šolo) ■
število delavcev .........X 3.002 din ........
g)	povečani materialni izdatki v oddelkih celodnevne šole:
število oddelkov COS........... X
X 12.780 din	........
Skupaj e + f + g	_______
13.	Sofinanciranje vzgojnovarstvenih zavodov: Realizacija OIS do zavodov v letu
1975 + 6,5 "/o	- .......
A)	Skupaj (dejavnost od 1 do 13)	-------
B)	1 %> rezerva od A)	-------
CELOTNI SOLIDARNOSTNI PROGRAM (A + B)	--------
Priloga B
BILANCA PREDVIDENIH PRISPEVKOV ZA SOLIDARNOST IN NJIHOVE RAZPOREDITVE ZA LETO 1976
Prograon po merilih za solid.		Občinski prispevek	Prispevek iz solidarnosti	Prispevek za solidarnos- stopnja znesek'	
1. Ajdovščina	24.829	23.072	1.757		
2. Brežice	26.898	20.706	6.192		
3. Celje	73.510	73.510		0,72	13.189
4. Cerknica	16.774	14.968	1.806		
5. Črnomelj	26.040	14.721	11.319		
6. Domžale	42.404	42.404		0,28	2.660
7. Dravograd	10.574	9.038	1.536		
8. G. Radgona	29.492	15.860	13.632		
9. Grosuplje	29.530	23.929	5.601		1.489
10. Hrastnik	11.635	11.635		0,47	
11.	Idrija 12.	Ilirska	27.167	18.442	8.725		
Bistrica	17.146	14.070	3.076		
13. Jesenice	31.861	31.861		1,05	9.129
14. Kamnik	27.031	27.031		0,66	■	4.374
15. Kočevje	21.769	21.363	406		
16. Koper	77.210	77.210		0,43	7.706
17. Kranj	84.464	84.464		0,31	5.908
18. Krško	31.286	25.827	5.459		
19. Laško	22.083	18.962	3.121		
20. Lenart	20.709	8.041	12.668		
21. Lendava	31.230	15.188	16.042		
22. Litija	23.105	17.821	5.284		
23. Ljubljana	357.496	357.496		1,28	133.058
24. Ljutomer	26.217	12.323	13.894		
25. Logatec	10.389	8.527	1.862		
26. Maribor	188.735	188.735		0,87	42.570
27. Metlika	8.514	6.402	2.112		
28. Mozirje	15.179	13.223	1.956		
29. M. Sobota	62.551	44.375	18.176		
30. N. Gorica	58.940	58.940		0,63	9.032
31. N. mesto	65.731	63.419	2.312		
32. Ormož	25.406	10.175	15.231		
33 Postojna	21.130	21.130		0,37	1.790
34. Ptuj	75.874	52.402	23.472		
35. Radlje	20.857	15.491	5.366		
36. Radovljica	36.804	36.804		0,27	2.224
37. Ravne	30.622	30.622		0,16	1.069
38. Ribnica	14.343	10.744	3.599		
39 Sevnica	23.258	16:443	6.815		
40. Sežana	25.444	24.493	951		
41.	Sl. Gradec 42.	Slovenska	21.557	21.493	64		
Bistrica	38.192	27.615	10.577		
43. Sl. Konjice	24.757	18.383	6.374		
44. Šentjur	18.559	14.671	3.888		
45. Šk. Loka	39.772	39.772			
46. Šmarje	41.773	21.934	19.839		
47. Tolmin	29.295	20.066	9.229		
48. Trbovlje	19.168	19.168		1,14	7.135
49. Trebnje	23.214	13.358	9.856		
50. Tržič	15.428	15.428		0,76	2.949
51. Velenje	41.844	41.844		0,58	5.946
52. Vrhnika	17.097	17.097		0.51	2.064
53. Zagorje	22.439	20.620	1.819		
54. Žalec	37.431	37.431		0,18	1.477
SKUPAJ 2,164.763		1,910.747	254.016	0,56	253.769
544.
Občinske izobraževalne skupnosti v SR Sloveniji in Izobraževalna skupnost Slovenije ugotavljajo, da so z družbenimi dogovori o razporejanju dohodka v občinah oziroma v republiki sprejele obveznosti, da v letu 1976 po dogovorjenih merilih združujejo sredstva za delno kreditiranje graditve osnovnošolskega prosto-' ra, predvidoma v višini 26,000.000 dinarjev,
zato sklenejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o kreditiranju graditve osnovnošolskega prostora po načelu vzajemnosti v letu 1976
I.	PROGRAM VZAJEMNOSTI
1.	člen
Dv’ovni ljudje in občani v vseh občinskih izobraževalnih skupnostih združujejo v letu 1976 del prispevka tem skupnostim z namenom, da bi z združenimi sredstvi delno kreditirali naložbe v osnovnošolski prostor in s tem podprli prizadevanja delovnih ljudi in občanov, ki s samoprispevki in drugimi viri sami zberejo večji del potrebnih sredstev za nujno potrebne investicije.
V	združena sredstva iz prejšnjega odstavka prispevajo delovni ljudje in občani na območjih vseh izobraževalnih skupnosti v okviru prispevka za občinsko izobraževalno skupnost 0,06 °/o od prispevne osnove.
2.	člen
Iz združenih sredstev se dajejo posojila za naložbe , nove ter za dogradnjo, adaptacijo ali modernizacijo obstoječih osnovnošolskih objektov.
Posojila sc dajejo na javnem natečaju.
Natečaja se lahko udeleži vsak investitor, ki ima vso predpisano investicijsko tehnično dokumentacijo in izpolnjuje tudi vse druge predpisane pogoje za začetek gradnje, nima pa še zagotovljenih vseh potrebnih sredstev.
Kdor se poteguje za posojilo, mora predložiti tud-dokaze o kreditni 'sposobnosti tj dokaze, da ima zagotovljene vire za redno vračanje posojila.
3.	člen
Posojila se dajejo največ za dobo 10 let.
Na posojila se plačajo obresti po obrestni meri 2 "/o letno.
Manipulativne stroške bančnega poslovanja v zve- , zi s posojilom trpi posojilojemalec.
Odplačevanje posojila se začne s potekom 6 mesecev od dneva, ko je bilo posojilo dano v tečaj.
4.	člen
Na natečaju imajo prednost:
1.	v prvem, redu investicije za nadomestitev stavb, katerih nosilni deli so tako dotrajali, da popravilo ni več rpožno;
2.	v drugem redu investicije, s katerimi se odpravlja tretja izmena v šoli in so že opravljena gradbena dela TV. gradbene faze ter naimani 50 °/n vrednosti celotnega predračuna po cenah iz tekočega leta-
3.	v tretjem redu ostale investicije1, s katerimi se odpravlja tretja izmena v šoli:
4.	v četrtem redu vse druge investicije.
Prednost iz prejšnjega odstavka pomeni, da se zahtevki poznejšega prednostnega reda rešujejo šele, ko so rešeni vsi zahtevki prejšnjega prednostnega reda, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje.
Med zahtevki istega prednostnega reda imajo prednost tisti, ki nudijo večji delež lastne udeležbe, pri enaki lastni udeležbi pa tisti, ki nudijo krajši rok odplačila.
Pri zahtevkih za investicije na manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih se pri ugotavljanju prednosti znotraj istega prednostnega reda šteje, da so ponudili za 10 “/o višjo lastno udeležbo in za dve leti krajši odplačilni rok kot glasi ponudba v zahtevku.
5.	člen	t
Najnižja lastna udeležba investitorja mora znašati:
—	pri investicijah prvega prednostnega reda 70%>,
—	pri investicijah drugega prednostnega reda od predračunske vrednosti še ne opravljenih del 75 n/o,
—	pri investicijah tretjega prednostnega reda 80°/o,
—	pri investicijah četrtega prednostnega reda 85 °/o.
6.	člen
Obresti od združenih sredstev iz 5. člena za čas, ko so naložena v banki, interkalarne obresti in anuitete od danih posojil, ostanejo v združenih sredstvih dokler se podpisniki tega sporazuma ne sporazumejo drugače.
7.	člen
Podpisnice tega sporazuma soglašajo, da so njihovi skupni organi za izvajanje sporazuma skupščina in drugi organi Izobraževalne skupnosti Slovenije v skladu z naravo njihovih pooblastil.
Podpisnice prav tako soglašajo.,da strokovno tehnična opravila v zvezi z izvajanjem tega sporazuma opravlja strokovna služba Izobraževalne skupnosti Slovenije.
8.	člen
Prispevki v združena sredstva po drugem odstavku 1. člena tega sporazuma se vodijo na posebnem ra-, čunu Izobraževalne skupnosti Slovenije.
Podpisnice tega sporazuma skrbe vsaka na svojem območju za to, da izplačevalci osebnih dohodkov obračunavajo prispevke v združena sredstva po stopnji, ki je določena s tem sporazumom, in da zbrana sredstva sproti vplačujejo neposredno na račun iz prvega odstavka tega člena.
9.	člen
Morebitne spore v zvezi z razlago ali izvajanjem tega sporazuma bodo podpisnice reševale na način, ki velja za urejanje sporov v 'izobraževalni skupnosti Slovenije.
10.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo skupščine najmanj 40 občinskih izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji in skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije.
Ce občinska izobraževalna skupnost pristopi k sporazumu pozneje, to ne vpliva na obseg njenih obveznosti in pravic, ki. izhajajo iz sporazuma.
11.	člen
Potem, ko bo sklenjen, se ta sporazum objavi v Uradnem listu SRS.
Listine o sprejetju in podpisu tega sporazuma so podpisniki deponirali pri Izobraževalni skupnosti Slovenije.
St. 402-38/76
Ljubljana, dne 23. aprila 197b.
Izobraževalna skupnost Slovenije
Predsednik
Izvršnega odbora skupščine Jože Deberšek 1. r.
545.
Na podlagi 25. člena statutarnega sklepa o organizaciji in upravljanju Izobraževalne skupnosti Slovenije in pooblastil iz samoupravnega sporazuma o kreditiranju graditve osnovnošolskega prostora po načelu vzajemnosti za leto 1976 je skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije na seji dne 29. aprila 1976 sprejela
PRAVILNIK
o kreditiranju naložb v osnovnošolski prostor
I. SPLOŠNE določbe	^
1.	člen
S tem pravilnikom se določajo organi in postopek za razporejanje sredstev, namenjenih v Izobraževalni skupnosti Slovenije za kreditiranje graditve osnovnošolskega prostora.
2.	člen
Posojila se dajejo za gradnjo novih ter za rekonstrukcijo obstoječih osnovnošolskih objektov.
Ža naložbe iz danega posojila po tem pravilniku ni mogoče dati dodatnega posojila za kritje podražitev, ki bi nastale med izvajanjem del, niti za kritje dodatnih del.
3.	člen
Posojila se lahko da samo za naložbo, ki je v skladu:
—	s programom razvoja osnovnega šolstva v občini;
—	s splošnimi predpisi o graditvi ter tehničnimi predpisi, normativih za graditev in opremo osnovnih šol v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 21-163/68 In 12-55/71), upoštevajoč napotke, ki jih vsebujeta študiji: »Kabinetni pouk — šola kulturni in športni center« (izdala Republiški sekretariat za prosveto in kulturo in Zavod SRS za šolstvo, 1970) in »Oblikovanje in opremljanje šolskega prostora glede na novo tehnologijo izobraževanja in zahteve celodnevne šole« (izdala Izobraževalna skupnost Slovenije, 1976).
Posojila ni mogoče dati, če višina naložbe presega okvire, določene r sklepom skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije.
4.	člen
Posojilo se lahko da samo investitorju, ki je kreditno sposoben.
Za kreditno sposobnega se šteje investitor, ki ima za vso dobo odplačevanja posojila zagotovljene prihodke v višini anuitet.
5.	člen
Posojila se dajejo največ za dobo 10 let.
Posojilo se odplačuje v polletnih anuitetah z obrestno mero 2e/o letno. Odplačevanje se začne, ko
poteče največ 6 mesecev od dne, ko je bilo posojilo dano v tečaj.
Manipulativne stroške bančnega poslovanja trpi posojilojemalec.
6.	člen
Naložbe, ki se kreditirajo s sredstvi iz 1. člena, se izberejo na javnem natečaju.
Na natečaju imajo prednost:
1.	v prvem redu naložbe za nadomestitev stavb, katerih nosilni deli so tako dotrajali, da popravilo ni več možno;
2.	v drugem redu naložbe, s katerimi se odpravlja tretja izmena v šoli in so že opravljena gradbena dela IV. faze, vrednost opravljenih del pa je dosegla najmanj 50 "/o celotne predračunske vrednosti po cenah iz tekočega leta;
3.	v tretjem redu druge naložbe, s katerimi se odpravlja tretja izmena v šoli,
4.	v četrtem redu vse druge naložbe.
Zahtevki poznejšega prednostnega reda se rešujejo. ko so rešeni vsi zahtevki prejšnjega prednostnega reda, ki izpolnjujejo pogoje natečaja in tega pravilnika.
7.	člen
Med zahtevki istega prednostnega reda imajo na natečaju prednosti tisti, ki računajo z nižjim deležem posojila v predračunski vrednosti naložbe, pri enaki lastni udeležbi tisti, ki nudijo krajši rok odplačila, pri enakem roku odplačila pa tisti, ki majo uveden krajevni samoprispevek za ta namen.
Pri zahtevkih za investicije na manj razvitih območjih se ob ugotavljanju prednosti znotraj istega prednostnega reda šteje, da so ponudili za 10 % višjo lastno udeležbo in za dve leti krajši odplačilni rok kot glasi ponudba v zahtevku.
8.	člen
Posojilo .znaša lahko:
—	pri naložbah prvega prednostnega reda največ 30 n/o celotne investicije;
—	pri naložbah drugega prednostnega reda največ 25 "/o vrednosti še ne opravljenih del;
—	pri naložbah tretjega prednostnega reda največ 20% celotne investicije;
—	pri naložbah četrtega prednostnega reda 15 % celotne investicije.
II.	IZVEDBA NATEČAJA
9.	člen
Natečaj razpiše izvršni odbor skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije vsako leto do 15. oktobra zu posojilu v prihodnjem letu.
Razpis natečaja se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.	x	.
Rok za priglasitev na natečaj ne sme biti krajši od 30 dni od dneva objave.
Natečaja se lahko udeležijo občinske izobraževalne skupnosti, krajevne skupnosti in druge skupnosti tei organizacije, ki so lahko investitorji v osnovnošolski prostor
. Priglasitev na natečaj mora vsebovati zahtevek za posojilo s ponudbo odplačilnega roka. Zahtevku morajo biti predloženi:
—	dokaz, da Je naložba v skladu s programom razvoja osnovnega šolstva v občini;
—	vsa predpisana dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja;
—	dokazi, da so zagotovljena vsa potrebna denarna sredstva razen tistih, ki so predmet zahtevka;
—	dokazi o kreditni sposobnosti investitorja.
10.	člen
V	60 dneh po poteku roka za priglasitev na natečaj, prouči prispele 'zahtevke komisija za investicije, pri izvršnem odboru skupščine.
Ce komisija ugotovi, da v posameznem primeru ne gre za naložbo v osnovnošolski prostor v smislu
2.	člena tega pravilnika, obvesti o tem predlagatelja in ga opozori, naj zahtevek umakne.
Ce komitsija ugotovi, da zahtevek ne izpolnjuje vseh pogojev iz 3. in 4. člena tega pravilnika, opozori predlagatelja, naj ga v roku 15 dni dopolni oziroma uskladi.
11.	člen
Ko potečejo roki iz 10. člena za dopolnitev in uskladitev zahtevkov, izdela komisija osnutek izida natečaja. Ta vsebuje:
1.	popis zahtevkov, ki po mnenju komisije ne izpolnjujejo pogojev natečaja;
2.	osnutek prednostne liste; „
3.	osnutek bilance predvidenih kreditnih sredstev in njihove razdelitve.
Osnutek izida natečaja pošlje komisija vsem udeležencem natečaja in jih povabi, naj svoje morebitne pripombe k osnutku sporoče v osmih dneh. Po poteku tega roka predloži komisija osnutek izida natečaja •/ vsemi prispelimi pripombami in s svojim mnenjem k tem pripombam izvršnemu odboru skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije.
12.	člen
Izvršni odbor oblikuje predlog izida natečaja in ga predloži skupščini.
Skupščina izobraževalne skupnosti Slovenije obravnava predlog izvršnega odbora in sprejme sklep o izidu natečaja.
III.	IZVEDBA IZIDA NATEČAJA
13.	člen
Na podlagi sklepa skupščine o izidu natečaja sprejme izvršni odbor izvedbeni načrt kreditiranja.
V	izvedbenem načrtu se razpoložljiva kreditna sredstva časovno razporejajo med investitorje z upoštevanjem zaporedja iz prednostne liste, predvidene dinamike pritoka teh sredstev in predvidenih rokov za začetek izvajanja posameznih naložb.
V	primeru, da investitor umakne ali zniža zahtevek za naložbo, ki je vključena v izvedbeni načrt, ali da razpoložljiva sredstva presežejo predvideno višino, se v ta načrt vključujejo naslednje naložbe po zaporedju iz prednostne liste.
14.	člen	1
Izobraževalna skupnost Slovenije in investitor skleneta kreditno pogodbo v skladu z izvedbenim načrtom.
Investitor mora ob sklenitvi kreditne pogodbe položiti predpisano oziroma pri takih pogodbah običajno zavarovanje plačila iz sredstev, ki jih je ponudil na natečaju, in iz drugih sredstev, s katerimi razpolaga.
Pogodba mora vsebovati pravice in obveznosti, ki izhajajo iz določb tega pravilnika in iz rezultata natečaja.
Če investitor odkloni sklenitev kreditne pogodbe ali je ne podpiše -v 15 dneh po tem, ko mu je predložena, se šteje, da je svoj zahtevek za posojilo umaknil.
15.	člen
S kreditno pogodbo se investitor posebej zaveže:
—	poročati Izobraževalni skupnosti Slovenije o poteku izvajanja del v določenih rokih;
—	predložiti strokovni službi Izobraževalne skupnosti Slovenije dokumentacijo v zvezi z uporabo sredstev posojila in z izvajanjem del, če le-ta to zahteva;
—	omogočiti pooblaščenim osebam Izobraževalne skupnosti Slovenije vpogled v izvajanje del.
16.	člen
Izobraževalna skupnost Slovenije si s kreditno pogodbo zagotovi pravico razdreti pogodbo, če ugotovi:
—	da investitor do časa, ki je predviden za začetek del, ni pridobil gradbenega dovoljenja in sklenil pogodb z izvajalci del;
—	da je investitor pri izvajanju del odstopil od predpisov oziroma normativov in napotkov iz 3. člena tega pravilnika;
—	da je investitor uporabil sredstva posojila za drug namen, ali
—	da investitor ne izpolnjuje obveznosti iz 15. člena tega pravilnika.
Ugotovitev iz prejšnjega odstavka sprejme izvršni odbor skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije.
Zoper ugotovitev iz prvega odstavka lahko investitor ugovarja v 15 dneh od dne, ko mu je bila ugotovitev sporočena.
O ugovoru dokončno odloči skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije.
17.	člen
Strokovna služba skupnosti in komisija za investicije sta dolžni spremljati izvajanje naložb in uporabo-" sredstev posojil ter vračanje posojil ter o tem poročati izvršnemu odboru skupščine.
Izvršni odbor je dolžan sprejemati ukrepe za izvajanje tega pravilnika oziroma predlagati ukrepe, ki jih sprejema skupščina.
IV.	STROKOVNA POMOČ PRI PRIPRAVI INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE
18.	člen
Organizacija ali skupnost, ki pripravlja graditev osnovnošolskega prostora, lahko kadarkoli predloži investicijski program z idejnim projektom v oceno strokovni službi Izobraževalne skupnosti Slovenije.
Strokovna služba je dolžna proučiti investicijski program in idejni projekt ter sporočiti predlagatelju svojo oceno glede na določbe 3. člena tega pravilnika
V POSEBNE DOLOČBE
19.	člen
Posojila iz sredstev ki jih skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije nameni izključno za naložbe v osnovnošolski prostor na man; razvitih območjih, se
lahko dajo do 50 “/o vrednosti celotne investicije in za dobo do 20 let.
Za izbiro naložb iz prejšnjega odstavka se izvede poseben natečaj, na katerem imajo prednost:
1.	v prvem redu naložbe za nadomestitev stavb, katerih nosilni deli so tako dotrajali, da popravilo ni več možno;
2.	v drugem redu vse druge naložbe.
Prednost znotraj prednostnega reda se lahko določi ne glede na določbe 7. člena tega pravilnika. Ko izvršni odbor oblikuje predlog prednostne liste, obravnava tudi mnenje komisije pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije za zadeve v zvezi z izvajanjem zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji.
Za manj razvita območja veljajo občine in krajevne skupnosti po kriterijih zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji.
Če se ihvestitor istočasno poteguje za posojilo po tem členu in za posojilo iz drugih kreditnih sredstev po tem pravilniku, se kreditna sposobnost presoja za oba zahtevka skupaj.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Natečaj za posojila v letu 1976 se razpiše najpozneje v 8 dneh po uveljavitvi tega pravilnika.
21.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-54/76
Ljubljana, dne 29. aprila 1976.
Izobraževalna skupnost Slovenije
Predsednik skupščine Franc Braniselj 1. r.
546.
Na podlagi četrtega odstavka 10 člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8-57/74) so samoupravne stanovanjske skupnosti sklenile
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije
1.	člen
Samoupravne stanovanjske skupnosti na območju SR Slovenije ustanovijo Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zveza stanovanjskih skupnosti) z namenom, da v njej po svojih delegatih obravnavajo vprašanja in opravljajo zadeve skupnega pomena, ki presegajo po svoji naravi okvir občine ozi roma širše stanovanjske skupnosti in so pomembne za vse delovne ljudi v republiki.
2.	člei.
Stanovanjske skupnosti določajo za zadeve skupnega pomena;
— usmerjanje in usklajevanje z družbenim planom SR Slovenije graditev stanovanj In drugih zadev s
področja stanovanjskega gospodarstva, ki so z zakonom razglašene za zadeve posebnega družbenega pomena;
—	sprejemanje razvoja in analiziranje zadev stanovanjskega gospodarstva na območju SR Slovenije in seznanjanje stanovanjskih skupnosti in skupščin družbenopolitičnih skupnosti o problematiki na tem področju;
—	sodelovanje pri pripravi osnov za dolgoročni načrt družbenega razvoja SR Slovenije za področje stanovanjskega gospodarstva;
—	sodelovanje pri pripravi regionalnega prostorskega plana Slovenije z vidika urbanizacije;
—	nadaljnje razvijanje samouprave na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	skrb za raziskovalno in študijsko dejavnost na področju stanovanjskega gospodarstva:
—	vključevanje stanovanjskih skupnosti v družbeno akcijo izgradnje stanovanj;
—	proučevanje vprašanj v zvezi z racionalizacijo stanovanjske graditve in dajanje ustreznih pobud;
—	sodelovanje pri organizaciji kreditnega sistema varčevanja in dolgoročnega združevanja sredstev za potrebe stanovanjske graditve;
—	sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi in družbenopolitičnimi organizacijami in republiškimi organi v zadevah skupnega pomena ter z organi in organizacijami drugih socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokraj in'in federacije;
—	opravljanje strokovnih zadev za stanovanjske skupnosti, ki pomenijo racionalnejšo organizacijo in zmanjševanje poslovnih stroškov stanovanjskih skupnosti (elektronika in druge sodobne metode dela);
—	razvijanje pri občanih, samoupravnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah interes za enotno uporabo stanovanj ter za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja in spremljajočih objektov;
—	opravljanje drugih zadev po določbah zakona, drugih predpisov in splošnih aktov.
3.	člen
zveza stanovanjskih skupnosti je pravna oseba ter imetnik pravic in obveznosti, ki jih ima po zakonu, tem samoupravnem sporazumu in po svojem statutu.
Statut zveze stanovanjskih skupnosti mora biti v skladu s tem samoupravnim sporazumom.
Statut sprejme skupščina zveze stanovanjskih skupnosti; statut začne veljati, ko da nanj svoje soglasje Skupščina SR Slovenije.
4.	člen
Zveza stanovanjskih skupnosti deluje in uresničuje svoje naloge v okviru programskih izhodišč za politiko stanovanjskih skupnosti, ki so jih stanovanjske skupnosti sprejele s svojimi samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi skupnosti.
5.	člen
Zveza stanovanjskih skupnosti je za opravljanje svojih nalog odgovorna stanovanjskim skupnostim, za zadeve posebnega družbenega pomena pa tudi Skupščini SR Slovenije.
6.	člen
Glede na sredstva za raziskovalno in študijsko delo na področju stanovanjskega gospodarstva, ki jih sta-
novanjske skupnosti zagotavljajo po določbah 27. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72 ip 24/73) izdela zveza stanovanjskih skupnosti poseben program raziskav in študij. Ta program sprejme' skupščina zveze stanovanjskih skupnosti, potem ko dobi soglasje stanovanjskih skupnosti, in ga predloži skupnosti raziskovalnih organizacij SR Slovenije.
