lA/l V/////, M Izhaja dvakrat na mesec. Naročnina četrtletno 12 dina» jev. Uredništvo in npravništvo: Ljubljana, Karla Harksa trg 2 (prej Turjaški trg) kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi. Štev. 15. Pot našega strokovnega gibanja. Ujedinjenje. — Strankarska neod-y ;J visnost. — Med'mase. p“ S kongresom strokovnega ujedinjenja v Beogradu 10.—12. in 24. in 25. oktobra 1. 1. se je začela v Jugoslaviji doba ujedinjevanja strokovnih organizacij. En del bivših neodvisnih' strokovnih organizacij na jugu je ostal, po lastni želji in po volji voditeljev, ki so imeli samo na jeziku ujedinjenje, v resnici so se ga pa bali in mu bili sovražni, je ostal izven novoustvarjene „Združene Delavske Strokovne Zveze Jugoslavije“. Z božičnim strokovnim kongresom v Ljubljani je izvršeno ujedinjenje obeh, prej razdvojenih razrednih strokovnih pokretov v „URSSJ“ (ZDSZJ). Od tega časa do danes se je mnogo govorilo o tem ujedinjenju. Psovalo se ga, da je komedija, da ni pravo ujedinjenje, in ljudje, ki jim je bilo ujedinjenje trn v peti, so se tolkli po prsih in skrivaj poskušali rušiti izvršeno ujedinjenje. Da se en del CRSOJ ni hotel ujediniti, to se ne da ovreči Z nobenim zavijanjem in razlaganjem, ker fakti govore drugače. Biia je pač taka gotova politična parola in zato se ni smelo ujediniti. Vsaka nova stvar — to je znano in stara resnica — zadene na odpor, pa če je še tako idealno in pravilno zamišljena. Poleg tega pa vsaka nova stvar ni in ne more biti še izkristalizirana tako, kakor nastane po praktični izvršitvi, ko se zagrešeno popravlja in zboljšuje. Odpor se pojavlja vedno tam, kjer se boje zgubiti gotove osebe svojo osebno veljavo. Koristi proletariata in pravilnega gibanja so le fraza takim ljudem, s katero skrivajo bojazen po izgubi svoje osebne veljave. Ti ljudje vidijo vedno vse mogoče napake in nevarnosti že v naprej, ter strašijo z njimi lahkoverne. Ali delavstvo je šlo preko njih. Pustilo jih je za seboj in komaj so se zavedli tega, so bili že daleč zadaj. Zato je bilo treba hiteti in hitro spremeniti taktiko in dati drugo parolo. In čez noč je postalo to, kar se je prej proklinjalo in psovalo, koristno in pravilno, potrebno in pohvalno. Tu in tam je treba še malo pokritizirati, seveda, malo še ozmerjati, da se ne opazi umik, v celoti ga pozdraviti in skušati prevzeti to gibanje v svoje neproduktivne roke. Mi vsi vemo, da ujedinjenje ni bilo Popolno, da še treba delati na njem. Precejšnje število delavcev ročnih in ouševnii1 je še v drugih strankarskih sirokoynih organizacijah. To treba odstraniti, ker te organizacije ovirajo ekonomsko borbo delavstva in po ve-čmi ^grajo stavkokazno ulogo — ker služijo svojim strankam, ne pa delavstvu. Ali to se ne odstrani s kričanjem, da ujedinjenje ni popolno, da je ono komedija, in s tem, da s kritiko, ki jo narekuje zloba, še to, kar je ustvarjeno, hočejo pokazati v karikaturi in tako odvrniti delavstvo od ujedinjenja. .. Ze ujedinjene strokovne organizacije morajo delati vztrajno, dokazovati pogubnost strankarskih strokovnih organizacij za delavstvo in njih članstvo prepričati, da delavec spada k delavcem in ne h gospodi, da delojemalec ima sodruga in sotrpina le v delojemalcu. Članstvo teh strankarskih organizacij se da privabiti v ujedinjene strokovne organizacije le edino na ta način, ako se neomajano ostane pri principu strankarske neodvisnosti, tj. pri principu in sklepu kongresa ujedinjenja. Ta princip so najbolje razumeli tipografi in železničarji, ki imajo faktično eno organizacijo in kateri pripadajo člani ne samo leve in desne proletarske grupacije nego tudi raznih drugih kategorijskih železničarskih društev. Nam železničarjem predbacivajo oportunizem in to tisti, ki ne pojmujejo današnjih nalog strokovnega gibanja. Vendar nam je uspelo, da s pravilno taktiko ustvarimo najmočnejšo strokovno zvezo, ki bo sposobna, da ščiti naše interese. Primer železničarjev je najbolje pokazal, da je mogoče v enotno organizacijo pridobiti delavstvo vsakovrstne strankarske orientacije, ako se vodi nezavisna strokovna politika in če se temu delavstvu zna približati s pravilno taktiko. Kajti delavec v strokovni organizaciji na prvem mestu išče materialne koristi, katerih mu strankina organizacija ne more dati. Edino pravo geslo je: „Ena industrija ali delavnica — ena strokovna organizacija.“ Uresničenje tega gesla edino lahko popravi materialni položaj delavca. In vsak tisti, kydanes misli, da je „Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije“ in „URSSJ“, v katerem je USŽJ včlanjen kot v svoji vrhovni strokovni instanci, samo organizacija za leve in desne socialiste, ta nepravilno in pogrešno razumeva to geslo. Ker tudi delavci, ki so danes pod meščanskim vplivom, je treba pripeljati v ujedinjene strokovne organizacije ne da bi zahteval ali bil predpogoj! da se že takoj v naprej izrečejo za razredno borbo. Naj se najprej organizirajo, a potem bodo že sami, počasi postali pristaši marksizma, ko bodo videli borbo organizacije za koristi članstva in proletariata sploh in niti ne bodo zapazili ta prehod. Saj je vendar Marks sam rekel, da so strokovne organizacije šola socializma. Nepregledno je število delavstva, ki je danes politično popolnoma mrtvo. Politično mrtvilo med njimi vlada samo zato, ker se jim je medsebojno psovanje in obrekovanje voditeljev oga-bilo in ne vidijo nobenega izhoda iz te politične gnojnice. Ali ti delavci bi se vrnili zopet v gibanje ko uvidijo, da so ujedinjene strokovne organizacije v resnici enotne in strankarsko neodvisne, in to ne samo v besedah, nego tudi po programu in pri delu. Konsolidacijo pokreta, ki bo sposoben za borbo še le tedaj, ko bo v njem večina delavstva, zavedno ali nezavedno, ovirajo tisti kratkovidni partizani, ki žele in streme za tem, da bodo ujedinjene strokovne organizacije pod njihovim vplivom. Strokovne organizacije ne smejo biti poprišče medsebojne politične borbe. Reformizem, komunizem, boljševizem in vse te struje naj medseboj razčistijo'rračune na političnem terenu borbe. y;strokovni organizaciji pa morajo vsi delavci desnega in levega marksističnega pravca složno delati na to, da ustavijo na široki podlagi močan strokovni pokret, ki bo sposoben voditi ekonomsko borbo proti složnemu razredu delodajalcev. Prva potreba danes še slabega u-jedinjenega strokovnega pokreta je, da vrši propagando in agitacijo med neorganizirano večino delavstva. To agitacijo treba vezati na neobhodne potrebe vsakdanjega praktičnega življenja: delovni čas, akordno delo, mezde, točno izplačevanje mezd, davki, stanovanjsko vprašanje in drugo. Edino iz teh potreb vznikla agitacija bo prinesla uspehe ujedinjenim strokovnim organizacijam in jih približala masam. Pri nas so dosedaj delavski pokret rušili politična nezrelost, pomanjkanje resnih voditeljev, sposobnih za pravilno agitacijo in praktično delo in pa iz te politične nezrelosti in nesposobnosti (pri nekaterih celo domišljija o svojih sposobnostih) izvirajoča