ESLOVENIA LIBRE 70 let v Argentini Le t o LXXVII | 7. no v e mbr a 2018 - Bue nos Air es, Ar g en tina | Št. 33 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija PEVSKO GLASBENI VECER 2018 Pred 49. leti si je skupina mladih postavi­la cilj, da bi na poseben nacin združila vse, mlade in tudi malo starejše: s pomocjo glas­be. V ta namen so povabili vse mlade pevce, pevke in glasbenike, da so na odru Slovenske Hiše pokazali svoje talente. V istem duhu a v malo drugacnem formatu, je letos Central­ni mladinski odbor v soboto, 29. septembra, organiziral 49. Pevsko Glasbeni Vecer. Kaj je bilo novega? Namesto, da bi stole v dvora­ni postavili kot v koncertni dvorani, smo jih postavili okoli okroglih miz in s tem ustvarili bolj družabno vzdušje. Pomislili smo tudi na mlade in postavili nizke sedeže -“puffs”- in mizice cisto ob odru, da so od blizu lahko poslušali in podpirali prijatelje na odru. Vra­ta dvorane so ostala kar odprta, da so lahko vsi prisotni brez težav vstali od mize in šli po jed in pijaco, ali pa malo ven poklepetati. Seveda je pa bilo treba pri tem tudi paziti, da smo s svojim vedenjem bili spoštljivi do naših mladih talentov! Na oder so letos stopili: Karina Novak in Melisa, Iru Podržaj in Agu Malovrh, Luci Ayerbe Rant, Tonci Oblak in Mante Marolt, Dalma Grbec in Yamila, Mante Marolt, Tomi Lenarcic in Toni Podržaj, Miki Figueroa in Mante Marolt, Sanjuški Oktet, Sitni in KM43. Vecer je kar prehitro minil. Zelo smo se za­bavali, uživali in se lepo imeli v dobri družbi in glasbi. Prijetno je bilo, da smo se zopet zbrali in da so nam naši mladi pevci in glas­beniki pokazali, kaj znajo. Vemo, da so vsi pridno vadili in zato so bili nastopi zelo kvali­tetni. Veseli smo, da se nam je letos spet to­liko mladih pridružilo in se pripravilo, da nam zapojejo in zaigrajo. Za pripravo tega vecera je bilo potrebno vložiti veliko casa in truda, in brez skupnega dela ga verjetno ne bi mogli tako lepo izvesti. Naj gre še enkrat posebna zahvala za pomoc: Aleks Šuc, Andrej Šuc, Martin Zarnik, Lala Krzišnik, Malena Cané Tomšic, Naš dom San Justo, Slomškov dom in Pristava. Veselje do glasbe nas je spodbujalo skozi 49 let, da smo to prireditev ohranili, in tako je praznovanje tega vecera postalo tradicija. Da smo dosegli tako visoko obletnico je bilo potrebno veliko dela, nacrtov in idej. Ponosni smo na to, kar so mladinske organizacije prip­ravile v teh letih, in na to da bomo drugo leto lahko praznovali zlati jubilej. Želimo, da bi se nam veliko mladih pridružilo ob pripravi tega praznovanja. Zelo smo tudi hvaležni in veseli, da smo del skupnosti, ki že toliko let goji in podpira glasbene talente in upamo, da bomo lahko še naslednjih 50 let delali skupaj v ta na­men, da nas bo glasba še naprej družila. Gabi Oblak Veselje do glasbe nas je “ spodbujalo skozi 49 let, da smo to prireditev ohranili, in tako je praznovanje tega vecera postalo tradicija. ” PRISTAVA | Prijeten glasbeni vecer Doživeli smo ga v soboto, 13. oktobra 2019. Za rojake, ki so se v velikem številu odzvali va­bilu, je bil ta vecer nekaj posebnega. Zamislila in organizirala ga je neutrudljiva Maruca Zurc, ki ima izredno cutece srce za bližnjega. Izkupi­cek je bil namrec namenjen pristavski ZSMŽ, zato nihce od tistih, ki so bili naprošeni za sodelovanje, ni odrekel. Kako bi odrekel prav Maruci, ki je kot skavt “vedno pripravljena”. Skoraj tocno ob napovedani uri so goste povabili v dvorano, kjer je za prijetno vzdušje poskrbel Peter Kopac s svojim saksofonom. Peter res lepo