XXIX. tečaj l zvezah. CVETJE z vertov sv. Frančiška. Časopis za našo verno ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti vrejuje in izdaja P. Stanislav Škrabec, mašnik reda manjših bratov sv. Frančiška. Vsebina 4. zvezka. ^auPno občevanje z Bogom. IV. Pogl. Keteri smejo zaupno z Bogom občevati ?.............................................................97 • Antonija Florenška, vdova 2. reda sv. Frančiška......................101 . ai nam spričuje pamet o Bogu............................................102 ivljenje bi. Krišpina, brata lajika 1. reda sv. Frančiška, kap. družine Bi. Krišpin streže bolnikom in bratom v Rimu.........................109 . Bi. Krišpin, kuhar v Aljbanu.............................................110 zlaganje vodila svetovnega tretjega reda sv. Frančiška. O letu poskušnje 112 ervi slovenski oratorij!...................................................114 °Ze in ternje v redovnem stanu. II. (Konec)................................118 kitajskega misijona. (Pismo p. P. Baptista Turka.) (Dalje)..............122 p Bornea................................................................... 125 ^ahvala za vslišano molitev................................................127 kitajski misijon........................................................127 g? nov° cerkev sv. Elizabete................................................127 'bisko-frančiškanski koledar za leto 1912. Mesec aprilj ali mali traven . . 128 V GORICI Narodna Tiskarna 1912. j\jaa.^a v prostih obrokih. Stane cel tečaj (12 zvezkov): 1 50 h. 0v za naročila: .Cvetje" frančiškanski samostan v Corici. Praesens effectivum. (Dalje). V trenotku je Kristus pomiril „morje". Kako pa se more povest o tem trenotnem dejanju prav napovedovati z nedoveršnikom „uš-mierza“ (h. „utiša“) ? Ke bi bil tisti trenotek naslikan, bi se pač dalo odgovoriti na vprašanje: „Kaj dela tu Jezus ?", ker ostane slika vedno enaka: »Jezus miri (ali pomirja) vihar". Ali ko podpis bi to motilo, ker bi se lehko mislilo na trajnost dejanja, ne slike. Še menj se da zagovarjati nedoveršni sedanjik, kjer gre za trenotno dejanje v naslovu spisa ali poglavja. Ali poljščina si seveda ne more pomagati, ker je njen doveršni sedanjik vedno le futurum. Služiti ji morajo ne-doveršniki tako za doveršeno kaker za nedoveršeno dejanje. Mi pa preživo čutimo razloček pomena enih m drugih glagolov, da bi se moglo pripovedovanju dotičnih evangeljskih zgodeb napisati naslove: »Angelj Gabrijelj oznanja rojstvo sv. Janeza. — Jezus dela pervi čudež v Kani Galilejski. —• Jezus obuja Lazarja. — Jezus vstaja od mertvih" itd. V takih primerih ni namreč nikomur za trajanje dejanja, temuč za zveršenje. Zato bi bilo edino prav: „Angelj Gabrijelj oznani rojstvo sv. Janeza. — Jezus stori pervi čudež v Kani Galilejski. — Jezus obudi Lazarja" itd. Tudi v hervaščini stoji v podpisih neketerih podob doveršni sedanjik: „25. Isus nahrani pet tisuča ljudi. — 29. Isus oživi Lazara. — 35. Isus progovara posljednih sedam riječi i umre." Ja2 ne vem, zakaj ne bi bilo tako prav tudi v vseh drugih takih primerih- Kar gotovo in očitno napačno je: „9. Jakov ide u Misir" pod podobo, kjer Jožef objemlje že došlega očeta, kjer bi bilo torej na vsak način edino prav: „Jakov dog j e u Misir". — 10. Mojsije se rodi" bi bito ko naslov poglavja dobro, ker je »roditi se" vb-perf. *); ali ko podpis podobe, ki kaže faraonovo hčer in njene sin' žabnice, ko so našle dete Mojzesa, pač ne more biti prav. Seveda tudi »Mojzesovo rojstvo" pod tako podobo ne velja. — „21. Jane2 krsti Jezusa. Ivan krsti Isusa" je dobro v napisu kaker v podpisa« dasiravno bi mogli prav tako odgovoriti na vprašanje: „Kaj dela Janez?" Glagol „kerstiti“ more biti namreč brez premembe v oblik' perfektiven ali imperfektiven; v pervem primeru čutimo perf. pomen« v drugem imperf. Kar pa tu le čutimo, to v drugih primerih z različno oblik0 tudi izražamo. Ko napis poglavja ali podpis podobe nam služi: Bog da deset zapovedi"; na vprašanje: „Kaj dela Bog na tej P°' dobi?" pa odgovarjamo z „daje“. Ali ko podpis podobe nas sp0' *) Imperf. je „ragjati“. Dri nas pa velja „roditi“ za oba porneIiaj neki gospodje menda mislijo celo, da je le imperf., tako, da se jim zdi ,ia mestu „roien“ potrebno ..porojen". Zmota!_______ ^ ^ zg <&*p J M CVETJE z vertov sv. Frančiška. p <* N __________________^<5) ^^E^Srs^iRpsnsns; v;?i<| XXIX. tečaj V Boriti, 191Z. I zvezBh. Zaupno občevanje z Bogom. P. A. M. IV. Poglavje. Keteri smejo zaupno z Bogom občevati? ^ Vprašanje je, ali sme vsaketeri tako prosto in zaupno z v °£°m občevati, ali pa le tisti, keteri so že močno v popolnosti “ Predovali. Pravi odgovor na to vprašanje bo menda ta, da je tak ket a zaupljivost dovoljena vsem tistim, keteri so je zmožni, in tako er*m skušnja pove, da jim koristi. Opomniti moramo , da 0 zaupno občevati z Bogom ne morejo tisti, ki Boga le malo Sv 'na^°’ sami sebe previsoko cenijo in je njih serce preveč na po-k-,] ne dobrote navezano. Kako bi mogla duša pri takih zapre- 1 Boga priserčno ljubiti? Zaupljivost se opira le na ljubeznivo Važnost. nek 2a zaupno občevanje, ki naj bi duši koristilo, je potrebno rie ^ll^no stanje, kakeršnega nima vsaketeri. Kedor n. pr. še vložna svoje nevrednosti in ničevosti, kedor ima na svoji k0t 1 VeIike smertne grehe, ali kedor se greha ne boji bolj ju,, tV^ega drugega hudega tega življenja, ta mora misliti, da Jko zaupno občevanje ni dovoljeno. Lahko bi se sicer zgo- dilo, da bi mu taka prijaznost več škodila kot koristila. Zbudil bi se mu nečimeren napuh, lotila bi se ga velika prederznost. pomanjkanje dolžnega spoštovanja do Boga, kar bi Bogu ne bilo všeč. Ako mora prijaznost že mej ljudmi spremljati neko spo-štovanje, koliko bolj moramo na to paziti pri Gospodu Bogu! Vsaka duša pa, ketera nima nad seboj smertnih grehov in se skerbno ogiblje tudi malih, ketera svoje grešne nagnenja za' tira in si skuša pridobiti potrebnih čednosti, sme s tako dobrin1 Gospodom zaupno občevati, čeravno je prepričana, da je nič pred Bogom in da more le z njegovo pomočjo kaj storiti. Ne vem, zakaj bi spoznanje te njene ničevosti in zavest njene rev-ščine ji mogla zabraniti to priserčno prijateljstvo, ker Bog tako hoče in jo skušnja uči, koliko ji to koristi. Pa bo kedo rekel, da bi bilo morebiti prav, ako bi v duhu ponižnosti in kerščanskega zatajevanja se odrekli taki tolažbi in lastni koristi. To bi ne bilo prav; zakaj ke bi se deržali tega načela, bi sledilo, da je popol' nest, ako človek ne pristopi k mizi božji, ker je, kaker vsaketer* ve, sv. obhajilo najtolažljiviše in najsladkeiše naše vere in ob enem znamenje najzaupljivišega prijateljstva, ki si ga misli*’ moremo. Kedaj je še keteri učenik ali dušni vodnik nasvetov3* tako ponižnost? Ravno nasprotno so učili in uče. Sv. Terezi!3 pravi: »Varujmo se, da ne bomo neko rahločutnost, s ketero ‘6 kedo odteguje božji milosti, imeli za ponižnost; ta ne obstoji v tem, da zametujemo darove tega mogočnega kralja, temuč d3 jih imamo za nezaslužene darove. Kaj, jaz naj bi, ako bi nK obiskal Gospod sveta, ako bi k meni prišel, da bi se dobrotno menoj pogovarjal in me z dobrotami obsipal, ne odperla svoji*1 ust, se branila ž njim govoriti in ne hotela sprejeti, kar mi V°' nuja? Bog vas, hčerke moje, obvaruj pred tako čudno poni^' nostjo! Nasprotno, občujte ž njim kot z očetom, bratom, uče' nikom, ženinom; spomnite ga na svojo zvezo ž njim; z ljub6' znivo prostostjo recite, da upate, da bo tudi on, ker je vaš ženi’1’' vedno z vami tako ravnal kot se svojimi nevestami«. Ke bi veljalo ono pravilo ponižnosti, bi začetniki in novin6 ne smeli tako sladko z Bogom občevati, temuč zadovoljni b morali biti, ako mu morejo s plašljivo in sužno podložnos*|° služiti tudi tisti, ki so že v čednostih kaj napredovali, da, cel^ bi’’ popolni bi morali tako storiti; ker tudi oni morajo ponižni in se nevredne imeti božjih milosti. Naše mnenje je to: Da duša zaupno z Bogom občevati, je potrebno, da je tega vredn*' j a'ii pa je zadosti, ako Bog njej prav da, da tako dela, ker vkljub svoje nevrednosti veliko korist iz tega zajema. Ako mora biti buša vredna te zaupnosti, s ketero se sme Bogu bližati, potem ta ne le vsem ljudem, temuč tudi vsem angeljem prepovedana, ^ko pa Bog nam vbogim ljudem to prostost dovoli, potem jo Sfne vsaketeri, ki se je prepričal o njeni koristi, brez prederzno-sti in celo s hvale vredno modrostjo vživati. Vzrok je ta, ker ne ^ore biti nasprotovanja mej spoštovanjem, ki smo ga Bogu bolžni in našo dušno koristjo; zato pravi cerkveni zbor efezin-ski: »Nič ne žali stvarnika, kar je ljudem v zveličanje.