nestrpnost. To je pošast delavskega gibanja minulih let. Vse strankarsko zagrizene sodruge, ki delavstvu žele dobro, opominjamo na to, da je socializem brezmas samo evangelij s sedmimi pe-č a ti. Treba k masam. Mase treba organizirati. Mas pa ne bomo nikdar organizirali, ako sta na vsakem strokovnem sestanku ali shodu nastopala po dva nasprotna si strankarska govornika ter se psovala mesto da bi de-lavstvu govorila o dnevnih vprašanjih, ki bičajo njihove rodbine. Delavstvo je v letih „Obznane“ zapustilo organizacije samo zato, ker so jih vse branile samo z večnimi in abstraktnimi resolucijami. Vprašanje kruha je izhodna točka vsake razredne in politične borbe. Na to vprašanje morajo odgovarjati strokovne organizacije. To je pa mogoče edino le na podlagi popolne enotnosti. Sodrugi, delajte za to enotnost! Tolovajski napad Orjune na železničarje. Ko so se vračali ljubljanski in mariborski železničarji iz proslave 20 letnice v Ptuju, mirno in disciplinirano, so na postaji v Ptuju zagrešili „Orli“ s svojo godbo prvo netaktnost. Oni so namreč pozdravili odhajajoče Orle z godbo, ko je ta nehala igrati, pa je železničarsko pevsko društvo se poslovilo od ptujskih sodrugov z „Delavskim pozdravom“. Godba Orla pa je takoj, ko so začeli peti „Delavski pozdrav“, posegla vmes in začela igrati nek glasen komad iu s tem pokazala, da ne pozna nobenega takta. Železničarji so se pokorili ukazom rediteljev ter odšli v svoje vozove. Pri-šedši v Pragersko so izstopili in naleteli na peronu na gručo orjunašev, ki je tam vpila in sprejela železničarje s klici: „To so komunisti, boljševiki, potrgajmo jim rudeče trake“ in na poziv enega železničarja, da naj drži jezik za zobmi, je nek orjunaš takoj skočil na dotičnega, ga udaril v pbraz in pričel daviti, ostali orjunašUso pa pomenljivo posegali v žepe. Tudi tu so se železničarji disciplinirano pokorili rediteljem, se odstranili in odšli v vozove, sodrugi od mariborske godbe pa so bili na milost in nemilost prepuščeni orjunašem, ki so iz mariborskega vlaka tulili in vpili ter pri tem rabili izraze: švabske k . . ., v Mariboru se vidimo, tam bomo obračunali — in slično. Na Teznu so podivjani orjunaši zahtevali z revolverji v rokah od žensk, da odstranijo okraske iz vozov; ko tega te niso naredile, je eden (dobro poznan) orjunaš začel streljati proti vlaku, kar je povzročilo paniko in izpostavilo občinstvo v smrtno nevarnost. Kljub temu je službujoči uradnik dal znamenje za odhod vlaka in tako prepustil potujoče na milost in nemilost njih usodi, mesto da bi pozval žandarmerijo. Na mariborski postaji so orjunaši pred očmi varnostnestraže pretepli prvega železničarja, med tem ko je varnostna straža odpeljala na stražnico našega zaupnika, ki je zahteval posredovanje, ter ga tam legitimirala, orjunaše pa pustila neovirano oditi. Ponoči so sledili nadaljni napadi ter je gruča orjunašev na primer pred kavarno pred policajem in policijskim u-radnikom napadla enega od godcev železničarske godbe, ga pretepla do nezavesti in mu popolnoma uničila inštrument ter mirno gledala, ko je stražnik držal godca za roko, da mu da orjunaš še zadnji udarec. Ogorčenost med želežničarji je dosegla višek in javno vprašamo politično oblast, ali smo proglašeni za vogelfrei kot hajduki, da se nas lahko neovirano napada in pobija, ali so morda celo na naše glave razpisane nagrade? Kaj rode taki nastopi varnostnih organov, so jasno pokazali zadnji ljubljanski dogodki, ko se je v srcu Ljubljane razvila med Orjuno in policijo prava bitka, kjer je obležalo več težko ranjenih. Radi mariborskih dogodkov zahtevamo najstrožjo preiskavo in kaznovanje krivcev. Pokrajinska konferenca USŽJ v Zagrebu. Za nedeljo dne 26. junija 1926 sklicana pokrajinska konferenca za zagrebški sekretariat se je pretvorila v konferenco zastopnikov iz cele države, saj so bili poleg centralne uprave in zastopnikov iz Ljubljane in Maribora prisotni še zastopniki iz Zagreba, Samobora, Siska, Indjije, Bjelovara, Beograda, Niša, Sarajeva in drugih centrov. Konferenco je otvoril s. Korene s pozdravom vsem prisotnim, zlasti zastopnikom radničke komore in Ujedinjenega radnič-kega sindikalnega saveza, nakar se je izvolilo predsedstvo ter je nadalje predsedoval s. Dropučič iz Siska. Zanimivo poročilo o dosedanjem delu je podal s. Pongračič, naštevajoč številne intervencije, ki so se izvršile pri zagrebški direkciji in v Beogradu, od katerih je sedem popolnoma uspelo. Nadalje je podal statistiko o razvoju organizacije. novih pristopih in novih podružnicah, nakar je podal s. Kmet blagajniško in obenem likvidacijsko poročilo. Oba poročila sta bila soglasno sprejeta z naslednjo resolucijo: Oblasna konferencija delegata USZJ, održana 27. juna 1926 u Zagrebu, nakon saslušanja iscrpivog izvještaja o izvršenom Ujedinjenju klasnoborbenih željezničarskih organizacija, djelatnosti Oblasnog Sekretarijata te stanja pojedinih organizacija i podružnica sa zadovoljstvom konstatuje: a) Da je izvršeno ujedinjenje vrlo povoljno djelovalo na ojačanje i napredovanje klasnog željezničarskog pokreta, a štete od toga imali su redom svi njegovi neprijatelji; da je izvršenim ujedinjenjem kod velikog dijela željezničara opet po-vračena vjera u neodlunu potrebu klasne organizacije i klasne borbe, da bi se postigli dobri i trajni uspjesi. b) Da je djelatnost Oblasnog Sekretarijata bila živa i besprikorna kao u oblasti dizanja i jačanja mjesnih organizacija i povjereništva, tako i u oblasti zaštite moralnih i materijalnih interesa sviju članova, koji su se za takovu zaštitu prijavili. Konstatujuči prednje — Konferencija ističe neodložnu potrebu, da se u ovoj oblasti dosadanji rad nastavi sa istim marom i u budućnosti. Samo ljubav i potpuna predanost borbi za postignuće boljeg života i kulturno napredovanje obespravljenih i osiromašelih željezničara dat če nam autoritet i pristaše — i povečati našu snagu. Pored dužnosti i rada datih Pravilima, Pravilnikom i kongresnim zaključcima — Oblasna Konferencija daje u naročiti zadatak Oblasnom Odboru, Odborima sviju podružnica i povjereništva, svima funkcionerima i svima članovima još slijedeće dužnosti: 1. Da putem štampe savezne i drugarskih saveza, putem cirkulara i pisama, te putem prigodnih letaka budu u čim užoj medjusobnoj vezi, te ovim putem djeluju na još nesvijesne i neorganizovane željezničare, kako bi ih se za klasni željezničarski pokret pridobilo. 2. Da se iznadje tehnička i finansijska mogućnost, da se poveča dosadanji obim oblasnog organa, ili da se njegovo izla-ženje poveča na dva puta mjesečno. Ako je za sada jedno i drugo nemoguće, da se po važnijim pitanjima i u shodnom vremenu izdavaju povremeni agitacioni letači. 3. Da se rad u Sekretarijatu i podružnicama svede tamo, da če se održavati čim više dobro pripremljenih agitacionih i javnih skupština i sastanaka, na kojima treba glavnu pažnju posvećivati pravilnom klasnom vaspitanju članova, kritici teškog moralnog i materialnog položaja željezničkog osoblja, te razgoličavanju sviju protivnika ujedinjenog klasnog željezničarskog pokreta. 