7.	člen
Zveza stanovanjskih skupnosti ne more opravljati investitorskih nalog in ne najemati kreditov, razen če jo za to pooblastijo stanovanjske skupnosti po posebnem postopku, ki se določi s statutom zveze stanovanjskih skupnosti.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo zo operativno aplikacijo raziskovalnih nalog (demonstracijsko gradbišče, uvedba nove tehnologije, gradbenih elementov in podobno), ki jih organizira zveza na podlagi posebne pogodbe s prizadetimi stanovanjskimi skupnostmi.
8.	člen
Zveza stanovanjskih skupnosti ustanovi za opravljanje strokovnih nalog in opravil strokovno službo, kii se samoupravno organizira v delovno skupnost.
Zveza stanovanjskih skupnosti ne more prenašati pooblastila ter pravic in obveznosti, določenih s tem samoupravnim sporazumom, na delovno skupnost.
9.	člen
Delavci delovne skupnosti, ki opravljajo dela za z.vezo stanovanjskih skupnosti, imajo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načeli delitve dohodka po delu in z merili, določenimi s samoupravnim sporazumom o delitvi osebnega dohodka, ter druge samoupravne pravice, določene s samoupravnim sporazumom in njihovim samoupravnim aktom.
10.	člen
Sredstva za delovanje zveze stanovanjskih skupnosti zagotavljajo stanovanjske skupnosti iz virov, s katerimi pokrivajo v skladu z zakonom o samoupravni stanovanjski skupnosti in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, poslovne stroške za svoje delovanje.
Višino sredstev za poslovne stroške zveze stanovanjskih skupnosti določa njena skupščina z vsakoletnim finančnim načrtom glede na letni program dela zveze stanovanjskih skupnosti.
Finančna sredstva za delovanje zveze obsegajo:
—	sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v delovni skupnosti zveze,
—	sredstva za stroške poslovanja v okviru skupno določenih nalog,
—	sredstva za vzdrževanje in razširitev materialne osnove dela delovne skupnosti,
—	namenska sredstva za izvedbo posebnih nalog zveze.
11.	člen
Organi upravljanja zveze stanovanjskih skupnosti so skupščina zveze stanovanjskih skupnosti, izvršilni odbor skupščine zveze stanovanjskih skupnosti, poravnalni svet zveze stanovanjskih skupnosti in organ za samoupravno delavsko kontrolo.
12.	člen
Zvezo stanovanjskih skupnosti upravlja skupščina, ki jo sestavljajo delegati, ki jih volijo stanovanjske
skupnosti v občini oziroma širše stanovanjske skupnosti.
Vsaka stanovanjska skupnost ima v skupščini eno delegatsko mesto, če stanovanjska skupnost pokriva območje več občin pa ima v skupščini toliko delegatskih mest, kolikor ima občin.
Zvezo stanovanjskih skupnosti predstavlja predsednik skupščine oziroma njegov namestnik, ki ga izvolijo delegati skupščine izmed sebe, za dobo štirih let.
Skupščina zveze odloča na seji z večino glasov vseh delegatov.
13.	člen
Skupščina zveze stanovanjskih skupnosti:
1.	sprejema statut in druge splošne akte zveze stanovanjskih skupnosti;
2.	sklepa samoupravne sporazume in družbene dogovore o zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva, če jo za to pooblastijo stanovanjske skupnosti;
3.	sprejema program dela, finančni načrt, poslovno poročilo in zaključni račun zveze za koledarsko leto;
4.	voli izvršilni odbor zveze stanovanjskih skupnosti. predsednika skupščine zyeze in njegovega namestnika ter druge organe zveze stanovanjskih skupnosti, ki jih določa statut zveze;
5.	predlaga Skupščini SR Slovenije osnove za družbeni plan Socialistične republike Slovenije za področje stanovanjskega gospodarstva;
6.	analizira programe stanovanjske graditve stanovanjskih skupnosti in občin in plane letnih etap njihove realizacije;
7.	sprejema program skupnih raziskav in študij na področju stanovanjskega gospodarstva ter letno poročilo o realizaciji tega programa;
8.	daje pobude za usklajeno deld vseh dejavnikov, ki pripravljajo regionalni prostorski plan Slovenijg. urbanistično in tehnično dokumentacijo za gradnjo stanovanj, financirajo in urejajo stavbno zemljišče in ki gradijo stanovanja;
9.	odloča o organizaciji izvajanja strokovnih nalog in opravil za stanovanjske skupnosti;
10.	določa merila za porazdelitev stroškov za delovanje zveze stanovanjskih skupnosti;
11.	predlaga standarde in tehnične normative za stanovanja, ki se gradijo z družbenimi sredstvi;
12.	predlaga tehnične normative za vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini;
13.	odloča o organizaciji dopolnilno slrokbvnem izobraževanju delavcev zaposlenih v stanovanjskem gospodarstvu;
14.	odloča o organiziranju strokovnega informativnega centra za stanovanjsko graditev in za uporabo stanovanj;
15.	opravlja druge zadeve, določene s tem samoupravnim sporazumom, statutom zveze ali drugim splošnim aktom.
14.	člen
Izvršilni odbor zveze stanovanjskih skupnosti šteje 15 članov; pri izvolitvi članov izvršilnega odbora je treba uuoštevati regionalno teritorialna načela
15.	člen
Izvršilni odbor zveze stanovanjskih skupnosti:
1.	izvaja politiko in druge odločitve in sklepe skupščine zveze stanovanjskih skupnosti;
2.	izvaja samoupravne sporazume in družbene dogovore, programe zveze stanovanjskih skupnosti ter druge splošne akte, ki jih je sprejela skupščina zveze stanovanjskih skupnosti;
3.	usklajujejo delo samoupravnih organov zveze stanovanjskih skupnosti;
4.	usmerja delo strokovnih služb zvčze stanovanjskih skupnosti;
5.	pripravlja osnutek splošnih aktov, programov in drugih elaboratov z delovnega področja zveze in jih predlaga v obravnavo skupščini zveze stanovanjskih skupnosti;
6.	imenuje in razrešuje vodjo strokovne službe zveze stanovanjskih skupnosti;
7.	opravlja druge naloge iz pristojnosti zveze stanovanjskih skupnosti, če ni s tem samoupravnim sporazumom, statutom zveze ali z zakonom določena pristojnost skupščine stanovanjskih skupnosti ali drugega organa stanovanjske skupnosti.
16.	člen
Izvršilni odbor skupščine zveze stanovanjskih skupnosti predstavlja in njegovo delo vodi predsednik izvršilnega odbora, ki ga izvoli izvršilni odbor izmed svojih članov; izvršilni odbor izvoli tudi namestnika predsednika izvršilnega odbora skupščine za dobo štirih let.
17.	člen
Seja izvršilnega odbora skupščine zveze stanovanjskih skupnosti je sklepčna, če je navzoča najmanj polovica njenih članov. S statutom zveze stanovanjskih skupnosti se določi za obravnavo določenih zadev navzočnost dveh tretjin članov izvršilnega odbora.
Izvršilni odbor skupščine zveze stanovanjskih skupnosti odloča na seji z večino glasov vseh članov.
18.	člen
Za sporazumno odpravo sporov med zvezo stanovanjskih skupnosti in med posameznimi stanovanjskimi skupnostmi ali med posameznimi stanovanjskimi skupnostmi, se ustanovi pri zvezi stanovanjskih skupnosti poravnalni svet.
Poravnalni svet izvoli skupščina zveze stanovanjskih skupnosti kot stalen organ zveze. Delo poravnalnega sveta se natančneje določi s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina zveze stanovanjskih skupnosti v skladu s predpisi o poravnalnih svetih.
19.	člen
Uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic iz tega samoupravnega sporazuma uveljavljajo ustanovitelji po posebnem organu samoupravne delavske kontrole, ki ga izvolijo skupščine stanovanjskih skupnosti.
Sestavo, volitve in odpoklic članov organa samoupravne delavske kontrole ter njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti urejajo statut in drugi samoupravni akti zveze stanovanjskih skupnosti v skladu z zakonom. Član samoupravno delavske kontrole ne more biti delegat v skupščini zveze stanovanjskih skupnosti.
20.	člen
Zveza stanovanjskih skupnosti objavlja na primeren način osnutke družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, programov in osnutek finančnega na-
črta. Na enak način obvešča javnost o problematiki na področju stanovanjskega gospodarstva, o ukrepih, ki jih je v zvezi s tem podvzela, ter o uspehih svojega dela.
Besedilo sprejetih dokumentov iz prejšnjega odstavka objavlja zveza stanovanjskih skupnosti v Uradnem listu SRS.
21.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem, ko ga podpišejo stanovanjske skupnosti, uporabljati pa se začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 25. julija 1974.
547.
Na podlagi tretjega odstavka 11. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8-57/74) in tretjega odstavka 3. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije z dne 25, julija 1974 je skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na svoji seji dne 21. novembra 1974 sprejela
STATUI
zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zveza stanovanjskih skupnosti), ki je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije z dne 25. julija 1974, je samoupravna interesna stanovanjska skupnost, v kateri samoupravne stanovanjske skupnosti na območju SR Slovenije po svojih delegatih obravnavajo vprašanja in opravljajo zadeve skupnega pomena, ki presegajo po svoji naravi okvir občine oziroma širše stanovanjske skupnosti in so pomembne za delovne ljudi v republiki.
2.	člen
Ustanovitelji zveze stanovanjskih skupnosti so vse samoupravne stanovanjske skupnosti na območju SR Slovenije, ki so sprejele samoupravni sporazum iz prejšnjega člena, in samoupravne stanovanjske skupnosti, ki bodo naknadno pristopile k temu samoupravnemu sporazumu.
3.	člen
Zveza stanovanjskih skupnosti je pravna oseba.
4.	člen
Ime stanovanjske skupnosti je: »Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije«.
Sedež zveze stanovanjskih skupnosti je v Ljubljani.
Zveza stanovanjskih skupnosti ima svojo štampiljko okrogle oblike z besedilom: »Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije«.
5.	člen
Statut zveze stanovanjskih skupnosti določa:
—	organizacijo in upravljanje zveze stanovanjskih skupnosti:
—	organe upravljanja in njihovo delovno področje-
—	način sprejemanja splošnih aktov in sklepov pristojnih samoupravnih organov;
—	naloge in pooblastila delavcev, ki opravljajo strokovne zadeve za zvezo stanovanjskih skupnosti;
—	financiranje in finančno poslovanje zveze stanovanjskih skupnosti.
i
II. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI
6.	člen
Ustanoviteljice zveze stanovanjskih skupnosti si s tem statutom in z drugimi splošnimi akti zveze stanovanjskih skupnosti določajo takšno organizacijo zveze stanovanjskih skupnosti, ki jim zagotavlja najbolj neposredno udeležbo pri upravljanju zveze stanovani-skih skupnosti in pri opravljanju zadev skupnega po-' mena.
7.	člen
Organi upravljanja zveze stanovanjskih skupnosti so:
1.	skupščina zveze stanovanjskih skupnosti;
2.	izvršilni odbor skupščine zveze stanovanjskih skupnosti;
3.	poravnalni svet zveze stanovanjskih skupnosti;
4.	komisija za samoupravno delavsko kontrolo;
5.	stalne in začasne komisije zveze stanovanjskih skupnosti.
o) Skupščina zveze stanovanjskih skupnosti
8.	člen
Skupščina zveze stanovanjskih skupnosti je najvišji samoupravni organ te skupnosti; skupščino sestavljajo delegati, ki jih volijo stanovanjske skupnosti v občini oziroma širše stanovanjske skupnosti.
Vsaka stanovanjska skupnost ima v skupščini eno delegatsko mesto; če stanovanjska skupnost pokriva območje več občin ima v skupščini toliko delegatskih mest, kolikor pokriva občin.
9.	člen
Delegati so dolžni poročati stanovanjski skupnosti v občini oziroma širši stanovanjski skupnosti o stališčih, ki so jih zastopali na seji zveze stanovanjskih skupnosti, in o sprejetih sklepih in odločitvah te skupščine.
Način delegiranja delegatov v skupščino zveze stanovanjskih skupnosti oziroma v druga njena telesa ter način njihovega odpoklica določajo ustanoviteljice zveze stanovanjskih skupnosti v svojem statutu.
Mandatna doba delegatov oziroma članov delegacij traja štiri leta.
10.	člen
Skupščina zveze stanovanjskih skupnosti dela na svojih sejah.
Skupščina zveze stanovanjskih skupnosti zaseda po potrebi, najmanj po dvakrat letno.
Seje skupščine zveze stanovanjskih skupnosti sklicuje in vodi predsednik skupščine zveze stanovanjskih skupnosti.
Predsednik skupščine zveze stanovanjskih skupnosti je dolžan sklicati sejo skupščine zveze stanovanjskih skupnosti:
1.	če to predlsiga katera izmed stanovanjskih skupnosti ali izvršilni odbor skupščine zveze stanovanjskih skupnosti;
2.	će sklicanje seje skupščine predlaga Skupščina SR Slovenije;
3.	če sklicanje skupščine predlaga najmanj ena tretjina delegatov skupščine zveze stanovanjskih skupnosti.
Predsednik skupščine zveze stanovanjskih skupnosti je dolžan v primerih iz prejšnjega odstavka sklicati sejo skupščine najpozneje v tridesetih dneh po prejemu predloga za sklic seje skupščine. Po tem roku lahko skliče sejo skupščine zveze stanovanjskih skupnosti vsak predlagatelj iz prejšnjega odstavka.
11.	člen
Sejo skupščine zveze stanovanjskih skupnosti pripravi predsednik skupščine ob sodelovanju z izvršilnim odborom zveze in tajnikom zveze stanovanjskih skupnosti.
Vabilo za sejo skupščine se dostavi vsem samoupravnim stanovanjskim skupnostim v občinah, ki ga izročijo delegatu, ki se bo udeležil seje skupščine.
Skupaj z vabilom se dostavi samoupravnim stanovanjskim skupnostim tudi predlog dnevnega reda in ustrezno gradivo k vprašanjem, ki so predlagana za dnevni red, ter zapisnik prejšnje seje
12.	člen
Seja skupščine stanovanjskih skupnosti je sklepčna, če je navzoča najmanj polovica delegatov.
Skupščina odloča na seji z večino glasov vseh delegatov. Za sprejem statuta zveze stanovanjskih skupnosti ter za izvolitev predsednika in namestnika skupščine zveze stanovanjskih skupnosti je potrebno, da je Za sprejem oziroma izvolitev glasovala najmanj dvotretjinska večina vseh delegatov skupščine. Skupščina lahko odloči, da je tudi v drugih določenih primerih za sprejem njene odločitve potrebna 'dvotretjinska večina.
O seji skupščine zveze stanovanjskih skupnosti se vodi zapisnik.
13.	člen
Skupščina zveze stanovanjskih skupnosti razpiše volitve v organe zveze stanovanjskih skupnosti najmanj tri mesece pred potekom mandatne dobe.
b)	Predsednik skupščine
14.	člen
Predsednik skupščine zveze stanovanjsKin sKupno-sti predstavlja zvezo stanovanjskih skupnosti, sklicuje in vodi seje skupščine zveze stanovanjskih skupnosti, neposredno izvaja odločitve in sklepe skupščine zveze stanovanjskih skupnosti ter opravlja druge zadeve, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi zveze stanovanjskih skupnosti in ta statut.
c)	Izvršilni odbor skupščine
15.	člen
Izvršni odbor skupščine zveze stanovanjskih sKup-nosti sestavljajo delegati, ki jih izvoli skupščina zveze stanovanjskih skupnosti. Izvršilni odbor skupščine zve-76 stanovanjskih skupnosti šteje 15 članov; pri izvolitvi članov izvršilnega odbora je treba upoštevati reglo-nalno-teritorialno načelo.
16.	člen
Izvršilni odbor skupščine zveze stanovanjskih skup-hosti predstavlja in njegovo delo vodi predsednik iz-
vršilnega odbora, ki ga izvoli izvršilni odbor izmed svojih članov; izvršilni odbor izvoli tudi namestnika predsednika izvršilnega odbora skupščine.
Mandatna doba predsednika in njegovega namestnika ter članov izvršilnega odbora traja štiri leta.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana izvršilnega odbora skupščine.
17.	člen
Izvršilni odbor skupščine dela na svojih sejah.
Seje izvršilnega odbora sklicuje in vodi predsednik izvršenega odbora. Sejo skliče na lastno pobudo, mora pa jo sklicati, če to zahteva predsednik skupščine zveze stanovanjskih skupnosti ali predsednik komisije za samoupravno delavsko kontrolo.
Sejo izvršilnega odbora skupščine zveze stanovanjskih skupnosti pripravi predsednik izvršilnega odbora ob sodelovanju s tajnikom zveze stanovanjskih skupnosti. Za pripravo vabila in gradiva za sejo izvršilnega odbora veljajo določbe 11. člena tega statuta.
O seji izvršilnega odbora skupščine zveze stanovanjskih skupnosti se vodi zapisnik.
18.	člen
Seja izvršilnega odbora skupščine zveze stanovanjskih skupnosti je sklepčna, če je navzoča polovica njenih članov; na seji odloča izvršilni odbor z večino glasov vseh članov.
Za sprejem osnutka statuta zveze stanovanjskih skupnosti, osnutka splošnih aktov, programa in drugih elaboratov z delovnega področja zveze, ki jih je izvršilni odbor dolžan predložiti v obravnavo skupščini zveze stanovanjskih skupnosti, za izvolitev predsednika in namestnika izvršilnega odbora ter za imenovanje in razrešitev tajnika zveze stanovanjskih skupnosti je potrebna navzočnost dveh tretjin članov izvršilnega odbora.
č) Povravnalni svet
19.	člen
Poravnalni svet zveze stanovanjskih skupnosti posreduje pri sporazumnem reševanju sporov med zvezo stanovanjskih skupnosti in med posameznimi stanovanjskimi skupnostmi ali med posameznimi stanovanjskimi skupnostmi.
Poravnalni svet je stalen organ zveze stanovanjskih skupnosti in deluje v sestavi treh članov, ki imajo svoje namestnike.
Člane in namestnike poravnalnega sveta izvoli skupščina zveze stanovanjskih skupnosti za dobo štirih let.
Delo poravnalnega sveta se natančneje določi s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina zveze stanovanjskih skupnosti v skladu s predpisi o poravnalnih svetih.
d)	Komisija za samoupravno delavsko kontrolo
20.	člen
Uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic, izhajajočih iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zveze stanovanjskih skupnosti, uveljavljajo ustanoviteljice po komisiji za samoupravno delavsko kontrolo.
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo nadzoruje izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zveze stanovanjskih skupnosti in tega statuta ter drugih samoupravnih aktov zveze stanovanjskih skupnosti. izvajanje sklepov organov upravljanja in pošlo-
vedskih organov zveze stanovanjskih skupnosti ter skladnost teh aktov in sklepov s pravicami in dolžnostmi ustanoviteljic; nadzoruje ali organi upravljanja in poslovodski organi odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolagajo z njimi ter uresničujejo tudi druge samoupravne pravice, dolžnosti in interese delovnih ljudi, združenih v zvezi stanovanjskih skupnosti.
Komisija iz prejšnjega odstavka ima pravico in dolžnost, da z ugotovljenimi pojavi seznanja ustanoviteljice, organe upravljanja in strokovno službo zveze stanovanjskih skupnosti ter daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo je stalen organ stanovanjskih skupnosti, ki deluje v sestavi treh članov; ti imajo svoje namestnike.
Člane in namestnike komisije izvolijo za dobo štirih let in odpokličejo skupščine samoupravnih stanovanjskih skupnosti. Člani in namestniki komisije ne morejo biti delegati v skupščini zveze stanovanjskih skupnosti.
Delo komisije za samoupravno delavsko kontrolo se natančneje določi s pravilnikom, ki ga sprejmejo skupščine samoupravnih stanovanjskih skupnosti.
e)	Stalne in začasne komisije zveze stanovanjskih skupnosti
21.	člen
Stalne in začasne komisiji zveze stanovanjskih skupnosti se ustanovijo z nalogo, da pripravljajo poročila in podobne elaborate za potrebe organov upravljanja zveze stanovanjskih skupnosti ali z nalogo, da spremljajo in proučujejo določena vprašanja z delovnega področja zveze stanovanjskih skupnosti.
22.	člen
Stalne komisije zveze stanovanjskih skupnosti so:
1.	komisija za utrjevanje in razvoj samoupravljanja;
2.	komisija za planiranje, urbanizem in varstvo okolja;
3.	komisija za raziskovalno-študijsko delo in za racionalizacijo;
4.	komisija za stanovanjsko graditev;
5.	komisija za kreditiranje stanovanj;
6.	komisija za gospodarjenje s stanovanji.
Skupščina zveze stanovanjskih skupnosti oziroma
po njenem pooblastilu izvršilni odbor skupščine določi število članov posamezne komisije, imenuje predsednika, njegovega namestnika in člane komisije. Mandat članov stalne komisije traja štiri leta.
23.	člen
Komisija za utrjevanje in razvoj samoupravljanja:
—	spremlja in proučuje uveljavljanje samouprave na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	pripravlja statut in druge splošne akte zveze stanovanjskih skupnosti ter sodeluje pri pripravi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva;
—	pripravlja predloge za odpravo pomanjkljivosti ki zadržujejo ali preprečujejo uresničevanje ustave načel samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zveze stanovanjskih skupnosti in sklepov njenih organov;
—	predlaga ukrepe, ki so potrebni za utrjevanje samoupravljanja in za hitrejše uveljavljanje organizi-
ranega družbenega vpliva v stanovanjskem gospodarstvu;
—	sodeluje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi in družbenopolitičnimi organizacijami in republiškimi organi v zadevah skupnega pomena;
—	razvija pri občanih, samoupravnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah interes za samoupravno problematiko stanovanjskega gospodarstva;
—	pripravlja letni program dela zveze stanovanjskih skupnosti;
—	pripravlja merila za porazdelitev stroškov za delovanje zveze stanovanjskih skupnosti.
24.	člen
Komisija za planiranje, urbanizem in varstvo okolja:
—	spremlja in proučuje, kako se usmerja in usklajuje z družbenim planom SR Slovenije graditev stanovanj;
—	sodeluje pri pripravi osnov za dolgoročni načrt družbenega razvoja SR Slovenije za področje stano-
1 vanjskega gospodarstva;
—	sodeluje pri pripravi regionalnega prostorskega plana Slovenije z vidika urbanizacije;
—	pripravlja poročila in podobne elaborate za potrebe organov upravljanja zveze stanovanjskih skupnosti;
—	po potrebi analizira programe stanovanjske graditve stanovanjskih skupnosti in občin in plane letnih etap njihove realizacije.
25.	člen
Komisija za raziskovalno-študijsko delo in racionalizacijo:
—	proučuje in spremlja raziskovalno in študijsko dejavnost na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	spremlja in proučuje tehnologijo za povečanje produktivnosti na stanovanjskem področju in predlaga ukrepe za uvajanje sodobne tehnologije, gradbenih elementov in podobno;
—	proučuje operativno aplikacijo raziskovalnih nalog in predlaga organom upravljanja zveze in stanovanjskim skupnostim ustrezno organizacijo;
—	pomaga organom zveze stanovanjskih skupnosti pri opravljanju investitorskitt funkcij (7. člen samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije);
—	pripravlja program raziskav in študij v skladu z določbo 6. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije ter letno poročilo o realizaciji tega programa;
—	pomaga organizacijam za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, oziroma delovnim skupnostim, pri opravljanju strokovnih nalog samoupravnih stanovanjskih skupnosti.
26.	člen
Komisija za stanovanjsko graditev:
—	proučuje vprašanja v zvezi s stanovanjsko graditvijo in spremlja potek stanovanjske graditve;
—	spremlja in proučuje vprašanja vključevanja stanovanjskih skupnosti v družbeno akcijo izgradnje stanovanj:
—	sodeluje v akcijah za pomoč območjem, prizadetim po elementarnih nezgodah:
—	proučuje uveljavljanje organizirane in družbeno usmerjene stanovanjske gradnje;
—	proučuje tehnične predpise, standarde in normative za gradnjo stanovanj;
—	proučuje vprašanja v zvezi z revitalizacijo stanovanj, stanovanjskih hiš in stanovanjskih kompleksov;
—	proučuje vprašanja dogovarjanja in določanja cen stanovanjske graditve.
27.	člen
Komisija za kreditiranje stanovanj:
—	proučuje vprašanja v zvezi z organizacijo kreditnega sistema, varčevanja in dolgoročnega združevanja sredstev za potrebe stanovanjske graditve;
—	pomaga stanovanjskim skupnostim pri pripravi njihovih pravilnikov o kreditiranju stanovanjske graditve s sredstvi, ki jih v ta namen združujejo delovni ljudje in občani;
—	spremlja in proučuje izvajanje družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Ur. list SR Slovenije, št. 1/74);
—	spremlja in proučuje organizacijo varčevanja za stanovanjsko graditev.