« Nasprotnikom tega nauka bodi rečeno: Vi dovolite prosto *n zaupljivo občevati z Bogom le tistim, ki so dosegli najvišjo Popolnost: zakaj dajete le tem pravico? Brez dvojbe zato, ker ženite, da so le samo ti zmožni te pravice se poslužiti, in sami Vredni, jo vživati. Sami zmožni! To ni mnenje učenikov buhovnega življenja in zdi se mi, da ljubeznivi dokazi ljubezni Zveličarja niso namenjeni le za ljudi visoke čednosti. Sami Vredni! Ke bi bilo to mnenje pravo, bi morali tako čudno sklepati. Vsaketeri namreč, ki bi hotel prijazno in zaupno z J°gom občevati, bi si moral reči: Jaz sem mnogo napredoval v Popolnosti in sem vreden zaupnosti mojega božjega učenika. Ali mislite, da se da izgovarjati taka prevzetna sodba o farnem sebi? Vsaj tako ponižna in skromna ni kot je ta: »Moj °S je tako velik in jaz sem tako majhin in zaničljiv, da nisem Vreden svojih oči k njegovemu tronu povzdigniti ali ust odpreti, . a bi ž njim govoril — še manj pa, da bi se za me spodobilo, nenovati ga očeta in kaker otrok zaupno ž njim občevati. Ker 1116 Pa skušnja uči, da je to za me velike koristi in tudi vem, da Bog v svoji neizrekljivi dobroti dopusti to prostost, nočem arnega sebe tako sovražiti, da bi njegove dobrote zavergel.« eao more reči, da se s tako sodbo in takim ravnanjem človek ^egreši zoper ponižnost in zoper Bogu dolžno spoštovanje. ^ Se ne spodobi tako obnašanje za začetnike in za popolne" siV*301 k° *° bolj jasno, obernimo to na sv. obhajilo. Predstavi p -l V.a človeka, ki se enako nevredna čutita, mizi Gospodovi se hžati, pa se ne obnašata enako. Vkljub zavesti svoje ne-Posti prejema eden vsaki tjeden sv. obhajilo, kot mogočen ]p °moček zoper svoje slabosti; drugi pa prejme sv. obhajilo Seenbfat v letu, da bi ga bolj vredno prejel. Keteri od teh dvejuh b' b°lj ponižen zdi? Kasijan pravi, da pervi, in vredno je do-Premisliti, kar on o tem piše. Od mize Gospodove se nam ni treba odstranjati zato, ker spoznamo, da smo grešniki, temuč moramo toliko bolj pogosto k nji pristopati, da bo naša duša ozdravljena in naš duh očiščen. To se mora pa vender zgoditi s ponižnostjo in s prepričanjem, da prejemanja tolike milosti nismo vredni in da le zdravilo za naše rane v njem iščemo. So neketeri, ki ne pristopajo k sv. obhajilu, pa v lastno škodo. Vzrok njih zmote pa je ta. V svetih zakramentih gledajo oni le njih visokost in imenitnost in sami prigovarjajo, da mora biti človek svet, ako hoče svete zakramente prejemati, mesto da bi pomislili, da ravno sveti zakramenti nas spopolnjujejo. 5 tem ti ljudje zakrivijo večo prederznost, kaker je tista, keteri hočejo vbežati; zakaj takrat, keder pristopijo k sv. obhajilu menijo, da so vredni. Pa veliko bolje je, z ono ponižnostjo serca, ki nas dela nevredne tolike skrivnosti, vsako nedeljo v ozdravljenje naših bolezni pristopiti k sv. obhajilu, kaker pa v neči-merni prevzetnosti se vrednega imeti po preteku enega leta. Omeniti hočem še, da se morajo popolni in nepopolni sredi zaupnega občevanja z Bogom varovati pred zvijačami in g°' ljufijo duha teme. Poslužujejo naj se teh pripomočkov. Nikedaf ne smejo pozabiti svoje nizkosti in vedno se spominjati, da vbogi ljudje, ketere je dobrotljivost božja potegnila iz nič, dane morejo sami iz sebe nič dobrega storiti, da so storili že mnO' go pregreh in da zarad spačenosti svojega serca še mnogo n«' vib. hudobij lahko store. Pomisliti morajo, da Bog njih nič potrebuje, da pa oni vedno potrebujejo njegove milosti. Prepr*' čani morajo biti, da on, ko jih sprejme v svoji neskončni d°' broti za svoje prijatele in brate, vender noče, da bi oni njegov0 prijaznost zlorabili, svojo zaupljivost v preveliko prostost spre' menili in se derznili njega žaliti. Potem bi on tudi pozabil, da s° bili njegovi otroci, bi jih kot svoje sovražnike kaznoval in jih ^ večno od nebes izključil, ako bi ne storili vredne pokore. ^ zadostuje, da človek v začetku svojega spreobernjenja na t0 misli, temuč mora to večkrat premišljevati. Razun teh potrebnih vaj ponižnosti mora biti naše občev^' nje z Bogom združeno z nekim veseljem in ljubeznivo prosto' stjo; to je tako rekoč kruh serca; prejšnja premišljevanja so ^ zdravila. a BI. flnfonija Florenška, vdova 2. reda sv. Frančiška. BI. Antonija je bila hči plemenitih starišev in je leta 1401. y Florenciji na Laškem zagledala luč, tega sveta. Pobožno je ^ivela ko otrok, deklica in žena. Na željo svojih starišev se je še mlada omožila, po smerti svojega moža pa na nobeno prigovarjanje ni hotela več stopiti v zakonski stan. 28 let stara je 2aPustila svet in stopila v samostan tretjerednic. V samostanu [e skušala živeti samo za Boga in svoje zveličanje. V kratkem času je v pobožnosti dohitela druge tretjerednice, ki so jo za-|adi njene razumnosti izvolile za svojo predstojnico. Ko taka Je marljivo skerbela za svoje dohovne sestre in jih modro vo- Po poti popolnosti. Čez malo let pa so jo viši poslali v me-st° Folinj; tu je živela pri bi. Angelini, verhovni predstojnici samostanov tretjerednic na Laškem. Pozneje so jo ko predstoj-n|co poslali v Akvilo, da naj tam sezida samostan za tretjered-r‘ice. V vsakem samostanu je natančno živela po vodilu tretjega j^da, ketero je vsaki dan prebrala, da bi ga bolj razumela in °ll vestno spolnjevala. Stem pa še ni bila zadovoljna; pregovorila je svoje duhov-,le sestre, da so sprejele vodilo drugega reda. Tako je presto-1 a >z tretjega samostanskega reda v red sv. Klare. V samostanu je nosila najslabšo obleko, opravljala je dela ^ekel, ker je bila njena poglavitna čednost resnična ponižnost. ama je ostro živela, z drugimi je ravnala ko dobra mati. Svojo )eliko poterpežljivost je razodevala zlasti v bolezni in ko so Jo sorodniki nadlegovali. Za njeno zelo spokorno življenje ji je Bog dal že na tem hoetu Posebne milosti, zlasti molitve in zamaknjenja. Njene du-yne sestre so jo zelo spoštovale tudi potem, ko ni bila več Predstojnica. j 71 let šara je vmerla 28. februarija leta 1472. Papež Pij IX. Poterdil njeno nepretergano češčenje. P. A. F. Kaj nam spričuje parne! o Bogu. P. B. R. Bitje vseh bitij, piše sv. Gregor Nazijanški, to je edino ime, ki je tebe vredno, o Bog. Keteri jezik bi te mogel prav izgovoriti, tebe, ki te umeti ne more noben um. Ne morejo te izreci ustnice vmerljivih ljudi, brez tebe še besede ne bi imeli. Ti si nerazumljiv, ker vsa pamet izhaja iz tebe. Vse te mora slaviti; kedor ima dar jezika, te poveličuje z glasovi, kedor nima glasu, z molčanjem. Vse časti tvoje veličastvo: živa in neživa priroda. K tebi se dvigajo vse želje in bolečine, k tebi prihajajo vse molitve. Ti si edino življenje, vir vsega gibanja, konec vsega; ti si edini, ti si vse. O borni človeški jezik! Vsa ta imena ti pripadajo, ali nobeno ne zaznamuje tvojega bistva, ti edini si v vesoljstvu, ki nimaš imena. Kedo bi mogel predreti nebes nebesa, da bi dospel v tvoje nedostopno svetišče? Bitje nad vsa bitja, — to je edino ime, ki te zaznamuje primerno. Bog je potemtakem nezapopadljiv, in zaman bi bilo vso človeško prizadevanje prodreti koliker toliko v bistvo božje, ke ne bi prihitel Bog sam človeku na pomoč s tem, da se mu jo razodel. Večni Bog je vstvaril svet, ki iz njega odsevajo popolnosti njegove; sam je govoril človeškemu rodu po svojih poslancih in slednjič po svojem sinu. Iz tega, kar nam o Bogu pripoveduje sv. pismo, kakor tudi iz tega, kar nam odkriva o njeni vidni svet, moremo vsaj koliker toliko spoznati Boga. Če skušamo iz vidnega sveta spoznavati Boga, je to na trojen način mogoče doseči. Najprej smemo po pravici iz stvari sklepati na stvarnika. Naša pamet nam pravi, da se nepopolne In minljive stvari niso same naredile, temuč da jih je vstvarilo neko nadzemeljsko višje bitje. To je perva pot, ki pridemo P° nji do Boga in ga spoznamo ko vsemogočno bitje, ki ima vzrok svojega bivanje od večnosti samo v sebi. Dalje gledamo na stvareh marisketere popolnosti. Kamerkoli pogledamo v stvarstvu, povsodi zapazi naše oko dosti lepega in dobrega. Sklepat' smemo iz tega: tisti, ki je vse to vstvaril, mora imeti sam v neskončno veči meri vso lepoto in dobroto, ki jo na stvareh vidimo. Tako spoznamo Boga ko neskončno popolno bitje. In kC je vsa popolnost stvari venderle omejena, ker je to in ono na njih nepopolno, vzamemo proč vse, kar je pri stvareh menj P°' Polno in menj dobro in pridemo tako po tretji poti do spoznanja Boga — seveda nepopolnega spoznanja — mislimo si Boga ko bitje brez nepopolnosti. Tako spoznavamo Boga iz njegovih del; pa to spoznavanje bi bilo zelo, zelo pomanjkljivo, ke nam ne bi prišel, kaker rečeno, Bog sam na pomoč z razodetjem. Upamo pa vsi, da bo enkrat napočil dan, ko ne bomo Boga spoznali le temno in kaker skozi ogledalo, temuč ga bomo gledali iz obličja v obličje, kaker Pravi sv. Pavelj v pismu do Korinčanov. To, kar nam more naša pamet o Bogu povedati, bi bilo na kratko izraženo: Bog je neskončno popolno bjtie, gospod vsega,, kar je. Te kratke besede skrivajo v sebi sledeče tri resnice: le en Bog je; Bog je osebno bitje; Bog ima v sebi vse popolnosti. Posvetiva, dragi bravec, tem velikim resnicam vso svojo pokornost, vsaj nekoliko nam pojasnijo bistvo božje. Le en Bog je, stvarnik in gospod nebes in zemlje, to je per-Va resnica. Ni čuda, da sv. pismo tolikokrat povdarja to resni-t0; le en Bog je. Saj gre za to, da se ohrani in reši pred pagan-skimi zmotami vera v enega Boga prihodnjim narodom po ra-2°detju božjem in po izvoljenem ljudstvu. Zato govori Mojzes lri govore preroki tolikokrat o tej resnici. Ko je dal Bog zapo-^edi Izraeljcem, je bila mej vsemi perva: »Jaz sem gospod, tvoj °g> ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnjosti. irnej ptujih bogov zraven mene.