4. Da se nastavi sa sazivanjem naročitih stručnih oblasnih konferenca pojedinih sekcija, a naročitu da se posvečuje razvitku sekcije radioničkog i ložioničkog, vlakopratnog, pružnog te staničnog osoblja. Naročitu pažnju treba posvetiti organizo-vanju stručnog osoblja, kojeg prestavnici neka smatraju to svojim glavnim zadatcima. 5. Oblasni Sekretarijat kao i sve podružnice treba, da podržavaju čim uže veze sa organizacijama URSSJ, a naročito treba aktivno saradjivati u svim MMO i Oblasnim odborima, kako bi time bila ma-nifestovana naša zajednica sa ostalom radničkom klasom, a isto tako bila i crpljena pomoč za vlastito jačanje. 6. Da se najaktivnije saradjuje u svim prestavničkim tijelima Radničkih Komora i nastoji, da uticaj i autoritet ovih institucija budu općom snagom radničkog pokreta podignuti, kako bi prema njima i željezničke uprave popravile svoje dosa-danje obnošenje. K točki stanje organizacije je poročal s. Pongračič, pri točki položaj železničarskega osobja pa se je vnela izčrpna debata, v katero so posegli skoro vsi delegati in se je končno soglasno sklenilo sprejeti resolucijo, ki je bila že osvojena na sarajevski konferenci, izpopolnjeno s pristavkom glede podaljšanja nestalnosti. Končno je bil izvoljen naslednji pokrajinski odbor: Korene Franjo, predsednik, Klokočovnik Drago, podpredsednik, Brlič Gjuro, zapisnikar, Lušetič Avgust, blagajnik, vsi v Zagrebu. Odborniki: Žulj Josip, Miholič Adam, Biban Anton, Hauž Blaž, Kmet Franjo, vsi iz Zagreba, Baranja Ivan, Bjelovar, Dropučič Franjo, Sisak, Dekanic Josip, Brod, Veselinovič Mile, Indjija, Milovan Rakovič, Niš. Konferenco, ki je trajala od 9. ure do 3. ure popoldne, je zaključil s. Dropučič s pozivom na delo za širjenje organizacije, za jačanje razredne zavesti s klicem: Živel Ujedinjeni savez žel. Jugoslavije! Živela razredna borba! Zlati časi za železničarje! V Mariboru se je na iniciativo radi-čevcev osnovala nova strokovna organizacija in sicer „Slovenska delavska zveza“, na katere ustanovitvi je govoril radičevski poslanec Trujar, ki je žel „vsesplošno in oduševljeno odobravanje“. V odbor so bili izvoljeni naslednji železničarji : Ivan Klemen, ključavničar, Simon Merkuš, kurjač, Anton Pajman, „ Lojze Luc „ Raven Jurij, „ Franc Šušteršič, železničar, Franc Ivanuša, mizar in še nekaj drugih. Gospodje ustanovitelji! Ali mislite, da je slovenski delavec še tako neumen, da bo sledil medenim besedam političarjev, ki ga rabijo le ob času volitev? Gospodje radičevci — roke proč od slovenskega delavstva! Gospod Trujar in gospodje izvoljeni v odbor odgovorite nam na sledeča vprašanja : 1. Kdo je podaljšal nestalnost vseh železničarjev še za nadaljna tri leta? Ali niso za to glasovali radičevci? 2. Kdo pripravlja in obeta železničarjem obširno redukcijo, češ da so osebni izdatki preveliki? 3. Kdo dela na izjednačenju davkov v tej smeri, da plačaj delavec 2 do 3% od svojega zaslužka, kapitalist pa le 2 do 12°/o od čistega dobička? 4. Kdaj naj bi po mnenju Vašega vrhovnega voditelja državni nameščenci smeli dobiti pravo na pokojnino? 5. Kdo je odvzel vsem delavcem, ki vrše eksekutivno službo na sistemiziranih mestih, 20% eksekutivno doklado? Prihodnjič bomo stavili nova vprašanja, ko bodete na te odgovorili. Ti slovenski železničar pa stavi gospodom, ko pridejo k tebi agitirat, gornja vprašanja ter jim odgovori: Za me je mesto le v razredno bojevni železničarski organizaciji. Konštatacija. „Jugoslovanski železničar“ je prinesel v zadnji številki par navadnih laži, da premoti svoje bralce. 1. Navadna laž je, da so delegati Saveza za glavno skupščino bolniške blagajne sami činovniki II, III in zvaničnik, a noben pa ni delavec; resnica pa je, da so ss.: Kitek činovnik II., Kovač, vlakovodja, činovnik III. kategorije, Baraga, progovni čuvaj, zvaničnik II. kategorije, Krajnik, kotlar — torej delavec, Bahun, sklad, delavec, torej tudi delavec. 2. Navadna laž je, da naši predlogi niso prišli na razpravo, ker jih noben od sodrugov ni čital, resnica pa je, da je s. Kovač in s. Bahun zahteval, da se čitajo naši predlogi in o njih razpravlja, Vi pa kot večina ste odločili, da je to nepotrebno, ker boste itak izdelali nov pravilnik,' ki bo vse uredil. Pišite raje resnico in sicer resnico o delu novega centralnega upravnega odbora, ki je popolnoma v rokah „Udruže-nja jugosl. nacionalnih železničarjev“ in nam je v teku dveh mesecev prinesel že cel kup dobrot. Popravkov pa Vam ne bomo pošiljali, ker bi v tem slučaju v Vašem strokovnem glasilu zmanjkalo prostora za inserate, ki so jako poučni za Vaše člane ter Vas rešijo iz zadrege, da ni treba preveč pisati o pritožbah železničarjev in se s tem zameri upravi. Danes Vam povemo še to, da ne bomo več odgovarjali na slične laži, kot so zgornje, ker nam je prostor predragocen in ga hočemo porabiti za strokovno delo. Pika. Če zagleda osel leva ... Osmi kongres zveze jug. železničarjev je pokazal „na zunaj moč in disciplino in na znotraj enotnost“, pravi „Jugoslov. železničar“. - v Ministerstvo pa je spoštujoč to moč in upoštevajoč burne pozdrave g. Popoviču, razne brzojavke in navdušeno ploskanje: 1. podaljšalo nestalnost vseh nastav-Ijencev za tri leta, 2. odvzelo 20 odst. eksekutivno doklado vsem delavcem, ki vrše eksekutivno službo na eksekutivnih mestih, 3. zagrozilo in se resno pripravlja na redukcijo, 4. ne dovoli izredne skupščine bolniške blagajne. Še nekaj takih kongresov in take moči, pa bomo železničarji dobili še rinke v nos, na katerih nas bodo vodili. „Hoteli smo špionirati povsod, motiti obhod in kongres, navajate! Ali si ne znate pomagati drugače kot z lažjo? Ali je špionaža, ako stojimo na peronu in gledamo „prihajajoče mase“? Zakaj pa niste izposlovali poleg izrednih dopustov in posebnih vlakov še odlok od g. ministra, da sme priti na peron in ostati ta dan v Ljubljani le član Vaše organizacije ? Kdo je hotel motiti obhod? Na kongresu pa je bilo več naših sodrugov, ki so hoteli videti Vaše delo. — Vaši olikani reditelji so dva naša sodruga (Ogrina in Siarda) vrgli ven in pri tem se je zlasti odlikoval dotični južni Vaš tovariš v uniformi, rabeč vljudne izraze : jeb ... Ker pa' pri nas nimamo nikakih tajnosti in polagamo javno obračun pred vsemi železničarji, povabimo že danes Vašega poročevalca na naš II. kongres, ki se bo vršil o Binkoštih 1927. Zaključimo polemiko z Vami, ker je škoda za papir; zaključimo jo z besedami: Mi vstajamo — a Vas je strah! Iz intervencij. A. Pretnikalno osobje. Na našo intervencijo glede vštetja let eksekutivne službe premikačcm bivšega inšpektorata od 1. januarja 1914 (ker jim je prevedbena komisija računala tudi po tem datumu napredovanje le vsaki tri leti mesto po 2Va) ter uvrstitve nadpremikačev in premikalnih paznikov v i. kategorijo zvaničnikov, srno svojecasno dobili ustmene obljube, da bo to direkcija izvršila, čim dobi pozitivne razsodbe diž. sveta. — Ker so te razsodbe že prišle, smo vložili ponovno intervencijo, da direkcija izvrši svoje obljube, na katero pa smo dobili naslednji odgovor: Štev. 67.281-26. Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije Centrala, Ljubljana. Na Vašo spomenico z dne 16. V. 1926 predloženo pod štev. 169 glede štetja eksekutivne službe premikalnemu osobju bivšega inšpektorata drž. žel. v Ljubljani naknadno od 1. januarja 1914 IVskratno v napredovanje in pokojnino, se Vam sporoča, da podpisani direkciji ni dana možnost v svrho popravka prevedbe potrebno ukreniti. V danih primerih bi bilo smotreno edinole ako so se prizadeti poslužili v predpisanem roku prava pritožbe v smislu čl. 198 zakona o drž. prom. osobju. Za pospešitev teh ev. vloženih pritožb pa direkcija ni poklicana tudi ji ni znano, kdo od navedenih se je pritožil. Direkcija pa bo v splošnem ob priliki predlogov za višje položajne plače in kategorije upoštevala v okviru budgetne možnosti tudi premikalno osobje. Direktor: Dr. Borko. Vse prizadeto premikalno osobje (Ljubljana gor. kol., Jesenice, Novomesto) opozarjamo, da se tekom prihodnjega tedna zglase pri svojem zaupniku v podružnici, da dobe točne direktive in formulare na podlagi katerih bodo naredili vloge na ministra saobraćaja.? Ako rabi te formulare tudi kaka podružnica iz prog južne železnice, naj se obrne na centralo. B. Vlakospremno osobje. 1. Na intervencijo radi izplačila kilometraže za mesec marc 1926 v Sisku in nekaterih drugih postajah zagrebške direkcije, je ta dala odgovor, da se izplačilo ni moglo izvršiti, ker je zmanjkalo- kredita za lansko budžetsko leto ter se je sedaj zahteval naknadnj kredit. Cel odgovor pride v hrvaškem „U. Ž.“ 2-. Intervencija za uvrstitev vlakovodij v 111. kategorijo činovnikov. Na to intervencijo smo dobili naslednji odgovor: Štev. III. 203/243-26. Postaja Ljubljana gor. kol. Obvestite zastopnike - vlakovodje - činovnike III. kategorije Sadel in Mravlje-ta, da vlakovodje zvaničniki 1. kategorije Hladnik Ivan, Ovser Ivan in Žnidarič Ludvik nimajo predpisane izobrazbe za III. kategorijo uradnikov, vsled česar se jih ne mere prevesti v III. kategoriji. Načelnik Saobračajnega odelenja Benedik 1. r. O več lokalnih intervencijah smo obvestili prizadete pismenim potom. C. Kurilniški pomožni delavci. Na intervencijo radi povišanja urnih plač premo-garjem, pepelarjem v Novemmestu, Jesenicah smo dobili odgovor, da se povišanje urnih plač radi malih kreditov ne more izvesti ter da se čaka na novi delavski pravilnik, ki bo definitivno reguliral plače. D. Progovni delavci. Na intervencijo radi pošiljanja delavcev v slučaju slabega vremena domov, še nimamo odgovora. Na intervencijo radi zopetnega sprejema 20 progovnih delavcev, ki jih je prog. mojster Org ur ič v Sisku neopravičeno odpustil kazenskim potom (ker jim je pri razkladanju kamenja par kamnov padlo v Kulpo) smo dobili od direkcije Zagreb in ministerstva saobračaja pozitiven odgovor ter je 18 delavcev že zopet nastopilo službo. Proti Gr-guriču je uvedena disciplinska preiskava in upamo, da bo šel iz Siska. E. Sekcija profesionistov. Na intervencijo glede izplačila čezurnega dela onim pro-fesionistom kur. Lb. 1, ki so čezurno delali po nalogu vodstva kurilnice, a jim je direkcija čezurno dejo črtala, še nimamo odgovora. Enako še _ ni definitivnega rešenja radi znižanja premij, ker je predstavka še v Beogradu. Iz sekcij. Sekcija strojevodjev. V kurilnici Lb. I je bilo vedno v praksi, kadar je prišel strojevodja s strojem domov, da je zapisal v popravilno knjigo: namazati parni delitelj, če je bil stroj mrzel ali pran, ker pri dostih strojih v vročem stanju se ne da, ker spušča v mazilni posodi paro. Zato je bil vedno določen ključavničar, ravno tako za stekla vodo-mercev, če je počil v kurilnici. Ta praksa se je danes nehala v kurdnici in je prišlo vse na rame strojevodjev, in to zato, ker sta g. načelnik in delovodja člana tega feteranskega društva strojevodij. V mirni dobi je imel vsak strojevodja svoj stroj in je to delo vršilo kurilniško osobje, namreč ključavničar. Danes, ko noben strojevodja nima svojega stroja in ne ve, kdaj bo mrzel ali pran, v drugem slučaju tudi ni po predpisih njegova dolžnost to delo vršiti, so pa v takem stanju parni delitelji, da bi moralo biti vodstvo kurilnice kaznovano, če bi jih pregledala policijska tehnična komisija. Ce si noče strojevodja polomiti kosti radi težko idočega parnega delitelja, ga mora namazati sam ob vročem stanju in žrtvovati ene podplate ter riskii-ati še telesne poškodbe v slučaju nesreče, ZR katere pa bi se mu sigurno ne priznala nezgoda. Rak rana je to, da so danes velike poškodbe pri vlačilnih napravah; vzrok temu je, ker parni delitelj ne gre lahko in mora strojevodja vso silo porabiti, če hoče spraviti stroj v. tek; vsled tega pa nastanejo sunki, ki povzročijo poškodbe. Predvsem je to krivo vodstvo kurilnice, v drugem slučaju pa društvo strojevodij, ki se ne briga za člane, ki se po nepotrebnem kaznujejo. Brigajte se gospodje okoli društva strojevodij za te stvari, ne pa za štrebarstvo, kdo bo vozil brze ali potniške vlake; pokažite značaj kolegialnosti, ne pa nevoščljivosti in de-nuncianstva, ker to vam daje slabo luč. Kapitalistična družba vas je razdelila v separatistično kategorijsko organizacijo, da postanete verni sluge današnjega režima; in da vas poznajo že od daleč, kateri ste zanesljivi, so vam dali znake, da jih nosite, če vas rabijo, da vas pokličejo v pomoč. Gotovo niso vsi strojevodje taki, to moramo konstatirati, ker zaupniki ne morejo biti vsi, ter ostali v veliki večini kritizirajo čez vodstvo, pravijo, da ni nič vredno, ali pomagati si nočejo ali ne znajo. Mi pa pravimo, zahtevajte oni, ki ste nezadovoljni, likvidacijo klečeplaznega društva in postanite borci za svoje človeške pravice. Tudi to vprašanje se tiče društva strojevodij : zakaj ne preskrbite, da se splošno upošteva rang tudi pri brzih in potniških vlakih, in če je kdo kaznovan za malo reč, na primer je naredil nekaj minut zamude, g. načelnik ga je zato odtegnil od osebnih vlakov, strojevodja je bil kaznovan kar tako pavšalno. Da se napravi tudi v tem oziru red, da bo vsaj določen rok za take strojevodje, ki so radi kazni odtegnjeni od osebnih ali brzih vlakov, da pridejo po tem roku zopet nazaj. To je bilo popreje, radi tega zahtevamo, da bo tudi sedaj. Sekcija vlakospremnega osobja. Radi podaljšanja delovnega časa v turnusih smo vložili na direkcijo nasledno pritožbo: Direkcija državnih železnic Ljubljana. Podpisani „Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije“, zastopan po Kovač Jakobu, vlakovodji činov. III, in Stanko Juriju, činov. II., se v imenu prizadetega vlakospremnega osobja pritožuje proti tam-uradnemu odloku z dne 8. maja 1926 opr. št. 33.200/26 radi ukinitve vračunanja v delovni čas po 1 uro po prihodu vlakov v izvendomovnih postajah in 1 uro pripravljenosti pred odhodom v domovno postajo. S spodbijanim odlokom je direkcija odredila, da