28.	člen
Komisija za gospodarjenje s stanovanji:
—	proučuje in sodeluje pri oblikovanju osnov za politiko stanarin in najemnin;
—	sodeluje pri pripravi standardov in tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanj;
—	pomaga stanovanjskim skupnostim, zborom stanovalcev in hišnim svetom pri pripravljanju programov zd vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini ter pri pripravi letnih predračunov, finančnih načrtov in zaključnih računov;
—	proučuje strokovne zadeve za stanovanjske skupnosti, ki pomenijo racionalnejšo organizacijo in zmanjševanje poslovnih stroškov pri gospodarjenju s stanovanji;
—	razvija pri občanih, samoupravnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah interes za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja in spremljajočih objektov;
—	razvija stanovanjsko kulturo vseh uporabnikov stanovanj;
—	proučuje vprašanja družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ter predlaga ukrepe za razvoj solidarnosti in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	proučuje in sodeluje pri reševanju problematike poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini.
29.	člen
Začasne komisije ustanovi izvršilni odbor skupšči-ne zveze stanbvanjskih skupnosti za pripravo poročil, elaboratov in podobno za zadeve z delovnega področja zveze stanovanjskih skupnosti; njihov naziv, naloge, Pooblastila in sestavo določa predpis, na podlagi katerega se ustanovijo.
Za člane začasne komisije so lahko imenovani tudi strokovnjaki in drugi javni delavci, ki se ukvarjajo s Problematiko, ki jo obravnava začasna komisija. Začasno komisijo vodi član skupščine zveze stanovanjskih skupnosti, če ustanovitelj ne odloči drugače.
III.	TAJNIŠTVO ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI
30.	člen
Strokovne, administrativne in finančne zadeve za zvezo stanovanjskih skupnosti opravlja tajništvo zveze stanovanjskih skupnosti.
Tajništvo vodi tajnik zveze stanovanjskih skupnosti, ki ga imenuje izvršilni odbor skupščine zveze stanovanjskih skupnosti na podlagi razpisa.
Tajnik organizira strokovno delo zveze stanovanjskih skupnosti, pomaga predsedniku skupščine in predsedniku izvršilnega odbora skupščine ter predsednikom drugih organov upravljanja zveze stanovanjskih skupnosti pri izvajanju njihovih nalog, pri sestavljanju dnevnega reda za seje .«n pri pripravi gradiva za seje, vodi zapisnike sej ter izvršuje sprejete sklepe teh organov in opravlja druge s predpisi določene naloge.
Delavci tajništva urejajo notranja razmerja v okviru svojih samoupravnih pravic s splošnimi akti, delitev osebnega dohodka in sredstev za skupno porabo pa v skladu s samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
IV.	FINANCIRANJE ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI
31.	člen
Zveza stanovanjskih skupnosti financira svoje naloge s prispevki stanovanjskih skupnosti za poslovanje zveze v skladu z določbami 10. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zveze stanovanjskih skupnosti in z drugimi splošnimi predpisi.
32.	člen
Dohodki in izdatki zveze stanovanjskih skupnosti se za vsako koledarsko leto določijo s finančnim načrtom, ki ga sprejme skupščina zveze stanovanjskih skupnosti.
O rezultatu poslovanja zveze stanovanjskih skupnosti v koledarskem letu sprejme skupščina zveze poslovno poročilo in zaključni račun.
Finančni načrt in poslovno poročilo z zaključnim računom mora zveza stanovanjskih skupnosti predložiti ustanoviteljicam in Skupščini SR Slovenije ter družbenopolitičnim organizacij am.
33.	člen
Zveza stanovanjskih skupnosti ima rezervo v višini, ki jo določa skupščina zveze stanovanjskih skupnosti za vsako leto posebej s finančnim načrtom zveze.
34.	člen
Odredbodajalec za upravljanje s sredstvi, s katerimi razpolaga zveza stanovanjskih skupnosti, je predsednik skupščine oziroma po njegovem pooblastilu predsednik izvršilnega odbora skupščine.
Odredbodajalec za upravljanje s sredstvi za osebne dohodke in materialne izdatke za potrebe strokovnih služb zveze stanovanjskih skupnosti je tajnik zveze stanovanjskih skupnosti.
35.	člen
Člani skupščine zveze stanovanjskih skupnosti, izvršilnega odbora skupščine in drugih teles zveze stanovanjskih skupnosti imajo pravico do povračila potnih in drugih stroškov in do nadomestila za izgubljeni zaslužek za čas dela v organih zveze stanovanjskih skupnosti.
Zvezu samoupravnih stanovanjskih skupnosti povrne stroške iz prejšnjega odstavka delegatom izvoljenim v organe zveze. Delegatom, ki jih. delegirajo samoupravne stanovanjske skupnosti v skupščino zveze pa te stroške povrnejo samoupravne stanovanjske skupnosti.
V.	KONČNA DOLOČBA
36.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina zveze stanovanjskih skupnosti in ko nanj da svoje soglasje Skupščina Socialistične republike Slovenije.
Ta statut se objavi v Uradnem listu. SRS.
«
Ljubljana, dne 21. novembra 1974.
Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije
Predsednik skupščine
Rudi Bregar 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST RAVNE NA KOROŠKEM 548.
Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem. Slovenj Gradec in Velenje in 9. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na koroškem, Slovenj Gradec in Velenje na sejah dne 23. februarja 1976 sprejele
Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem je na seji dne 24. februarja 1976 ugotovila, da so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje potrdile zaključni račun Regionalne zdravstvene skupnosti za leto 1975.
Predsednik
Jurij Sumečnik 1. r.
549.
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74), 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec In Velenje ter 7. točke sa-mouPravnega sporazuma u ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem, so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi. Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec na seji dne 22 marca 1976 ter skupščina občinske zdravstvene skupnosti Velenje na seji dne 20. aprila 1976 sprejele
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in določenih kategorij oseb ter občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti Ravne na Koroškem v letu 1976
1.	člen
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa za leto 1975
Potrdi se zaključni račun regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem za leto 1975, ki izkazuje;
—	celotni dohodek
—	izločitve
—	dohodek po izločitvi
—	skupaj izdatke
din
272,419.468,45
22,037.591,25
250,381.877,20
258,633.631,55
presežek izdatkov nad dohodki 8,251.754,35 din, ki se pokrije iz rezervnega sklada skupnosti.
Št. 06-40-10/76
Ravne na Koroškem, dne 23. februarja 1976.
SkupSčInn občinske zdravstvene skupnosti Dravograd
Predsednik
Ivan Piki 1. r. Radlje ob Dravi
Predsednik Ivan Hajnc 1. r. Ravne na Koroškem
Predsednik
Ivan Prislan, Inž. 1, r. Slovenj Gradec
Predsednik IVo Šisernik 1. r
Velenje
Predsednik
Božidar Lednik, dipl. inž, 1, r.
Stopnja prispevka za zdravstveno varstvo zavaro-vancev-kmetov se določi:
35 "/o od katastrskega dohodku in dohodka od gozda
490 din pavšalni prispevek na zavarovano gospodarstvo.
• 2, člen
Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
din
1.	Učenci v poklicnem izobraževanju in učenci
poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odstavek 56. člena ZZV	60
2.	Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu. če ta čas do-
bivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo. da sc tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — drugi odstavek 56. člena ZZV	160
3.	Udeleženci javnih dei in mladinskih delovnih akcij, ki so Invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti - 2 odstavek 56 člena ZZV 60
4.	Osebe na pouku za obrambo in zaščito v
mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odstavek 56. člena ZZV	60
i 5. Začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odstavek 56 člena ZZV	60
6. Učenci srednjih šol tei študenti višjih in visokih šol ter akademij — 3. odstavek 56, člena ZZV	60
din
7.	Kmečki preužitkarji in njihovi zakonci, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovanci, uživalci stalnih družbenih kmečkih pr^.ivnin — 4. odstavek
56. člena ZZV	160
8.	Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci druž-
benih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odstavek 56. člena ZZV	160
9.	Občani, ki uživajo pravice izključno od tu-
jega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odstavek 57. člena ZZV	160
10.	Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih
določi zdravstvena skupnost — 3. odstavek 57. člena ZZV	'	160
11.	Druge skupine delovnih ljudi — občanov, pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost —
2.	odstavek 58. člena ZZV	160
Osebam, naštetim od 1. do 11. točke tega člena, se zagotavljajo vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum, osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
3.	člen
Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
din
lv Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV	100
2.	Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov:
—	kadar opravljajo praktična dela v zvezi s
poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah	25
—	kadar opravljajo praktična dela (obvezna
ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas	60
4.	člen
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva m zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih, in sicer:
din
1.	ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe
2.	ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami
3.	ko pomagajo organom za notranje zadeve
in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri zpolnjcvanju nalog družbene samozaščite ter oseb-ne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju	kaznivih dejanj	25
4.	ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki	25
5.	ko opravljajo na poziv državnih organov
določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti 'n ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije	25
din
6.	ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah	25
7.	ko v okviru organizirane športne dejavnosti
sodelujejo pri športnih akcijah	*	25
Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo.
5.	člen
Mesečni pavšalni prispevki iz 2., 3. in 4. člena tega sklepa so določeni za celotno število dni v mesecu (30 dni). Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za ustrezno število dni.
6.	člen
Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi), 5. odstavek 56. člena ZZV prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 10,10 % neto.
S skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije se sklene posebni sporazum o prispevku za zdravstveno varstvo upokojencev.
7.	člen
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so pri njih redno prijavljene (5. odstavek 56. člena ZZV), prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 10,10 °/o neto.
Osnova za • obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno.
8.	člen
Zavarovanci iz 1. odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih bruto pavšalnih mesečnih osnov:
din
I.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	6.140
II.	se zahteva po osnovnem šolanju priuči-
tev za določena dela in poklic	7.560
III.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	8.810
IV.	se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma, delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oziroma
izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 9.920
V.	se zahteva višja šola, prva stopnja fakul-
tete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne ižpbrazbe	11.800
VI.	se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti 14.800
Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih bruto stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje.
Zavarovanci iz 1. odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so.na praksi, plačujejo prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena.
9.	člen
Zavezanci za plačevanje prispevkov za določene kategorije oseb iz tega sklepa so:
—	po 1. točki 5. člena — organizacija združenega de-
la, zasebni delodajalci ali šola
—	po 2. točki 5. člena — organ ali organizacija, ki
daje štipendijo (štipenditor)
—	po 3. točki 5. člena — organizator javnih del ali
mladinskih delovnih akcij
—	po	4.	točki	5.	člena	—	organizator pouka
—	po	5.	točki	5.	člena	—	skupnost za zaposlovanje
—	po	6.	točki	5.	člena	—	plačniki se določijo s sa-
moupravnim sporazumom med ustreznimi SIS
—	po 7. točki 5. člena — kmetje za osebe, ki jim mo-
rajo dati preužitek organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine
—	po	fi.	točki	5.'	člena	—	organ — Izplačevalec
—	po	9.	točki	5.	člena	—	sami občani, če ni z ratifi-
ciranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače
—	po 10. točki 5. člena — skupnost za zaposlovanje,
če se prijavijo za zaposlitev
—	po 11. točki 5. člena — zavezance določi zdravst-
vena skupnost
—	po 1. točki 6. člena — organizacije, zasebni delo-
dajalci, oziroma skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje
—	po 2. točki 6. člena — šola. če se praktična dela
opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah, organizacija ali zasebni dclodaja-■*	lec, če se praktična dela (ob-
vezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali zasebnih delodajalcih
—	po 7. členu	— organizator dejavnosti
—	po 11. členu	— zavarovanci sami, če so v
tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SRS
—	zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SRS, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznost plače-
,	vanja prispevkov ni pre-
vzel štipenditor
—	organizacije za delavce, Id so v delovnem razmerju z domačo organizacijo In delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci)
10.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje, delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko te upravičeno ali neupravičeno izostajajo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela, pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih v višini 7,32 "/o od bruto osnove.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je povprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena.
11.	člen
Za zavarovance, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa. ki niso izgubili statusa upokojenca, plačujejo organizacije oziroma zasebni delodajalci prispevek po stopnji 4 %> od bruto osebnega dohodka v breme dohodka.
12.	člen
Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč ter delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek kadar zaposlijo za občasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca kmeta ali člana njegovega gospodinjstva zavarovanega pri skupnosti, prispevek v višini 6 % od bruto izplačanega zaslužka.
Zavezanci prispevka iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanega bruto zaslužka v enoletnem obdobju in ga dostaviti strokovni službi regionalne skupnosti najkasneje do 31. marca za preteklo leto.
13.	člen
Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. odstavku 56. člena ZZV plačujejo za člane družinskč in gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, -niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadgjo med družinske člane zavarovanca — delavca po 59. členu ZZV, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene za zavarovance kmete.
'	14. člen
Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom povprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s sklepom ne določi drugače.
15. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1976 dalje, razen stopnje po 1. členu, ki se uporabljajo od
1.	januarja 1976 dalje.
St. 01-420-10/76
Datum, dne 22. marca 1976.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Dravograd
Predsednik
^	Ivan Piki 1. r.
Mozirje
Predsednik
Vili Platovšck 1. r.
Radlje ob Dravi
Predsednik Ivan Hajnc 1. r.
Ravne na Koroškem
Predsednik Ivan Prislan, inž. 1. r.
Slovenj Gradec
Predsednik Ivo Šisernik 1. r.
Velenje
Predsednik
Božidar Lednik, dipl. Inž. 1. r.
Regionalna zdravstvena skupnost Ravne na Koroškem
Predsednik Jurij Sumečnik 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
550.
Na podlagi drugega odstavka 38. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 18/74) je sprejela na svoji seji, skupščina skupnosti za zaposlovanje Celje 23. decembra 1975, skupščina skupnosti za zaposlovanje Ljubljana 30. marca 1976, skupščina skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota 17 decembra 1975 in skupščina skupnosti za zaposlovanje Velenje 30. marca 1976
SKLEP
o osnovi in stopnji prispevka za zaposlovanje, ki ga plačujejo jugoslovanski državljani, zaposleni v tujini
1
Prispevek za zaposlovanje plačujejo od osnove in po stopnji določeni v tem sklepu jugoslovanski državljani, zaposleni v tuji državi, s katero Jugoslavija ni sklenila pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti, če si želijo zagotoviti pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.'
2
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka za zaposlovanje za jugoslovanske državljane, ki so zaposleni v državah, s katerimi Jugoslavija ni sklenila sporazumov o zavarovanju za primer brezposelnosti, je povprečni mesečni neto osebni dohodek, ki bi ga ti delavci dosegli na ustreznem delovnem mestu v SR Sloveniji, upoštevajoč njihovo dejansko strokovno izobrazbo oziroma kvalifikacijo.
3
Kot osnova v smislu prejšnje točke tega sklepa se upošteva pavšalni znesek za obračunavanje in plačevanje prispevka za zaposlovanje in sicer:
—	2943 din mesečno za osebe s poklici ozkega profila,
—	4023 din mesečno za osebe s poklici širokega profila,
—	4608 din mesečno za osebe s poklici profila »tehnik« in njemu podobni,
—	5297 din mesečno za osebe s poklici profila »inženir« in njemu podobni,
—	6738 din mesečno za osebe z poklici profila "diplomirani inženir« in njemu podobni.
4
Strokovna izobrazba oziroma kvalifikacija delavca se razvršča v posamezne vrste profilov poklicev v točki 3 tega sklepa na podlagi šifranta poklicev službe za 23 Poslovan j e.
5
Prispevek za zaposlovanje se plačuje po stopnji 2 %> od osnove, določene v 3. točki tega sklepa.
6
Jugoslovanski državljan sklene pogodbo in plačuje prispevek za zaposlovanje skupnosti za zaposlovanje, če ima na njenem območju stalno prebivališče, oziroma če imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani.
Prispevek se plačuje vsak mesec za nazaj.
7
Če delavec preneha plačevati prispevek za zaposlovanje ali ga plačuje neredno, se smatra, da prispevka ni plačal.
8
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad
nem listu SRS.
Skupščina skupnosti za zaposlovanje Celje
Predsednik Jože Jordan 1. r. Skupščina skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Predsednik Janez Železnik 1. r.
Skupščina skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota Predsednik Jože Gjuran 1. r. Skupščina skupnosti za zaposlovanje Velenje Predsednik Ivo Draušbaher 1. r.
LJUBLJANA
551.
Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), IV. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73 in 5/75)
6.	točke odloka o načinu oblikovanja rabatov in marž v prometu blaga na debelo in drobno (Uradni list SFRJ, št. 39/74), 20. členu statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13/74) in 9. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/73 in 43/73) je Skupščina mesta Ljubljane na 21. seji zbora združenega dela dne 29. IV. 1976 in na 21. seji zbora občin dne 29. IV. 1976 v smislu dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976 sprejela
ODLOK
o najvišjih maržah za živila v prodaji na drobno
1. člen
Organizacije združenega dela, ki prodajajo živila na drobno na območju Skupščine mesta Ljubljane, smejo pribiti na nabavno ceno posameznih vrst živil
naslednje najvišje marže:	•/,
1.	margarina ter rastlinska	in	živalska mast 12
2.	riž, zdrob in moka vseh vrst, razen pšenič-
ne moke, testenine, kavovine (sladna kava, mleta kavovina), cikorija, jedilna sol,	kis	14
3.	zelenjavne predelave in konzerve, zelenjav-
ni sokovi, kislo zelje, zmrznjena zelenjava, vložena zelenjava ipd.	15
predelava' sadja in konzerve, sirupi, sokovi, marmelada, džemi, kompoti, sušeno sadje in kandirano sadje vključno rozine in	dateljni	15
ribje predelave, sušene, soljene, prekajene, marinirane ribe. ribje konzerve, ribje paštete in antipaste z zelenjavo in brez	15
med, medica	15
bučno in olivno olje, olje koruznih klic. oljne repice in ricinovo olje	15
prava kava	15
4.	brezalkoholne pijače, naravne in umetne,
mineralna voda, sodavica	18
naravne alkoholne pijače, naravna vina in žganje	18
pivo	18
škrob in izdelki iz škroba, dckstrlnl. p.tutein, pudingi	18
kvas	18
čaji vsh vrst	18
5.	južno sadje (pomaranče, limone, grenivKe,
mandarine in banane)	15
6.	krompir, jabolka	12
drugo sadje, zelenjava	in vrtnine	20
7.	delikatese in zelenjave (gorčica, antipaste,
majoneza ipd.)	20
jušni koncentrati	20
bonboni (trdi, polnjeni, žele, in drugi) slaščice 20 kakao proizvodi (kakao, čokolada vseh vrst, vključno polnjena, desert	ipd.)	20
konditorski proizvodi iz moke (keksi, pecivo, krekerji, vafli. ipd.)	20
8.	likerji vseh vrst	25
močne alkoholne pijače (rum, konjak, vodka,
vinjak, ipd.)	25
umetna vina (vermuth, porto, malaga, peneča vina ipd.)	25
začimbe (domače in uvožene)	25
9.	druga živila, za katere marže niso urejene z
drugimi predpisi, družbenimi dogovori ali samoupravnimi sporazumi	Yl
Ž. člen
Skupščina mesta Ljubljane pooblašča Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, da lahko predpisuje in spreminja marže za blago navedeno v prvem členu tega odloka v okviru dogovora o izvajanju politike cen izdelkov m storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976.
3.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o naj višjih maržah za živila v prodaji na drobno (Urad.
1.	SRS. št. 24/75).
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 315/Preds.-76
Ljubljana, dne 29. aprila 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
CELJE
552.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po drugem odstavku 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in dogovoru o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976 na svojih sejah dne 29. aprila 1976 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o na.jvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Celje
1.	člen
V	odloku o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Celje (Uradni list SRS, št. 8-371/75) se v 1. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
Stanarina, izračunana po prvem odstavku odloka o naj višji stanarini za vso kategorije stanovanj v občini Celje se poveča za 20“/#. Valorizacijska vrednost točke ostane nespremenjena.
2.	člen
Sredstva zbrana s povečano stanarino se v celoti uporabijo za investicijsko in tekoče vzdrževanja stanovanjskih hiš.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-4/76-2
Celje, dne 29. aprila 1976.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
553.
Izvršni svet SO Celje je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št 16/67 in 27/72) ter 140. člena statuta občine Celje na svoji 71. seji dne 28. aprila 1976 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta »Lava I-C«
I
Javno se razgrne predlog spremombe zazidalnega načrta Lava I-C. Spremembo zazidalnega načrta ponazarja lokacijska dokumentacija št. 210/76, ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje marca 1976.
II
• Predlog spremembe zazidalnega načrta Lava I-C se javno razgrne v prostorih oddelka za gradbene in
komunalne zadeve občine Celje in v prostorih krajevne skupnosti Ostrožno.
III
Predlog spremembe zazidalnega načrta Lave I-C bo javno razgrnjen za čas 30 dni, računano od dneva objave v Uradnem listu SRS. V času javne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe na predlagano spremembo delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občani.
St. 350-7/76-2
Predsednik IS SO Celje
Marjan Ašlč 1. r.
KAMNIK
554.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 3., 8. in 185. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73), 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 16/74) ter na podlagi 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št« 6/74) na skupni seji vseh zborov dne 15. aprila 1976 sprejela
ODLOK
o javnem redu in miru v občini Kamnik
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom so predpisani ukrepi za varstvo občanov in premoženja, za varovanje javnega reda in miru. zdravja in čistoče, zunanjega videza mesta in naselij ter zelenih površin in ukrepi za varovanje živali v občini Kamnik.
2.	člen
Občani so dolžni uravnavati svoje življenje in delo, tako da ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, da spoštujejo družbeno disciplino in javno moralo, da skrbijo za privlačen in dostojen videz svojega kraja in da ne opuščajo ali opravljajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna oziroma prepovedana.
Starši in skrbniki, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja mladoletnikov, so odgovorni za prekrške, ki jih storijo mladoletniki, če so orekrški posledica njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnike.
II. VARSTVO MIRU IN DRUŽBENE DISCIPLINE
3.	člen
Zaradi varstva miru in družbene discipline je prepovedano:
1.	pijanim osebam kljub opominu zadrževati sc v gostinskih in drugih podobnih lokalih in na prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače;
2.	točiti in prodajati alkoholne pijače pred sedmo uro zjutraj:
3.	točiti in prodaioti alkoholne pijače v obratih družbene prehrane delovnih in drugih organizacij ali v Prostorih, kjer prodninlo kruh in ^laščice;
4 mladini izpod 15 leta starost! zadrževati se brez spremstva staršev nli skrbnika v gostinskih in
drugih podobnih lokalih ter na prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače (po 21. uri);
5.	kvartati v javnih lokalih;
6.	točiti in prodajati alkoholne pijače na športnih prireditvah ali jih tja prinašati;
7.	zadrževati se v gostinskih in drugih podobnih lokalih in na prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače, prek dovoljenega ali določenega obratovalnega časa;
8.	kaditi v gledališčih, športnih dvoranah, kinematografih, javnih prevoznih sredstvih, v prostorih, kjer strežejo ali prodajajo slaščice in kruh in so prvenstveno temu namenjeni ter v drugih prostorih, kjer je kajenje izrecno prepovedano (na sestankih in zborovanjih v zaprtih prostorih, če se prisotni o tem dogovorijo);
9.	prenočevati na tržnici, senikih, kozolcih, v parkih, na avtobusnih postajališčih, železniških postajah in v podobnih objektih;
10.	zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način trošiti vodo iz vodovodnih omrežij v času izrecnega opozorila na to, da je potrošnja vode zaradi pomanjkanja omejena;
11.	postavljati mlaje ob cestah, razen ob proslavah in drugih slovesnostih, ki jih prirejajo družbenopolitične skupnosti, delovne organizacije, družbenopolitične in družbene organizacije ter samoupravne interesne in druge družbene skupnosti;
12.	parkirati ali postavljati vozila na hišnih dohodih ali na prehodih,-ki povezujejo ulice, javne prostore ali prometne površine;
13.	puščati v stanovanjskih naseljih motorna vozila z delujočimi motorji ali ogrevati motorje;
14.	ovirati promet pešcev po pločnikih z zadrževanjem v skupinah na krajih, ki predstavljajo prometne ožine;
15.	poškodovati ali odstraniti oglase in druga obvestila v času. ko imajo še pomen;
16.	motiti ali ovirati organizirane sprevode in vznemirjati udeležence teh sprevodov;
17.	dovoljevati, da psi čuvarji ponoči daljši čas lajajo;
18.	krošnjarjenjc po domovih brez ustreznega dovoljenja.