« (Deut. 5, 6.) »Glejte,« govori , °g Po Mojzesu svojemu ljudstvu, »da sem jaz sam, in da ni rilzega Boga razun mene; jaz vmorim in jaz oživim; jaz vda-!ltn in jaz ozdravim; in ni ga, ki bi mogel oteti iz maje roke.« 39.) To ist0 povdarjajo preroki: »To pravi gospod, tvoj rešenik, , °3 stvarnik od materinega telesa: jaz sem gospod, ki vse de-dnb ki sam nebesa razpenjam, zemljo vterjujem, in nihče ni ^menoj.« (\z. 44, 24.) Prešuštvo imenuje sv. pismo starega za-^ na malikovanje, zato ker je Bog sam oznanil, da je on sam °g in je to resnico postavil ko temeljno postavo svoje zaveze ' ,Zl'aeljskim ljudstvom. »■p Krishls in apostolji prav tako jasno to resnico povdarjajo. ^ Pa je večno življenje, da spoznajo tebe, samega pravega s,0ga’ m Jezusa Kristusa, ki si ga poslal.« (Jan. 17,3.) »En go-m /L« kliče sv. Pavelj, »ena vera, en kerst, en Bog in oče vseh, e nad vse in po vsem in v nas vseh.« (Efež. 4, 5.) Čemu neki več bogov? Če je en Bog v stanu vse vstvariti. čemu bi jih bilo več? Več bogov si misliti je nesmisel. Več oseb v enem božjem bitju, to si moremo vsaj temno misliti, to ni zoper pamet; nikaker pa se ne vjema s pametjo več bogov. Po svoji naravi mora namreč neskončno bitje v sebi imeti vse popolnosti, vzvišeno mora biti nad vsem drugim, kar je. Dvejuh ali več takih bitij ni, več neskončno popolnih bitij je protislovje; k Bogu stvar — to gre, k Bogu še druzega boga — nikaker ne. Svet nam to resnico poterjuje. Če premišljuješ svet, spoznaš, da cel svet prešinja enoten načert. Svet je sicer velikanska skupina raznoverstnih stvari; razumen človek pa vidi, da ni na svetu nič od več. Razne stvari služijo višjim namenom, vsi razni deli pa tvorijo veliko celoto, velikansko stavbo, po enem na-čertu zgrajeno; le eno bitje je mogoče misliti ko stavbenika. Dva načerta pri eni stavbi, se tako malo sklada to z našim razumom, kaker dva kralja v eni deželi; prav tako odklanja razum dva ali več bogov, več vladarjev sveta. »Če premišljujem enotnost in slogo mej posameznimi udi človeškega telesa, — pravi sv. Atanazij — če vidim, da oko ni nikedar zoper oko, da se roka ne prepira z nogo, temuč vsak ud voljno opravlja svojo službo, sklepam za terdno: duša mora bivati v telesu, leta je, ki vlada ude, dasi je ne vidim. Ravno tako moram sklepati iz enotnosti in reda na svetu na Boga, na reditelja vsega, in sicer na enega Boga, ne na več«. (Adv. gent. 1. 28.) Enotnost sveta je ogledalo enotnosti božje. Da je le en Bog, o tem je bil prav za prav vedno, dasi nejasno prepričan človeški rod. Vera v enega Boga je bila per-votna vera narodov; priča za to je sv. pismo. Po strašni pokvarjenosti zaslepljeno človeštvo je še le začelo častiti več bogov. Ali, dasiravno so častili pagani več bogov: kaker nekaka temna slutnja jim je venderle ostala vera v enega Boga. Tertu-lijani je na ta čudni pojav opozoril pagane: kedar pride kaj nepričakovanega strašnega nad vas, tedaj ne kličete svojih bogov na pomoč, pravi, temuč Boga v nebesih: o Bog, pomagaj, 0 Bog! reši nas, o Bog! Razun tega ima mej paganskimi bogovi vedno eden p.ednost; eden je najvišji, največi, najooljši, n. Pr' pri Gerkih: Zevs, pri Rimljanih: Jupiter. Sv. Avguštin, gotovo eden najboljših poznavavcev paganstva, terdi, da vso pagansko vero v več bogov preveva venderle vera v enega Boga, *rl vsi različni gerški in rimski bogovi in boginje niso nič drugeS3, kaker eden in tisti Zevs ali Jupiter, poosebljene lastnosti in moči njegove. (De civ. Dei 1. 4. c. 11.) Prepričanje rodu človeškega poterjuje glas serca in vesti, ki nas spominja na enega sodnika dobrega in hudega, kaker piše sv. Jakob: »Eden je postavodajavec in sodnik, ki more pogubiti in zveličati«. (Jak. 4. 12.) Naša sv. vera nas uči, da je le en Bog in da ima božje bitje Polnost življenja v sebi. Razodevenje nam pove, da je neskončno življenje božje v treh božjih osebah, ki so Oče, Sin in sv. Duh, tri osebe pa le eno božje bitje, polno življenja in ljubezni. Prestopiva, dragi bravec, k še težjemu vprašanju. Kakšno si moremo misliti božje bitje? Kaj moremo vedeti o enem Bogu, bi ga molimo? Najprej vemo o njem najvišje, najvzvišeniše, kar se da mi-sbti: Bog je osebni duh, ki je vse vstvaril, kar je. Zveličar sam je pervi izrekel to resnico in je ob enem razpel, da je ta popolna duhovnost Boga in nje spoznanje velika Prednost kerščanskega nauka pred tem, kar so si mislili Judje *n Samarijani o Bogu. »Pride ura in je že sedaj, ko bodo, keteri Prav molijo, očeta molili v duhu in v resnici. Bog je duh, in ke-*eri ga molijo, ga morajo v. duhu in resnici moliti«. (Jan. 4, 23.) Mi si mislimo Boga ko najpopolniše bitje, in tako bitje mora ^ti duh. Vse namreč, kar ima telo, je omejeno, na kraj navezo, je sestavljeno, obstoji iz več delov, ki jih mora nekaj vi-Nega, močnejšega vkup deržati in ohranjevati. Telesno bitje se e Počasi premika iz enega kraja v drug kraj, in vse, kar je te-<-sno, nj moč, da bi bilo večno, ima svoj postanek in svoj konec. Se te lastnosti morajo odpasti pri neskončnem bitju. Boga si Pe morem misliti omejenega, na kak kraj vezanega. Bog ne more biti sestavljen, mora biti povsodi pričujoč in večen. Zato pra- Vlmo: Bog je duh, in sicer najvišji, najpopolniši duh. Naša duša, najbolj odlično delo božje, podoba božja, je tudi duh; od duše ^emimo vso omejenost in končnost, da si moremo koliker to-0 misliti, kaj pomeni to: Bog je neskončno popolni duh. Popolnoma umeti to, kar skrivajo v sebi kratke besede: eskontno popolni duh, je človeku nemogoče. Tu smo na meji SeSa mišljenja in spoznanja. Morje je pred nami razpro- sterto- kamer pogledamo, nikjer nič, na kar bi se moglo opreti "P- Celo morje svetlobe nam žari nasproti; vidimo le ogenj in svetlobo. Čim dalje gledamo v njo, tembolj boli oko, tem menj vidimo. Poleti se svojim duhom gori k zvezdam, pusti perve za sabo — naprej, naprej do najoddaljeniših — in še naprej, naprej — do konca ne prideš, do nobene vidne meje! Še menj bi mogli priti se svojimi mislimi do konca, ke bi skušali razložiti, kaj je to: Bog je neskončno popoln duh, ki je stvarnik vsega. Najvišji kerubini in serafini tega ne umejo, to ve in ume sam Bog, nihče diugi. Da pa vender nekaj, dasi nezadostnega, povemo o tem, poglejmo na našo dušo, ki je tudi duhovno bitje, pa na nje lastnosti; nje poznanje naj nam koliker toliko služi v poznanje Boga samega. Duša je duh, je prosto, nesestavljeno, netelesno bitje, je ravno nasprotno od telesnega, čutnega. Pri Bogu, najpopolnišem duhu, najprej potemtakem ni nič telesnega, nič čutnega; sicer ne bi bil duh, še menj najpopolniši duh. Če sv. pismo govori o božjem očesu, ali o božji roki, ali če pravi, da Bog govori, pride, hodi, je to le v podobah govorjeno; sv. pismo rabi take besede, da more razumljivo za nas to in ono o Bogu povedati. Duh ima ko osebno bitje pamet in prostost. To vidimo pri naši duši. Zavedamo se sami sebe, moremo misliti in soditi-Lehko se za nekaj odločimo, lehko volimo to ali ono. Zato mora biti Bog neskončen um. Ko najpopolniši duh mora od večnosti vse najpopolniše vedeti. Najprostejšo voljo mora imeti; zanj ne sme biti nobene ovire, nobene meje. Če hočemo še kaj povedati, sklepajoč iz duše naše na naj-popolnišega duha, dostavimo še to: dušo imamo od Boga. Per-vemu človeku jo je vdihnil in za njim jo podeli vsakemu, ki ga pokliče v življenje. On pa je nevstvarjen duh, ima od vekoma! življenje v sebi. »V njem je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi«, kaker pravi sv. Janez. Bog je sam od sebe od vekomaj- Naš duh je dalje omejen, pride počasi k samozavesti, je v razvijanju navezan na telo. Kar ve in spozna, si počasi pridobh vse spoznanje njegovo ni v stanu prekoračiti gotovih mej. Prav tako je naša volja nepopolna. Koliko je tacega, kar bi radi, Pa ne moremo storiti Bog pa nima nobene meje, ne v spoznanjih ne v volji. Spozna vse naenkrat in popolnoma in kar hoče, to ie-Z neomejeno oblastjo vlada vesoljstvo. V našem duhu je razloček mej tem, kar spoznamo in hočemo, in mej tem, kar smo. Kar vemo, to so spoznanja, ki smo si iih morali pridobiti, si jih prilastiti, ko nekaj ptujega. Ravno tako je s tem, kar hočemo; ko hočemo nekaj in po njem hrepenimo, imamo namen doseči tisto in posesti. V neskončnem