se všteje pripravljenost in odpravljenost vlakospremnega osobja v delovni čas le po eno uro v domovni postaji. S tem je prikrajšala vlakospremno osobje faktično kar za dve uri, ker jim ne uračuna niti oddaje niti prevzema vlakov v izvendomovni postaji. Ta odlok pa se ne zlaga z naredbo ministarstva saobraćaja z dne 2. junija 1926 št. 8334/1 objavljeno v Službenem listu št. 30 pod okr. 327. Ta odreja, da se pri ugotovitvi trajanja delovnega časa mora upoštevati stvarno (faktično) delo. Poleg te okvirne razlage pa še podrobneje naroča, da naj se upošteva ena ura pripravljenosti pred odhodom in ena ura od-pravljenosti po zaključku potovanja. V tem smislu se je delovni čas ura-čunaval od časa, ko je vstopila v veljavo naredba Ministarstva saobraćaja iz leta 1920 tja do 1. junija 1926, ko je vstopil v veljavo izpodbijani tamuradni odlok. Pripravljenost in odpravljenost vlakospremnega osobja po eno uro po prihodu in pred odhodom vlakov je potrebna v izvendomovni postaji ravnotako kakor v domovni postaji. V obeh slučajih je stvarna. Tudi je v obeh slučajih izrecno predpisana kakor se razvidi iz naslednjega: a) Tuuradni prometni oddelek je odredil z naredbo z dne 27. junija 1921 št. 3099/V objavljeno v št. 27 Službenega lista iz leta 1921 pod št. 342, da mora vlakospremno osobje celotno nastopiti službo najmanj eno uro pred odhodom vlaka. b) Gospod obratni ravnatelj j. ž. v Ljubljani je z okrožnico št. 37 z dne 24. januarja 1923 št. 8247-V/22 objavljeno v Službenem listu iz leta 1923 št. 5 z dne 3. februarja 1923 odredil, da morajo sprevodniki v končnih postajah pregledati vse vozove, ako ni kak potnik kaj pozabil itd., odnosno, da se ne smejo odstraniti od vlaka dokler niso istega pregledali vozovni pregledniki. Iz tega izhaja, da je služba pv> prenehanju vožnje faktično podaljšana. V zgoraj navedeni naredbi ministarstva saobraćaja z dne 2. junija 1920 št. 8334/1 pa k vsemu temu ni navedena nobena izjema, da bi se oddaja in prevzem vlakov z izvendomovnih postajah ne uračunala v delovni čas. Nasprotno povdarja dotična naredba jako izrazito, da za podlago ugotovitve trajanja dnevne službene dobe služi stvarno (faktično) delo kakor i da se računa po ena ura za pripravljenost in odpravljenost brez ozira v katerikoli postaji, samo, da je delo stvarno. Tamošnji urad je to naredbo tudi upošteval do 1. junija 1926. Ministarstvo saobraćaja samo, svoje gorenje cit. naredbe ni preklicalo. Radi tega podpisani savez predlaga, da tamošnji urad predmetno pritožbo smatra kakor opozoritev ter da izpremeni svoj odlok z dne 8. maja 1926 št. 33200/26 tako, da všteje vlakospremnemu osobju v delovni čas tudi faktično izvršene ter zakonito predpisane ure predaje in prevzema vlakov v izvendomovnih postajah, kakor je to prakticiral do sedaj. Za slučaj, da bi tamošnji urad ne ugodil tej opozoritvi, pa podpisani predlaga, da se odpošlje predmetno pritožbo Generalni direkciji državnih železnica u Beogradu, ki jo naproša, da reši predmetno pritožbo kakor utpk v smislu opozoritve. Ljubljana, dne 16. junija 1926. Ko dobimo odgovor, ga bomo priobčili v UŽ. Bilanca polletnega dela. A. Gibanje članstva od L januarja 1926 do 1. junija 1926. Dohodki C. Bilanca šestmesečnega delovanja Saveza Železničarjev Jugoslavije od 1. decembra 1925 do 31. maja 1926. Izdatki Sekre- tariat 1.1. 1926 Gibanje pri- I ~\z^ stop j stop l.VI. 1926 Opomba Ljubljana 2478 774 122 3140 \ V decembru je I pristopilo 115 > članov na novo, Zagreb 200 486 36 650 I ki so v stanju 1. ) jan. 26 že všteti Sarajevo — — — 780 Nismo pravočas. dobili gib. član. Skupno 2678 1260 158 4570 Označba 9 8 6 5 Likvidacija posameznih organizacij in društev: Strokovna organizacija ŽSPO Društvo „Sprevodnik“ . . . Dohodki po ujedinjenju: 16 763 članarin po 11 Din . 413 „ 76 „ „ 248 „ 1.365 vpisnin, „ 28 naročnin UŽ. . . Za tiskovni sklad UŽ „ OŽ naročnino, SŽJ, Prom.Z., 8prev „ UŽ Hrv. št. 1—3, Savez BHŽ „ osnutek pragmatike . • • „ 35 kongresnih slik ujedinjenja „ kongresne trake.............. „ 49 blokov po 3 Din . . • „ štampiljke krajevnih skupin „ koledar in inserate 1. 1926 . „ list US...................... „ izveštaj od kongresa SU „ 12 majniških izpiskov knjižice duplikat . . '. Povračilo krajevnih skupin „ posojila: Društvo „Cankar“, vesel, odbor, delegat, boln. blagajne Razlike obremenjenih fondov in 3 član Din 19.881 4.285 184.393 3.717 608 1.488 6.825 502 432 3.180 1.500 94 1.575 885 147 170 29.758 60 18 20 824 708 11.847 j Skupni dohodki Primanjkljaj Skupaj . . Ljubljana, dne 31. maja 19(26. p Din P Označba Din P Din P Izdatki po ujedinjenju: Tisk, poštnina OŽ 19-22, UŽ 1—10, 62 50.100 izvodov, klišeji, risba . . 43.088 58 Tisk, poštnina Hrv. UŽ 1—3, 4800 izv. 5.985 96 Naročnina uradnih in strok, listov . . 1.129 — 50.203 54 Centrala, tajništvo, nagrade, plača 37.788 — — Stroški za shode, sestanke, konference — 64, širše seje 10.931 16 — Delegacije, kongresi Beograd-Zagreb, * — Ljubljana boln. blagajna .... 7.405 — — Kvota za 1TF, URSSJ, Strok. kom. . 10.056 68 66.180 84 — Stanarina od 1. XI. 25 do 31. V. 26 . 7.000 — 66 Inventar: šapirograf, linoleum, slike, 40 poprava zastave, pisal, stroj . . . 5.102 70 Tiskovine: 5000 blokov, 5000 pristop- nih izjav, 5000 pl. pol, 3000 bi. izp., 5000 kart, 2000 rek. dopis., 1000 ček. 15.380 — Pis. potrebščine, razsvetljava, kurjava 4.058 39 31.541 09 18 pravovarstev in zastop. pri disc. k. 10.768 50 10.768 50 Poštnina, brzojavke, ček. prist., koleki 4.286 57 4.286 57 Podpore 28 članom . 6.525 — Posmrtnine v 13 slučajih 6.100 — 12.625 — Koledar 1926, tisk. Merkur in stroški 29.151 — 29.151 — Kraj. skupine s potrdilom odtegnile . 887 — 10 „ „ premalo odračunale 154 76 30 Darila „Cankar“ in „Svoboda“ . . . 550 — Za 40 kongresnih slik ujedinjenja. . . 1.800 — Posojila: Delegt. bol. bi., Žel. godbi, „Cankar“, Žel. veselici 5.925 — 9.316 76 18 248.752 64 Razlika za obremenjene fonde . . . 11847 18 11.847 18 272.919 51 Skupni izdatki. . 225.920 48 — — Stanje blagajne . 46.999 03 272.919 51 Skupaj 272.919 51 Pušnik Martin s. r., blagajnik. Opomba: V tej bilanci se ni vštela likvidacija „Saveza“ in tudi ne članarina članov „Saveza“ vplačana v decembru, ker se je likvidacija „Saveza“ izvršila s 1. januarjem 1926 in definitivno odobrila na oblasni konferenci 26. junija 1926. D. Bilanca B. H. Saveza Sarajevo. Blagajniško poročilo od 1. julija 1925 do 1. aprila 1926. Predmet Saldo 31. VI. 1925 . . . . Vpisnine.................... Članarina................... Dobrovoljni prispevki . . . Odšteta od Radničke Komore za upotrebu inventara . . Za stari prodani papir . . . Obresti na uloženi novec . . Ukupno . . Primitak Predmet Izdatek Din P Din P 2.300 Posmrtnina 1.000 1.470 — Bolesnička potpora .... 2.450 — 35.185 — Izvanredna potpora .... 700 — 55 — Bezposlene potpore .... 150 — Strukovni prinos O. Odboru 5.000 — Ujed. Rad. Sind. Savez. Jug. 1.436 40 657 50 Deležiranje delegata na Kpn- 295 58 greš U. R. S. S. J. i U. S. Ž. J. 2.761 — Agitacija i letači 6.002 — Upravni troškovi 2.677 60 Novine i biblioteka .... 