III.	VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
4.	člen
Zaradi varstva ljudi in premoženja je prepovedano:
1.	v javnih lokalih nositi orožje ali predmete, ki so prirejeni za napad;
2.	netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost ljudi in premoženja ali zadimljuje okolico; odmetavati prižgane cigarete ali druge ogorke na kraju, kjer bi se lahko zanetil požar;
3.	dražiti in plašiti živali;
4.	z brezobzirno vožnjo škropiti ali mazati ljudi;
5.	opustiti popravilo ali odstranitev objektov In naprav, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja;
6.	uničiti, poškodovati ali odstraniti napisne table in druga javna znamenja;
7.	poškodovati, odstraniti ali neupravičeno ugašati javno razsvetljavo;
8.	z metanjem kamenja ali drugih predmetov ogrožati varnost ljudi In premoženja;
9.	pustiti ob javnih cestah ali poteh ograjo ali živo mejo v takem stanju, da ogroža varnost ljudi in prometa;
10.	poškodovati, uničiti ali odstraniti poštne nabiralnike ter priprave in naprave na otroških in športnih igriščih;
11.	puščati otroke brez nadzorstva na prometnih cestah ali na drugih nevarnih krajih;
12.	streljati z zračno puško in drugim orožjem zunaj organiziranih strelišč;
13.	sankati, smučati se, kotalkati ali igrati se na cestah;
14.	skakati med vožnjo na vozila v javnem prometu ali se obešati na vozila med vožnjo;
15.	ovirati promet na pločnikih in drugih javnih površinah z odlaganjem kuriva ali drugega materiala za dlje kot 12 ur;
na glavnih ulicah velja prepoved tudi za čas med 13. in 15. uro;
16.	voziti kolo ali druga vozila na igriščih ter po stezah in poteh v javnih parkih, četudi to s prometnimi znaki ni prepovedano;
17.	prislanjati kolesa na stene hiš, robnike cestnih hodnikov, na izložbena okna ali kamorkoli, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet.
5.	člen
Uporabniki smučišč morajo ravnati v skladu s pravili o varni vožnji na smučiščih tn upoštevati znake in opozorila, ki so postavljeni v ta namen. Po smučiščih morajo voziti ali hoditi v skladu z okoliščinami na smučišču Hitrost in način vožnje morajo prilagoditi svojemu znanju, tako da vožnjo ves čas popolnoma obvladajo in da lahko ukrenejo vse, kar je potrebno, da se izognejo nevarnosti, ki jo v danih razmerah lahko pričakujejo.
Smučarji so dolžni uporabljati varnostne trakove (lovilke) za pritrditev smuči k nogi.
Prepovedano se je zadrževati na zoženih in nepre- . glednih delih smučišč, ob padcu pa je potrebno smučišče čimprej zapustiti.
Ni dovoljeno prerivati in se vrivati v vrsto pri čakanju na žičnih in vlečnih postajah.
Ob morebitni nesreči na smučišču so uporabniki smučišč dolžni pomagati, obvestiti o nesreči upravitelja žičnice in dati osebne podatke pooblaščenim osebam.
IV.	VARSTVO ZDRAVJA IN ČISTOČE
6.	člen
Zaradi varstva zdravja in čistoče je prepovedano:
1.	pljuvati ali drugače onesnaževati tla ali predmete na javnih prostorih;
2.	spuščati odplake in fekalije na javna pota ali v odkrite cestne jarke;
3 voditi ali puščati živali v javne lokale, na tržne prostore, otroška igrišča, v javna kopališča in na pokopališča;
4.	gojiti domače živali v stanovanjskih predelih in v objektih ter na območjih, kjer Je to prepovedano;
5.	poškodovati, uničiti ali odstraniti smetnjake ali košare za odpadke, postavljene na javnih mestih;
8.	prati, motoma vozila na bregovih in v stmgah rek in potokov;
7.	odlagati opuščene uporabne in neuporabne predmete, smeti, odpadke, odpadno gradivo ali gnoj na mestih, ki niso za to določena;
8.	puščati greznice, odtočne kanale in posode s smetmi nezaprte ali nezadostno zaprte ali jih izpraz-njevati ob nepravem času; opuščati čiščenje odtočnih kanalov in smetišč ter izpraznjevanje greznic;
9.	metati v kanalske požiralnike predmete, ki jih utegnejo zamašiti oziroma poškodovati;
10.	v javnih kopališčih onesnaževati vodo ali kakorkoli poškodovati kopališke naprave.
V.	VARSTVO ZUNANJEGA VIDEZA KRAJEV, ZELENIH POVRŠIN IN ŽIVALI
I
7.	člen
Zaradi varstva zunanjega videza krajev, zelenih površin in živali je prepovedano:
1.	pisati in risati ali na kakršenkoli drug način zamazati zidove hiš in drugih stavb, ograje, vozila in podobno;
2.	nameščati lepake in oglase na krajih, ki niso za to določeni;
3.	postavljati lesene ograje, ograje iz bodeče žice in druge provizorije, ki kvarijo zunanji videz kraja;
4.	postavljati šotore, avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso določena za taborjenje;
5.	parkirati tovorna motorna vozila in avtobuse v stanovanjskih naseljih, čeprav to ni prepovedano s prometnimi znaki;
6.	parkirati vozila na travnikih in drugih kmetijskih površinah brez dovoljenja lastnika ali drugega upravičenca.
8.	člen
Lastniki in uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb ob cestah oziroma hišni sveti so dolžni:
1.	čistiti in vzdrževati hišno pročelje, table, napise in druge znake na poslopjih;
2.	skrbeti, da so nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, snežni ščitniki in podobno;
3.	Odstraniti sneg, ki je zapadel prek noči, s pločnikov in dohodkov k hišam, iz kanalizacijskih jarkov in koritnic do 5.30 ure zjutraj; prek dneva pa skrbeti, da bo novo zapadli sneg sproti odstranjen; posipati pločnike ob morebitni poledici; če nastane poledica ponoči, morajo biti pločniki posuti do 5.30 ure zjutraj;
4.	čistiti pločnike in hodnike za pešce;
5.	odstraniti ruševine zgradb, ograje in druge objekte, ki niso sposobni za obnovo in kazijo podobo kraja, pa niso pod posebno zaščito.
9.	člen
Podjetja za vzdrževanje cest oziroma krajevne skupnosti so dolžna spomladi pravočasno odstraniti z asfaltiranih cest pesek, ki so ga posipali zaradi poledice.
10.	člen
Izložbe morajo biti primerno in lepo urejene, ne glede na to, v kakšne namene je uporabljen lokal, h kateremu spadajo.
Za urejenost izložb so odgovorni uporabniki lokalov, h katerim spadajo izložbe. ^
VI.	IZOBEŠANJE TER NOŠENJE ZASTAV IN PRAPOROV
11.	člen
Lastnini ali uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb oziroma hišni sveti so dolžni na dan državnih, republiških in krajevnih praznikov, ob posebnih priložnostih pa na splošen poziv, izobesiti zastave družbenopolitičnih skupnosti na vseh njihovih zgradbah v mestu Kamnik, na Duplici in v Mekinjah, zunaj teh krajev pa le na zgradbah ob regionalnih cestah.
12.	člen
Zastave družbenopolitičnih organizacij in prapore društev je dovoljeno izobešati ali nositi ob jubilejih in praznikih teh organizacij in društev ali ob drugih priložnostih, pomembnih za te organizacije in društva.
Zastave družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter prapore društev se mora nositi v organiziranih sprevodih na čelu teh sprevodov.
Zastav in praporov ni dovoljeno nositi v sprevodih zabavnega značaja.
VII.	KAZENSKE DOLOČBE ■ 13. člen
Z denarno kaznijo 50 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor se prek dovoljenega ali določenega obratovalnega časa zadržuje v prostorih, ki so našteti v 7. točki 3. člena tega odloka;
2.	kdor ovira promet pešcev po pločnikih, s tem da se zadržuje v skupini na krajih, ki predstavljajo prometne ožine;
3.	kdor vozi kolo ali druga vozila na igriščih ter po stezah in poteh v javnih parkih, četudi to ni prepovedano s prometnimi znaki;
4.	kdor prislanja kolo na stene hiš, robnike cestnih hodnikov, na izložbena okna ali kamorkoli, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet;
5.	kdor se smuča, sanka, kotalka in igra na cesti:
6.	kdor pri smučanju na smučiščih ne uporablja varnostnih trakov (lovilk), za pritrditev smuči k nogi.
7.	kdor se zadržuje na zoženih in nepreglednih delih smučišč;
8.	kdor se preriva ali vriva v vrsto pri čakanju na žičnicah in na vlečnih postajah;
9.	kdor s pljuvanjem ali kako drugače ponesnaži tla ali predmete na javnih prostorih;
10.	kdor vodi ali pušča živali v j a vrne lokale, tržne prostore, otroška igrišča, v javna kopališča in na pokopališča.
14.	člen
Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor kadi v gledališčih, športnih dvoranah, kinematografih, javnih prevoznih sredstvih, v prostorih, kjer strežejo ali prodajajo slaščice in kruh in so prvenstveno temu namenjeni, ter v drugih prostorih, kjer je kajenje izrecno prepovedano (na sestankih in zborovanjih v zaprtih prostorih, če se prisotni o tem dogovorijo);
2.	kdor se pijan, kljub opominu, zadržuje v prostorih. ki so našteti v 1 točki 3 člena tega odloka;
3 kdor parkira ali postavi vozilo na hišni dohod
na prehod, ki povezuje ulice, javne prostore ali Prometne površine;
4.	kdor v stanovanjskih naseljih pušča motorno vozilo z delujočim motorjem ali ogreva motor;
5.	kdor med vožnjo skače na vozila v javnem prometu ali se obeša na vozila med vožnjo;
6.	kdor v stanovanjskih naseljih parkira osebni avtomobil zunaj označenih parkirišč, če so parkirni prostori označeni;
7.	kdor postavlja šotore, avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače tabori na zemljiščih, ki niso določena za taborjenje;
8.	kdor opusti dolžnosti iz 11. člena tega odloka.
15.	člen
Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz 11. člena tega odloka z denarno kaznijo od 200 do 2.000 dinarjev, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev.
16.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	kdor toči ali prodaja alkoholne pijače na športnih prireditvah ali jih tja prinaša;
2.	kdor dovoljuje kvartanje ali kdor kvarta v javnih lokalih;
3.	kdor prenočuje po tržnicah, senikih, kozolcih, parkih, avtobusnih in železniških postajališčih ter v podobnih objektih;
4.	kdor poškoduje ali odstrani oglase in druga obvestila v času, ko imajo še pomen;
5.	kdor z metanjem kamenja ali drugih predmetov ogroža varnost ljudi in premoženja;
6.	kdor draži in plaši živali;
7.	kdor ovira promet na pločnikih in drugih javnih površinah z odlaganjem kuriva ali drugega materiala za dje kot 12 ur ter na glavnih ulicah med 13. in 15. uro;
8.	kdor z brezobzirno vožnjo oškropi ali umaže ljudi;
9.	kdor ravna v nasprotju z določili prvega in zadnjega odstavka 5. člena tega odloka glede varnosti in reda na smučiščih;
10.	kdor spušča odplake in fekalije na javna pota ali v odkrite cestne jarke;
11.	kdor goji domače živali v stanovanjskih predelih in v objektih, kjer je to prepovedano;
12.	kdor poškoduje, uniči ali odstrani smetnjake ali košare za odpadke, postavljene na javnih mestih (namenoma prevrača smetnjake);
13.	kdor pere motorna vozila na bregovih in v strugah rek in potokov;
14 kdor s pisanjem, risanjem ali na kakršenkoli drug način zamaže zidove hiš in drugih stavb, ograje in podobno;
15.	kdor poškoduje, uniči ali odstrani poštne nabiralnike in priprave ter naprave na otroških in športnih igriščih;
16.	kdor v stanovanjskih naseljih parkira tovorna motorna vozila in avtobuse, čeprav to ni prepovedano s prometnimi znaki;
17.	kdor parkira vozila na travnikih in drugih kmetijskih površinah brez privoljenja lastnika ali drugega upravičenca;
18.	kdor opusti dolžnosti iz 8. člena tega odloka;
19.	kdor postavlja lesene ograje, ograje iz bodeče žice in druge provizorije, ki kvarijo zunanji videz kraja oziroma ogrožajo varnost prometa;
20.	kdor izobeša ali nosi zastave in prapore v nasprotju z določili 1. in 3. odstavka 12. člena tega odloka;
21.	kdor primerno in lepo ne uredi izložbe;
22.	kdor krošnjar! po domovih brez ustreznega dovoljenja.
Pravna oseba za prekršek iz 1., 2., 10., 18., 19., 20. in 21. točke tega člend kaznuje z denarno kaznijo od 300 do 3.000 dinarev, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 200 do 1.000 dinarjev.
17.	člen
Z denarno kaznijo od 300 do 3.000 dinarjev se kaznuje pravna oseba, ki opusti dolžnosti iz 9. člena tega odloka, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 200 do 1.000 dinarjev.
18.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1. kdor postavlja mlaje v nasprotju z določili 11. točke 3. člena tega odloka;
■	2. kdor troši vodo v nasprotju z določili 10. točke
3.	člena tega odloka;
3.	kdor toči ali prodaja alkoholne pijače v nasprotju z določili 2. in 3. člena tega odloka;
4.	kdor v javnih lokalih nosi orožje ali predmete, ki so prirejeni za napad;
5.	kdor pusti ob javnih cestah ali poteh ograjo ali živo mejo v takem stanju, da ogroža varnost ljudi ali ovira promet;
6	kdor uniči, poškoduje ali odstrani napisne table in druga javna znamenja;
7.	kdor poškoduje, odstrani ali neupravičeno ugaša javno razsvetljavo;
8.	kdor ravna v nasprotju z določili 7. točke 6. člena odloka.
Pravna oseba se za prekršek iz 2., 3. in 5. točke tega člena kaznuje z denarno kaznijo od 400 do 4.000 dinarjev njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 300 do 1.500 dinarjev.
19.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 500 dinarjev se kaznujejo za prekršek starši oziroma skrbnik, če se mladoletnik. ki še ni dopolnil 15 let. zadržuje v gostinskih in drugih podobnih lokalih in na prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače (po 21. uri), brez spremstva staršev ali skrbnika, in je to posledica njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnika.
/
20.	člen
Z denarno kaznijo od 300 do 500 dinarjev se kazanje za prekršek poslovodja ali druga odgovorna oseba v družbenem gostinskem obratu, samostojni gostinec ali oseba, ki ji je zaupano vodenje gostišča samo-stotneev gostinca, in vođin nrlreditve če ne stori vse potrebno, da se iz gostinskih ali prireditvenih prostorov odstrani fvinjena) oseba, ki ogroža red in mir ali vzbuja zgražanje.
21.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	kdor ukrepa v nasprotju z določili 2. in 5. točke
4.	člena tega odloka;
2.	kdor nosi zastave in prapore v nasprotju z določili drugega odstavka 12. člena tega odloka: kdor na kakršenkoli način ovira ali skuša preprečiti nošenje zastav in praporov na čelu organiziranih sprevodov:
3.	kdor moti ali ovira organizirane sprevode ali vznemirja udeležence teh sprevodov.
Pravna oseba se za prekršek iz 1. točke tega člena (2. točka, 4. člen, le prvi odstavek) kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 400 do 2.000 dinarjev.
22.	člen
Za prekršek iz 13. in 14. člena tega odloka lahko izterja kazen delavec milice ali pooblaščeni delavec upravnega organa takoj na kraju samem.
O plačani denarni kazni se izda potrdilo. Ce storilec prekrška denarne kazni ne plača, mu izda pooblaščena uradna oseba plačilni nalog.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Z dnem. ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o redu in miru v občini Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 7/64 in Uradni vestnik Gorenjske, št. 1/70).
24.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 22-25/75
Kamnik, dne 15. aprila 1976.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
555.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št 39-461/74) in 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) na skupni seji vseh zborov dne 15. aprila 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za urejanje In oddajanje stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik ter nadaljnjem upravljanju in uporabi sredstev
sklada
1. člen
V odloku o prenehanju .veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik ter nadaljnjem upravljanju in uporabi sredstev sklada (Uradni vestnik Gorenjske, št. 28-304/74) se 4. člen črta ter nadomesti z novim 4. in 5. členom:
»4. člen
Sredstva, pravice in obveznosti odpravljenega »Klada za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik se po ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti prenesejo v finančni načrt te skupnosti.
5.	člen
Sredstva iz 4. člena tega odloka in tekoča sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki so dohodek samoupravne interesne skupnosti za komu-
nalne dejavnosti so razporejajo z letnim finančnim načrtom za namene, določene v 13. členu odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 1/75) po določilih družbenega dogovora o soodločanju v samoupravni interesni skupnosti za komunalne dejavnosti ter o izhodiščih za ustanovitev skupnosti.«
Dosedanji 5. člen postane 6. člen.
2.	člen v
Z dnem, ko se ustanovi samoupravna interesna skupnost za komunalne dejavnosti, preneha veljati 3. člen odloka o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik ter nadaljnjem upravljanju in uporabi sredstev sklada.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-97/74-7
Kamnik, dne 15. aprila 1976.
Predsednik
Skupščine občine KamniK
Franc Svetelj 1. r.
556.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 218 člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) na skupni seji vseh zborov dne 15. aprila 1976 sprejela
ODLOK	\
o spremembi in dopolnitvi odloka o prenehanju veljavnosti odlokai o ustanovitvi cestnega sklada občine
Kamnik
1. člen
V odloku o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi cestnega sklada občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 28-302/74) je za 4. členom dodati nova člena:
»5. člen
Sredstva, pravice m obveznosti odpravljenega cestnega sklada občine Kamnik se po ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti prenesejo v finančni načrt te skupnosti.
6.	člen
Sredstva iz 5. člena tega odloka in tekoča sredstva °d pristojbin za ceste, ki so dohodek samoupravne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti, se raz-borejajo z letnim finančnim načrtom po določilih družbenega dogovora o soodločanju v samoupravni inte-resni skupnosti za komunalne delavnosti ter o izhodi-'i'^čih za ustanovitev skupnosti.«
Dosedanji 5. člen postane 7 člen
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-95/74-7
Kamnik, dne 15. aprila 1976.	*
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
LENART
557.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74), 5. členu zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72) in dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976, je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. aprila 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o naj višji stanarini v občini Lenart
1.	člen
Stanarina, določena z odlokom o naj višji stanarini v občini Lenart (Uradni list SRS. št. 13-621/75, 27-1366/72, 29-1522/75), se s 1. junijem 1976 poveča za 20°/o.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-2/73
Lenart, dne 29. aprila 1976.
Predsednik
Skupščine občine Lenart v Božo Tuš 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
558.
Na podlagi 159. in 199. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 15. aprila 1976 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
Odlok o organizaciji in področju dela upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 39/74) se spremeni in dopolni, kot sledi:
2.	člen
Prvi člen se dopolni tako, da se II. točki doda nova podtočka 3, katere besedilo glasi: »3. Služba za družbene dejavnosti«.
3.	člen
V peti alinlei 4. člena sc črtajo besede »samoupravnih aktov organizacij združenega dela.*
4.	člen
V petem členu se za zadnjo alineo doda nova alinea, katere besedilo glasi: »zbira, pripravlja in strokovno obdeluje gradivo s področja samoupravnih aktov organizacij združenega dela.«
- 5.' člen
Za devetim členom se doda nov 9. a člen, katerega besedilo' glasi:
»9. a člen
Služba za družbene dejavnosti:
—	sodeluje pri oblikovanju kratkoročne in dolgoročne družbenoekonomske politike v občini'na področju družbenih dejavnosti, spremlja izvajanje te politike in predlaga pristojnim telesom družbenopolitične skupnosti ukrepe za pospešen razvoj družbenih dejavnosti v občini;
—	pripravlja osnutke predpisov, samoupravnih aktov, analize, poročila za občinsko skupščino in njen izvršni svet in izvršuje upravne zadeve s področja družbenih dejavnosti, za katere je pristojen upravni organ občine;
—	vsklajuje delovanje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini na ustavnih načelih dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja, s svojim delovanjem ustvarja pogoje za vključevanje samoupravnih interesnih skupnosti v skupščinski sistem, sodeluje z ustreznimi delegacijami v temeljnih organizacijah združenega dela, organizacijah združenega dela, sestavljenih organizačijah združenega dela. krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ter z delegacijami drugih organizacij in organov in jim nudi strokovno pomoč pri njihovem delu;
—	opravlja vse organizacijsko-tehnične posle v zvezi s pripravo in potekom sej skupščin samoupravnih interesnih skupnosti ter njenih delovnih teles in opravlja druge zadeve, ki se nanašajo na delovanje samoupravnih interesnih skupnosti.«
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-2/69-1
Ljubljana, dne 26. aprila 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrlč 1. r.
,	559.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju /Uradni list SRS, št. 16/67) in 183. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 71. seji dne 23. aprila 1976 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga tehničnega dela
zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 4, 5 Fužine
1 ,
V skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbantstičnem planiranju (Uradni list SRS.
št. 16/67) se javno razgrne predlog tehničnega dela zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 4, 5 Fužine, ki ga je v maju 1976 pod šifro 2086/75 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Soseska in IMOS s sodelavci.
2
Predlog tehničnega dela zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska c. 1 in bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 7 maja 1976 do 7. junija 1976 vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 14. ure, ob sredah od 8. do 16. ure.
3
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Bogo Bratina 1. r.
LOGATEC
560.
Da bi zagotovili uresničivanje načel resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976, izvajanje določil družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 in smernic družbenoekonomskega razvoja občine Logatec v letu 1976
s k 1 e n e j o
Izvršni svet Skupščine občine Logatec Občinska konferenca SZDL Logatec Občinski sindikalni svet Logatec Občinska izobraževalna skupnost Logatec Občinska skupnost otroškega varstva Logatec Občinska kulturna skupnost Logatec Občinska telesnokul turna skupnost Logatec Občinska skupnost socialnega skrbstva Logatec Občinska zdravstvena skupnost Logatec Skupnost za zaposlovanje Ljubljana Zbor združenega dela Skupščine občine Logatec •
DRUŽBENI DOGOVOR o razporejanju dohodka v letu 1976
I. SKUPNE DOLOČBE 1. člen
S tem družbenim dogovorom udeleženci — skladno s svojo ustavno oziroma zakonsko pristojnostjo in odgovornostjo — določajo skupne osnove in svoje obveznosti za delovanje v procesu samoupravnega razporejanja dohodka delitve osebnih dohodkov in osebnih prejemkov, ki bremenijo materialne stroške, svobodne menjave dela tor združevanje dela in sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb.
Udeleženci dogovora se zavezujejo v letu 1976 delovati tako. da bo s samoupravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi akti in drugimi ukrepi v razporejanju dohodka, osebnih dohodkov, obsegu in sestavi skupne in splošne porabe zagotovljeno uresničevan*« politike, ki jo določa Skupščina SR Slovenije z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvbju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976 (v nadaljnjem besedilu: resolucija)
2.	člen
Udeleženci' tega dogovora se zavezujejo, da bodo zagotavljali pogoje, ki delovnim ljudem v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih omogočajo uresničevanje njihove ustavne pravice, da samoupravno odločajo o razporejanju celotnega dohodka — na razširjenje materialne osnove združenega dela na osebno in skupno porabo — na podlagi svojih in družbenih interesov, ustreznih podatkov o ekonomskem položaju svoje organizacije združenega dela in njenih razvojnih programov oziroma potreb in programov v samoupravnih interesnih skupnostih.
3.	člen
Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo oblikovale in izvajale svoje programe na osnovi samoupravnih dogovorjenih potreb združenega dela in o opravljenih nalogah in doseženih rezultatih obveščale delovne ljudi in občane.
Na podlagi samoupravno dogovorjenih programov bodo stremele k izenačevanju družbenega standarda vseh občanov in v ta namen zagotavljale sredstva za vzajemnost in solidarnost.
II.	RAZPOREJANJE DOHODKA
4.	člen
Delavci v združenem delu usklajujejo medsebojna razmerja in svoje osebne in skupne interese na področju razporejanja dohodka skladno s tem dogovorom tako. da določajo f samoupravnimi akti osnove :n merila za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke.
5.	člen
Udeleženci se bodo zavzemali za izvajanje osnovnih načel resolucije pri politiki razporejanja dohodka in oblikovanja sredstev za osebno, skupno in splošno porabo tako'
—	da bodo vse oblike porabe, razen investicij v osnovna sredstva, rastle počasneje od rasti bruto dohodka,
—	da bodo bruto osebni dohodki rastli počasneje od rasti bruto dohodka, realni osebni dohodki na zaposlenega pa počasneje od rasti produktivnosti dela.
.	— da bo skupna stopnja rasti realnega obsega pri-
spevkov in davkov za skupno in splošno porabo za 20 odstotkov nižja od rasti realnega družbenega proizvoda družbenega sektorja in bo znašala okoli 4.3 odstotka,
6	člen
Udeleženci, ki ustvarjajo in delijo dohodek se zavezujejo, da bodo uporabljali pri delitvi dohodka raz-določena v samoupravnem sporazumu o razpo rejanju dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke 50 ca podpisale.