duhu pa je mišljenje in vednost, bivanje in hotenje in hoteti in že imeti eno m tisto. Kar Bog ve in kar hoče, to je on sam, in to od vekov. Tako bi lehko še to in ono povedali o naši duši, ki je podoba božja, in iz tistega sklepali na nje vpodobnika; pa ke bi tudi vse mogoče povedali, neskončnega duha ne bi natančno popisali, mti umeli, ker je nepopisljiv, nerazumljiv. S prerokom moramo klicati: a, a, a, Gospod Bog, ne znam govoriti, zakaj otrok sem. ^ se, kar moremo iz našega duha sklepati o Bogu, se resnici še ne Približa ne; zakaj neskončni duh ni le za toliko in toliko stopinj popolniši od človeškega, temuč mej našim duhom in neskončnim je bistven razloček. Če smo tudi podoba božja, leži Vender mej nami, stvarmi, in mej stvarnikom neskončen prepad, ga nobeno človeško mišljenje ni v stanu premostiti. Naposled spregovorimo še nekaj o tem, kar smo ko tretje Spovedali. Neskončno duhovno bitje, ki je vstvarilo nebo in Zemljo, ima v sebi vse popolnosti. Kar je dobro in lepo, kar je veliko, vzvišeno in čudovito v riašem duhu, vse to v najvišji meri Bogu pripisujemo. S psalj-PPistom kličemo: »Gospod je velik, hvalevreden čez vse, njegova slava je brezmejna«. Besede: »Bog je neskončno popoln duh«, ki jih tolikokrat , 'simo in beremo,panepomenijosamo to, da ima vse popolnosti, 1 si jih moremo misliti, v neskončno višji meri, temuč tudi to, a njegovi popolnosti ni nič nepopolnega primešanega. Vse, kar nam zdi popolno na svetu in kar si mislimo popolnega, je ven-erle omejeno, kaj po vsem popolnega na svetu ni najti. Vsa le-P°ta je minljiva, vsa dobrota pomanjkljiva, vsa svetna modrost . svoje senčne strani, vsa mogočnost je pomešana se slabo-vsa krasota zemlje in neba je spremenljiva. V Bogu pa ni v se Pomanjkljivega, nič minljivega, nič slabotnega. V njem so Popolnosti cele, brez sence kake pomanjkljivosti; take so vekomaj in ostanejo na veke. k)a še nekaj omenimo, kar nam božjo popolnost prav živo d oči stavi, je to, da Bog nima vseh popolnosti le ko lastnosti ]]h, temuč je tudi sam ob enem vsaka popolnost, ki jo ima. j, , . r’ človeku moremo razločevati mej lastnostmi njegovimi 1-em njegovim. Pravimo n. pr.: ta človek je dober, pobožen, pravičen. S tem hočemo reči, da ima dobroto, pobožnost, pravičnost ko darove božje, ali, da si je te lastnosti in čednosti pridobil. Če pa o Bogu terdimo, da je n. pr. dober, svet, vsmiljen. vsemogočen, pravimo s tem, da so te lastnosti njegovo bitje. Ni si jih še le pridobil, niso mu nekaj ptujega ali kaj drugega, ko je on sam, temuč on je vse to, kar so te lastnosti. On je modrost in pravičnost, on je dobrota in vsmiljenje, on je vsaka druga popolnost in sicer od vekomaj. Vse njegove popolnosti ne delajo njegovega bistva tako, kaker bi bile njega razni deli, marveč prešinjajo druga drugo. Vsaka posamezna popolnosti njegovih je celo bistvo božje. Vsaka sestava je v njegovem bitju izključena. Pa če povemo tudi vse o Bogu, kar moremo se svojo pametjo na njem spoznati, kakeršen je v resnici, tega le ne moremo povedati, ne pamet naša umeti. Vse, kar povemo, je nezadostno, je nič v primeri z resnico. Ne pravi brez vzroka sv. pismo: ))Kedor preiskuje veličanstvo božje, njega častitljivost potere«. (Preg. 25, 27.) In na drugem mestu: »Boš li morebiti stopinje božje zapopadel in popolnoma našel Vsemogočnega? Višji je kaker nebo, in kaj boš počel? Globokejši kaker pekel, in odkod (ga) boš spoznal? Daljši kaker zemlja je njegova mera in širji kaker morje«. (Job, 11, 7—9.) Zato kliče sv. Avguštin: »Bog je neizrekljiv; lažje povemo kaj ni, kaker kaj je«. (In ps. 85.) In sv. Janez Damaščan: »Bog je nezapopadljiv in neskončen, in to edino se more o njem umeti, da je nezapopadljiv in neskončen«. (Orth. fid. 1. 4.) »Jaz sem, ki sem«, je rekel Bog sam o sebi Mojzesu. (En. 3. 4.) Naš božji Zveličar pa imenuje sebe in svojega nebeškega očeta: Življenje, resnico, ljubezen, luč in duha. To so besede neizčerpljive vsebine, ki pa nam seveda tudi ne razložijo bistva božjega. Kaj sledi za nas, za naše serce in življenje iz tega, kar smo do sedaj izvedeli? Če že malo svetne lepote silno naveže nase naše serce, koliko bolj si mora osvojiti serce naše polnost lepote božje. Če smo za pomanjkljivo lepoto stvari navdušeni, kako bi morali biti navdušeni še le za Boga, ki je lepota sama. Če imaš to pred očmi, moreš umeti, kakšen pomen imajo znane besede sv. Ignacija: »Studi se mi zemlja, če se spomnim nebes«. Pes, vse lepo na zemlji ne more napolniti človeškega serca, ne zadovoljiti našega duha; zakaj, mi sami smo veči. vZ-višeniši od vse druge zemeljske lepote, po duši svoji — podobi božji. Neskončna popolnost božja nam daje lep nauk za življenje, nauk, da ne navezujmo na nobeno stvar preveč svojega serca, da ne dajajmo preveč na svojo popolnost, svojo lepoto, svoje zmožnosti. Popolnost božja nas spodbuja, da se trudimo napredovati v tisti popolnosti, ki nas jo je Zveličar učil se svojim zgledom; le po tej poti moremo namreč priti do svoje prave Sreče, do vživanja neskončno popolnega Boga. Življenje bi. Krišpina, brata lajika pervega reda sv. Frančiška, družine kapucinske. P. S. Z. Bi. Krišpin streže bolnikom in bratom v Rimu. Br. Krišpinu sta bila za spremljevavca na novo mesto v 'im dana dva mlada klerika. Potovanje je bilo precej težavno Zaradi deževja, ki jim je vsled naraslih hudournikov večkrat 2aperlo pot, da so morali bresti vodo. Br. Krišpin je bil pri teh ^žavah vedno naprej, da je mlajšima tovarišema dajal serčnost. . a eden je vender le opešal, ker so ga ožulili sandali. Vsedel se le na kamen kraj pota, češ, da ne more dalje. Br. Krišpin ga tserčuje in objame. Pri tej priči se z nova poživi, več ne čuti nobene utrujenosti in žulji so bili popolnoma zaceljeni. Pervi Qan so prišli v Bračano v kapucinski samostan. Drugi dan zgodaj odrinejo proti Rimu. Br. Krišpin je pro-da bi šli najprej v sv. Petra cerkev, če je tudi pot nekoliko . abša, ker se ne bi spodobilo, da ne bi najprej obiskali sv. Petra k .^av^a- Potem so šli še v drugih šest poglavitnih cerkev in PŠpin se je popolnoma srečnega, da je mogel obiskati ta Sv?ta mesta. Tovariša sta ga morala v vsaki posamezni opom-!ti> da je treba iti dalje, tako se je zatopil v molitev. . Predstojnik samostana je izročil br. Krišpinu skerb za °lnike v domači bolnišnici. Br. Krišpin se posveti tej težki s zbi ze vso vnemo. Čim težja in bolj zoperna so bila opravila, b ve^° ljubeznijo jih je izverševal. Za svoje ljubljence na j.. niskih posteljah je daroval noč in dan prijazne besede in mo-'e’ trud in počitek. Na spomlad se je pa marsiketera postelja v bolnišnici spraznila, br. Krišpin je imel za svojo gorečnost premalo terpljenja. Pa kmalu je sam zbolel; kri se mu je vlila in je moral več tjednov ležati. Ko je za silo okreval, ga je p. provincijalj poslal v samostane ležeče v rimski okolici, da si zdravje okrepča. Potem so mu odkazali bolj lahka dela, dokler ni bil prestavljen v Aljban (Al-bano). BI. Krišpin, kuhar v Aljbanu. V Rimu naš blaženi ni ostal niti leto dni. Predstojniki so ga še tisto leto (1696) poslali za kuharja v Aljban, kjer je bil svoj čas sv. Bonaventura škof. Sedaj šteje mesto okoli osem tisoč ljudi. Kuharska služba v Aljbanu je bila težja ko v Toljfi, ker je bila družina veča in je prihajalo obilno gostov. BI. Krišpin je pred vsem v kuhinji in shrambi vse uredil po znanem geslu: »Uboštvo in snažnost!« Potem je napravil v kuhinji Marijin aljtarček, ki ga je pridno lepotičil s cvetlicami in pred njim večkrat zažigal dišeče rastline. Kaker v Toljfi, tako je tudi v tem kraju pridobival sobrate in druge ljudi za Marijino češčenje. Bog je pa njegovo gorečnost s čudeži poplačal. Mej mnogimi omenimo le enega. Papeža Klemena XI. tajni kamornik je rad prihajal v kapucinski samostan. Nekega dne ga napadejo hudi kerči mej sveto mašo. Br. Krišpin mu prinese se svojega aljtarčka neke verste cvetlice (immortelle) in pravi: »Zgrizite to-le; mati božja ie rastlino blagoslovila.« Gospod povžije in takoj ozdravi. — Papežev zdravnik je za ta dogodek zvedel in je pri pervi priliki rekel br. Krišpinu: »Vaša zdravila so boljša od mojih.« »Brez dvojbe,« odgovori br. Krišpin; »Vi ste zveden zdravnik in znani po celem Rimu; pa moja Gospa vender več ve, ko vsi zdravniki celega sveta.« Pri takih priložnostih pa br. Krišpin nikoli ni sebi kaj pripisoval, ampak vse le Marijini pomoči. Sam je ostal zelo ponižen in priprost, kaker priča sledeči dogodek. Knez Panfili je hotel brate v samostanu razveseliti in je br. Krišpinu ko samostanskemu kuharju povedal, da bo za zadnji dan oktobra on poslal mesa v samostan; br. Krišpin čaka in čaka, knežev služabnik se prepozno spomni poslati meso, tako da je to prišlo v samostan ravno pred obedom. Kaj storiti? Br- Krišpin potoži svojo zadrego samostanskemu hlapcu. Ta je bil Pa šaljivec in pravi: »Ne bodite žalostni; jaz poznam korenine Peke rastline, ki pomagajo, da je meso hitro kuhano.