igra in je pritegnil pozornost navzocih. Karel Selan je vse navzoce pozdravil in na­povedal prvo tocko, nastop mešanega pev­skega zbora Pristave. Bili smo veseli, ko smo med pevci opazili nekaj novih, mladih obra­zov. Zapeli so nam štiri pesmi, seveda je naj­bolj vžgala primorska narodna “Dajte, dajte”. Zbor ubrano in polno zveni. Pozna se, da iz­obražujejo svoje glasove. Pozorni so na gibe svoje odlicne dirigentke in ji v interpretaciji verno sledijo. Morda bi si želeli malo vec pe­smi iz slovenske zakladnice in vsaj en “bis”. Matjaž Rožanec je zaigral zahtevno Bacho­vo skladbo, ki je bila še težje izvedljiva na pristavskem pianinu. Dokazal je, kaj se lahko pridobi z voljo in vztrajnostjo, ce ne zakoplješ talentov, ki ti jih je dal Gospod. Erika Cec in Mika Križ sta nas resnicno pre­senetili. V duetu in ob Mikini kitarski sprem­ljavi sta zapeli dve sodobni popevki. Bil je to njun prvi nastop. S casom in pridnostjo bosta postali prav dobri pevki, saj imata zelo lepa glasova. Razveselila nas je tudi skupina Ramošca­nov. Clari Mazieres ima izredno mocan glas, primeren za skladbe, ki jih je izvajala. Martin Seljak jo je precizno spremljal s kitaro, Niko Kastelic pa je držal ritem z igranjem na tolkalo (caja peruana). Dobro so se postavili. Še vecje presenecenje pa je bil nastop ko­rajžnih Augusta in Santiaga Oblak. Augusto že dobro obvlada trobento, Santiago pa klarinet. S kitaro ju je odlicno spremljal njun stric Luka Klemencic. Veseli bomo, ce bodo nadaljevali svojo “kariero”. Ni mogla manjkati skupina mladcev in mla­denk, tudi oni so hoteli prispevati svoj de­lež. Zapeli so dve skladbi, eno je spremljal s klarinetom Santiago, obe pa s klavirjem Maki Grohar. Zelo mogocno je izzvenela “Que can-ten los nińos”. Solistka je bila Miki Križ. Koncno so prišli na vrsto ucenci Prešernove šole. Najprej so najmlajši v pesmici povedali, kaj vse so si prislužili s svojim delom: od kok­lje Špiklje Špoklje do majhnega gruntka. Tako bodo že od malega vedeli, da si je treba vse dobrote prislužiti z delom. Starejše ucenke so se predstavile v pesmi kot vesele, mlade deklice, ki jim sicer krog cela ne pihlja slovenska sapica, a kljub temu v sebi cutijo slovenske korenine in jih ljubijo. Še fantje so morali povedati nekaj o sladkem vincu, ki razveseli srce in ki ga je opeval celo blaženi Anton Martin Slomšek. Te pesmi je na klavirju spremljala Anka Savelli Gaser. Zakljucek je bil mogocen. Mladci, mladenke in otroci so pod vodstvom Saši Jelenc zapeli še Bogu v cast s pesmijo »Luc«, ki so se ji pridru­žili tudi nekateri starši. Najprej se je za tako prijeten, domac vecer zahvalil Karel Selan, nato pa v imenu pri­stavske ZSMŽ odbornica (moja malenkost). Saši in Maki sta prejeli vsaka svoj zasluženi šopek cvetja, uboga Maruca pa ne, ker niti jaz nisem vedela, da je bilo breme vecera na njenih ramah. Zato je njeno delo še pomemb­nejše. ahvalimo se tudi Audiu Pristava za zvok, Luki Kenda za osvetljavo, Tomažu Macku za licno oblikovan program in vsem vam, ki ste v tako lepem številu obiskali ta vecer. Po koncertu je bila slovenska vecerja, ki so jo pripravile Lili Tušek Kopac, Monika Cešarek Kenda in Lucka Cešarek Selan. Bil je res lep vecer, preprost, domac, brez napetosti nastopajocih. Mislim, da niso taki veceri in nastopi pri srcu samo meni, temvec tudi drugim poslušalcem. Pred leti je pisatelj Zorko Simcic napisal knjigo »Kar po domace« in naš vecer je imel ta pecat. Upam, da se bo prihodnje to srecanje pono­vilo in da bomo lahko obcudovali tudi nove mlade