2.203 50 Inventar 1.331 — Subvencija radničkom pjevač- kom druš. „Proleteru“ . . 300 — Stanarina, čiščenje, rasveta . 1.800 — Ogrev i posluga 547 — Razni izdatci 167 — Saldo 31. III. 1926 .... 21.437 58 44.963 08 Ukupno . . 44.963 08 B. Statistika shodov in sestankov za čas od l.nov. 1925 do 1. junija 1926. Obdržanih je bilo javnih shodov občnih zborov konfe- renc članskih sestank. sej centralnega odbora Osebnih intervencij v Beogf. 38 20 - 15 46 16 3 Iskaz imetka: Gotovina u blagajni........................ 137 Din Uložak u banci....................... 21.300 „ Vrednost knjižnice i inventara . . . 289.623 „ Potraživanje inventara ................ 210.377 „ Ukupno 521.437 Phi Sarajevo, 31. marca 1926. Tajnik: Gjuro Kučinovič, m. p. Blagajnik: Franjo Grčič, m. p. Za nadzorni odbor predsjednik: Ivan Marijanovič, m. p. Predsjednik: Nikola Majstorovič, m. p. Naše zahteve. V naslednjem priobčimo resolucijo sprejeto na sarajevski in izpopolnjeno na zagrebški konferenci, katero je osvojila tudi plenarna seja USŽJ in katera bo izvršnemu odboru poslužila kot okvir za prireditev velike akcije po celi državi «sprvi polovici meseca julija 1926. Zato opozarjamo že danes vse podružnice, funkcionarje ter vse sodruge, da bodo navodila centrale, ki jih dobe prihodnje dni, točno, natančno in popolnoma izvršili. Le od energičnega, enotnega nastopa bo odvisen uspeh. Resolucija se glasi: Pokrajinska konferenca „USŽJ“ obdržana 27. junija 1926 v Zagrecu po zaslišanju referentov o stanju in položaju železničarskega osobja jednoglasno zaključuje. U celoti sprejema konstatacije in zahteve, stavljene na konferenci delegatov železničarskega osobja, obdržani dne 22. maja 1.1. v Sarajevu ter povdarja potrebo, da za oživotvor-jenje navedenih zahtev porabimo vse svoje sile. Konferenca konštatira: 1. Materialni položaj celokupnega železničarskega osobja je popolnoma ne-zadovoljujoč; male urne plače in prejemki male redne in Izredne prinadležnosti daleč zaostajajo za najnujnejšimi dnevnimi potrebami, radi česar največji del železničarjev že skozi več let živi v veliki bedi. 2. Moralna prava so na istem položaju kot materialna. Slab in reakcionaren zakon o prometnem osobju se še slabše in reak-cionarnejše izvaja, a samovoljno postopanje in naredbe zelo pogosto popolnoma ukinjajo vsak obstoj zakona. Dopis generalne direkcije F. O. br. 5956-26 je v pretežni večini odkrit udarec po odredbah zakona. 3. Strankarski, birokratski, nekomercialni način upravljanja naših železnic je imel logično posledico, da se je v pisarnah in upravnih mestih nakopičil velik del neproduktivnega osobja, katero s svojim postopanjem ovira pravilno razvijanje dela, službe in prometa samega. Obenem je v veliko breme železniškemu budžetu, radi česar trpi vse nižje osobje in stavlja neprestano v nevarnost njegova z dolgotrajno službo in zakonom pridobljena ter zagarantirana prava. 4. Enako kakor v delovnih in službenih odnošajih je osobje istotako izpostavljeno šikanacijam v bolniškem fondu, v katerem se njegova z zakonom zagarantirana prava stalno znižujejo, a s tem se zelo pogosto ukinja vsako zavarovanje v slučaju bolesti, nezgode, zavarovanje za invalidstvo in starost pa še vedno v celoti izostaja in se ukinja še to, kar je do sedaj obstojalo. 5 Kot največji udarec pa smatra zadnji sklep parlamenta, s katerim se podaljšuje nestalnost celokupnega nastavljenega o-sobja do 1. oktobra 1929 ter direktno ukinja določbe še veljavnega zakona. Konštatirajoč gornje, konferenca postavi naslednje zahteve: a) da se izvrši splošno regulisanje plač železniškemu osobju, rednih kot izrednih, katerim za podlago je treba vzeti stvarno potrebo življenja kulturnega človeka in s katerimi bo obstanek železničarjev in njegove družine popolnoma zasiguran; b) da se ukine sedanji zakon o saobra-čajnem osobju in sprejme novi zakon, kateremu naj služi za podlago ustava, zakon o zaščiti delavcev, zakon o zavarovanju delavcev in oni projekt za- kona o prometnem osobju, ki ga je izdelal USŽJ; c) da se sprejme pravilnik za delavce in pomožno osobje ter pravilniki o sporednih prinadležnostih, kateri morajo biti izdelani v sporazumu s prizadetim osobjem, a za podlago za te pravilnike naj se vzamejo projekti pravilnikov, predloženih od USŽJ ; d) do sprejetja novega zakona o prometnem osobju in novih pravilnikov se mora spoštovati in sprovesti dosedanji zakon in pravilnik, posebno pa se mora upoštevati vsa dosedaj pridobljena in zagarantirana prava; e) da se čimprej prestane z groženjem redukcije in odpuščanja nižjega osobja in delavstva, ker je to vsled pomanjkanja delovnih moči stalno preobloženo z delom. Ako je kje potrebna redukcija, naj se ta izvrši napram onim, ki so v železniški službi iz strankarsko političnih in žandarskih razlogov in so neproduktivni, a vse nameravane in predložene redukcije nižjega osobja naj se obustavi in prekliče. Enako naj se izvrši penzioniranje onih uslužbencev, ki so dovršili polno službena leta in pridobili pravico do polne penzije. Mesto redukcije osobja in delavstva naj se pristopi k razširjenju in povečanju delovne kapacitete v vseh postojećih delavnicah, a posebno v onih, kamor gravitirajo novo zgrajene proge ter naj ■ se, mesto da bi se pošiljalo lokomotive in vagone v popravilo v inozemstvo, poveča in usposobi za to lastne delavnice. Z razširjenjem delavnic je treba zaposliti i nove delavce; f) da se sedanji okorni in birokratski način upravljanja naših železnic zamenja s komercielno trgovskim indasekončno prestane z dosedanjim načinom budžetiranja, s katerim se stalno ogrožava obstoj in pravice osobja, a s tem tudi same železniške službe in prometa sploh; g) da se izmenja naredba in pravilnik o bolniškem fondu vsaj v toliko, da bo dajal članom vsa z zakonom o zavarovanju delavcev zagarantirana prava in da se pristopi ureditvi vprašanja starostnega in nezgodnega zavarovanja, posebno še za delavstvo, katero v večjem delu pokrajin sploh še ne obstoja. Konferenca poživlja vse železničarje f državi, da gornje zahteve sprejmejo, da se organizirajo in povedejo odločno borbo za njihovo izvojevanje, za svoj obstanek in za svojo bodočnost. Konferenca apelira na ujed. radn. sindikalni savez v Beogradu, vse delavske zbornice, kakor tudi na centralni sekretariat radničkih komora, da nas pri izvojevanju teh zahtev podpirajo s svojo močjo in svojo avtoritefo. Dopisi. Ormož. Kaj doživeli smo mi, Ormož to premisli si. Kazen ide na okrog in se suče vse povsod, zato ponovno prišlo je, da jo plačal naš Ruči še, to dvajset dinarjev je blo. A to po pravem nam ne gre v glavo, ker si je Ruči ni zaslužil jo. Zatorej hočem zvršit pismo ovo, dajte dinar, pišem drugič novo. Ormož. Tukaj imajo nekateri gospodje navado, da si sposojajo „Ujed. železničarja“ brez dovoljenja naslovnika, in ga nosijo po par dni v žepih, tako da ga vrnejo dotičnemu že čisto umazanega. Naročnik pa mora čakati na njihovo