Udeleženci iz 1 odstavka tega člena pri katerih taste njihov proizvod hitreje kot je predviden porast družbenega proizvoda po resoluciji, morajo zaostriti de-’tvena razmerja v korist sredstev za razširjeno repro ukcijo tako. da povečujejo osebne dohodke pod rastje Porasta produktivnosti dela.
7	člen
Udeleženci tega dogovora bodo na področju delitve 0R*hnih dohodkov delovali tako, da se bodo uresničila naslednia dogovorjena stališča:
1.	da se bodo sredstva za osebne dohodke izplačevala v okviru razpoložljivega dohodka,
2.	stopnja rasti dela dohodka za osebne dohodke bo v poprečju največ 90 odstotkov dejanske stopnje rasti doseženega dohodka, s tem, da tiste organizacije, ki dosežejo nadpoprečno povečanje bruto dohodka, izdvajajo sorazmerno več sredstev v sklade,
3.	da se bodo nominalni osebni dohodki na zaposlenega lahko povečali hitreje od rasti življenjskih stroškov le v tistih OZD, ki bodo povečale produktivnost dela in izboljšale razmerja v delitvi dohodka v korist skladov.
4.	da bodo tiste OZD, ki ne bodo ustvarile potrebnega dohodka oziroma ga ne bodo mogle povečati skladno z rastjo proizvodnji in so imele v letu 1975 nominalne osebne dohodke na pogojno nekvalificiranega delavca:
—	pod ravnijo, doseženo v gospodarstvu Slovenije, lahko povečajo nominalne osebne dohodke na zaposlenega največ do stopnje povečanja življenjskih stroškov,
—	nad ravnijo, doseženo v slovenskem gospodarstvu bodo povečale nominalne osebne dohodke na zaposlenega počasneje kot se bodo povečali življenjski stroški,
5.	da bo poraba sredstev za sklad skupne porabe rasla za 25 °/c počasneje, kot doseženi dohodek organizacije združenega dela. povečan za obračunano amortizacijo nad minimalno stopnjo.
6.	da bo gibanje osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih enako kot v gospodarstvu, odvisno od izvajanja programov, ob postopnem odpravljanju razlik osebnih dohodkov v okviru posameznih dejavnosti in med dejavnostmi. .
8. člen
Udeleženci dogovora se bodo zavzemali, da se uresničijo prizadevanja delavcev v organizacijah združenega dela, da v svojih samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke uresničijo določbe sindikalne liste za leto 1976, ki bodo zagotavljale:
1.	Na področju politike delitve osebnih dohodkov
—	naj nižji osebni dohodek, mora znašati -najmanj 2.866 din bruto na mesec za normalni delovni uspeh v polnem delovnem času, ta osebni dohodek je hkrati tudi izhodišče za vrednotenje najbolj enostavnega dela, ki ga opredeljuje samoupravni sporazum posamezne dejavnosti za najmanj zahtevno tipično delovno mesto ali poklic,
—	naj večji osebni dohodek je, tako kot sleherni osebni dohodek, odvisen od zahtevnosti delovnega mesta (ta se ugotovi po metodi analitične ocene), od uspešnosti dela prizadetega delavca in od uspešnosti gospodarjenja v ustrezni organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti. Sindikati se bodo zavzemali, da se bodo udeleženci družbenega dogovora o razporejanju dohodka v občini dogovorili o enotnih kazalcih na osnovi katerih bodo obravnavali izplačila naj višjih osebnih dohodkov ter preverjali upoštevanja navedenih meril.
—	sestavni del sredstev za osebne dohodke, dogovorjenih po merilih samoupravnih sporazumov dejavnosti, je tudi del osebnih dohodkov iz naslova minulega dela.
2	Za stanovanjsko graditev in izobraževanje delavcev:
j
—	za stanovanjsko graditev najmanj 6 odstotkov od bruto osebnih dohodkov, v tem 0,3 odstotka za graditev dijaških in študentskih domov, kolikor zakon ne določi drugače.
—	za izobraževanje delavcev najmanj 1,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov, od tega se odvaja v občinski sklad za štipendiranje 0.5 odstotka.
3.	Za sklad skupne porabe:
—	da bodo sredstva sklada skupne porabe brez sredstev namenjenih za stanovanjsko izgradnjo in izločenih sredstev v sklad solidarnosti rasla za 25 odstotkov počasneje kot doseženi dohodek organizacije združenega dela. povečan za obračunano amortizacijo nad minimalno prredpisano stopnjo.
4.	Na področju prejemkov, ki štejejo med poslovne stroške.
—	za organizirano prehrano med delom, glede na pogoje in težino dela v organizacijah združenega dela. največ do 250 din mesečno na delavca,
—	za vse delavce enake dnevnice za službena potovanja v državi tei povračilo stroškov/ prenočevanja, ki v skupnem znesku smejo doseči največ 320 din (do 150 din dnevnica in do 170 din stroški prenočevanja na podlagi računa).
—	dnevnica za službeno potovanje v tujino, ki se določijo v višini, ki velja za republiške upravne organe,
—	nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene do višine 1,50 din za prevoženi kilometer,
—	terenski dodatek kot povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu in prebivanju na terenu v višini do največ 70 din na dan, pn čemer je terenski dodatek pod enakimi pogoji enak za vse delavce.
—	nadomestilo osebnega dohodka za ločeno življenje v višini 1.250 din
—	povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini stroškov prevoza z javnim prevoznim sredstvom zmanjšano za 40 dinarjev.
Skladno s tem členom bo sindikat pri oblikovdnju in uresničevanju tega družbenega dogovora deloval tako. da se opredeli in svojim razmeram prilagodi oblikovanje in porabo sklada skupne porabe.
III.	SKUPNA PORABA
9.	člen
Udeleženci tega dogovora bodo ob prizadevanjih za uresničevanje družbene vloge in nalog družbenih dejavnosti skrbeli za njihov ustrezen prispevek h krepitvi reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, povečanja storilnosti dela m življenja in izboljšanja družbenega standarda delavcev in občanov.
10.	člen
Samoupravne interesne skupnosti bodo v letu 1976 vključile v samoupravno dogovorjene programe dejavnosti in financiranje tudi naloge in obveznosti, ki pc značaju ali pomenu tpr kriterijih in merilih interesnih skupnosti sodijo med družbene dejavnosti ali v skupno porabo pa so bile doslej financirane iz proračuna družbenopolitične skupnosti
Vsi prenosi se opravijo s pismenim sporazumom me<j družbenopolitično skupnostjo in ustrezno samoupravno skupnostjo, vsebovati pa mora vso potrebno dokumentacijo, pregled prenešenih obveznosti za leto
1976 in za naslednja leta, ugotovitev o spremembi ustreznih virov financiranja in način izvedbe prenosa.
11.	člen
Samoupravne interesne skupnosti bodo svoje programe vskladilc z nalogami, opredeljenimi z resolucijo in z obsegom sredstev v okviru tega družbenega dogovora.
V	sprejetih programih morajo upoštevati načelo racionalnosti, prioritetne naloge določene v resoluciji in smernice lega družbenega dogovora. Prednost pa morajo dati tistim nalogam, ki neposredno vplivajo na Porast produktivnosti v gospodarstvu m tistim, ki jih prioritetno navaja program družbenega razvoja občine v letu 1976.
V	programih bodo zlasti zagotovile:
—	naloge. .< katerimi se uresničujejo ustavne in zakonske pravice delovnih ljudi in občanov ter način njihovega uresničevanja
—	opredelitev nalog in programov
—	dinamiko izvajanja nalog in način ugotavljanja izvršitve dogovorjenih obveznosti
—	način združevanja sredstev za izvedbo programov.
12.	plen
Pri programiranju investicijskih naložb na posameznih področjih družbene dejavnosti se samoupravne interesne skupnosti zavezujejo, da bodo:
—	medsebojno usklajevale programe naložb,
—	upoštevale prednostne naloge.
—	investicijske programe oblikovale tako, da bodo izhajali iz razvojnih programov v posameznih dejavnostih,
—	konkretni investicijski programi družbeno verificirani v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih.
13.	člen
Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo! da bodo uskladile obseg, raven in naloge dejavnosti ter opredelile način združevanja in razporejanja sredstev za solidarnost in skupne naloge v okviru občine in republike.
Sredstva • za solidarnost in vzajemnost zagotavlja v okviru svojega programa vsaka samoupravna interesna skupnost v obsegu usklajene in dogovorjene porabe interesnega področja v republiki. Dogovorjena sredstva solidarnosti in vzajemnosti sc oblikujejo v okviru sprejete prispevne stopnje in jih SIS prek svojega letnega finančnega načrta prispeva mesečno v sorazmerju s svojimi dohodki republiki oziroma zvezi samoupravnih interesnih skupnosti.
Solidarnostno in vzajemno izpolnjevanje skupnih nalog zahteva od porabnikov združenih srerdslcv, da jih koristijo namensko in da obveščajo udeležence družbenega dogovora o uporabi sredstev.
14.	člen
Udeleženci se dogovorijo, da so osnove za izračun sredstev skupne porabe v letu 1976;
1.	sredstva po družbenem dogovoru o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih prejemkov ter o gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975
2.	v letu 1975 realizirani dohodki iz prispevkov zasebnega sektorja	*
3.	sredstva za naloge, ki so se v letu 1975 financirale iz občinskega proračuna in se v letu 1976 prenesejo na samoupravne interesne skupnosti
4.	sredstva iz 4. in 5. odstavka 7. člena republiškega družbenega dogovora o skupni porabi v letu 1975, ki so bila dogovorjena za leto 1976.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena, razen anuitet prenesenih iz proračuna, se povečajo glede na doseženo raven cen ob koncu leta 1975, ki je v globalu za okoli 6,5 "/d višja od poprečja za leto 1975, ter za redno stopnjo rasti družbenega proizvoda združenega dela (5,4 °/o) zmanjšana za 20 "/o (z 4,3 "/o), izvzemši sredstva iz 4. točke.
Samoupravne interesne skupnosti korigirajo sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena za pozitivno oziroma negativno razliko med vplačanimi sredstvi iz družbenega sektorja in dogovorjenimi sredstvi po družbenem dogovoru za leto 1975 in od tako dobljenega zneska izračunajo prispevno stopnjo za leto 1976.
15.	člen
Sestavni del družbenega dogovora so programi samoupravnih interesnih skupnosti in pregled dogovorjenih sredstev za izvedbo programov vključno s sredstvi za solidarnost, vzajemne in skupne naloge republiških skupnosti. Pregled samoupravno dogovorjenih sredstev za izvedbo programov v samoupravno interesnih skupnostih je priloga k temu družbenemu dogovoru.
16.	člen
Udeleženci družbenega dogovora, zlasti samoupravne interesne skupnosti, so dolžne z medsebojnim usklajevanjem zagotoviti, da v bilanci predvidene globalne Prispevne stopnje in predvideni obseg sredstev iz družbenega sektorja ne bo presežen.
Prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov so določene tako, da v občini Logatec v skladu z dogovorjeno skupno pevabo v letu 1976 znašajo globali 31,46 Pri tem so upoštevane stopnje, določene na republiški lavni za zvezo skupnosti otroškega varstva, za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in skupnost zdravstvenega varstva v skupni stopnji 22,69. Obveznosti po prispevnih stopnjah za skupne in vzajemne naloge plačujejo temeljne samoupravne skupnosti na posebne račune pri ustrezni republiški samoupravni interesni skupnosti, sredstva pa se uporabljajo in delijo po sklepih ustreznih organov toh samoupravnih interesnih skupnosti v skladu s pro-šrami izvajanja skupnih nalog.
17.	člen
Dokler samoupravne interesne skupnosti ne sprej-^ejo prispevnih stopenj se plačujejo prispevki v vi-5'ni. ki jo je določil zakon o začasnem financiranju ^urnoupravnih interesnih skupnosti na področju druž-)pnih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1976 (Ur. 1Rt SRS. št. 29/75). Pri določitvi prispevnih stopenj za uto 1976 se iz razlike med višino dogovorjenih sred-j?e.v, Potrebnih za izvedbo njihovih programov in rea-r’zjrantmi dohodki v obdobju začasnega financiranja, u'oči j o korigirane prispevne stopnje, ki se uporabljajo 'ključno četrtega Izplačila akontacij osebnega do-°dka v letu 1976 dalje.
18.	člen
Da bi gibanje sredstev skupne porabe že med letom uskladili z usmeritvijo resolucije, bo služba družbenega knjigovodstva usmerjala dohodke samoupravnih interesnih skupnosti do višine naslednjih odstotkov realizacije letnega plana dohodkov posamezne samoupravne interesne skupnosti, korigiranega za nado-
mestilo za storitve SDK:	•/,
—	januar	—	marec	25
—	januar	—	junij	50
—	januar	—	september	75
—	januar	—	december	100
Realizirane dohodke samoupravnih interesnih skupnosti, ki bodo v posameznem obdobju presegli navedene odstotke planiranih letnih 1 dohodkov, bo služba družbenega knjigovodstva izstavila nalog za prenos presežka dohodkov na posebni račun samoupravne interesne skupnosti in s tem imobilizirala presežek dohodkov te samoupravne interesne skupnosti.
Ce bodo realizirani dohodki posameznih samoupravnih skupnosti ob koncu leta 1976 presegli dogovorjene dohodke za leto 1976, se‘presežek obračuna kot akontacija za prihodnje leto, primanjkljaj pa se obračuna v sredstva za prihodnje leto.
IV.	IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA
19.	člen
Najkasneje ob polletju bodo skupščine vseh samoupravnih interesnih • skupnosti obravnavale podrobno razčlenjeno strukturo cen storitev na svojem delovnem območju ter sprejele sklepe za racionalizacijo posameznih elementov cen.
i
20.	člen
Samoupravne interesne skupnosti in izvršni svet se zavezujejo usklajevati svqje aktivnosti za sklenitev družbenega dogovora o sredjeročnem razvoju do leta 1980, za uresničevanje politike in nalog v letu 1976, zlasti glede usklajevanj med letom, za skupno izvajanje nalog in za pripravo programov za leto 1977
Samoupravne skupnosti bodo usklajevale svoje dejavnosti po naslednjem redu:
—	ob zaključnem računu za leto 1975 bodo opravile temeljito analizo svojih dejavnosti, primerjavo razvoja v letih 1974 in 1975 in pripravile poročilo o Izvajanju programa in porabljenih sredstvih.
—	ob polletju 1976 pripravili oceno izvajanja družbenega dogovora in uresničevanja programa dejavnosti,
—	v septembru 1976 bodo opravile z, organizacijami združenega dela v družbenih dejavnostih vsebinsko usklajevanje potreb in zmogljivosti in izdelale programske zasnove za leto 1977. do konca septembra bodo te programske zasnove samoupravni organi samoupravnih interesnih skupnosti objavili v javno razpravo,
—	v oktobru 1976 bodo opravile javno razpravo o svojih programih in izdelale predloge za postopek usklajavanja — (z določitvijo ustreznih sestavin programa: obvezni in dogovorjeni del, celoten obseg menjave dela, pregled drugih nalog, naložbe in prioritete),
—	v novembru 1976 bodo opravile usklajevanje področij, zaradi Izdelave usklajevanega pregleda sredstev skupne porabe in splošne bilance sredstev v letu 1977 in začela sklepni krog obravnavanja samoupravnih sporazumov in družbenega dogovora,
—	v decembru bodo sprejeli vse dokumente in odločitve glede usmerjanja družbenih dejavnosti, osebne in skupne porabe v letu 1977, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa bodo na tej podlagi sprejele prispevne stopnje ter sklenile samoupravne sporazume in pogodbe.
Udeleženci, zlasti pa samoupravne interesne skupnosti in izvršni svet, bodo uresničevale naloge, ki jih sprejemajo, na načinu in rokih, ki zagotavljajo učinkovito, odgovorno in vzajemno ravnanje ter za to zagotovili potrebne osnove in dokumentacijo za objektivno in enakopravno obravnavanje vseh vprašanj.
21.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora ustanovijo koordinacijski odbor 2a spremljanje tega družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu: odbor).
V odbor imenuje vsak udeleženec svojega predstavnika in sicer: predstavnik izvršnega sveta, ki odboru predseduje, predstavnik občinske konference SZDL, predstavnik občinskega sindikalnega sveta, in predsedniki izvršilnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti.
Odbor ima v skladu s svojo vlogo naslednje naloge:
—	spremlja uresničevanje z družbenim dogovorom sprejetih nalog in s svojimi ocenami in stališči seznanja udeležence tega dogovora,
—	obravnava vprašanja, ki jih postavljajo udeleženci, ter udeležencem predlaga rešitve,
—	udeležencem predlaga ukrepe oziroma oblikuje predlog odločitev za uresničevanje dogovorjenih ciljev družbenoekonomske politike,
—	je dolžan obravnavati in odločati o vsakem vprašanju oziroma zahtevi posameznega udeleženca, ki izhaja iz skupnih obveznosti pri izvajanju tega dogovora,
—	tolmači določila tejfa družbenega dogovora in V primeru, da ni soglasja skuša v posebnem postopku uskladiti stališča večine s stistimi udeleženci, katerih predstavniki niso ^oglašali s tolmačenjem,
—	v skladu s resolucijo določa temeljna merila za ureditev realizacije sredstev v posameznih samoupravnih Interesnih skupnostih med letom, če bodo to zahtevala drugačna gospodarska gibanja od načrtovanih,
—	koordinira akcijo udeležencev.
Odbor je dolžan brez odlašanja predložiti vsako vprašanje in zahtevo v zvezi z izvajanjem tega dogovora v obravnavanje in odločanje ustreznemu organu prizadetega udeleženca tega dogovora.
22.	člen
Ce posamezni udeleženci po mnenju drugih udeležencev kršijo ta dogovor, mora o tem nemudoma' razpravljati odbor udeležencev in opozoriti kršitelja. Ce na ta način kršitev ni odpravljena, odbor v najkrajšem možnem roku obvesti udeležence o spornem primeru, hkrati pa predlaga ustreznemu organu udeleženca, ki krši dogovor, da o tem razpravlja in zavzema stališča V primeru, da po tej poti ni moč odpraviti kršitve dogovora, lahko drugi udeleženci pred ustreznimi organi postavijo vprašanje moralnopolitične Heovornosti kršiteljev dogovora in zahtevajo ukrepe pristojnih organov. V primeru neodgovornega dela predstavnika organa udeleženca tega dogovora odbor o tem obvesti organ, ki ga je predstavnik zastopal.
V.	KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati z dnem, ko ga podpišejo udeleženci.
Logatec, dne 1. aprila 1976.
Udeleženci: Izvršni svet Skupščine občine Logatec, Občinska konferenca SZDL Logatec, Občinski sindikalni sver Logatec, Občinska izobraževalna skupnost Logatec, Občinska skupnost otroškega varstva Logatec, Občinska kulturna skupnost Logatec, Občinska te-lesnokulturna skupnost Logatec, Občinska skupnost socialnega skrbstva Logatec. Občinska zdravstvena skupnost Logatec, Skupnost za zaposlovanje Ljubljana in Zbor združenega dela Skupščine občin^ Logatec.
Tabela l/l
Prispevne stopnje In prispevki samoupravnih interesnih skupnosti v občini Logatec za leto 1976
(v tisoč din)
	Družbeni	sektor	Zasebni	Skupaj	Prispevki	Prispevki	Skupaj
lamoupravne interesne skupnosti	stopnja	prispevek	sektor	(3 + 4)	od pokojnin	Iz solld.	(5*6 + 1
1	s	1	4	$	e	7	S
Prispevki iz bruto OD:							
I OBČINSKE SKUPNOSTI:							
1. Skupnost otroškega varstva	0,34	519	30	549'	92	—	641
2. Izobraževalna skupnost .	6,49	10.443	548	10.991	—	1.862	12.853
— za občinsko skupnost	6,43	10.346	543	10.889	—	1.862	12.751
— za vzajemne naloge	0,06	97	5	102			102
3. Kulturna skupnost	0,78	1.263	64	1.327	—	—	1.327
— za občinsko skupnost	0,29	475	24	499	1			499
— za vzajemne naloge	0,49	788	40	828			828
4. Telesnokulturna skupnost	0,40	637	32	669			669
— za občinsko skupnost	0,34	547	27	574	—		574
— za vzajemne naloge	0,06	90	8	95			95
5. Skup. socialnega skrbstva	0,76	1.232	63	1.295		130	1.425
— za občinsko Skupnost	0,66	1.071	55	1.126		130	1.256
— za vzajemne naloge	0,10	161	8	109			109
SKUPAJ:	8,77	14.094	737	14.831	92	1.992	16.915
— za občinske skupnosti	8,06	12.958	679	13.637	92	1 992	15721
— za vzajemne naloge	0.71	1.136	58	1.194			1 194
1	3	3
II. REGIONALNE SKUPNOSTI: 1. Zdravstvena skupnost	1,48	
III. REPUBLIŠKE SKUPNOSTI: 1.	Zveza skupnosti otroškega varstva SRS 2.	Skupnost pokojninskega	2,71	
in invalidskega zavar.	12,50	
SKUPAJ: (I + II + III)	31,46	
Samoupravne Interesne skupnosti	Prispevna stopnja	
PRISPEVKI IZ DOHODKA — osnova bruto OD 1. Zdravstvena skupnost		1,63
2. Skupnost za zaposlovanje		0,17
3 Skupnost pokojninskega m invalidskega		
zavarovanja		1,10
SKUPAJ —korigirana davčna osnova:		2,90
1 Izobraževalna skupnost SRS		8.20
2. Raziskovalna skupnost SRS	V	1,73
SKUPAJ osnova poslovni sklad		9,73
1. Skupnost pokojninskega in invalidskega		
zavarovanja v SRS	0,27—l,2'i	
561.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/1974) in 135 člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/19,74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. aprila 1976 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Logatec za leto 1976 1 2 3
1.	člen
Proračun občine Logatec za leto 1976 obsega:
din
—	dohodke v znesku	8,748.263
—	razporejene dohodke v znesku	8,748,263
2.	člen
V rezervni sklad se vlaga 1 % vseh tekočih dohodkov.
3.	člen
Če bi zaostajalo pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, bo izvršni svet skupščine občine, tly bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanj-šal zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za Posamezne namene, ali začasno zadržal uporabo sred-stev. ki so v proračunu razporejena za posebne nadene.
O takem ukrepu mora izvršni svet obvestiti skupščine občine in ji predlagati ustrezno spremembo pro-rQčuna.
4 člen
Izvršni svet skupščine občine lahko spremeni na-in višino sredstev zn redno dejavnost in posebne
namene posameznih občinskih organov, če bi se izkazalo, da so jim zagotovljena sredstva v večjem ali manjšem znesku kot bi jim pripadala.
5.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom.
6.	člen
Upravni in drugi organi uporabljajo dohodke, ki jih ustvarijo s svojo dejavnostjo kot sredstva za redno dejavnost.
7.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o uporabi rezervnega sklada občine.
8.	člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1976 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1976, ki je sestavni del tega odloka.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 010-4/76
Logatec, dne 20. aprila 1976.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1, r.
Pregled predvidenih dohodkov in razporeditev dohodkov proračuna za leto 1976
Vrsta
lobod-	Dohodki	Skupaj
ka		
i	Davki na dohodek in davek iz OD	2,444.000
2	Davki na promet in premoženje	5,010.000
3	Takse	300.000
4	Dohodki po posebnih predpisih	110.000
5	Dohodki upravnih organov	70.000
6	Dohodki za napredek organov uprave	100.000
		8,034.000
7	Prenesena sredstva	646.763
	Dopolnilna sredstva	67.500
		
	Dohodki skupaj	8,748.263
o62.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72), družbenega dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976 in 135. člena statuta občine Logatec je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. aprila 1976 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o najvišji stanarini v občini
Logatec
1.	člen
Stanarina določena z odlokom o najvišji stanarini v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 15/75, 27/75 in 4/76) se poveča za 20 "/o.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-18/73
Logatec, dno 20. aprila 1976.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Glerla 1. r.
563.
Skupščina občine Logatec je na podlagi 12. člena zakona o telesnokulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20/73) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS. št. 12/74) na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. aprila 1976 sprejela
ODLOK
o stopnji prispevka za financiranje telesnokulturne skupnosti Logatec v letu 1976
1. člen
Za financiranje programa občinske telesnokulturne skupnosti, se za leto 1976 določi stopnja prispevka od bruto osebnega dohodka iz delovnega razmerja v višini 0,40 Vo, od tega za občinsko skupnost 0,34 % in za skupne naloge 0,06 °/o.