talente. ASG S TRAN 2 7. N O VEMBRA 2018 | S V OBODNA SL O VENIJ A FRIDU BEZNIKU V SPOMIN IN POKLON | “Veronika Deseniška” v Našem domu 8. oktobra 1978 je na 22. obletnici Našega Doma San Justo režiser Frido Beznik postavilna oder Župancicevo tragedijo Veroniko Dese­niško. Ob 40-letnici te postavitve pa se je reži­ser Boštjan Modic s ponovno uprizoritvijo želel pokloniti svojemu prijatelju in ucitelju Fridu. Lani 17. januarja je minilo dvajset let od Fri­dove smrti, a Boštjan si je želel to obletnico obeležiti na nenavaden nacin. V ospredje je postavil Fridovo delo in v njegovem zajetnem gledališkem opusu našel odgovor na vpraša­nje: Kaj je tisto, kar je ostalo za njim? O tem so razmišljali tudi igralci in igralke, ki jih je kdaj Frido povabil k igranju. Prisluhnimo štirim, ki so pred 40-leti igrali pri Veroniki De­seniški. Na odrskih deskah Frida Beznika sem obcudovala že od nekdaj. Že v otroštvu sem z domacimi rada hodila na predstave. Pri Fridu me je ocaral, poleg nje­govega igralskega talenta, še njegov izredno lep glas. Gospodicna Angelca Klanškova je bila moja prva mentorica na odrskih deskah, kjer sem uživala v liku Rdece Kapice in še v mnogih dru­gih vlogah v režiji gospe Marice Zakrajškove, Rudija Brasa, Ivana Ovna, Marjana Willempar­ta in Stanka Jerebica. Poleg njih sta me oboga­tila s svojo ustvarjalnostjo in predanostjo še režiserja Maks Borštnik in Frido Beznik. Ko sem bila še dijakinja, mi je Frido zaupal vlogo v Meškovem misteriju »Henrik, gobavi vitez”. Povabil me je, da sem sodelovala pri domobranskih proslavah v Našem domu in v Slovenski hiši. Z njim smo pripravili tudi ve­cer Balanticevih pesmi. Kako rad je delal z mladino! Zaupal nam je! Nudil nam je vse, kar je mogel: cas, znanje, zgled odgovornosti, tocnosti, discipline, lju­bezni do slovenskega jezika … Da bi širil naše obzorje, nas je spremljal v te­ater Colón in na oglede predstav v teatru San Martín. To so bila posebna, nepozabna doži­vetja. Med nje štejem tudi obiske hiše, kjer smo najemali kostume. Fridu sem še posebno hvaležna, ker mi je omogocil, da sem spoznala Župancica kot prevajalca, dramaturga in kot pesnika. Pred štiridesetimi leti me je izbral za vlogo Jeli­save Frankopanke v igri Veronika Deseni­ška. Razgrnil mi je pa tudi velicino in lepoto Dume. V spominu mi je ostala ta cudovita kitica: Školjka na morskem se dnu razbolela je, / v biser je stisnila svojo vso bol­ srce poeta – kaj v tebi se zbralo je? / Srce poeta – od nje si bolno. Z obcudovanjem in ljubeznijo se vracam v dneve vaj, priprav in uprizoritev in se ne neham cuditi in zahvaljevati za vse, kar sem prejela. Kristina Jereb Qualizza Kavica je kot ljubezen Spomini na g.Frida Beznika me v casu pope­ljejo 40 let nazaj, v najlepša leta mladosti, ob koncu srednje šole, ko se nam na široko odpira obzorje v študiju, delu in drugih dejav­nostih. Takrat sem imela srecno priložnost, da me je g.Frido izbral za vlogo Blanke v igri ,,Henrik, gobavi vitez”, leto pozneje pa za vlo­go Veronike Deseniške. Lepi spomini iz teh casov so nešteti, imajo pa vsi skupni obcutek veselja in ljubezni do gle­dališkega dela, ki nam ga je Frido podajal. S kakšnim navdušenjem nam je odkrival skriv­nosti igranja, še posebno pa lepoto slovenske­ga jezika ter slovensko in svetovno zgodovino! Nepozabno je zame vzdušje, ki ga je znal napraviti pred vsakim nastopom. Ure, ko smo se pripravljali in maskirali ter minute, ko smo cakali za odrom, sem doživljala v posebnem, nepopisnem obcutku miru. Imel je navado, da je vsakega