milost, da mu ga zopet vrnejo. Opozarjamo te gospode, da nehajo s tem. Ako pa jim naš list posebno ugaja, mislim, da bi bilo edino pravilno, da bi se ga naročili. Pragersko. Dne 20. junija 1926 se je vršila v Pragerskem veselica „Orjune“, katere se je udeležil tudi g. načelnik. Po veselici so prišli udeleženci na postajni peron, tu plesali kolo po tirih, dasi se je približeval vlak. Poleg tega so pili in peli ter dajali železničarjem, ki so delali red, razne priimke. Ker je bil tudi g. načelnik na peronu, vprašamo direkcijo, ali je prijavil to oviranje prometa in zmerjanje uslužbencev direkciji, ker ne gre, da se za gotove ljudi zahteva najstrožja disciplina, peronske karte itd., drugim pa bi bilo vse dovoljeno. Ljubljanski železničar. Pragersko. Dne 8. maja je bilo pri nas deževno, kakor je že navada letos. V skladišču je bilo dovolj za storiti, bil pa je tudi eden voz lesa za preložit. Deževalo je tako močno, da delavci na progi tudi niso mogli prebiti, samo skladiščni delavci bi bili morali les prelagati in so tudi prelagali. Pa ker so bili čisto mokri in tudi niso mogli dela izgotoviti, se je načelnik izrazil, da morajo les preložiti, če takoj poginejo. Tako se ravna pri nas z delavci. To je svoboda. Gospod načelnik, če bode delavec poginil, tudi vas ni treba na postaji. (Obračamo se do direkcije, da napravi enkrat red v Pragerskem, ker kakih or-junskih manir tu ne bomo trpeli. Op. ur.) Še eno vodstvu kurilnice Lb. I V album. V predpisih za strojevodje in kurjače je, da mora biti stroj snažen in mehanizem čist, če hoče strojevodja dobro stroj preiskati. Stroji so danes bolj zanemarjeni kakor pa kakšni kmečki vozovi. Ali je to zanikernost vodstva kurilnice, ali je malomarnost direkcijske uprave, to ne vemo, eno je ali pa oboje. G. načelnik zahteva, da morajo kurjači čistiti stroj s travo; travo naj pa kurjači kradejo na zemljiščih posestnikov, ker jo drugje ne dobe. Lepo bi se kurjači zahvalili za tako uslugo, ko bi ga posestnik dobil, v drugem slučaju, če ni stroj osnažen, kurjaču preti kazen. Kaj pa pravi društvo kurjačev k temu? Nič, ono spi in mirno sprejme mu dano kazen, k večjemu v časopisu — napiše par vrstic. Ali se je kurjač pritožil? Ne! Se ne more, ker je g. načelnik tudi častni član društva kurjačev in vendar ne gre pritoževati se častnemu članu. Dokler so bili kurjači organizirani v razredno bojevni organizaciji, takrat so bili složni in ni jim bilo treba snažiti strojev, ker je bila za to določena skupina v kurilnici; danes, ko pa imajo svojo kategorijsko društvo, pa so tudi verni sluge današnjega režima in mirno trpe, da jih tepejo z bičem, ki si ga sami spletajo. Zapomnite si, kurjači, to, zlasti oni okrog vodstva, da tudi to ne pojde dolgo. Mreža se že trga, zavedni že uhajajo skozi luknjo in bežijo v vrste razredno zavednega proletariata, tja kjer je za izkoriščanega mesto. Proč s kategorijskim društvom kurjačev in naj živi razredno bojevna organizacija. Org. kurjač. Ptuj. Proslava dvajsetletnice je zelo povoljno uspela. Z dopoldanskimi vlaki je prispelo nešteto železničarjev iz raznih krajev Slovenije. Zastopan je bil tudi Zagreb in Bjelovar, prišla je mariborska železničarska godba, pevska društva Cankar, Frohsinn, Svoboda in Krilato kolo, pevsko društvo pekov, prispeli so kolesarji in po pozdravu pevskega društva „Naprej“ se je formirala dolga povorka z rudečimi zastavami na čelu, ob strani člani UDR in reditelji, ki je sla skozi mesto v Društveni dom, napolnila dvorano In galerijo, na kar se je začel manifesta-cijski shod. Združena pevska društva so zapela „Delavski pozdrav“, godba je zaigrala „Marzejlezo“ in nato so referenti ss. Stanko, Pongračič, Trškan, Jernejčič, Mikec in Bahun v kratkih referatih pojasnili pomen in zgodovino delavskega gibanja ter je bil nato shod z „Zbujenjem duhov“ (pelo društvo „Cankar“) in „Delavsko himno“ zaključen. Bubnjaci. V nedeljo dne 11. julija 1926 se vrši v Ozalju javen železničarski shod, na katerega vabimo vse sodruge in neorganizirane železničarje. Dnevni red, kraj in čas je razviden iz letakov. Politični pregled. 1. Mednarodni. V ospredju mednarodnih dogodkov zadnjih štirinajst dni je stala Nemčija, Avstrija in Francija. V Nemčiji se je vršil plebiscit (ljudsko glasovanje) o razlastitvi nemških cesarskih in knežjih rodbin. Socialisti in komunisti so namreč stavili v parlamentu predlog, naj se razlasti vse bivše nemško cesarsko in kraljevo premoženje ter uporabi za zgradbo domov za invalide, delavske otroke,ter zdravilišč. Parlament je ta predlog odklonil. Po nemški ustavi se v takem slučaju razpiše ljudsko glasovanje, ako ga zahteva predpisano število volivcev. Ta plebiscit je bil merilo monarhističnih in republikanskih sil v Nemčiji. Monarhisti so razvili velikansko propagando proti udeležbi pri volitvah. Za to so izdali okrog 100 milijonov Din. Proletarske stranke so pa tudi napele vse svoje moči. Katoliški škofi so izdali oklic proti razlastitvi in proti plebiscitu. Vendar je 15 milijonov ljudi glasovalo za predlog socialistov in komunistov. Toliko glasov še doslej nikdar niso dobili socialisti in komunisti. To število presega tudi glasove, ki jih je dobil Hindenburg pri izvolitvi za nemškega predsednika. Plebiscit znači torej močan preokret — na levo. Meščanske stranke izgubljajo privržence. Vendar bi moralo glasovati 20 milijonov ljudi za razlastitev, da bi bila razlastitev zakonito sprejeta. Izgleda, da se bo boj poostreno nadaljeval. V Franciji je morala radi padca francoske valute odstopiti Briandova vlada. Po dolgotrajni krizi je zopet Briand sestavil že 'svojo deseto vlado s finančnim ministrom Caillaux (reci: Kejö). Toda zelo malo verjetno je, da bi novi finančni minister dvignil francoski frank. Vsekakor gre „zmagovita“ Francija resnim časom nasproti. Sosedna avstrijska republika živi v znamenju najostrejšega boja socialdemokratov proti krščansko-socialni vladi. Socialdemokrati zahtevajo namreč uvedbo moderne svobodomiselne šole v državi ter moderno delavsko starostno zavarovanje. Vlada hoče poslabšati brezposelno zavarovanje, proti čemur se tudi socialisti najodločneje bore. Socialisti prirejajo velikanske demonstracije po vsej državi. V demonstracijskem pohodu na Dunaju je korakalo po 25 delavcev v eni vrsti in ta obhod je bil dolg dve uri! V sprevodu so nosili delavci vislice z napisi: Proč z vlado! Prosvetni minister je odstopil, v vladi je križa, v krščansko-socialni stranki se poostruje razdor, delavstvo pa nadaljuje svojo akcijo z vso odločnostjo. Štrajk angleških rudarjev traja že dva meseca. Vlada je hotela spraviti v parlamentu pod streho zakon o podaljšanju delovnega časa v rudnikih s 7 na 8 ur. Toda energična akcija delavske stranke je to preprečila. Rudarji se vztrajno drže! Podpira jih delavstvo vseh velikih držav. Tudi naša zveza rudarjev jim je poslala 15.000 Din podpore — vsekakor lep čin proletarske solidarnosti v času, ko se naši rudarji sami nahajajo v najtežji krizi. Na Čehoslovaškem je bil sprejet v parlamentu zakon o žitnih carinah kljub najenergičnejšemu odporu komunistov, socialdemokratov in nar. socialistov. Toda delavstvo noče priznavati novega zakona — ki mora nujno povečati draginjo v državi. Radi vedno silnejšega odpora delavstva proti sedanjemu režimu prihaja Čehoslovaška v državno krizo. Meščanske stranke razmišljajo, kako bi se ohranile na krmilu. Pripravlja se zveza češke in nemške buržuazije proti delavstvu. Ponoven dokaz, da buržuazija ne pozna nobenih nacionalnih razlik, kadar ji gre za nohte. Na Poljskem],se pod diktatorjem Pil-sudskim vedno bolj poostruje kriza. Pil-sudski jo hoče rešiti na ta način, da bi razgnal parlament in upostavil neomejeno osebno in vojaško diktaturo. 