« Potem steče na vert, prinese nekaj koreninic, keterim da neznano skrivnostno ime in resno se deržeč pravi: »To-le na drobno razsekajte, potresite po mesu, pa bo v par trenutkih popolnoma vžitno.« Br. Krišpin sluša, stori kaker je svetoval šaljivec, na-yerže le to, da položi prej koreninice na Marijin aljtar in jo otroško prosi: »Mati, te-le koreninice blagoslovi, da bodo koristile tvojim služabnikom.« In meso je bilo v nekaj trenutkih zelo dobro pripravljeno. Po mestu so ljudje hitro zvedeli, kako je br. Krišpin meso skuhal. Neketeri so poskusili take koreninice, pa niso nič polagale. Godernjali so nad tistim, ki jim je pravil o njih; ta je Pa odgovoril: »Ker ne storite natančno tako, kaker br. Krišpin, zato ne pomagajo. Če bi imeli Krišpinovo vero, bi imeli tudi Megov vspeh.« Po takih in sličnih dogodkih je Gospa na aljtarju br. Krišpi-Pa v kuhinji daleč na okoli zaslovela. Kar je bilo enkrat na tem ab’tarju, so hranili ko dragocene svetinje. Veliko darov, kaker cvetlice in sveče, so prinašali; dogodilo se je pa tudi, da je kedo Paj skrivaj odnesel ko spomin na Gospo v kuhinji. Br. Krišpinu t° sicer ni bilo všeč, pa je poterpel, samo da se širi češčenje do Marije. Kako otroško priprosto in goreče je ljubil nebeško mater Iicitn pojasnuje ta-le dogodek. „ P. Damascen je prinesel s papeževega dvora dva lepa °Pa in dve veliki in krasni sveči za aljtar br. Krišpina. Ta po-stavi z največjo radostjo vse te darove pred Marijino podobo, 1)1'žge sveči, potem pa hiti na vert po zelenjavo za obed. Ko verne, zapazi, da ste sveči zginili z aljtarja. Žalosten zdihuje: ' "ati! sveč ni več! Ti si zares predobra, da terpiš tako tatvino. Phodnjič Ti bodo še Tvoje dete vzeli, pa boš tudi to pustila. ]iares! Predobra si! Še Tvojega Jezuščeka bodo odnesli — ali bo, ljuba mati, to hudo za Te? Oh, če jaz ne morem biti zmi-tukaj, ali ne bi mogla sama paziti na svoj aljtar, dobra ma-• " »Da, da, tvoj dobra mati se pusti oropati,« oglasi se p. Da-scen s kota, kamer se je skril, » pa tudi skerbi, da vkradeno ^c‘ M dobi.« Potem postavi sveči zopet na aljtar, objame br. spina in prosi: »Moli, moli za me prav veliko pri nebeški Dteri.« Vedno več obiskovavcev je imela samostanska kuhinja, prihajale so tudi imenitne osebe. Br. Krišpin je pa ko goreč apo-stelj oznanjeval Marijino slavo s toliko vnemo, da so pogosto poslušavci jokali. Da bi bolj lehko govoril z imenitnišimi, se je naučil nekaj verstic iz Torkvato Tasovega speva: »Oslobojeni Jeruzalem«. S temi ali onimi versticami je začel in vselej na-daljni govor tako speljal, da je prišel na Marijo. Ko so mu ne-keteri rekli, da ni za samostanskega brata prav, da ima vedno svetnega pesnika na versti, je mirno odgovoril: »Riba ne gre na ternik, če ni vade na njem. Post, pokora, molitev so tudi besede, ki jih svetni ljudje ne razumejo in neradi slišijo. Z versticami svetnega pesnika jih pa privabim do resnih in svetih misli. Upam, da Marija take pogovore blagoslavlja in koristne naredi.« Tudi v tem samostanu je br. Krišpin zelo strogo in spokorno živel, veliko je molil, vsako noč se bičal in postil se po zgledu sv. Frančiška. Toda skrival je svoja dobra dela tako, da za nja nihče ni vedel razun p. gvardijana, brez keterega vednosti ni ničesar opravljal, da ni zgubil zasluženja pokorščine. Ker so mu pa ljudje skazovali vedno veče spoštovanje, Pa Krišpinova ponižnost tega ni mogla dopustiti, je prosil predstojnike, naj ga pošljejo v kak drugi samostan, kjer ga ne poznajo. Sperva samostanski predstojnik ni bil zadovoljen, dahi mu vzeli tako dobrega brata; pozneje je sprevidel, da ima br-Krišpin res pametne vzroke in se ni več vstavljal. Pri pervem kapiteljnu na to leta 1700 so ga poslali v Monte Rotondo. Razlaganje vodila svetovnega tretjega reda sv. Frančiška. P. A. F. O letu poskušnje. Besede§4. »Gdor stopi v tretji red, naj bo eno leto v P°' skušnji...« Vprašanje. Zakaj se imenuje pervo leto leto poskušnje’ Odgovor. Ker ima novinec pervo leto po sprejemu P°' skusiti, ali bo mogel živeti po vodilu, in da se ima red prepričati bo li novinec vreden narediti redovno obljubo. Vprašanje. Gdaj se začne leto poskušnje in kako dolgo traja? Odgovor. Leto poskušnje se začne, ko prejme novinec redovno obleko; traja pa celo leto od minute do minute; letos traja 366 dni ker je predstopno leto. Gdor je bil preoblečen lani aprilja, bo končal leto poskušnje letos 16. aprilja; gdor je bil sPrejet lani na veliko noč (16. aprilja), letos ne konča novicijata na veliko noč (7. aprilja), ker manjka sončnemu letu devet dni. Vprašanje. Gdaj je pretergano leto poskušnje? Odgovor. 1. keder gdo sam izstopi iz tretjega reda in se ^r izbrisati; 2. keder ga red izbriše ali odslovi. V p r a š a n j e. Ali je leto poskušnje važno? Odgovor. Zelo važno za novinca in za red. Novinec se 11 c’ sveto vodilo, njegovo razlago, dolžnosti, o sveti obljubi, ka] Se bo namreč zavezal spolnjevati na koncu leta poskušnje. V etu poskušnje se vzgojujejo tretjeredniki, da bodo drugim v lep z§led. Leto poskušnje je tudi za red zelo važno, ker morajo predstojniki, voditelji tretjega reda poznati novince in jim dovoliti aj' Pa odreči sveto obljubo. Tega pa ne bi mogli, ke bi imeli no-v’nG precej po sprejemu delati redovno obljubo. Vprašanje. Ali je leto poskušnje tudi potrebno? Odgovor. Potrebno je leto poskušnje, ker to tirja vodilo 1 sveta cerkev. Gdor namreč ne preživi celo leto v poskušnji, Ile more narediti veljavne obljube, tudi, ke bi samo eden dan na-re<3il obljubo preden bi se končalo leto. Sveta cerkev dovoljuje St|mo hudo bolnim novincem, da smejo na smertni postelji ria-j^diti obljubo pred dokončanim letom poskušnje. Ako vmerjejo, njihova obljuba veljavna, ako ozdravijo, je neveljavna in mo-!0 nadaljevati in končati leto poskušnje in še enkrat delati obliubo. Vprašanje. Kake dolžnosti imajo novinci (novinke)? Odgovor. Novinci so dolžni, pa ne pod grehom: V nositi škapulir in pas. 2- vsaki dan moliti 12 očenašev, zdravamarij, slava Očetu. • Prihajati na mesečne shode, opravljati mesečno spoved preiemati sv. obhajilo. V hoditi vsaki mesec na shod novincev, kjer jih poučujejo o tretjem redu. o vodilu, o redovni obljubi, o dolžnostih, o koristih in pravicah tretjega reda. Vprašanje. Kake dobrote in pravice imajo novinci poskušnje? Odgovor. 1. Vdeleževati se morejo vseh odpustkov in milosti podeljenih tretjemu redu. 2. Ako nevarno obolijo, smejo na smertni postelji narediti redovno obljubo. 3. Smejo stopiti iz reda, keder hočejo. 4. Vodilo jih ne veže pod nobenim grehom. (Dalje prih.) Pervi slovenski oraforij! P. A. V. Zavriskajte zbori na sionski gori! Zavriskaj iz dna serca! Nisem sicer storil, ker sem se premagoval ali silno me je gnalo: zavriskaj poln veselja, navdušenja, radostnega razpoloženja oh tako lepi, prekrasno vspeh prireditvi! Da, teh ur ne pozabim h' ne pozabim! — Kaj pa je bilo takega? Dragi bravec že lahko sam vgani, saj mu je povedal napis: Pervi slovenski oratorij' Kaj takega pa še ne! oratorij proizvajan na Slovenskem* to že, a slovenski oratorij, tega pa še ne! In zdaj je, hvaP Bogu, resnica, dejstvo! Cvetje si šteje v prijetno dolžnost* poročiti o tej veseli dogodbi, in to tem bolj, ker oratorij pr°' slavija Marijo Devico — patrono serafinskega reda —, pa tudi* ker ga je? vglasbil frančiškan, v cerkveni in posvetni pesmi slav-neznani skladatelj, naš vlč. P. Hugolin Sattner. Ker večina častitih bravcev Cvetja tega oratorija ni slišaB in najberž tudi ne bo dobila za to prilike, in morda tudi ne ve* kaj pomeni beseda »oratorij«, bodi tu ob kratkem povedano, kal je to- oratorij, kako se je oratorij razvijal in kako je prišel de sedanje oblike; potem hočem nekoliko opisati naš novi oratorh z njegovimi deli glede na besedilo in glasbo; podrobno kritik0 pisati mi ne piide niti na misel; to so storili, in sicer jak0 vgodno, drugi, ki so za to poklicani in vsposobljeni. Kaj je oratorij? To je težko povedati kar hitro, težko tud' prestaviti; latinska beseda »oratorium« ne pove tega, kar ^ morala, ker je le polagoma dobila sedanji pomen. Zato moram0 ai nazaj k početku oratorija, ali iskati prireditev, iz keterih se [e Pc lakoma razvil. V šestnajstem stoletju 1. 