posebej ,tik pred vstopom na oder, stisnil za roko in mu z nas­mehom vlil pogum in zaupanje vase. Še ved­no , ko kdaj nastopim in stojim za kulisami, zaprem oci in cutim ta mir. In za konec bi rada z vami delila še anekdo­to. Spominjam se, da je med vajami zelo rad pil kavo. Ko jo je sladkal, nas je veckrat poucil, da mora biti kavica kot ljubezen: mocna, slad­ka in vroca! Želim, da bi se Njemu v spomin vsi potrudili, da bi naše življenje bilo prepoje­no s tako ljubeznijo! Metka Markovic Marincic Pod Fridovo režijo Že od malega sem rada nastopala na odru. Ko sem pa odrašcala, sem si mocno želela, da bi igrala pri kakšni igri, ki bi jo režirala mojstra gledališca, Maks Borštnik in/ali Frido Beznik. To se mi je, hvala Bogu, tudi uresnicilo in sem velikokrat igrala pod taktirko obeh režiserjev! Ko sem bila še najstnica, ki je nestrpno ca­kala, da jo poklicejo za igranje, sem nastopila pri neki igri skupaj z Ivano in Blažem. On je bil Bonaventura. Še sedaj se spomnim celega teksta: »Bonaventura, o Bonaventura!«, in to je bilo vse. A verjetno sem veliko vadila, da se še vedno spomnim tega stavka. Zanimivo je, da nisem imela v spominu, da je to bilo pri igri Veronika Deseniška in da sem igrala za Brigito. Boštjan mi je pred kratkim osvežil spomin. Pozneje sem še velikokrat igrala tudi na sanhuškem odru, na tistem, ki so ga sestavili samo za predstave in na »ta novem«. Igranje pod Fridovo režijo je bilo zanimivo že od vsega zacetka. Najprej smo se vsi igralci zbrali z njim ob mi­zah in kavici, v baru ali v spodnji dvorani, kjer je sedaj knjižnica. On je razdelil tekste in smo cakali, da vsakemu dodeli svojo vlogo. Potem so prišle bralne vaje, pozneje vaje v šolskih prostorih, potem pa že na odru. Poslušati Fridove nasvete je bilo zame zelo zanimivo in obcudovanja vredno. Crpala sem njegovo znanje. Obcudovala sem njegovo nadarjenost, nacin govorjenja in lahkoto za interpretacijo katerekoli vloge. Ko smo ime­li »cik pavzo«, da so lahko kadilci kakšnega pokadili, smo se pogovarjali in nam je takrat govoril o svojih izkušnjah kot igralec v argen­tinskih gledališcih. Bilo mi je prijetno igrati pri »njegovih« igrah. Bil je spoštljiv, svetoval mi je, kako naj kaj po­vem, zaupal je vame, dal mi je gotovost, da sem se lahko po svoje izrazila in zacutila vlo­go kot svojo. Pocakal je, da sem lahko prišla do prave interpretacije. Zahvaljujem se Bogu, da sem bila lahko de­ležna teh vaj, saj je bilo med nami, igralci in Fridom, vedno lepo vzdušje, da sem igrala z razlicnimi osebami in pri številnih igrah in da sem toliko dobrega pridobila od Frida, kot re­žiserja in kot osebe. Naj mu dobri Bog povrne vse dobro! Lucka Jereb Oblak En memoria de Frido Beznik Tuve la ocasión de conocer a Frido en medio de mi adolescencia, ańos en los que tenía una participación activa en la comunidad de San Justo y en los que el mundo se abría como un universo por descubrir y explorar. No había imaginado tener la ocasión de actuar en teat­ro hasta que en Naš Dom se encara la puesta de la obra Juana de Arco. En esa oportunidad me tocó el papel de pastor y el texto que me tocaba decir era colectivo, no individual, como en un coro. Una hermosa experiencia. Al ańo siguiente, para mi sorpresa, recu­erdo que un domingo por la mańana Frido y Tone Oblak me invitaron a subir al salón porque íbamos a preparar una obra de te­atro, se trataba de “Henrik, gobavi vitez”. Cuando Frido reparte el texto y comienza a introducirnos en la obra, para mi sorpresa y susto, encuentro que me asigna el