Števil. glavnega Razporeditev dohodkov		skupaj
namena		
01	Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti	5,949.000
02	Ljudska obramba	188.000
03	Družbenopolitične organizacije	622.000
04	Negospodarske investicije	•	27.000
08	Socialno skrbstvo in zdravstveno varstvo	242.000
10	Komunalna dejavnost	212.000
11	Krajevna skupnost	260.000
16	Gospodarski posegi	50.000
		7,550.000
18	Rezervni sklad	82.000
18	Odstopljeni dohodki	1,116.263
	Razporejeno skupaj:	8,748.263
2.	Člen
Za obračunavanje in plačevanje prispevka po 1. členu tega odloka se uporabljajo določbe zakopa o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje SIS, na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 in 1976 (Uradni list SRS, št. 39/74 in 29'75) in zakona o začasnem financiranju SIS na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1976 (Uradni list SRS, št. 29/75).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 010-3/76
Logatec, dne 20. aprila 1976.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
564.
Na podlagi 6. odstavka 3. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72) in 42. člena zakona o gospodarjenju s hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 37-427/74) in 135. člena statuta skupščine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. aprila 1976 sprejela
ODLOK
o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah
1. člen
Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš, oianovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah se šteje celotna in delna zamenjava dotrajanih konstrukcij, elementov in opreme ter obnovitvena dela na dotrajanih konstrukcijah, elementih in opremi-Za taka dela se štejejo zlasti:
—	obnova ali zamenjava strešne konstrukcije in kritine,
—	obnova ali zamenjava dimnikov in zračnikov, obrob, zlot in strešnih žlebov,
—	obnova ali zamenjava strelovodov, skupnih televizijskih in radijskih anten,
—	obnova ali zamenjava mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov,
—	obnova fasade hiše,
—	popravilo ali zamenjava stopnišč in balkonov,
—	popravilo ali zamenjava instalacij in opreme v skupnih prostorih,
—	popravilo ali zamenjava dotrajane vodovodne, plinske ali elektro instalacije, hišne kanalizacije, plinskega in kanalskega priključka ter hišnega električnega priključka,
—	popravilo ali zamenjava dotrajane instalacije centralne in toplovodne instalacije in hišnega priključka,
—	popravilo ali zamenjava centralnih bojlerjev toplovodnega omrežja,
—	popravilo delov osebnega in tovornega dvigala,
—	popravilo ali zamenjava vertikalne in horizontalne hidroizolacije,
—	popravilo ah zamenjava greznic in ponikoval-nic,
—	popravila ali zamenjava drvarnic in drugih pomožnih objektov, ki spadajo k stanovanjski hiši,
—	pleskanje zunanjih delov oken in vrat na pročeljih hiš, rolet, veternic, balkonskih in dvoriščnih ograj, strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob, snegolovov in strelovodov,
—	obnova dostopnih poti, parkirišč, zelenic in otroških igrišč, če spadajo k stanovanjski hiši,
—	obnova podpornih zidov, če je to potrebno zaradi normalne uporabe stanovanjske hiše.
Stroški po prvem odstavku tega člena bremenijo stanarino, najemnino oziroma prispevek etažnih lastnikov.
2.	člen
Popravilo ali zamenjava posameznih elementov in opreme iz 1. člena tega odloka se izvaja po predhodni ugotovitvi, da je element ali oprema resnično dotrajana ob normalni uporabi in po poteku s tem odlokom določene dobe trajanja.
Stroški nopravila zaradi poškodbe elementov in opreme v hiši, stanovanjih in poslovnih prostorih po krivdi imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov gredo v njihovo breme.
V breme imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov gredo tudi stroški, ki nastanejo vsled nepravilne uporabe posameznih naprav, elementov in opreme v skupnih prostorih in stanovanjskih in poslov-hih prostorih.
3.	člen
Med stroške investicijskega vzdrževanja v breme stanarine spada tudi zamenjava elementov opreme v stanovanju, če jim je potekla doba trajanja. Doba trajanja elementov stanovanjske opreme, upoštevajoč tekoča vzdrževalna dela. ki jih mora izvrševati imetnik stanovanjske pravice na lastne stroške	je:	iet
1.	zidan štedilnik	40
čiščenje štedilnika, plošče in"*tiimne cevi, po-Pravilo ali zamenjava šamotne obloge, pekači, kotičkov na vodo, grelne plošče, šamotne obloge, ku-rilne rešetke, obročev, vratič in posode za pepel
2- železni premični štedilnik	20
ista vzdrževalna dela kot pod točko 1 ter redna zaščita z grafitnimi premazi
let
3.	emajliran železni štedilnik	20
ista vzdrževalna dela kot pod točko 2
4.	plinski štedilnik	20
redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev stikal, gorilne šobe, gorilcev, gumbov
in priključne cevi
5.	električni štedilnik	20
redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev grelnih teles, stikal in kontrolnih luči, termostatov, gumbov in priključnega kabla
6.	lončena peča (kurjenje z drvmi ali lignitom) 20 čiščenje peči in vratič, popravilo in prelaganje, nadomestitev kurilnih rešetk, vratič in pločevinastih vložkov
7.	železna peč — litoželezna	20
čiščenje peči, plošče in dimnih cevi ter zaščita z grafitnim premazom, popravila in nadomestitev šamotne obloge, kurilne rešetke, dimnih ce-
vi, obročkov, vratič in posode za pepel
8.	železna peč — pločevinasta	12
vzdrževanje enako kot pod št. 7
9.	lutzova peč	20
vzdrževanje enako kot pod tč. 7
10.	termoakumulacijska električna peč	20
vzdrževanje in nadomestitev priključnega kabla, grelcev, stikal, gumbov ter kontrolnih luči
11.	emajlirana peč na plinsko	olje	15
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev gorilnika, dimnih cevi in gumbov
12.	trajno žareča peč na trdo gorivo	20
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev kurilne
rešetke, vratič, dimnih cevi in gumbov
13.	toplovodni	pločevinasti	radiator	20
vzdrževanje in popravilo stikov, ventilov, tesnil, zamenjava koleščka na ventilu in pleskanje
14.	toplovodni	litoželezni	radiator	40
vzdrževanje in popravilo ventilov, tesnil in kamenjava koleščkov na ventilu ter pleskanje
15.	plinski radiator	35
čiščenje grelcev, mazanje pipe, pregled vleke
dimnika in nadomestitev metuljčkastega grelca ter pleskanje
16.	infra peč	10
vzdrževanje in nadomestitev stikala, spirale ter
potezne vrvice
17.	peč v kopalnici na trdo gorivo (kurjenje z drvmi in lignitom)
čiščenje, popravilo in nadomestitev kurilnih rešetk, obloge, dimne cevi, vrat posode za pepel, spajkanje kotlička, nadomestitev armature
18.	WC školjka in bide iz fajanse ali porcelana	30
redno čiščenje, popravila in nadomestitev sedežne deske in gumi manšete, nadomestitev škatle in nosilcev za taoletni papir
19.	umivalnik iz' porcelana	30
redno čiščenje, popravilo in zamenjava sifona
ter nadomestitev zamaška in verižic
20.	WC	rezervoar —	emajliran	30
popravilo in nadomestitev tesnil, plavača, potezne vrvice in odsesača
21.	WC	rezervoar —	plastični	25
vzdrževanje enako kot pod tč. 20
22.	pločevinasto pomivalno korito — emajlirano	is
čiščenje, popravilo in zamenjava sifona, nadomestitev tesnila, zamaškov z verižico in lesenih okvirjev
23.	litoželezno pomivalno korito — emajlirano	30
vzdrževanje enako kot pod tč. 19
24.	pomivalno korito iz nerjaveče pločevine 40 vzdrževanje enako kot pod tč. 19
25.	plinski bojler	20
redno čiščenje in odstranjevanje vodnega
Kamna najmanj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev gorilca
26.	električni bojler	20
redno čiščenje in odstranjevanje vodnega
kamna najmanj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev grelca, termostata, varnostnih venti-
lov, kontrolne luči ter termostatov
27.	pločevinasta kopalna kad — emajlirana čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtoč'
nih ventilov, sifona, tesnil, zamaška ter verižice
28.	litoželezna kopalna kad — emajlirana	50
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih
ventilov, sifona, tesnil in zamaška z verižico
29.	vgrajeno kuhinjsko pohištvo
a)	mehki les	35
b)	trdi les	45
redno čiščenje in vzdrževanje s pleskanjem,
oziroma lakiranjem, nadomestitev okovja
30.	vgrajeno sobno pohištvo
a)	mehki les	40
b)	trdi les	50
vzdrževanje enako kot pod tč. 29
31.	navaden lesen in ladijski pod
a)	položen	na izolirano podlago	25
b)	položen	na neizolirano podlago	10
redno vzdrževanje, manjša popravila
32.	lamelni parket (jesenov, bukov, hrastov) 30 rednp vzdrževanje z loščenjem ali lakiranjem,
manjša popravila
33.	bukov	in jesenov parket	50
redno vzdrževanje s struženjem, loščenjem ali
lakiranjem, manjša popravila
34.	hrastov parket	80
vzdrževanje isto kot pod tč. 33
35.	tlaki iz umetnih mas
a)	guma, linolej, podolit, likolit	20
b)	topli podi, vinaz	10
c)	tapison	20
redno vzdrževanje z umivanjem in loščenjem
z dovoljenimi loščili
36.	ksilolit tlak	25
redno vzdrževanje z loščenjem
37.	teraco in venecijanski tlak	80
(redno vzdrževanje, pranje, mazanje)
38.	betonska tla	40
redno vzdrževanje (čiščenje, pranje)
39.	tlak Iz keramičnih ploščic	40
redno vzdrževanje s Čiščenjem in nadomestitev
razbitih in poškodovanih ploščic
40.	tlak iz marmorja	100
redno vzdrževanje (čiščenje, pranje)
41.	lesene rolete (esslinger in polkna)	30
vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice,
avtomata in okovja
42.	pločevinaste ali plastične žaluzije	40
redno vzdrževane, popravilo in nadomestitev okovja in pleskanje
43.	platnene zavese s samonavijalci	10
vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice
in avtomata
44.	lesena vrata	50
redno vzdrževanje, popravila in nadomestitev
ključavnice, ključev, kljuk, ščitnikov, tečajev in drugega okovja ter pleskanje
45.	leseni vratni okviri	60
redno vzdrževanje, pleskanje
46.	lesena okenska krila in okvirji na fasaai 40 redno vzdrževanje oliv, profilov in ostalega
okovja
47.	lesena notranja okna	50
redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje
48.	kovinska krila in okvirji na fasadi	80
redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov,
oliv, profilov ostalega okovja ter pleskanje
49.	keramična zidna obloga	50
redno vzdrževanje in čiščenje, nadomestitev
razbitih in odlepljenih ploščic ter stičenje
50.	električna instalacija
a)	nadometna	20
b)	podometna	50
redno vzdrževanje, nadomestitev varovalk, sti-
Kal, vtičnih doz, svetlobnih teles
51.	domofonska instalacija in električna ključavnica	20
redno vzdrževanje in nadomestitev tipkal, slušalk, mikrofonov in priključnih vrvic
Stroški zamenjave zgoraj navedenih elementov opreme v etažnih stanovanjih bremenijo etažne lastnike.
4.	člen
Tudi po poseku dobe trajanja navedenih elementov opreme gre zamenjava v breme stanarine le v primeru če obstoječga ni mogoče popraviti.
Za elemente opreme katerih pred iztekom dobe trajanja ni mogoče usposobiti za uporabo s popravilom prispeva stanovanjska skupnost izjemoma amortizirani del stroškov le, če je postal element opreme neuporaben brez krivde imetnika stanovanjske pravice.
Ne glede na dobo trajanja posameznih elementov opreme iz 3. člena, se element opreme zamenja, če je postal neraben brez krivde stanovalca.
5.	člen
Stroški za revitalizacijo starih hiš in stanovanj, ki gredo v breme stanarine, so stroški za obnovo ali z.amenjavo gradbenih konstrukcij, elementov in instalacij zaradi njihove zastarelosti in istočasno dotrajanosti, če se s tem poveča:
—	funkcionalnost stanovanja,
—	uporabna vrednost stanovanja
—	stanovanjski standard.
Po izvršitvi revitalizacije se mora ugotoviti nova vrednost stanovanjske hiše in stanovanj v skladu z odlokom o ugotavljanju vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj.
6.	člen
Za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši se štejejo vsa manjša popravila in stroški v zvezi z normalno uporabo.
a)	Stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki gredo v breme stanarine oziroma prispevka etažnega lastnika so zlasti:
—	čiščenje snega s strehe, strešnih vencev in na-puščev,
—	popravila dimniških kap in zamenjava dimniških vratc in izžiganje dimnikov,
—	delna zamenjava in popravilo lesenih stopnic ter strešne kritine (podstrešje),
—	slikanje in peskanje skupnih prostorov in stop-niščnih vrat,
—	popravila svetlobnih jaškov, zaščitnih mrež in čiščenje,
—	popravila kleparskih izdelkov ter čiščenje,
—	čiščenje žlebov in peskolovcev, usedalnikov,
—	popravila izolacije ravnih streh, balkonov in teras,
—	popravila strelovodov in meritve prevodnosti,
—	popravila ometov na fasadah in skupnih prostorih,
—	popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih in na pročeljih zgradb,
—	popravila podov, pragov, tlakov in prelaganje parketa,
—	pleskanje kompletnih vhodnih hišnih in stanovanjskih vrat s stopničastega vretena ali hodnika,
—	popravila vhodnih vrat in oken v stopnišču in vetrolovih,
—	popravila skupnih prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno,
—	popravila stikov, tesnil in ventilov na glavnih vhodnih ceveh, pri glavnih plinovodih in kanalizaciji,
—	popravila električnih instalacijskih vodov,
—	zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah,
—	popravila in pleskanje instalacij, centralne kurjave, plina, radiatorjev v skupnih prostorih,
—	popravila plinskih, električnih in centralnih bojler jev,
—	stroški rednih servisov za osebna in tovorna dvigala, toplovodnih postaj, registrov, hidroforjev ter skupinskih TV anten,
—	nabava požarno varnostnih naprav in opreme za civilno zaščito,
—	nadomestitev in vzdrževanje opreme za civilno zaščito in reševalne garniture,
—	redno vzdrževanje in obnova požarnovarnostnih naprav,
—	nabava drogov za zastave, zastav, oglasnih desk, okvirjev za hišni red in seznam stanovalcev, poštnih nabiralnikov ter opreme skupnih prostorov hišnih svetov in posod za odvoz smeti,
—	stroški sanitarnih, pregledov, deratizacije, dezinfekcije in dezinsekcije,
—	stroški rednih letnih in 3-letnih pregledov za Pridobitev uporabnega dovoljenja za obratovanje dvigal,
—	plačilo stroškov pri strokovnih ogledih naprav centralne kurjave,
—	vzdrževanje skupinskih naprav domofonov, električnih ključavnic ter vzdrževanje in pregledi skupnih TV in radio antenskih naprav,
—	čiščenje in odmašitev vertikalne in horizontal-ne kanalizacije in kanalskih priključkov na zgradbi.
b)	Stroški tekočega vzdrževanja stanovanja, ki bremenijo imetnika stanovanjske pravice, vključno s stroški vzdrževanja iz 3. člena, obsegajo zlasti-
—	beljenje stanovanja (slikarska dela) ter zamenjava tapet,
—	pleskanje notranjh delov oken, vrat in drugih elementov opreme stanovanja,
—	popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal, električnega zvonca, telefonov (domofonov),
—	nadomestitev električnih svetilk in žarnic,
—	popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in okovja,
—	nadomestitev vseh vrst iztočnih pip in mešalnih baterij, tesnil pri vodovodnih pipah, baterijah v kopalnici in kuhinji,
—	nadomestitev in popravilo umivalnikov pomivalnih korit, kopalnih kadi pred potekom amortizacijske dobe trajanja,
—	čiščenje in odmašitev straniščnih školjk, pomivalnih korit, kopalnih kadi in talnih sifonov,
—	popravilo in nadomestitev straniščnih desk in škatel za toaletni papir kot tudi poteznih vrvic z ročajem, plavačev in odsesačev v rezervoarjih,
—	pleskanje oljnih površin v kuhinjah, kopalnicah in straniščih,
—	nadomestitev stekel na oknih in vratih,
—	redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanju,
—	vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanja in zaradi poškodb s strani uporabnika,
—	stroški čiščenja centralnih bojlerjev,
—	stroški plačila vode in opravil v zvezi s praznjenjem toplovodnih naprav.
7.	člen
Stroški upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki se plačujejo iz stanarine oziroma prispevka etažnega lastnika so:
a)	pogodbene in zakonske obveznosti
b)	stroški stanovanjske skupnosti
c)	stroški plačil organizacijam, ki opravljajo storitve stanovanjskih skupnosti.
Med pogodbene in zakonske obveznosti spadajo tudi stroški zavarovanja stanovanjskih hiš, prispevek za zaklonišča ter obresti od najetih kreditov.
s	8. člen
Obratovanje stanovanjskih hiš, m gre v oreme imetnikov stanovanjske pravice, obsega plačilo naslednjih stroškov:
—	porabo vode, elektrike in plina za skupne prostore in naprave,
—	čiščenje skupnih prostorov in funkcionalnega dela zemljišča, ves potrebni material in orodje ter osebni dohodki zaposlenih (hišniki, snažilke, upravitelji),
—	čiščenje snegax in ledu po veljavnem odloku o zimski službi s pripadajočim orodjem in potrošnim materialom,
—	zamenjava žarnic v skupnih prostorih in hišnih varovalk,
—	popravila ključavnic in zamenjava razbitih stekel v osebnih in tovornih dvigalih ter v vseh skupnih prostorih.
—	nadomestitev in vzdrževanje drogov za zastave, zastav, oglasnih desk. okvirjev za hišni red in seznam stanovalcev, poštnih nabiralnikov ter opreme skupnih prostorov hišnih svetov
—	izobešanje in snemanje zastav,
—	vzdrževanje, čiščenje in odmašitev jaškov za smeti in košev za smeti,
—	vzdrževanje dostopnih poti, parkirnih prostorov, zelenih površin, živih mej, ograj, peskovnikov, gugalnic ter naprav, ki spadajo k stanovanjski hiši,
—	stroški organizacije za vzdrževanje s stanovanjskimi hišami, če opravlja na podlagi odločbe samoupravne stanovanjske skupnosti oziroma pristojnega upravnega organa občinske skupščine zadeve, ki bi jih moral opravljati hišni svet,
—	stroški za popravilo poškodb in za odtujitev v skupnih delih, prostorih in napravah, zgradbe, če krivca ne bi bilo mogoče ugotoviti.
9.	člen
Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice, so tudi stroški komunalnih storitev individualne komunalne potrošnje (voda, kanalizacija, elektrika. PTT. plin. smeti, dimnikarske storitve in centralno ogrevanje stanovanj vključno z amortizacijo, investicijskim in tekočim vzdrževanjem kotlovnic ter stroški v zvezi z obračunom obratovalnih stroškov.
10.	člen
Z uveljavitvijo toga odloka prenehajo veljati vsi odloki in drugi normativni akti, ki urejajo minimalne normative za vzdrževanje stanovanjskh hiš in dobe trajanja posameznih elementov.
11.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Logatec je pooblaščen v spornih primerih tolmačiti kaj spada v investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši ali za tekoče vzdrževanje stanovanja, kakor tudi o stroških upravljanja ter obratovanja stanovanjskih hiš.
Predloge za spremembo ali dopolnitev odloka lahko predloga stanovanjska skupnost in zbori stanovalcev pri krajevnih skupnostih. Slednji predlagajo dopolnitev ali spremembo odloka preko organov stanovanjske skupnosti.
12.	člen
Imetniki stanovan jske pravice plačujejo obral ovalne stroške in stroške komunalnih storitev hišnemu svetu.
Obratovalne stroške plačujejo imetniki stanovanjske pravice v višini dejanskih stroškov. Hišni svet določi akontacijo za plačilo teh stroškov. Osnova za akontacijo in obračun obratovalnih stroškov je m’ koristne stanovanjske površine.
Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za etažne lastnike, ki stanujejo v lastnem stanovanju.
13.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 44/71.
St. 36-3/75
Logatec, dne 20. aprila 1976.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
565.
Na podlagi 9. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v, SRS (Uradni list SRS. št. 20/65) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. aprila 1976 sprejela
ODLOK
o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih Skupščine občine Logatec
1.	člen
Delovni ljudje v upravnih organih Skupščine občine Logatec (v nadaljnem besedilu' upravni organi) uresničujejo samoupravne pravice in obveznosti v skladu z določbami tega odloka, zakona o samoupravljanje delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji, zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in v skladu z določbami drugih zakonov, ki urejajo vprašanja notranjih odnosov v upravnih organih.
2.	člen
Samoupravne pravice in obveznosti uresničujejo delavci v upravnem organu s samostojnim odločanjem, z odločanjem v soglasju s predstojnikom upravnega organa (v nadaljnem besedilu, predstojnik) ter s tem, da dajejo mnenja in predloge glede vseh vprašanj s področja notranjih razmerij v upravnem organu, o katerih odloča predstojnik.
Glede uresničevanja samoupravnih pravic in obveznosti delavcev imata sekretariat skupščine in IS položaj upravnega organa.
3.	člen
Delavci upravnega organa samostojno:
—	odločajo o uporabi sredstev skupne porabe,
—	volijo in odpoklicu jejo predsednika delovne skupnosti oziroma delegate v organe samoupravljanja.
—	razpravljajo o delu organov samoupravljanja ter usmerjajo njihovo delo,
—	dajejo mnenja in predloge v zadevah s področja notranjih odnosov, o katerih odloča predstojnik;
—	odločajo o drugih vprašanjih s področja notranjih razmerij, kadar je z zakonom tako določeno.
4.	člen
Delavci upravnega organa v soglasju s predstojnikom:
—	-sprejemajo splošne akte o samoupravljanju in medsebojnih razmerjih delavčev, o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. o sredstvih za delo upravnega organa in osebnih dohodkih delavcev, o osnovah kadrovske politike, o štipendiranju kadrov in strokovnem izobraževanju delavcev, sprejemajo druge splošne akte in samoupravne sporazume, s katerimi se urejajo notranji odnosi v upravnem organu,
—	sprejemajo finančni načrt in zaključni račun,
—	skrbijo za izboljšanje organizacije dela ter delovnih pogojev,
—	izvajajo ukrepe s področja SLO. CZ in družbene samozaščite.
—	odločajo o drugih vprašanjih s področja notranjih razmerij upravnega organa, kadar je z zakonom tako določeno.
5.	člen
Predstojnik po predhodnem mnenju delavcev določi program dela upravnega organa ter odloča o drugih zadevah s področja notranjih razmerij v upravnem organu, o katerih ne odločajo delavci samostojno oziroma v soglasju s predstojnikom.
6.	člen
Delavci upravnih organov se s samoupravnim splošnim aktom dogovorijo za zadeve, ki so skupnega pomena za vse upravne organe in jih bodo zato skupno urejali ter s tem zagotovili vsem delavcem upravnih organov enak položaj pri uresničevanju samoupravnih pravic in obveznosti. V skladu s tem bodo oblikovali in sprejemali predvsem samoupravne splošne akte o samoupravljanju in medsebojnih razmerjih delavcev, o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, o sredstvih za delo upravnega organa in sredstvih za osebno in skupno porabo delavcev, o osnovah kadrovske politike, o štipendiranju kadrov in strokovnem izobraževanju delavcev, finančni načrt in zaključni račun ter druge splošne akte.
Delavci upravnih organov lahko s samoupravnim splošnim aktom določijo, da bodo skupno oziroma enotno urejali tudi druge zadeve; pri skupnem urejanju zadev pa upoštevajo tudi specifičnost dela posameznih upravnih organov in njihovo samostojnost pri opravljanju nalog.
Za urejanje zadev iz 1. in 2. odstavka tega člena oblikujejo delavci upravnih organov skupen organ upravljanja, ki ga sestavljajo delegati delovnih skupnosti vseh upravnih organov.
7.	člen
Splošni akt iz prejšnjega člena je sprejet, ko ga sprejmejo delavci delovnih skupnosti Vseh upravnih organov v soglasju s predstojniki.
8.	člen
Ce v zadevah iz 5. člena tega odloka ne pride do soglasja med delavci samoupravnega organa in predstojnikom, se zadeva v osmih dneh predloži izvršne-nui svetu občinske skupščine (v nadaljevanju: Izvršni svet), ki o njej dokončno odloči. Ce IS ne odloči v 30 uneh po predložitvi zadeve, velja splošni akt, oziroma odločitev, kot so jo sprejeli delavci upravnega organa.
9.	člen
, Predstojnik zadrži akt, ki ga v skladu s 4. členom °ga odloka sprejemajo delavci upravnega organa, če eni, da je akt v nasprotju z ustavo, zakoni in drugimi u^P>si oziroma s sprejeto politiko ter načelnimi sta-s 1 in splošnimi smernicami občinske skupščine in njenega IS.
Q. , Predstojnik zadrži izvršitev akta, ker meni, da . n* v skladu z ustavo, z zakoni in drugimi pred-1S1, predlaga IS, da začne postopek za oceno ustavnosti
ln zakonitosti.
a, . ^.e Predstojnik zadrži izvršitev akta, ker meni, da gg. ,n‘ v skladu s sprejeto politiko ter načelnimi stali-n ln sP'ošnimi smernicami občinske skupščine in nje-Za|a IS obvesti o tem IS; ta mora odločiti o sporni evi v 3o dneh po nrelemu obvestila.