1551 je sv. Filip (dri v Rimu vstanovil »skupščino oratorijancev«. Ta svetnik je J;cko ljubil mladino, zbiral jo okrog sebe, jo učil ter navajal in ^spodbujal k versko-nravnemu življenju, pa tudi igral se je rad ^ njo. Ker se pa mladina dolgotrajnih, resnih naukov le prehitro naveliča, jo je poskusil sv. Filip kratkočasiti s primernimi spevi, v čast presv. Rešnjega Telesa ali bi. Device Marije, ali dru-^es?a podobnega obsega, seveda verskega značaja. To se je ob-neslo verlo dobro. Tudi udje njegove skupščine so po govoru ali Izmišljevanju peli pobožne skladbe priznanih muzikov. — Kraj, Z' se je vse to veršilo, so imenovali »o r a t o r i u m« t. j. možica, in to, kar se je tam pelo, oziroma, kar je bilo s tem name-n°ma zloženo, so tudi imenovali oratorium; tedaj so ime kraja Deiiesli na muzikaljno skladbo ali kompozicijo. — Pa to je le za-e-k, prav; oratorij to še ni, vsaj po obliki ne; ta se je še le šča-s°ma razvila in spopolnila. Besedilo je dobilo podučen značaj; Pevu so peli ali posamezni ali tudi v zboru, pri čemer so nastopi dramatično, to je kakor v gledališču. — Da se posamezni e|h samospevi, in zbori združijo v neko enotno celoto, so po-2tleie dodali vlogo pripovedovavca (kronista), ki je vezal samospeve in speve zbora, in ta oblika se je — seve pozneje še dopolnjena—ohranila vse do zdaj. Oratorij je tedaj dramatično dična (pripovedujoča) skladba, ki ima besedilo verske vse-'ne- Imamo sicer tudi oratorije se svetnim besedilom, pa ti so to dr keti tist ga Samo po obliki. Oblika oratorija je dvojna. Perva, stariša, je amatična, to se pravi: pevci pojo ko osebe neke dogodbe, ere Priča so poslušavci. Pevec mora imeti občutek, da je on a oseba, ketere misli in čute izraža se svojim petjem. In to e 171 or a dvigniti in pregreti. P. Hugolinov oratorij pripada tej ramatični versti. klruga versta je baladna, to se pravi, kar se v te verste toriju poje, je vse samo pripovedano. k ^eHk je bil pomen in vpliv oratorijev v 17. in 18. stoletju, So ž njimi tekmovali s posvetnimi opernimi prireditvami — „.atorijj so bili tedaj nekaka »proti-opera«; ljudstvo, navdah-verskim čustvovanjem, je namreč pri raznih prilikah, ttjeno z v Postnem času, želelo duhovne vspodbude v verskem in Pr. irav; ?etn življenju. število oratorijev, ki jih imamo od skladateljev raznih na- rodov, je veliko, pa se ne da natanko določiti; vender je čudna prikazen to, da je mej toliko množino primeroma malo Mariji' nih, kakih petdeset. Slovenci pa imamo sedaj pervi s 1 o v e n-s k i, in ob enem pervi Marijin oratorij: Vnebovzetje bi-Device Marije(Assumptio), obsežno delo — dosedai največje v slovenski glasbeni literaturi. Ta oratorij ima tri dele: 1. Dormitio (Marijina smert), £• Assumtio (Marijino vnebovzetje) in 3. Coronatio (Marijino kronanje). Posamezni deli so v glavnih potezah takole izpeljani: I. Dormitio (Marijina smert). Veličasten orkestralen stavek nas povede v pervi del, kjer ženin (sv. Duh) — bariton — z besedami Visoke pesmi: »Vstani, moja prijateljica« s priserčnim slovesnim spevom vabi svojo nevesto — Marijo — k sebi v' sveta nebesa. Jako lepo, in slovesno se glasi: vstani! vtani! Ženinu odgovarja Marija v milotožnem, plemenitem samospevu: »kakor jelen po studencu hrepeni.« Nebeščani (mešan zbor) ponovijo ženinovo vabilo: vstani, hiti! Angelji (ženski zbor) opozorijo Marijo jako nežno od začetka v mirnem, pozneje hiti ejšem, veselem spevu, da »zima je proč, cvetje dehti, gerlics glas v gajih zveni;« na to se dvigne Marija v prekrasnem samospevu, da zleti na serce nebeškega ženina, in poje spev ljubeče neveste: »preljubi je moj in njegova sem jaz... v ljubeznim duša medli«. Marija splava v rajske višine. Vbogi zemljan'1 gledajo za svojo materjo, čutijo se sirote, viknejo nekako obupno: »nikar, nikar od nas,« in to ponavljajo večkrat prav odločno, da kar čutiš: nikar, nikar od nas! in milo prošnjo pošilja.'0 za njo: »o verni se nam«. — Vender preveliko je Marijino hrepenenje po nebesih, nobena sila je ne more več deržati; angeli' ski glas (sopran solo) jo povabi: »pridi z Libana, ženinu zvesta«, in ta spev povzame zbor nebeščanov, ga vedno stopnjuj in konča naravnost veličastno. II. Assumptio (Marijino vnebovzetje). Orkester z mirni111 stavkom začne, oglasi se pozavna, ki oznanja nekaj nenavadnega, izrednega; glas (bariton) pa potem v lepem recitativ11 pripoveduje legendo o apostolih: »In so pokopali Devico Marii0 — ko pa so apostoli tretji dan zopet prišli h grobu, niso ve^ našli Marijinega trupla v njem in so se močno čudili.« PoteU1 sledi odločni preroški glas — bas solo —: »Gospod Bog je reke1 kači: Sovraštvo bom naredil mej tabo in mej ženo, mej tvoji111 in njenim zarodom.« Čisto mirno se je spev se spremljevanjen1 Čsil. Na to je prišlo nekaj, kar me je pretreslo! Pavke so črnile z grozno silo, basi, potem tenori so začeli: »O smert, 0 smert, tvoj strah je stert... o pekel, kje je tvoja zmaga?« s silo, s tako mogočnimi akordi, tako odločno in zmagoslav-r,0> da me je minila prejšnja groza; zakaj smert, tvoj strah Je stert! Marija je sicer vrnerla, a Bog ni pripustil, da bi tisto telo, ie nosilo Zveličarja Jezusa, v grobu strohnelo. Strah in groza Sl°erti nad Marijo nista imela oblasti, zato ta dva krepka speva. tem sledijo nežni, mili glasovi. Angelj — tenor — ugleda pričajočo Devico in vpraša trikrat v divnem, slovesnem glasu: )jkdo je ta, ki kakor zarja vstaja,« potem jo pozdravi ponižno in D°božno: »Ave Marija! Vsa nebeška domačija tvoje zmage ^an slavi«. — V mogočnih fanfarah pa slavi orkester Marijin vhod v nebesa; pozdravlja jo zbor angelov (ženski zbor), temu sČi moški zbor: »ti Jeruzalema slava« vse primerno, globoko ZarnišIjeno; oba zbora ženski in moški se združita v osmere-kkisen pozdrav: Ave Marija! Nežni četverospev, krasni dvo-Spev za sopran in tenor, zopet mešani zbor: »Zdrava žena, ki sl Č glavo sterla« vse tekmuje, vse, vse poveličuje, pozdravlja birijo, da si do solz ginjen in le obžaluješ, da ne moreš ž njimi! r’ zadnje točke pervega dela: spev gerlice (flavto), sopran č°, mešan zbor: »pridi, da boš venčana« označijo že vsebino reb‘ega dela in sijajno zaveršijo drugi del. Ul. Coronatio (Marijino kronanje). Orkester začne, kronist J 'Povečuje o velikem znamenju na nebu: »Žena odeta se soln-^ern, in luna pod njenimi nogami, in okrog njene glave venec . Anajsterih zvezd«. Prav lepo in mirno se ta stavek konča. . °l na to pa čujemo nekak tlesk, znamenje, da se prične nekaj 4rednega, v našem slučaju kronanje Marijino. — Mogočna ko-v Cnica, krepki enoglasni »aleluja«, veličastni vskliki so le pri-ek Marijine proslave; pravo »jubiliranje« še le nastopi! v lepi ' ^hija-fugj skušajo glasovi prekositi eden drugega, dokler se K°rekoč ne vtrudijo, ter vmaknejo Mariji, ki v veličastnem v^evu Poje: »Magnificat, moja duša Stvarnika veliča« — sledi Čoru aleluja nekako navdušeno vriskanje — slovesni štiri-Q^er°glasni spev: »Sveti, sveti, sveti Sin in Duh od vekov pri eta<(, zopet aleluja, da veselja in radostnega rajanja odmevajo ■bešč ' Prostori. — Marija nadaljuje poveličevalno pesem, ne- -anj odgovarjajo z mogočnimi aleluja. Višek pa doseže ra-j2 ’ Marija slavi vsmiljenje Gospodovo in svojo hvaležnost 2a v naravnost veličastnem aleluja. Slavje v nebesih je končano; to nam pove kronist: »Po-. vikšana je božja porodnica nad kore angelov v nebeškem kra-Ijestvu, veselimo se v Gospodu«. In k povikšani, venčani kraljici nebes in zemlje se obernejo zemljani, jo počastijo in prosijo za njeno priprošnjo v zares zelo vmetnem zboru: »Češčena Kraljica;« kako milo, kako pretresljivo se glasi: »pokaži nam svoje premile oči«! Četverospev slika težave zemeljskega življenja; slednjič nastopi še celi zbor in milo prosi: »o Mati, ozri se n® naše gorje«, konča pa šesteroglasno z zaupno odločnostjo: »in k sebi terpine privedi nas kdaj, v nebeški preblaženi raj«! Sklepni trikratni »amen« je nekaj posebnega; dva krepka akorda, 1° konec je krasne, verlo dobro vspele prireditve, globoko, duhovito zamišljenega oratorija. Skladatelj je oratorij posvetil naravnost Mariji: »Dovoli tnV da te hvalim. Devica presveta«! To nas mora posebno veseliti-Sinovi sv. Frančiška so se vedno z veliko vnemo potegovali Marijino prednost brezmadežnega spočetja; naš skladatelj P3 je zastavil vse svoje moči, da nam je podal nekaj v resnici lepega, kar bi nas mogočno spodbujalo k ljubezni in zaupani11 do Marije. K nji naj bi torej vedno kipela iz naših sere mil3 prošnja, ki sklepa P. Hugolinovo prekrasno delo: »In k sebi terpine privedi nas kdaj, v nebeški privedi preblaženi raj.« Rože in lernje v redovnem stanu. II. (Konec.) Vgodnosti posvetnega življenja in svoje ljube domače mora torej zapustiti redovnik ali redovnica. Ali ne samo to! P° že omenjeni besedi Kristusovi mora zapustiti tudi lastno »svoi0 dušo«. Kaj hoče reči Kristus s to besedo: »duša«? Očitno, d3 toliko kaker »življenje« na tem svetu in po navadi tega svet3. Zato pravi tudi: »Kedor najde svojo dušo, jo bo zgubil, in kedor zgubi svojo dušo zaradi mene, jo bo našel.