papel de Henrik. Ese gesto, para mí, da una muestra cabal de quién y cómo era Frido; confió un papel protagónico a un jovencito con forma­ción eslovena doméstica, con dificultades para la lectura y comprensión del texto en esloveno. Veía donde los otros no veíamos, decidido y audaz. Al ańo siguiente se propuso encarar la puesta de la monumental e histórica Veronika Deseni­ška y me confió el papel del Vitez Jošt. De nuevo una ocasión de aprender el valor de la palabra y su interpretación. Y la alegría de compartir los ensayos con él y los demás actores noveles, con muchas anécdotas que enriquecieron nu­estra experiencia como personas. Con él tuvimos el privilegio de visitar los talleres del Teatro Colón, que nos acercó a la experiencia del trabajo profesional, a la vez que nos abrió a un mundo desconocido para la mayoría. En mi experiencia, Frido era así: fuerte, deci­dido y con una pasión y convicción por lo que hacía, que enfrentaba cualquier obstáculo. A la vez, capaz de enseńar y transmitir su exqu­isito gusto por el bien decir y los tesoros de la actuación con una paciencia ejemplar, hasta que cada quien se encontrara y encontrara su personaje. Y con un sentido del humor agudo e inteligente, que nos hacía reír y pensar a la vez. Recuerdo con particular nitidez su capa­cidad de encarnar personajes: Una vez en un ensayo, vestido de calle como todos los que estábamos ensayando, con dos gestos míni­mos mostró y marcó la caracterización de un anciano, y aseguro que lo que veíamos era a un anciano. Cada reunión de trabajo era una enseńanza y una sorpresa. Me sucede que a veces recuerdo más el trabajo de preparación que le presentación, que resulta efímera. Nunca pude expresarle mi profundo agrade­cimiento por las oportunidades y la enseńan­za que me brindó, junto con mis otros com­pańeros. Para mí, constituyen de esas marcas en la vida que son imborrables, y de las más queridas. Gracias, Frido! Marko Mustar Priprave S V OB ODNA SL O VENIJ A | 7. N O VEMBRA 2018 S TRAN 3 MARTINOVANJE | Vabilo iz Mendoze Iz Mendoze smo dobili sporocilo: Društvo Slovencev vabi na Martinovanje. Degusta­cija vin, obisk vinarn, petje, in vse to skozi kar tri dni. Zanimivo vabilo, a ker nam je tu v Buenos Airesu tako praznovanje nezna­no smo povprašali organizatorje, kaj se bo v Mendozi dogajalo! Tako sta nam odgo­vorila na Nesti Bajda in Pavel Šmon: . Kaj je pravzaprav Martinovanje, od kod prihaja in kaj se ta dan praznuje? Martinovo ali god sv. Martina iz Tour­sa († 11. november 397) je dan, na katere­ga se spominjamo svetnika, ki je polovico svojega vojaškega plašca ponudil beracu. Martinovo je praznik, ki sega dalec v cas pred našim štetjem, ceprav je danes videti kršcanski. V jesenskih praznovanjih so se naši poganski predniki zahvaljevali bogo­vom za dobro letino in jih hkrati prosili za ponovitev obilja v prihodnjem letu. V Sloveniji se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Martinovo za­znamuje ljudski rek: Svet' Martin nar'di iz mošta vin'. Do tega dne se mošt namrec obravnava kot necisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. V skladu s šegami in navadami lahko šaljivi blagoslov opravi moški, preoblecen v škofa. Ob praznovanju potekajo v vinorodnih predelih tudi pojedine, pri katerih so naj­pogosteje na jedilniku gosi (znamenita Martinova gos) in mlinci. Za slovensko Is­tro je martinovanje oziroma martinja zna­cilno šele po Drugi svetovni vojni. Tipicne jedi so povezane z olivnim oljem (lahko tudi samo kruh in olje), s katerim