Prei^°lllt0r 0 sPorni zadevi ne odloči v roku h snr:n *** odstavka, velja akt v besedilu, kot so g: ‘Prejeli delavci.
10.	člen
IS zadrži splošni akt iz 5. člena tega odloka, ki so ga sprejeli delavci upravnega organa v soglasju s predstojnikom, če ugotovi, da je ta akt v nasprotju z ustavo, zakoni in drugimi predpisi ter začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti.	,
Če IS ugotovi, da tak akt ni v skladu s sprejeto politiko ter stališči in smernicami občinske skupščine, zadrži izvršitev akta in o tem obvesti skupščino; ta mora odločiti o sporni zadevi na prvi prihodnji seji, sicer velja akt, kot so ga sprejeli delavci upravnega organa v soglasju s predstojnikom.
11.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o razmejitvi pravic samoupravljanja v upravnih organih občine Logatec (Uradni list SRS, št. 8/66).
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-5/76
Logatec, dne 20. aprila 1976.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
566.
POROČILO
občinske volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnih šol iu objektov za otroško varstvo na območju občine Logatec dne 4. aprila 1976
Občinska volilna komisija v Logatcu v sestavu:
1.	Anton Plut — predsednik
2.	Mihael Kleč — tajnik
3.	Ivan Oštir — član
4.	Rudi Vidrih — član
5.	Sonja Trček — član
ugotavlja
naslednji izid referenduma:
vseh vpisanih volivcev	5180
glasovalo:	4744
volilna udeležba:	91,6*/»
neveljavnih glasovnic:	i 159
za referendum glasovalo:	3462
ali 66,8 % vpisanih volilcev
proti referendumu glasovalo:	1133
ali 21,7 % vpisanih volilcev
Rezultati po voliščih so podani v posebni tabeli, ki je sestavni del tega poročila.
Komisija je ugotovila, da se nahaja 92 otočanov na odsluženju vojaškega roka in 82 občanov na delu v tujini in jih ni upoštevala pri izidu glasovanja (9. člen zakona o referendumu).
Logatec, dne 4. aprila 1976.
Občinska volilna komisija:
1.	Anton Plut 1. r.	4. Rudi Vidrih 1. r.
2.	Mihael Kleč 1. r.	5. Sonja Trček 1. r.
3.	Ivan Oštir 1. r.
MOZIRJE
567.
Po 168. členu statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12-83/74), 25. člena pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list SRS, št. 26-119/56) in 10. točke pokopališkega reda (Uradni vestnik okraja Celje, št. 32-299/59) je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje na seji dne 19. aprila 1976 sprejel
ODREDBO
o spremembi odredbe o pristojbini za uporabo grobov na območju občine Mozirje
1.	člen
Odredba o pristojbini za uporabo grobov na območju občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 16-466/71) se v prvem členu spremeni in se glasi:
Za uporabo grobov na pokopališčih v občini Mo-
zirje se plačuje pristojbina po naslednji tarifi:
1.	Od vrstnega groba:	. din
a)	za odraslo osebo za dobo 5 let	100
b)	družinski grob za dobo 5 let	200
c)	za otroke do 10 let za dobo 5 let	50
2.	Za posebno izbran samski grob za 5 let 250
3.	Za posebno izbran družinski grob za 5 let 500
4.	Crobnica za 5 let	600
Za obnovitev pravice do groba za 5 let velja ista
tarifa.
2.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-2
Mozirje, dne 20. aprila 1976.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje
Hubert Herček 1. r
RIBNICA
568.
Na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o načinu združevanja, uporabe in upravljanja s sredstvi za financiranje programov krajevnih skupnosti, objavljenega v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 6/76, so krajevne skupnosti Ribnica, Sodražica, Dolenja vas, Loški potok, Sv. Gregor, in Velike Poljane sprejele
SKLEP
Letna višina prispevka v višini 300 din na zaposlenega se nakazuje na zbirni račun pri SDK Kočevje-Ribnica, št. 51310-842-045-8173.
St. 016.-.76.01
Datum, dne 28. aprila 1976.
Predsednik
krajevne skupnosti Ribnica Viktor Pogorelc 1. r.
Predsednik
krajevne skupnosti Sodražica Srečko Arko 1. r.
Predsednik
krajevne skupnosti Dolenja vas Alojz Zbašnlk 1. r.
Predsednik
krajevne skupnosti Loški potok Ivan Lavrič 1. r. Predsednik
krajevne skupnosti Sv. Gregor Stanko Lovšin 1. r. Predsednik ■
krajevne skupnosti Vel. Poljane
Alojz Andoljšek 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH 569.
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi pooblastila iz 12. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 6-287/76) na svoji seji dne 2. aprila 1976 določil prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov.
Prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov obsega odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12-277/73), popravek odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 15/73) ter odloke o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 17-472/74, št. 5-231/75 in št. 6-287/76).
St. 010-11/76-2
Šmarje pri Jelšah, dne 2. aprila 1976.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Franc Mlaker 1. r.
ODLOK o davkih občanov (prečiščeno besedilo)
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Davki se v občini Šmarje pri Jelšah predpisujejo, odmerjajo in izterjujejo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na njuni podlagi.
2.	člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti;
2.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
3.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;
4.	davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
6.	davek na dohodke od premoženja;
6.	davek od premoženja;
7.	davek na dobitke od iger na srečo.
3.	člen
Zavezanci, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig P° zakonu o davkih občanov, razen zavezancev, ki opravljajo obrtne storitve posameznikom kot postranski p°' klic, morajo voditi evidenco o dohodkih in izdatkih-Glede vrste in načina vodenja poslovnih knjig se uporablja določba tretjega odstavka 23. člena zakona o davkih občanov.
Zavezance iz prvega odstavka tega člena, ki so stari nad 60 let (moški) oziroma nad 55 let (ženske) in ne zaposlujejo tuje delovne sile, lahko davčna uprava na njihovo zahtevo oprosti vodenja predpisane poslovne knjige. Taka oprostitev je mogoča tudi za preostalega zakonca in otroke, ki v skladu z zakonom nadaljujejo obrt po umrlem svojcu in imajo zaposlenega le poslovodjo.
Izvršni svet občinske skupščine lahko oprosti vodenja poslovne knjige zavezanca iz prvega odstavka tega člena, če so za to kakšni drugi razlogi (socialni, zdravstveni).
II.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
4.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva se davek iz kmetijstva odmerja po katastrskem dohodku ali po dejanskem dohodku. Po katastrskem dohodku se odmerja davek iz kmetijstva zavezancem, ki po merilih tega odloka niso uvrščeni v obdavčitev po dejanskem dohodku.
5.	člen
Zavezancem se odmerja davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku pod naslednjimi pogoji:
1.	da njihov katastrski dohodek nezgozdnih površin dosega 8.000 din ali
2.	da dosegajo dohodke iz kmetijstva zlasti z rejo brojlerjev, nesnic ali s kakšno drugo monokulturo.
Izvršni svet občinske skupščine lahko odloči, da se zavezancem iz 1. točke prvega odstavka tega člena odmerja davek po katastrskem dohodku, če je zavezanec zaradi bolezni, invalidnosti ali starosti trajno nezmožen za delo in pri tem ne zaposluje tuje delovne sile ali če so pogoji gospodarjenja zavezanca'bistveno slabši od poprečnih pogojev gospodarjenja v občini.
6.	člen
Zavezanci ki se jim davek iz kmetijstva odmerja Po dejanskem dohodku, morajo voditi evidenco o dohodkih in izdatkih v obliki knjige prejemkov in izdatkov ter seznam osnovnih sredstev.
7.	člen
Od osnov, ki presegajo osebni dohodek-za enake ali Podobne poklice po samoupravnih sporazumih ali ugotovitvi republiškega sekretarja za delo, se plačuje davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku po nasled-n)ih progresivnih stopnjah:
	Osnova din			•/.
do	10.000			18
od	10.000	do	20.000	22
od	20.000	do	30.000	26
od	30 000	do	40,000	29
od	40.000	do	50.000	31
od	50.000	do	60.000	33
od	60.000	do	70.000	35
od	70.000	do	80.000	36
od	80.000	do	90.000	37
od	90.000	do	100.000	38
nad	100.000			39
8.	člen
Območje občine se zaradi določitve različnih sto-cnj davka iz kmetijstva po katastrskem dohodku raz-
deli po merilih iz 54. člena zakona o davkih občanov v tri skupine katastrskih občin:
—	v II. skupino se uvrščajo katastrske občine: Bobovo, Bodrež, Buče, Dekmanca, Grliče, Hajnsko, Hrastje, Imeno, Kristan vrh, Kunšperk, Preloge, Ples, Pristava, Ratanska vas, Rogaška Slatina, Sedlarjevo, Se-novica, Sp, Kostrivnica, Šmarje pri Jelšah, Tekačevo, Verače, Zadrže, Ponikvica II in Vrenska gorca;
—	v III. skupino se uvrščajo katastrske občine: Babna reka, Babna gora, Brecljevo, Brestovec, Cerovec, Ceste, Čača vas, Dobležiče, Dobovec, Donačka gora, Dol, Drensko rebro, Drevenik, Dvor, Gorjane, Gro-belce, Ješovec, Kačji dol, Kamence, Koretno, Kozje, Lastnič, Lemberg okolica, Lemberg trg, Male Rodne, Negonje, Nezbiše, Nimno, Orehovec, Pijovci, Pilštajn, Plat, Platinovec, Podčetrtek, Podsreda, Rajnkovec, Rja-vica, Rogatec, Roginska gorca, Sladka gora, Sodna vas, Sopote, Sp, Sečovo, Stojno selo, Strmec, Sv. Ema, Tinsko, Tlake, Topole, Trebče, Trška gorca, Tržišče, Velike Rodne, Vidoviča, Virštanj, Vonarje, Vrh, Vršna vas. Žagaj, Zagorje, Zibika, Zdole, Zg. Gabernik in Zg. Selce;
—	v IV. skupino se uvrščajo katastrske občine: Tr-lično, Veternik in Križe II.
9.	člen
Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po proporcionalnih stopnjah, in sicer:
—	v II. skupini katastrskih občin 26 °/o
—	v III, skupini katastrskih občin 22 "/o
—	v IV. skupini katastrskih občin 12”/o
Ce ima zavezanec katastrski dohodek v dveh ali več skupinah katastrskih občin, se odmeri davek po stopnji tiste skupine katastrskih občin, kjer ima zavezanec pretežni del katastrskega dohodka.
Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje kooperanti, ki niso zdravstveno zavarovani kot osebe v medsebojnem razmerju v združenem delu, plačujejo, poleg davka po stopnjah Iz prvega odstavka tega člena, še davek po stopnji 24 °/o.
10.	člen
Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se plačuje po stopnji 17 °/o.
Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje kooperanti, ki niso zavarovani kot osebe v medsebojnem razmerju v združenem delu, plačujejo, poleg davka po stopnji iz prejšnjega odstavka, še davek po stopnji 24 odstotkov.
11.	člen
Zadasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — 6 let;
2.	na katerih se zasadijo vinogradi nad 30 arov, za manjše površine pa le, če se zasadijo vinogradi k že obstoječim strnjenim vinogradom v vinogradniških območjih — 4 letu;
3.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki nad 50 arov za nizkodebcini nasad — 5 let;
4.	na katerih se zasadi ribez nad 20 arov — 4 leta.
Olajšave iz prvega odstavka tega člena se priznajo
le pod pogojem, da so novi nasadi v rajoniziranih ob-
moč j ih, določenih z odlokom o določitvi ožjih proizvodnih območij in da so dela strokovno izvedena.
12.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki posedujejo kmetije za katere velja po odloku o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 22/75) posebna ureditev dedovanja in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna posebna olajšava. Ta olajšava se prizna pod naslednjimi pogoji:
—	da preusmerjajo svoja gospodarstva po načrtu in programu s katerim soglaša območna kmetijska organizacija ter občinski organ pristojen za kmetijstvo in ki je v skladu z razvojem kmetijstva v občini;
—	da preurejajo stanovanjske in gospodarske prostore za turistične namene po načrtu s katerim soglaša območna turistična organizacija.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se prizna posebna olajšava tudi zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v strojne skupnosti.
Olajšava se prizna glede na višino vloženih sredstev za preusmeritev gospodarstva oziroma za preureditev poslopij v turistične namene, in sicer:
1.	enoletna olajšava v višini 75 °/o letnega davka,
če znaša investicija 50 °/o od katastrskega dohodka, vendar najmanj 2.000 do 30.000 din:	(
2.	dvoletna olajšava v višini 75 °/o letnega davka, če znaša investicija od 30.000 do 60.000 din;
3.	dvoletna olajšava v višini 100 % letnega davka, če znaša investicija nad 60.000 din.
Zavezancem ki jim kmetijstvo ni glavni poklic se prizna 40 Vo olajšava od izračunane olajšave po drugem odstavku tega člena.
Priznanje olajšave po tem členu lahko davčni zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, h kateri priloži račune in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje višino in namen vloženih sredstev. Olajšavo za sredstva, vložena v tekočem letu, je mogoče uveljaviti v 15 dneh po preteku leta, v katerem je davek odmerjen.
Mnenje o tem, ali gre za preusmeritev gospodarstva oziroma za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene ter če je investicija po programu in v skladu z razvojem v občini, izda območna kmetijska organizacija in upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo oziroma območna turistična organizacija.
13.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjen davek iz kmetijstva zniža za 500 din.
Za otroke iz prvega odstavka tega člena, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega prebivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živijo pri starših, se olajšava iz prvega odstavka tega člena poveča za 100 «/o.
Za otroke, ki prejemajo štipendijo ali nagrado učencev v gospodarstvu, se olajšava iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena zmanjša za 50 %.
Olajšava po tem členu se prizna ob letni odmeri za otroke, ki so v preteklem letu opravili razred oziroma letnik šole v katerih se šolajo. Olajšava se prizna za otroke do 26. leta starosti. Olajšava se prizna, če jo za-
vezanec uveljavlja do konca januarja po preteku leta, v katerem so otroci opravili razred oziroma letnik šole.
14.	člen
Občinskega davka iz kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 500 din, če jim je kmetijstvo edini vir dohodkov.
III.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ
SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH
IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
15.	člen
Višina pavšalnega letnega zneska od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz obrtnih dejavnosti) je odvisna: od vrste dejavnosti, od opremljenosti delavnice, ju lokacije obrtne dejavnosti, od obsega in načina dela, od delovne sposobnosti zavezanca in od predvidenega dohodka.
Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancem, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, se poleg kriterijev in meril iz prvega odstavka upošteva tudi višina skupne stopnje prispevkov in davka, po kateri plačujejo prispevke samoupravnim interesnim skupnostim in davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti do višine ugotovljene po 10. členu zakona o davkih občanov zavezanci, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic, in to tako, da se davek v pavšalnem znesku, ugotovljen po kriterijih iz prvega odstavka, poveča za enkrat.
16.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz
10.	člena zakona o davkih občdnov po naslednjih stopnjah:
Osnova din			
	do	10.000	25
10.000	do	20.000	30
20.000	do	30.000	35
30.000	do	50.000	39
50.000	do	100.000	43
100.000	do	150.000	46
150.000	do	200.000	48
200.000			50
17.	člen
Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov davek iz obrtnih dejavnosti po stopnji 30 %>: nad višino osebnega dohodka iz 10. člena pa se uporablja progresivna lestvica iz 16. člena tega odloka povečana za 10 stopenj.
18.	člen
Zavezancem, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo. se po določbah 82. člena zakona o davkih občanov prizna posebna olajšava za dejavnost gostinstva, redno storitveno dejavnost in proizvodno dejavnost.
Olajšave iz prvega odstavka tega člena ne morejo koristiti zavezanci, ki se ukvarjajo s prevozništvom z motornimi vozili in zavezanci, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic.
19.	člen
Odmerjeni davek iz obrtnih dejavnosti se zniža za 25 o/o zavezancem, ki opravljajo naslednjo dejavnost: krojaštvo, pletiljstvo, šiviljstvo, veziljstvo, čevljarstvo, ortopedijo, izdelovanje copat, pedikuro, krpanje perila, nogavic in vrečk, popravilo dežnikov, brušenje nožev in britev, sedlarstvo vprežne opreme, podkovsko kovaštvo, kovaško popravilo vozov in kmetijskega orodja, urarstvo, kolarstvo, popravilo dvokoles in mopedov, likanje oblek in perila čiščenje obutve, postreščki, žaganje drv in elektroservisna dejavnost za gospodinjske stroje in naprave.
20.	člen	•
Zavezancem, ki prvič ustanovijo obrtno delavnico, da bi opravljali storitveno obrtno ali obrti podobno gospodarsko ali gostinsko dejavnost in se zavežejo, da bodo tako dejavnost opravljali vsaj 2 leti, se za prvo leto dejavnosti odmerjeni davek zmanjša za 50 °/o. Med storitvene dejavnosti v smislu tega člena se ne šteje avto-prevozništvo.
Zavezancem, ki opravljajo storitveno obrtno dejavnost se ne odmeri davek od obrtnih dejavnosti, ko dopolnijo 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske), če delajo brez tuje delovne sile in njihov dohodek po odbitku stroškov ne presega 10.000 din letno. Ta oprostitev ne velja za zavezance, ki opravljajo dejavnost avtoprevoz-ništva in obrti kot postranski poklic.
21.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje po naslednjih stopnjah:
N	'/o
1.	od dohodkov raznešalcev časopisov, knjig, revij ipd., od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu; od prejemkov zavarovalnih poverjenikov; od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic; od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd., od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi, lastne moči
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjeni-
kov ter od zbiranja oglasov; od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike; od dohodkov potujočih zabavišč; od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti	20
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo
storitve za organizacije združenega dela, državne 0rgane in druge organizacije; od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega °dsta.vka 76. člena zakona o davkih občanov	25
Zbiralci odpadnega materiala (železo, papir, steklo 1Pd.) so oproščeni plačila davka iz obrtnih dejavnosti.
IV DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
22.	člen
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega dravljanja intelektualnih storitev po dejanskem do-
hodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah:
Osnova din		•It
do	10.000	25
10.000 do	20.000	30
20.000 do	30.000	35
30.000 do	50.000	39
50.000 do	100.000	43
100.000 do	150.000	46
150.000 do	200.000	48
200.000		50
23.	člen
Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim upravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od osebnega dohodka do višine po 10. členu po stopnji 30 °/o: nad višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov pa se uporablja progresivna lestvica iz 22. člena tega odloka, povečana za 10 odstotkov.
24.	člen
V pavšalnem letnem znesku plačujejo davek iz intelektualnih storitev vsi zavezanci, katerih celotni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 din.
Višina davka v pavšalnem letnem znesku se predpiše na isti način in po merilih iz prvega in drugega odstavka 15. člena tega odloka.
25.	člen
Davek iz intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje po stopnji 25 °/o.
V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
26.	člen
Stopnja davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav znaša 20 °/o.
Stopnja davka na dohodek dosežen z opravljanjem del navedenih v tretjem odstavku 107. člena, zakona o davkih znaša 35 °/o.
Davek iz prvega odstavka tega člena se ne plačuje od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav.
VI.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA
27.	člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova din		•It
do	10.000	30
10.000 do	20.000	33
20.000 do	30.000	36
30.000 do	50.000	40
50.000 do	100.000	44
100.000 do	150.000	48
150.000 do 200.000		■54
d 200.000		60
28.	člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, če je poteklo 3 leta od dneva, ko je
bila premičnina pridobljena in če vrednost premičnine ob prodaji ne presega 5.000 din.
29.	člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60 V« stroškov; od dohodkov doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, pa sc prizna 30 "/o stroškov za vzdrževanje in upravljanje.
30.	člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem, se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov, v višini 60 %>.
31.	člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek na dohodke od premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne dosegajo 1.500 din letno.
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, tudi ne plačujejo davka na dohodke od premoženja zavezanci, ki opremljene sobe oddajajo pogodbeno prek organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, občinskega sindikalnega sveta ali občinske konference ZSMS. Ce pa opremljene sobe oddajajo pogodbeno preko turističnega društva, se zavvezancem prizna 30 Vo olajšava.
Priznanje oprostitve oziroma olajšavo po drugem odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto in kateri mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob.
VII.	DAVEK OD PREMOŽENJA
32.	člen
Davek od tovornih cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil se plačuje v tehle letnih zneskih:
1.	Za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost:
do 3 tone 1.000 din od vsake začetne tone od 3 do 4 tone 5.000 din od 4 do 5 ton 8.000 din
nad 5 ton 8.000 din + 4.000 din za vsako jaadalj-
njo začetno tono nosiln.
2.	Za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo 120 din;
3.	Za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike. ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki;
4.	Za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo 60 din;
5.	Za vlečna vozila:
a) traktorje
		do 25 KM	120 din
nad	25 KM	do 40 KM	170 din
nad	40 KM	do 63 KM	220 din
nad	63 KM		270 din
b) za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki;
6. Za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja:
nad 125 ccm	do 250 ccm	30 din
nad 250 ccm	do 500 ccm	40 din
nad 500 ccm	do 1000 ccm	50 din
nad 1000 ccm		60 din
za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din		
več;		
7. Za kombije —	glede na delovno prostornino mo-	
tor j a in sicer:		
	do 900 ccm	500 din
nad 900 ccm	do 1350 ccm	800 din
nad 1350 ccm	do 1800 ccm	1.100 din
nad 1800 ccm	do 2500 ccm	1.400 din
nad 2500 ccm	do 3100 ccm	1.700 din
nad 3100 ccm	33. člen	2.000 din
Davek od stavb se plača od vsake stavbe ne glede na to ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem. Osnova za davek je vrednost stavbe.
Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinu:
—	po povprečni gradbeni ceni za ms koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti,
—	po gradbeni izvedbi stavbe,
—	po letu gradnje oziroma letu rekonstrukcije in obsegu rekonstrukcije in po letu izdelave ali nadzidave stavbe.
Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnice, stranišča, lože, balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe.
34.	člen
Glede na gradbeno izvedbo, se na vrednost 1 m3 koristne stanovanjske površine, določene v 37. členu in ob upoštevanju določb 33. člena, uporabi količnik:
—	ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi, količnik 1,00;
—	ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni, količnik 0,90;
—	ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, stropi leseni, količnik 0,70;
—	ob izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni, količnik 0,60;	„
Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po 1. odstavku tega člena se zmanjša:
—	pri kletnih prostorih za 75 %>
—	pri balkonih za 75 Vo
—	pri ložah za 30 Vo
—	pri mansardnih prostorih za 20 Vn
—	pri garažah, kot samostojnih gradbenih objektih za 50 Vo.
Vrednost 1 m! površine poslovnih prostorov, ugotovljena po 1. odstavku tega člena se poveča ža 25 Vo, ne glede na to. ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt.
Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo.
35.	člen
Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Rossovi formuli, in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb ter se ista ne spreminja, razen v primerih iz 37. člena tega odloka.
Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov.
36.	člen
Davčni zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom stavbo pridobili, opravili rekonstrukcije ali dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb, so dolžni vložiti napoved najpozneje do 31. januarja po preteku leta, ko je bila stavba pridobljena, opravljena rekonstrukcija oziroma ko so stavbo pričeli uporabljati. Obrazec davčne napovedi predpiše davčna uprava.
37.	člen
Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od premoženja, se spremeni, ko se je ^rad-oena vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, v primerjavi z vrednostjo leta 1973 oziroma kasneje povečala za več kot 20 "/o. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih.
Za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ mora vsako leto do 31. januarja za preteklo leto predložiti davčnemu organu podatke o povprečni gradbeni ceni za 1 m2 koristne stanovanjske površine brez vrednosti stroškov komunalnega onremliania zemlii-šča.