« (Mat. 10, 39). To ie’ kedor se oklene posvetnega življenja in njegovih nasladnostF ta bo zgubil večno življenje, večno zveličanje; kedor pa posvet' 110 življenje zaradi Kristusa, Boga, zapusti, ta si bo pridobil Večno življenje, večno zveličanje. Naše življenje na tem svetu pa je telesno in dušno, in temu ^aker onemu se vtegne človek vdajati čez mero in mejo, ki mu i° je Bog določil. Kedor skrajne meje ne prestopi, ta seveda ne ^reši; ali vživati življenje do skrajne meje in te meje nigdar ne E>restopiti, to je pač težka umetnost, ki si je pameten človek ne ^ore lehko pripisovati. Da ga torej ali telesne strasti, ali dušno sIabo nagnjenje ne požene čez mejo dovoljenega, se pravi uče-nec Kristusov, koliker le more, daleč derži od tiste meje ter ber-2(la in zatajuje v ta namen telo in dušo. Telo najprej po zgledu sv. Pavla, ki piše Korinčanom (1. Kor. 9, 27): »vstrahujem svoje el° in v sužnost devljem, da drugim pridigavši sam ne bom Zaveržen.« Potem pa tudi dušo, po nauku Kristusovem (Mat. A 12): )>kedor se bo ponižal, bo povikšan.« Kako so nekedaj svetniki in svetnice božje pokorili svoja ele$a, to je iz življenja svetnikov sploh znano. Sv. Frančišek Se ie proti koncu življenja kesal, da je bil se svojim preoster; Syojim bratom pa je že o pervem binkoštnem kapiteljnu velel Vložiti vse razno trapilno orodje. Pozneje so vender mnogi l^ili podobna pokorila in tudi do današnjega dne se je ohranila °nda blizu v vseh redovih kaka taka navada. O neketerih Svetnicah, kaker n. pr. o sveti Marjeti Kortonski, se bere, kako > skušale vničiti svojo telesno lepoto. Na lepe dolge lase so ' nske navadno kaj ponosne. Ali ketera vstopi v red, si jih J>ra dati ostriči brez usmiljenja, kaker jih je nekedaj sv. Franck ostrigel sveti Klari. Moškemu ni toliko za tisto lepoto; ttder tako imenovana tonzura mlademu redovniku tudi ni ' n° prijetna reč. Venec las na obriti, ali kaker obriti glavi, etnim ljudem se zdi to ne lepa, da, celo naravnost zoper- , ’ smešna moda. Ali redovnik ve, da so tudi Kristusa, ne za-lepšega, temuč v zasmeh in zasramovanje s ternjem oven-SxJ; ljubezni do njega, svojega Gospoda in Boga, nosi torej tonzuro, naj svet govori, kar hoče, z radovoljno, ponižno Sv°j° ,w Dokorščino! sPo ^a^er j°nzura na kronanje Kristusovo s ternjem, tako ga Sei t|linja na Kristusovo kervavo bičanje tako imenovana »di-So lria«. V življenju svetnikov beremo kaj pogostoma, kako binogi sami sebe nevsmiljeno bičali; s kakim orodjem, vidi-lla Podobah neketerih svetnikov, n. pr. sv. Alojzija. Mariske- teri je storil v tem več kaker bi dandanašnji moder spovednik ali predstojnik mogel dovoliti. Kaj si je upal blaženi brat Krišpim je bilo povedano ni davno. Ali bičanje, to je namreč tako imenovana »disciplina«, >e tudi še dandanašnji več ali menj v vseh redovih za neketere dni v letu ali v tjednu predpisano, seveda le, koliker je mogoča brez kake škode na zdravju, telesnem ali dušnem.’5) In ne moremo reči, da bi se ne upirala človeku tudi taka, ne tolikanj zaradi bolečine, koliker zaradi sramote in ponižanja. Telesna bolečina, če ni celo prehuda, se pač lažje prenaša kaker dušna, ki jo zadaja ponižanje, osramočenje, če tudi le vpričo majhinega števila domačih ljudi. Ali ravno tega se mora privaditi redovnik-ki mu je ponižnost in zaničevanje samega sebe pred vsem pO' trebno. Razni redovi poznajo v ta namen še druge različne navade-Sv. Frančišek je naložil svojim sinovom zlasti, da imajo hodih prosit hrane od hiše do hiše, za se in za druge brate, in že oh njegovem času je bila to za neketere težavna pot. Enega, ki ^ je vpiral, je imenoval sveti oče brata Muho, ki hoče živeti od tega, kar drugi nabero, ter ga je naravnost zapodil iz reda. Dandanašnji se sicer ne dela povsod s tem tako splošna sila, tud' se ni bati, da bi dobri ljudje redovnika na biri le psovali gerdo odganjali. Ali bodisi še tako spoštljivo sprejet in prijazno obdarovan, marsikedo bi raji ne vem kaj ko da bi šel beračh In če ga vender zadene, je to pač ternjeva pot. Pa seveda se more še marsikaj skusiti v redu, enem h1 dtugem, kar vtegne človeka zbosti ko oster tern. Saj se godi t»' kega tudi mej svetom obilo in gotovo še več ko po samostanih-Kobko krat pridejo na svetu mladi ljudje brez posebnih zmotnosti in zaslug do bogato plačanih služeb, do vplivnih mest h1 predstojništev; stariši in zmožniši, ki so se več učili in trudili in več storili za občno korist, pa ostanejo, kjer so, in se morajo vmikati in vklanjati onim, prenašati njih slabosti in hudobije in podložni jim biti! V redu se kaj podobnega navadn0 *) Stohr v svoji „pastoraljni medicini" pravi, da ima pretirana „mace racija* prav dostikrat celo nasprotne nasledke, in res je nekaka flagelacij8 naravnost nasprotnim namenom po raznih deželah mej posvetnjaki zelo r‘lZ širjena, tudi že staroiudovska „ars amandi* govori neki o nji. Z discip'R® treba torej velike previdnosti. Za mladino sploh ni. Prim. Walter, Der hel und sein Reeht in Christentum. Donauworth. Auer. str. 136. ^°sti menj čuti, zlasti, kjer se predstojniki volijo le za malo ^asa in ni v unanjem nobenega razločka mej njimi in njih pod-,Czuimi. Sicer pa se vsaki pravi redovnik že naprej odpove svo-i’ volji in popolnoma, z dušo in telesom, daruje redu in po njem Svojemu zveličarju, pripravljen terpeti, kar koli ga zadene, če ^vba tudi smert. Zastran kakih redovnih časti in predstojništev 'jač nihče ne stopi v red. Redovno življenje ima torej svoje težave, svoje ternje, sem-fc!'tja prav bodeče, ostro ternje. Ali naj se ga zato katoliški mladič, kj se poklicanega v red, vstraši? Ali naj se da osramotiti velikodušnim devicam, ki se v svoji zorni mladosti ne °ie na priliko k vsmiljenim sestram, dasiravno dobro vedo, ako trudapolno življenje jih tam čaka in v koliki smertni nežnosti bodo svoje žive dni, dokler jih, morda prej ko mislijo, Nalezena bolezen položi v hladni grob! Ali naj se katoliški mladic* k; ga Bog kliče v ta ali oni red, osramotiti da celo lju-,.Ž> ki zaradi časnega dobička in ničemerne časti toliko in to-1111 nevarnostim izpostavljajo svoje zdravje in življenje pov- na suhem in na vodi in celo v zračnih višavah? Nekoliko ‘Uastva je pač res treba, da se odloči mlad človek za redovni an’ zlasti dandanašnji, ko je ta stan tako zaničevan in prega-an po svetu, in ne moremo vedeti, kaj tudi nas morda še čaka. 1 kar koli nas čaka, vse bomo terpeli za Jezusa, svojega Bo-v ’ 111 ternje se nam bo spremenilo v rože. Sv. Frančišku se je Mladosti zoperno zdelo gobove ljudi le videti. Pa Bog ga je 'Peljal med nje in on jim je izkazal vsmiljenje. In ko je šel od s, ‘ se mu je to, kar se mu je prej grenko zdelo, spremenilo v ‘■■dkost za dušo in telo. Tako pripoveduje sam v začetku svoje ^°r°ke. In aposteljni, ko so bili bičani, so šli spred obličja zbo--eseli, da so bili vredni spoznani zavoljo imena Jezusovega r ,‘r aiT]ovanje terpeti. Tako so tudi vsi drugi svetniki, vsi pravi Cev Vn^i a*’ v Ustnem zatajevanju, ali v preganjanju in zani-***» od strani nasprotnikov Kristusovih nahajali svoje naj- Vese^e’ svojo najboljšo tolažbo. Torej tudi dobre sloven-teri).tri'a^'ne upamo, da ne bo begalo, kar smo tu povedali o redovnega življenja. Junak ni, kedor išče zložnosti in le-3oji 'živ; n-h ža, ran in, če treba, smerti za Boga in bližnjega, ta je ju- TlPo- WUV!,e I?a bivanja, kedor se ne straši truda in težav, kedor se ne hak T ' ldn in' ’ ta kaj velja. Vi take mladine nam Bog daj! Pa, dragi bratje in sestre našega tretjega reda, vi pač ni- mate posebno velikih težav s tem svojim redom. Nekoliko sitno" sti dela neketerim predpisani pas in škapulir, zlasti v poletni vročini pri delu in v potu, ko se premoči in vmaže in razterga-Oskerbite si nekoliko več tistih reči, da jih boste mogli snažiti in po potrebi spreminjati. Kako nevoljo vam more vzbuditi tudi tako imenovana organizacija, ko je morebiti kedo za kaj P°' stavljen, kar ni po vaši misli in želji. Ne hrepenite po takih službah in časteh; če se vam pa odkažejo, opravljajte jih vestno-pa se vso ponižnostjo in ljubeznijo. Najobčutljiviše, kar mor6 zadeti tretjerednika zaradi njegovega reda, je pač zaničevani6 in zasramovanje posvetnih ljudi, psovke tercijalj, tercijaljka, hi' navec, hinavka in tako dalje. Glejte, da ne boste dajali prilik6’ da bi se vam mogla hinavščina ali kak druga napaka po pravi6' očitati; psovke tercijalj, tercijaljka se pa nič ne bojte. »Blaženv keteri preganjanje terpe zaradi pravice, ker njih je nebeško kra' ljestvo. Blager vam, keder vas bodo kleli in preganjali in vs6 hudo zoper vas govorili (lažnjivo) zavoljo mene, veselite se D od veselja poskakujte!« (Mat. 5, 16). S kitajskega misijona. (Pismo p. Petra Baptista Turka.) (Dalje.) Lani toraj meseca avgusta sem začel s pripravami za danje. Načert in obseg celega zidanja je bil sicer meni na voli0 prepuščen. Ali pri tem mi je bilo treba paziti, da vse delo d6' veršim za toliko stroškov, kolikor jih premore na razpolag0 mi dana denarna pomoč. Zaradi pičlo odmerjenega denarja se0’ se nekoliko boječe lotil dela, ker to zidanje misijonske posta)6 je bilo pervo, katero sem moral od začetka do konca samosti' no izveršiti. V ta namen pripravljenega denarja je bilo tedaj jf do 2700 ligatur, dali so namreč ko misijonski prispevek PreL' škof 1000 lig., p. Kasijan iz deleža svojih dobrotnikov 600 lig-’ verniki iz okrožja Šia-pa-ho krog 300 lig. Ves ostali denar P‘1 je bil dobrodošli prihranek iz Vaših milodarov. Ob času zida' nja pa je Vaših milodarov še došlo toliko, da sem bil rešen u zadnje denarne stiske in sem mogel, hvala Bogu in Vam, vS^ najpotrebnejše zidanje srečno doveršiti. Vse zidanje s prost0 r°m in pohištveni vred je stalo do 3500 ligatur. Zidanje se je Začelo sredi septembra 1910 in že v mesecu januvarju 1. 