2. Domači pregled. Politično življenje v, Jugoslaviji je še vedno v zastoju. Pač pa se stalno poostruje notranji razdor v nosilki današnjega reakcionarnega režima — radikalski stranki. Ce bi delavstvo imelo kakp politično moč v državi, bi brez dvoma pospešilo to krizo. Po glavnih mestih so se vršile demonstracije proti novo sprejeti jugoslovansko-italijanski pogodbi, takozvanim nettunskim konvencijam, ki pomenijo kapitulacijo pred fašistovsko Italijo,[in ki ogrožajo zlasti gospodarstvo obmorske Dalmacije. Vlada je z bajoneti zatrla proteste. RR vlada vodi torej skrajno nasilno politiko na znotraj in hlapčevsko na zunaj. Vlada je nadalje predložila protiustaven načrt, s katerim se podaljšuje nestalnost uradnikov za tri leta. Režimovci bodo torej še vedno prestavljali in nastavljali uradnike — ne po sposobnosti, temveč po političnem prepričanju. Iz protesta proti tej nečuvenosti je odstopil rektor beograjske univerze ter sklical beograjske profesorje, da jim razloži svoj protesten korak. Država propada torej v vedno težji reakciji in korupciji. Meščanske stranke same uvidevajo, da so privedle ljudstvo v neznosne razmere in se zato obtožujejo med seboj. Tako je „Slovenec“ napisal, da so sedeli v dosedanjih beograjskih vladah Pribičevič-Žerjavovi demokratje 50 mesecev in vali na nje glavno krivdo. To je gotovo res. Prav tako pa je res, da je sedela SLS 21 mesecev v vladi. Torej je ona tudi sokriva. — Delavstvo, kdaj boš napravilo red?! Socialni pregled. Okrožni uradi za zavarovanje delavcev pobirajo stalno tudi prispevke za podporo brezposelnih. Po centralističnem sistemu pa roma ves denar v Beograd — v državno hipotekarno banko. Doslej mora biti tam zbranih 21 milijonov dinarjev za brezposelne. V državi, zlasti v Sloveniji vlada najhujša brezposelnost, toda noben brezposelni delavec še ni prejel niti dinarja državne podpore. Z drugimi besedami povedano: delavcem se krade denar in se ga daje v bogve kake namene. Še več! Vlada zapira posredovalnice za brezposelne v Mariboru in Murski Soboti. Ljubljanska delavska zbornica je proti vsemu temu pri ministerstvu za socialno politiko najodločneje protestirala, toda ministerstvo do danes še enostavno „nije imalo vremena“, da odgovori. * Vlada hoče podaljšati stanovanjski zakon do 1. novembra 1927 — toda z gotovimi spremembami v prilog hišnim posestnikom in. v škodo stanovanjskim najemnikom. Glavna izprememba je v tem, da po dosedanjem členu 12 ostanejo zaščitene le še sledeče osebe: državni uradniki z dohodki i$pod letnih 36.000 Din, invalidi, njihove vdove in ročni delavci. Za vse druge se zaščita odpravi. Najemnina se poviša s šest- na deset-, oziroma z devet- na petnajstkratno predvojno višino. * Kakor pišejo časopisi, pridejo v kratkem pred parlament mednarodne pogodbe o osemurniku. Književnost in prosveta. Družinski mesečnik „Pod Lipo“ 6. štev. prinaša: Edvard Abramovski: „Socialne ideje v zadružnem pokretu.“ Ivan Cankar: „Lepa mojadomovina“. Mile Klopčič:,Sonet*. Ćulkovski: „Dziša Onučin in njegova žrtev“ (nadaljevanje). I. W. Goethe: „Misli“. Ivan Vuk: „Samo da ne razžalosti mater“ (nadaljevanje). Rinva: „Solnce in trpeči milijoni“. Ivan Vuk: „Pesem tovarne“. Oda 01- berg: „Giancinto Menotti Seratti.“ Dr. Henrik Tuma: „Borba“. A. K.: „O početkih socialističnega gibanja na Slovenskem“. Dr. Ernst Grünfeld: „Duhovne korenine zadrugarstva“. Karol Tekavc: „Iz mojih spominov“. — Listek. — „Pod Lipo“ izhaja vsakega 15. v mesecu in stane štev. 3 Din, polletno 18 Din. Železničarji! Naročite! Iv. Vuk: „Pravljice Iztoka“. Cena 10 Din. Lep papir, lepa oblika in 11 zanimivih, globoko zasnovanih pravljic. Maksim Gorkij: „Deveti januar“. Cena 5 Din. Dve sliki. Elegantne platnice. To je povest ruske revolucije 1905. Dr; Koralnik: „Zaprta vrata“ in „Bog in Človek“. Cena 3 Din. Vsebuje zanimivosti indijske mitologije. Mile Klopčič: „Plamteči okovi“. Cena lepo vezani knjigi 10 Din. To so prelepe pesmi proletarskega poeta. Lovro Kuhar: Povesti. Cena 15 Din. Leposlovne knjižnice i. zvezek. Proletarski pisatelj Lovro Kuhar je zbral tu lepih črtic iz delavskega in kmečkega življenja. Charles Dickens: Božična pesem. Svetovno delo svetovnoznanega angleškega pisatelja. Stane 12 Din. II. zvezek. Leposlovne knjižnice. M. Krleža: Golgota. Znamenito delo hr« vatskega pisatelja. Cena 12 Din. III. zvezek. Leposlovne knjižnice. Abditus: Idejni predhodniki današnjega socializma in komunizma. Cena 25 Din. Sodrugi, čitajte to knjigo. Karl Marks: Njegovo življenje in nauk od M. Beera. Knjiga je doživela v Nemčiji že več izdanj. Stane 20 Din. Vsak železničar bi jo moral čitati. Pariška komuna 1871. S slikami. Cena 5 Din. Zgodovinski opis. Radnički pokret, socialistični mesečni časopis, izhaja v Sarajevu. Cena 5 Din številka. Na leto 60 Din. Junijska številka prinaša: Problem besposlice i emigracije u Slo-venačkoj od Filipa Uratnika. Vodstvo Generalnega Štrajka 1906. godine od Sretena Jakšiča. — Privredna smotra od A. Nikoliča. — Privredne prilike i potrebe Bosne i Hercegovine od M. M. — Iz svetske privrede od M. Z. — Položaj i zadatci sindikalnog pokreta od M. M. in drugi zanimivi članki. Vse te knjige in revije se dobe in naročujejo v Upravi „Ujedinjenega Železničarja“^ Ljubljana, Karl Marksov trg 2/11. Istina o Sovjetskoj Rusiji. Biblioteka „Proglas“ v Zagrebu, Ilica 55, II. 6, je izdala poročilo, ki ga je podala nemška delegacija povodom svojega povratka iz Rusije. Stane 15 Din. Železničarji! Vsi v „Ujedinjeni Savez železničarjev Jugoslavije“! Železničarjem v Ljubljani in Mariboru. Dosedaj je odpovedalo članstvo pri Narodnem železničarskem glasbenem društvu „Sloga“ v Ljubljani že 56 železničarjev, ki so pristopili kot podporni člani k naši delavski železničarski godbi. Pozivamo tem potom še vse ostale, da je dolžnost razredno zavednega železničarja, da podpira svoje institucije, ne pa dotičnih, ki so na uslugo našim najhujšim nasprotnikom. USZJ. Iz uredništva. Vsled preobilice gradiva je moralo izostati večje število dopisov in člankov, nekatera poročila sekcij in poročilo o plenarni seji centralnega odbora v Zagrebu, kar pride prihodnjič na vrsto. Uredništvo TJ. Ž. Sodrug dr. Milan Lemež je otvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 1-1, druge stopnjice.