38.	člen
Davčni zavezanci na posest stavb v naseljih Babna brda, Babna gora, Babna reka, Beli potok, Bezgovica, Bistrica, Bodrež, Brecljevo, Brestovce, Brezje pri Lek-marju, Brezje pri Podplatu, Brezovec pri Polju, Buče, Bukovje v Babni gori, Cerovec pod Bočem, Cerovec pri Šmarju, Ceste, Cmereška gorca, Čača vas, Črešnjevec Pri Bistrici, Dekmanca, Dobležiče, Dobovec pri Rogatcu, Dol pri Pristavi, Dol pri Šmarju, Donačka gora, Drago-milo, Drensko rebro, Drevenik, Gaberce, Gabrovec pri Kostrivnici, Gaj, Globoko pri Šmarju, Gorjane, Gostinca, Gradišče, Gradiški dol, Grobelce, Gubno, Hanjsko, Hrastje ob Bistrici, Imenska gorca, Irje, Jazbine, Jeršin, Jerovska vas Ješovec pri Kozjem, Ješovec pri Šmarju, Kačji dol. Kamence, Kamenik, Kamna gorca, Klake, Komiško, Koretno, Križan vrh, Krtince, Last-nič, Lekmarje, Lemberg pri Šmarju, Lipovec, Log, Male Rodne, Močle, Nezbiše, Nimno, Nova vas pri Šmarju, Orehovec, Ortnice, Osredek. Pecelj. Pečica, Pijovci, Pilštanj, Plat, Platinovec, Ples, Podturn, Poklek pri Podsredi, Polžanska gorca, Polžanska vas. Predel. Predeneš, Pristava pri Lesničnem, Pristavica, Pernek, Pustlke, Rajnkovec, Rakovec, Roginska gorca, Rudnica, Sela, Stadka gora, Slake, Sopote. Sotensko pri Šmarju, Spod-hja Ponkvica. Sp. Negonje. Sp. Sečovo, Sp. Selce, Sp. Tinsko, Sp. Gabernik, Srebrnik. Stojno selo. Strmec, Pri Rogatcu, Strtenica, Sv. Ema. Sv. Jurij, Serovo, Škofija, Tlake, Topole, Topolovec, Toplovo, Trebče, Tr-Rčno, Tuncovec. Velike Rodne, Verače. Veternik, Vidoviča. Vinec. Vinski vrh pri Slivnici, Vinski vrh pri Šmarju, Virštanj, Vodenovo Vojsko. Vonarje, Vrenska
gorca, Vrh, Vršna vas, Žagaj pod Bočem, Zagorje, Za-stranje, Završe pri Grobelnem, Zdole, Zeče pri Bučah, Zg. Kostrivnica, Zg. Negonje, Zg. Sečovo, Zg. Tinsko, Zg. Gabernik, Zibika, Zibiška vas in Zahenberc ne plačujejo davka od stavb.
Oprostitev po prejšnjem odstavku sfe ne prizna lastnikom počitniških stavb (vikendov) in garaž', ki se uporabljajo v zvezi s počitniškimi stavbami.
39.	člen
Davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
—	od stanovanjskih stavb, stanovanj in
garaž	o,12 «/o
—	od	poslovnih prostorov	0,20 °/o
—	od	počitniških hiš	0,50®/»
40.	člen
Davek od gozdnih zemljišč se plačuje v vižini trikratnega katastrskega dohodka zemljišč.
VIII.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
41.	člen
Stopnja davka na dobitke od iger na srečo znaša
10 »/o.
# x
IX.	ODLOG PLAČILA IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKOV
42.	člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1.	če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje davkov se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke, zaradi katerih’ mu je bil odobren odlog oziroma obročno plačevanje davkov, vendar največ ža 6 mesecev;
2.	če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni ali elementarnih nezgod dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti oziroma1 ni imel dohodkov, se mu lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za tri mesece, odvisno od višine davčnega dolga, trajanja zavezančeve bolezni ali obsega elementarne nezgode. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna po tej točki tudi zaradi smrti v ožji zave-zančevi družini.
X.	DRUGE DOLOČBE
43.	člen
Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če jih ni mogoče ali jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz njegovega premoženja.
Poroštvo je podano, če eden ali več občanov s pismeno izjavo jamči z vsem svojim premoženjem za izpolnitev zavezančevih davčnih obveznosti do določene višine. Izpolnitev porokove obveznosti se zavaruje z zastavo nepremičnin.
Višina vrednosti, za katero morajo jamčiti poroki, je enaka letni povprečni osnovi, na podlagi katere je bil v občini odmerjen davek od obrtne dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku v zadnjem letu v dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali V sorodni dejavnosti.
/
V primerih, ko zapadle davčne obveznosti zavezanca, za katere se zahteva poroštvo presegajo osnovo iz predhodnega odstavka, mora zavezanec nudili poroštvo najmanj do višine zapadlih davčnih obveznosti.
44.	člen
Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve pod pogoji, določenimi na podlagi medsebojnega dogovora občinskih skupščin.
45.	člen
Izvršni svet občinske skupščine je pooblaščen, da lahko odloči na obrazložen predlog davčnega organa, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi sc z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46.	člen
Povprečna gradbena cena za n)2 koristne stanovanjske površine ugotovljena za leto 1973 znaša 2200 din. Po tej gradbeni ceni ugotovljena vrednost stavbe je podlaga za izračun davčne osnove za leto 1974.
Davčno napoved za odmero davka na posest stavb za leto 1974 morajo davčni zavezanci vložiti davčnemu organu do 30. junija 1974.
570.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 34 člena zakona o varstvu kulturnih spomenikov (Uradni .list SRS. št. 26/61 in 11/65) in 205. ter 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS. št. 5-230/75 in 10-541/75) na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti, seji družbenopolitičnega zbora in seji skupščina kulturne skupnosti občine Šmarje pri Jelšah dne 25. aprila 1976 sprejela
ODLOK
o proglasitvi Kidričeve domačije na Knežcu pri Rogaški Slatini za kulturni spomenik
1.	člen
S tem odlokom se Kidričeva domačija na Knežcu pri Rogaški Slatini, nekdanji dom dr. Francčtn Kidriča, znamenitega slovstvenega in kulturnega zgodovinarja, prvega povojnega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti, in sina Borisa Kidriča, enega vodilnih lunkcionarjev in organizatorjev Komunistične partije ter narodnoosvobodilne borbe, prvega predsednika vlade LR Slovenije, proglasi za kulturni spomenik in postavi pod posebno varstvo.
Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo je ta spomenik proglasil za »kulturni spomenik I. kategorije«.
2.	člen
Kot kulturni spomenik je šteti hišo na Knežcu št. 2 in zemljišče — pare. št. 65 k. o. Rjavica. vi. št. 49 v izmeri 535 m' (stavba 196 m2 in dvorišče 339 m2) in je vpisan v register kulturnih spomenikov pri Zavodu za spomeniško varstvo Celje, pod št. 39, na podlagi odločbe o kulturnem spomeniku št 13/R-76. z dne 5. 4 1976
3.	člen
Kidričeva domačija na Knežcu je namenjena ureditvi stalne spominske razstave obema Kidričema.
4.	člen
Za razstavno zbirko v hiši in za redno vzdrževanje Kidričeve domačije na Knežcu skrbita kulturna skupnost občine Šmarje pri Jelšah in krajevna skupnost Rogaška Slatina, pri čemer morata sodelovati z Zavodom za spomeniško varstvo in muzejem revolucije v Celju.
5.	člen
Kulturna skupnost občine Šmarje pri Jelšah je pooblaščena, da po potrebi izda podrobnejše predpise o izvrševanju tega odloka.
6.	člen
Ta odlok 'začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	1
Št. plO-9/75-2
Šmarje pri Jelšah, dne 25. aprila 1976.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
571.
Oddelek za gospodarstvo, finance in družbene službe Skupščine občine Šmarje pri Jelšah izdaja na osnovi
5.	člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 23/75) in dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976
ODREDBO
o najvišjih stopnjah marže za pomembnejša živila v prodaji na drobno
i
1. člen
V prodaji živil na drobno smejo organizacije združenega dela in druge organizacije oziroma posamezniki, ki sc ukvarjajo s prometom prehrambenih proizvodov, zaračunati maržo na nabavno ceno po naslednjih najvišjih stopnjah:
•/»
—	margarina teiJ, rastlinska in živalska mast; 12
—	riž, zdrob in moka vseh vrst, razen pšenične
...oko, testenine, kavovine (slatina kava, mleta ka-vovina), cikorija, jedilna sol, kis;	14
—	zelenjavne predelave in konzerve (zelenjav-
ni sokovi, kislo zelje, zmrznjena zelenjava, vložena zelenjava ipd.);	15
—	predelava sadja in konzerve (sirupi, sadni
sokovi, marmelade, džemi, kompoti, sušeno in kandirano sadje vključno rozine, in	dateljni);	1^
—	ribje predelave (sušene, soljene, prekajene,
marinirane ribe, ribje konzerve, ribje paštete in antipaste z zelenjavo in brez);	l^
—	med, medica,	15
—	bučno in olivno olje, olje iz koruznih klic, oljne repice, ricinovo olje;
—	prava kava;	15
—	brezalkoholne pijače (naravne in umetne pijače, mineralna voda. sodavica);	lR
—	naravne alkoholne pijače (naravna vino. in
žganje);	18
—	pivo;	18
—	škrob in izdelki iz škroba (destrini, glutein,
pudingi);	18
—	kvas;	18
—	čaji vseh vrst;	18
—	južno sadje (pomaranče, limone, grenivKe,
mandarine in banane);	15
—	krompir, jabolka;	12
/ — vse drugo sadje, zelenjava in	vrtnine;	20
—	delikatese iz zelenjave (gorčica, antipaste,
majoneze ipd.);	20
—	jušni koncentrati;	20
—	bonboni (trdi, polnjeni, žele ih drugi) in slaščice;	20
—	kakao proizvodi (kakao, čokolada vseh vrst
vključno polnjena, desert ipd.);	20
—	konditorski proizvodi iz moke (keksi, pecivo,
krekerji, yafli ipd.);	•	20
—	likerji vseh vrst;	25
—	močne alkoholne pijače (rum, konjak, vodka, vinjak ipd.);	,	25
—	umetna vina (vcrmuth, porto, malaga, peneča vina ipd.);	' 25
—	žačimbe (domače in uvožene);	25
—	druga živila, ki niso urejena z drugimi pred-
pisi, sklenjenimi družbenimi dogovori ali samoupravnimi sporazumi v okviru poslovnih skupnosti; |	17
Natančnejša pojasnila o tem, za katera živila je določena posamezna' marža, daje po potrebi Republiški komite za tržišče in cene.
Navedene marže veljajo za trgovske organizacije združenega dela, dokler te ne organizirajo svojega poslovanja v smislu 45. člena ustave Socialistične republike Slovenije, ali dokler se za posamezna živila oziroma skupine živil ne sklenejo družbeni dogovori ali samoupravni sporazumi v okviru ustreznih poslovnih skupnosti.
2. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.	,
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o najvišjih stopnjah marže za pomemb-Oejš-a živila v prodaji ha drobno (Uradni list SRS, št. 1/76).
St. 38-33/76-4/7-2
Šmarje pri Jelšah, dne 26. aprila 1976.
Načelnik
oddelka za gospodarstvo, finance in družbene službe Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Dominik Leskovar 1. r.
VRHNIKA
572.
Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na
12.	skupni seji zborov (zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor) dne 30. marca 1976 sprejela
SKLEP
o Izvolitvi sodnika občinskega sodišča na Vrhniki
1
Za sodnika občinskega sodišča na Vrhniki se z zakonom določeno mandatno dobo izvoli
Primož Šaf ar, roj. 23. Š. 1949, dipl. pravnik s pravosodnim izpitom iz Ljubljane, Rožna dolina IX/3.
2
Ta sklep oziroma izvolitev velja, ko to stori tudi Skupščina občine Logatec.
Št. 1/1-117-01/73-76
Vrhnika dne 30. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
Predsednik
zbora združenega dela Andrej Vidovič 1. r.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti
Stanko Savič 1. r.
Predsednik
družbenopolitičnega zbora
Milka Bradač 1. r.
573.
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), v sklhdu s statutom krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo in sklepom zbora delovnih ljudi in občanov z dne 2. aprila 1976, je svet krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo na seji dne 16. aprila 1976 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije In asfaltiranja cest na območju krajevne skupnosti prenov grič — Lesno brdo
I
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije in asfaltiranja cest na območju krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo.
II
Na referendumu glasujejo vsi občani (vključno mladoletniki, ki imajo lastnost delavca v združenem delu, ki so vpisani v volilnem imeniku naselij Drenov grič — Lesno brdo.
III
Referendum bo v nedeljo, 6. junija 1976 ob 7. do
19.	ure na glasovalnem mestu, ki ga določi volilna komisija.
Referendum izvede volilna komisija krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo.
IV
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Drenov grič — Lesno brdo
GLASOVNICA
za referendum dne 6. junija 1976 o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije in asfaltiranja cest v krajevni skupnosti Drenov grič — Lesno brdo za obdobje 5 let od 1. julija 1976 do 1. julija 1981.
Samopripevek bi plačevali:
1.	po stopnji 1,5 Vo od čistega osebnega dohodka iz medsebojnega razmerja v združenem delu, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu,
2.	po stopnji 1,5 ”/0 osebni, invalidski in družinski upokojenci,
3.	po stopnji 1,5 % zavezanci, ki imajd- dohodke od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev,
4.	po stopnji 3% kmetijski proizvajalci. Osnova za odmero prispevka je katastrski dohodek od neposrednih negozdnih in gozdnih površin, od katerih se odmerja prispevek iz OD od kmetijske dejavnosti za posamezno leto,
5.	po stopnji 5,5 0/o od odmerjenega davka zavezanci, katerim je odmerjen davek v pavšalnem letnem znesku.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Glasovalec izpolni glasovnico tako. da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, sicer pa besedo »PROTI«.
V
Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni:
1.	občani, ki imajo osebne dohodke iz medsebojnega razmerja v združenem delu in nadomestila izpod 1.500 din mesečno,
2.	upokojenci, ki poleg pokojnine prejemajo tudi varstveni dodatek,
3.	kmetijski proizvajalci, katerih katastrski dohodek od gbzdnih in negozdnih površin ne presega zneska 1.000 din.
Samoprispevek se tudi ne plačuje od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin, štipendij, nagrad za učence v gospodarstvu, prejemkov iz naslova odlikovanj in priznanj in od otroškega dodatka.
VI
Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka.
VII
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, objavi pa se tudi na krajevno običajen način v krajevni skupnosti Drenov grič — Lesno brdo.
Drenov grič, dne 16. aprila 1976.
Predsednik
sveta KS Drenov grič — Lesno brdo Angel Bajc 1. r.
ŽALEC
574.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 1. in 16. člena dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976 ter 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na 65. seji dne 22. aprila 1976 sprejel
ODREDBO o povišanju stanarin
1.	člen
Stanarine na območju občine Žalec se povečajo s lj. majem 1976 za 20 %.
2.	člen
Usnova za določitev stanarine v letu 1976 je vrednost stanovanja ugotovljena z odlokom Skupščine občine Žalec o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 9/73) s tem, da ostane valorizacijska vrednost točke nespremenjena t. j. 9,10 din in tako izračunana stanarina povišana za 25 "/o v letu 1975 (po dogovoru o politiki stanarin v letu 1975).
3.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS uporablja pa se s 1. majem 1976.
St. 38-2/76
Žalec, dne 21. aprila 1976.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Žalec Jožetl/an 1. r.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39-461/74) ter 143. člena statuta občine Žalec /Uradni list SRS, št. 9-210/74) na 65. seji dne 22. aprila 1976 sprejel
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa sklada za ceste občine Žalec za leto 1975 V
1
Potrdi se zaključni račun sklada Žalec za leto 1975, ki izkazuje dohodke v znesku izdatke v znesku ostanek sredstev v znesku
2
Ostanek arčdstev sklada za ceste občine Žalec v znesku 763.135.63 din se prenese kot dohodek sklada za ceste v leto 1976.
3
Zaključni račun o izvršitvi finančnega načrta sklada za ceste občine Žalec za leto 1975 je sestavni del tega sklepa.
za ceste občine
9,904.556.73 din 9.141.421.10 din 763.135.63 din
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-4/76-3
Žalec, dne 22. aprila 1978.
Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r.
576.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 143. člena statuta občine Žalce iUradni list SRS, St. 9/74) ter 11. in 13. člena zakona u urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16 67 in 27/72) na svoji seji dne 22. aprila 1976 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi osnutka urbanistične dokumentacije z«. Polzelo, Veliko Pirešico in Arjo vas na javni vpogled
I
vsebiNa
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
Stran
813. Stališča o gibanju kriminalitete in drugih družbeno škodljivih pojavov, njihovem preprečevanju in usmerjanju kaznovalne politike v SR Sloveniji	62»
514. Odlok o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da sklene družbeni dogovor o ustanovitvi in nalogah jugoslovanskega sveta za varnost prometa 630
815. Odlok u potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije 630
516.	Odlok o potrditvi statuta Zveze skupnosti otroškega
varstva SR Slovenije	631
517.	Odlok o razrešitvi In izvolitvi podpredsednika odbora
Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije za družbenoekonomske odnose	631
518.	Odlok o izvolitvi podpredsednice Zbora združenega
dela Skupščine Socialistične republike Slovenije	631
319.	Odlok o izvolitvi podpredsednika Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije	631
320.	Odlok u izvolitvi predsednika komisije Zbora občin
Skupščine socialistične republike Slovenije zn pripravo poslovnika	631
521.	Odlok o imenovanju guvernerju Narodne banke Slovenije	632
522.	Odlok o imenovanju generalnega direktorja Službe
družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji	632
523.	Odlok o izvolitvi sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani	632
524 Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Kranju	632
No javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa sc razgrnejo osnutki urbanistične dokumentacije:
—	zazidalni načrt za stanovanjsko sosesko Polzela —Podvin
—	zazidalni načrt za kompleks stanovanjskih hiš v Veliki Pirešidi in
—	zazidalni načrt za stanovanjsko sosesko Arja vas.
II
V času razgrnitve lahko k osnutku urbanistične dokumentacije poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija.
USTAVNO SODI9CE SR SLOVENIJE
525.	Sklep, s katerim se določi Skupnosti pokojnuisitcga u.
invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji rok za uskladitev določb statuta in sklepa o ustanovitvi In delovnem področju službe skupnosti	635
526.	Odločba o razveljavitvi določb samoupravnega spo-
razuma o medsčbojnih razmerjih delavcev v delovni organizaciji »Avto-Kočevje« glede prenehanja lastnosti delavca v združenem delu	636
527.	Odločba o razveljavitvi 214. člena samoupravnega spo-
razuma o medsebojnih razmerjih delavcev v IMV-TOZD Tovarna Podgorje, Sentjernet	636
528.	Odločba o razveljavitvi pravilnika o delitvi dohodka
In osebnih dohodkov ter 161. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu »Gostot« Nova Gorica	637
III
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskah krajevne skupnosti Polzela. Galicija in Petrovče.
St. 350-3/76-6
Žalec, dne 22. aprila 1976.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r.
POPRAVEK
V odredbi o naj višjih stopnjah marže za nekatere Prehrambene proizvode v prodaji na drobno v občini Mozirje (Uradni list SRS. št. 11-690/76) se besedilo druge alinee prvega člena pravilno glasi:
»— riž. zdrob in moka vseh vrst. razen pšenične moke testenine, kavovine (sladna kava, mleta kakovina), cikorija, jedilna sol. kis —	14 %«
1 Načelnik
oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop 1. r.
izvrsni svet skupSCine sr Slovenije
529	Uredba o delih, na katera ni mogoče razporejati žensk C3a
530	Odlok o normativili za skupno dovoljeno in za kritično
koncentracijo škodljivih primesi v zraku	639
531.	Odlok o določitvi osnove za priznavanje republiškega
dodatka zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne v letu 1976	610
532.	Odlok o določitvi najnižje pokojninske osnove pri odmeri pokojnin borcev narodnoosvobodilne vojne ter o določitvi najnižjih pokojninskih prejemkov imetnikov »Partizanske spomenice 1941«. španskih borcev in odlikovancev z redom narodnega heroja v letu 1970 o 10
533.	Odlok o določitvi višine nadomestila za stroške letnega dopusta borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919 ter slovenskim vojnim dobrovolicem iz vojn 1912
do 1918 v letu 1976	640
534.	Odlok o uskladitvi denarne pomoči družinskim elanom, katerih hranilec Je v obvezni vojaški službi, v letu 1976
z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov	640
533. Odlok o uskladitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do denarne pomoči družinskim članom, katerih hranilce je v obvezni vojaški službi, v letu 1976	641
336. Odlok o uskladitvi osnovne denarne pomoči, dodatka za postrežbo in tujo pomoč ter dodatne denarne pomoči žrtvam fašističnega nasilja, civilnim žrtvam vojne, žrtvam vojnega materiala in njihovim družinskim članom v letu 1976 z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov	641
537. Odlok o uskladitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do dodatne denarne pomoči žrtvam fašističnega nasilja*, civilnim žrtvam vojne In žrtvam vojnega materiala v letu 1976	641
331. Odlok o povečanju najmanjšega osebnega dohodka za
leto 1976	642
Stran
REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
539.	Dogovor o izvajanju politike cen izdelkov in storitev
iz pristojnosti republike in občin v letu 1976	642
540.	Odredba o omejitvi prometa na magistralnih cestah
v SR Sloveniji	646
541.	Navodilo o postopku in načinu obračuna, pobiranja in nakazovanja prispevka določenih porabnikov električne energije za pokritje primanjkljaja v prometu
z električno energijo	647
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
542. Poročilo o višini bruto in neto poprečnega osebnega dohodka delavcev zaposlenih v SR Sloveniji za leto
1975	647
543.	Samoupravni sporazum o solidarnosti delovnih ljudi
in občanov v občinskih izobraževalnih skupnostih v letu 1976	'	647
544.	Samoupravni sporazum o kreditiranju graditve osnovnošolskega prostora po načelu	vzajemnosti	v	letu 1976 652
545.	Pravilnik o kreditiranju naložb v osnovnošolski prostor	653
546.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije	655
547.	Statut zveze stanovanjskih skupnosti	Slovenije	658
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
548	Sklep o potrditvi zaključnega računa za leto 1975
(Ravne na Koroškem)	662
549	Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in določenih kategorij oseb ter občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti Ravne na Koroškem
V letu 1976	662
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
550	Sklep o osnovi in stopnji prispevka za zaposlovanje,
ki ga plačujejo jugoslovanski državljani, zaposleni v tujini	665
551	Odlok o najvišjih maržah za živila v prodaji na drobno (Ljubljana)	665
552	Odlok u spremembah in dopolnitvah odloka o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Celje 6G6
553	Sklep o Javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta »Lava I-C« (Celje)	666
554	Odlok o Javnem redu in miru v občini Kamnik	667
355 Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za urejanje In oddajanje stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik ter nadaljnjem upravljanju In uporabi sredstev sklada (Kamnik)	670
Stran
556. Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o prenehanju
veljavnosti odloka o ustanovitvi cestnega sklada občine Kamnik	671
557.	Odlok o spremembi odloka o najvišji stanarini v
občini Lenart	671
558.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o orga-
nizaciji in področju dela upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje	671
559.	Sklep o Javni razgrnitvi predloga tehničnega dela za-
zidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 4, 5 Fužine (Ljubljana Moste-Polje)	672
560.	Družbeni dogovor o razporejanju dohodka v letu 1976
(Logatec)	672
561.	Odlok o proračunu občine Logatec za leto 1976	677
562 Odlok o dopolnitvi odloka o najvišji stanarini v občini
Logatec	678
563. Odlok o stopnji prispevka za financiranje telesnokul-
turne skupnosti Logatec v letu	1976	678
5G4. Odlok o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah (Logatec)	678
565.	Odlok o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih
organih Skupščine občine Logatec	682
566.	Poročilo občinske volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnih šol In objektov za otroško varstvo
na območju občine Logatec	683
567	Odredba o spremembi odredbe o pristojbini za uporabo grobov na območju občine Mozirje	684
568	Sklep (Ribnica)	684
569.	Odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (Šmarje
pri Jelšah)	684
570.	Odlok o proglasitvi Kidričeve domačije na Knežcu pri
Rogaški Slatini za kulturni spomenik (Šmarje pri Jelšah)	690
571.	Odredba o najvišjih stopnjah marže za pomembnejša
živila v prodaji na drobno (Šmarje	pri Jelšah)	690
572.	Sklep o izvolitvi sodnika občinskega sodišča na Vrhniki	691
373 Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije in asfaltiranje cest na območju krajevne skupnosti Drenov grič—Lesno brdo (Vrhnika)	691
574.	Odredba o povišanju stanarin (Žalec)	692
575.	Sklep o potrditvi zaključnega računa sklada za ceste
občine Žalec za leto 1975	692
576 Sklep o razgrnitvi osnutka urbanistične dokumentacije za Polzelo. Veliko Plrešlco In Arjo vas na javni vpogled (Žalec)	693
— Popravek odredbe o najvišjih stopnjah marže za nekatere prehrambene proizvode v prodaji na drobno v občini Mozirje	693
Izdaja Časopisni uivod Uradni Uit SRS - Ulrektoi m odgovorni urednik Milan Blbei - Tiska tiskarna Tone TomSlč, vsi v Ljubljani - Naročnina za lete 1976 240 din Inozemstvo 350 din - Reklamacije upoštevajo it mesec dni po izidu /sake številke - Uredništvo in uprava Ljubljana , Veselova U ooStm predal 37«/Vli - Telefon dtrektoi uredništvo, uprav* n kn J lito vodstvo 20 701 orodaja preklici m naročnine 23 37» - ?Atc račun 50100-603-40323 pproSčeno orometnee* davk-»v* nnenlt'	»» 'nforrmirlV • r7vrfln#»n «v»tn	»«	191-1/74