1911 &G bila vsa glavna poslopja cerkev, misijonarjev dom in šola ^delana. Pobarvanje in druge podrobnosti pa so bile dover-^ene še le v mesecu majniku. Glede velikosti onih poslopij Vam omenim: cerkev ali bolje cerkvica je se zakristijo in s prezbiterijem vred — osemnajst metrov dolga, v prostoru za verni« p Pa je 13 metrov dolga in 7 metrov široka, do planega stropa je Pet metrov visoka. Glede njene vunanje in notranje oblike kaker tudi o celi oni postaji Vam bom oskerbel fotografijo. Vsa oblika je sicer priprosta pa vender le ne brez okrazbenih potez, rtasti vsem misijonarjem in vernikom ugaja oljtar, sezidan iz °Peke in apna ter oljnato prebarvan. Misijonarjev dom ima pet s°fc. namreč: vspredi je večja soba za dvorano ali obednico, ob straneh pa ste po dve mali sobici vsaka do tri metre široka ter 0 tri in pol metra dolga. Tukaj toraj je poskrbljeno s potrebni-111' zdravimi sobami tudi za slučaj, ako se tu dva ali trije misijo-skupaj snidejo, kar se na tej postaji zaradi njene priročne Se lahko večkrat pripeti. — Zadaj za domom je širok odpert ^odnik, s sobo za dohajajoče vernike in druge goste, zadaj za sobo pa je hiša z večjo sobo odločeno za šolo, ob njeni strani a ste dve spalnici in kuhinja. Tik zadaj za temi poslopji sem 'kupil še eno kitajsko hišo ter jo priredil za ženski katehume-‘t- kjer sem zadnje mesece lanskega leta ter večino mesecev ^ *“a teta vzderževal žensko šolo. Zdaj bi bilo še prav potrebno, s se vsa postaja predeli in ogradi vsaj z nizkim ozidjem, pa ^ etT1 delom bo treba še počakati, da se nabere potrebni denar. zdai sem le na sprednji strani za silo ogradil. Potrebniše je, jjj d°Prej poskerbim klopi za cerkev, katerih še manjka. Ako 0s, Pa Vi, velecenjeni dobrotniki, tudi za to cerkvico mogli pp^.eti in poslati vsaj enocentni zvon, bi s tem meni in temu nik"0nu skazali zelo prijetno dobroto — mojim tukajšnim ver-v1 v veliko veselje in dušno korist. 15 ■ a_g0s'ovtienje te cerkve se je prav slovesno doveršilo dne Ijenje'0'^’ (tukaj) sopraznik presv. Reš. Telesa. Blagoslov-karjj S° k'a£ovolili opraviti sam naš preč mis. škof, apost. vi-kako-^rac' sv. Klet in Marcelin pap m. 27. sobota : bi. Jakob Ilirski, sp. 1- r-bi. Joana Marija, d. 3. r. 28. nedelja, 3. po veliki noči: slovesnost sv. Jožefa, ženina bi-Device Marija P. O., bi. Lukenj ali Lucij, pervi tretjerednik. P- (-)' 29. pondeljek: sv. Peter, mart. 30. torek: sv. Katarina, Sijenska d. Opomba: P. O. pomeni popolnoma odpustek za vse verne v cerkvah treh redov sv. Frančiška. P. O. pomeni popolnoma odpustek samo za ude 1., 2. in 3. red sv. Fran' čiška. <2 V. O. pomeni vesoljno odvezo s popolnoma odpustkom za 1., in red sv. Frančiška. R. P. pomeni rimsko postajo s popolnoma odpustkom. Nihil obstat. P. Konštantin Luser. — Nihil obstat. P. dr. Gvido Rant. Iinprimatur. P. Angelus Mlejnik, Min. Prov. ^'nja „Bog daje deset zapovijedi" na sliko lovca in psa, ki jima je k‘l° treba pripisati, kaj sta : „to je lovec“, „to je pes". V neketerih primerih je hervaški pisavec morda sam v nekoliki Zadregi bil, ali bi vzel doveršni ali nedoveršni sedanjik. Pomagati si Je mislil s tem, da je vzel doveršne glagole, pa v preteklem času: ”6- Kako su Josipa brada prodala. — 8. Kako se je Josip očitovao bradi. — 13. Kako je angjeo Gabrijel navijesffo rogjenje Ivanovo. — Kako je angjeo Gabrijel navijestio rogjenje Isusovo. — 33. Kako Su Isusa trnjem okrunili." Ko napisi poglavji v „Zgodbalr‘, kjer se Ovijanje dejanja do zveršitve pripoveduje, bi bili ti stavki dobri. Ko Podpisi podob, ki morejo predstavljati le posamezen trenotek tistega ^ejanja, in to še celo z mnogimi okoliščinami, ki se ne da dokazati, *^a so bile res take, kaker jih podoba predstavlja, ko podpisi podob *0rej se pa ne dajo Iehko opravičiti. Vzemimo n. pr. 14. podobo: „Kako je angjeo Gabrijel navijestio r°gjenje Isusovo." Res je lepa, visoko pesniška! Angelj s peruti, v 2raku, z bei0 ijijj0 v roki! Koga ne bi to povzdignilo, navdušilo ? ender ne bo lehko kedo verjel Slučevskega „ProIesorju nevmerjoč-n°sti“, ko pravi sicer prav lepo: „Jaz ljubim lilijo bolj ko vse druge Cvetlice, ker je cvetlica oznanjenja (blagoveščenija). Nekedaj je pokrili3 vse suhe stepe okoli Jordana bogata preproga lilij, ki jih je opeval a'omon. Ker so tam rastle v toliki obilici, je angelj Gabrijelj vtergal en° od njih, ko je šel k Mariji ob uri blaženega nebeškega ozna-nienja. Da, jaz ljubim to cvetlico jako, ker mi je oznanjenje samo ^rav posebno drago," v. Pesniku je dovoljeno, vse to si tako misliti; ali kedor ima učiti sto evangelijsko resnico, ta ne sme terditi, da je res tako oznanil at>njelj spočetje Jezusovo, kaker podoba kaže. Evangelij ne ve nič Perotih angeljevih, nič o liliji v njegovi roki. Podpis podobe torej j sme biti: „Kako je angjeo Gabrijel navijestio rogjenje Isusovo." tako v vseh ostalih primerih. Če je hervaški pisavec po pravici pisati v 10., 25., 29. in 35.: „se rodi, nahrani, oživi, re“, bi bil smel pač tudi: „Brača prodadu Josipa. — Josip se 'tuje (razodene) brači. — Angjeo G. navijesti rogjenje Iva- novo. ^erih, Veršni ( — Isusa trnjem okru ne." In tako bi bil tudi v diugih pri-kjer gre za doveršenje, ne za trajanje, dejanja, prav pisal do-sedanjik namestu nedoveršnega: „2. Bog kazni grijeh i obeča (ali nam- >,obečava“ obeta) Spasitelja — 12. Bog da obljubi, ^ >.dade“) deset zapovijedi na Sinaju. — 15 Marija pohodi ^ obišče, nam. „pohagja" obiskuje) rogjakinju svoju Elizabetu. isus pr0g0v0rj posljednih sedam riječi 1 umre. — 38. Isus a (ah „predade“) Petru vrhovnu pastirsku vlast." ^časi bi se imeli torej tudi Hervatje kaj od nas. učiti, ne vselej HJih. S tem pa seveda nočem reči, da so v izdanju, ki ga 3q Pre(I sebo, vsi naši podpisi prav in brez graje. Tako bi n. pr. stavek Jezus prorokuje, da ga bo Juda izdal“, označuje sicer prav trenotek, ki ga je imel Leonardo da Vinci pred očmi, ali namesti „prorokuje" bi moralo stati „napove“. Sicer pa bi bilo treba za šolo take podobe zadnje večerje, ki bi kazala nje glavni trenotek, je vstanovljenje zakramenta presv. resnega telesa in kervi. Tudi 35. podobi bi bil zadosti podpis: Jezusova smert ua križu" brez predstavkd: „Sedem poslednih besed Jezusovih" To bi mogel biti naslov dotičnega poglavja v „Zgodbah", slikati se pa to ne da. Po vsem tem upam, da je nasproti g. Perušeku zadosti terdn0 dokazano, da je v takih podpisih podob v naši slovenščini sedanji doveršnih glagolov, kjer gre za doveršeno dejanje, popolnoma d3 svojem mestu, seveda ne ko „praesens effectivum", kaker je ostal0 v naslovu tega spisa, temuč ko „praesens historicum". Tudi „Kralj Hakon pozdravi deržavni zbor" je torej opravičeno, ker gre za zveršenje, ne za trajanje pozdrava. Naj omenim tu naposled le članka gosp. J. Markošeka „Zbirka podob za katehetični pouk" v la a' skem in letošnjem »Voditelju", ker stoji namreč tudi tu obilo podob' skih podpisov se sedanjikom ali doveršnih, ali nedoveršnih glagolom kaker zahteva dejanje, ki je predstavljeno na dotični podobi: „B°£ oznani Abrahamu, da bo postal oče velike množice. — Abraham Z3' gleda obljubljeno deželo. — Jožef obišče brate pri čredi. — Jožef s£ da spoznati. — Mojzesa potegnejo iz vode. — pa: „Noe gre v ladjo. Noe daruje. — David se bojuje z Goljatom. — Modri molijo Jezu*3 in darujejo. —- Jezus uči svoje učence moliti. — Jezus hodi po morju. Jezus nese težak križ. — Jezus gre v nebesa itd. (Konec prih.) Knjižne novosti. I. Dr. Anton Mahnič: Več luči! Iz »Rimskega katolika« zbrani sp'**' Uredil dr. Aleš Ušeničnik. Ljubljana 1912. Založilo »Katoliško tiskov® društvo. — Prodaja Katoliška bukvama v Ljubljani, broširane izvode po 3 vezane po 4 K 20 vin. II. Jakoba Alešovca Izbrani spisi. Drugi popravljeni natis. Pdre Jožef Vole. VI. zvezek: Ne v Ameriko! Povest. V Ljubljani 1912. Za*0 žila »Katoliška bukvama". Stane broš. izvod 1 K 50 v., vezan 2 K 40 vinih. Šmarnice arskega župnika. Razlaga lavretanskih litanij z živlie njepisom bi. župnika J. Vianeja. V Ljubljani 1912. Zal. »Kat. Bukvama«. ^al1 v platno vezan izvod 2 K. IV. P. Angelika Hribarja Postni in velikonočni napevi- ?!° daja »Kat. Bukvama« v Ljubljani, partituro po 2 K, glasove po 50 vin. V. Gorenjska knjižnica. Ponatis iz »Gorenjca«. V Kranju 1912. Iz^aJ zalaga in tiska »Tiskovno društvo« v Kranju. Do zdaj dva zvezka, vsak 30