so pospremi­li mlado vino. Bolj zahtevne jedi v tem casu so bile predvsem fuži (testenine) s peteli­njim ali kokošjim golažem, ki ga imenujejo tudi »žgvacet«), pecen puran (Gos), kislo zelje (»kapuz«), ocvrt kruh z refoškom. . To je torej pravi vinski praznik in vino je pri vas v Mendozi doma! Kako in kdaj ste se odlocili, da to slovensko navado obudite tudi v vaših krajih? S tem praznikom nas prvo povezuje naša zemlja: Mendoza je zemlja sonca in dobre­ga vina. Vsakic vec mendoških Slovencev -ali slovenskih Mendošcanov- se posveca vinarstvu: proizvajalci, agronomi, enolo­gi, razni profesionalci, sodarji in drugi, ki delajo na podrocju vinogradništva in proi­zvodnje. In koncno je ta praznik namenjen vsem nam, ki uživamo ob dobrem vinu! Iniciativo je pred nekaj leti sprožil odbor Slovenskega društva v Mendozi z name­nom, da se v tem prazniku povežejo Slove­nija, Mendoza, vino, pesem, prijateljstvo, kultura, tradicija. Slovenci v Mendozi že­limo pokazati to, kar je za nas najbolj zna­cilno. . Kdo se po navadi Martinovanja udele­ži? Ali prihajajo tudi argentinski gostje? Na Martinovanje pridejo Slovenci iz Men-doze in tudi argentinski ljubitelji vina in upamo, da nas bodo letos obiskali tudi rojaki iz drugih krajev Argentine. Vsi ste prisrcno vabljeni! . Vaše vabilo se glasi, da bo praznik po­tekal od petka pa do nedelje. Torej cel vi­kend! Kaj se bo pa dogajalo v teh dneh? Tridnevni program bo nekako tak: V petek zvecer zacnemo z degustacijo razlicnih vin. Ko je letos naš pevski zbor ob svoji 70-letnici obiskal Slovenijo so pevci nazaj prinesli reprezentativna vina iz raz­licnih krajev Slovenije, torej bo to degusta­cija slovenskih vin. V soboto zjutraj je na programu obisk vinarne v okolju kraja Perdriel v Luján de Cuyo, nato pa skupni asado s petjem ar­gentinskih folklornih pesmi V nedeljo zjutraj bomo imeli sv. mašo z blagoslovom vina, nato kuharski tecaj ali kulinarni tecaj slovenskih jedi. Tudi otro­ci naše slovenske šole bodo sodelovali s petjem in z razlicnimi risbami, ki jih bodo pripravili v šoli v soboto zjutraj. Za konec pa kosilo, prosta zabava in pet­je: sodelovali bodo Slovenski Mendoški oktet, Pevski zbor in Ansambel bratov Ne­manic. . Ali se je potrebno prej prijaviti, vpisati? Nudite tudi kako pomoc pri prenocevanju? Za degustacijo, obisk vinarni in nedeljsko kosilo se je potrebno prej prijaviti, to lah­ko storite telefonsko na 0261 4396335 ali po mailu: sociedadeslovenamendoza@gmail.com Gostom, ki bodo prišli iz drugih krajev smo pa na razpolago za pomoc pri iska­nju hotela, nudimo pa tudi sobe v našem slovenskem domu. Javite vse lahko na isti telefon oz. email. Invitación Desde Mendoza nos llegó la invitación: Los esperamos el fin de semana del 9, 10 y 11 de noviembre en nuestro “Martinovanje”! Para averiguar de qué se trata esta fiesta charla­mos con Nesti Bajda y Pavel Šmon: . Qué es la fiesta de “Martinovanje”, cuál es su origen? Martinovanje es un festejo al vino que se re­aliza en Eslovenia. La tradición cuenta que para el 11 de noviembre, día de San Martín de Tours, el vino impuro (mosto) se transfor­ma en el buen vino luego de ser bendecido. El dicho popular dice “San Martín convierte el mosto en vino”. Habitualmente es un festejo que dura toda la semana y cada pueblo tiene su forma de celebrarlo, pero en ninguno falta la bendición del vino y el plato típico, que es el ganso asado. . Cómo surgió la idea de llevar esta fiesta eslovena a las tierras mendocinas? Hay varias razones que nos vinculan a este festejo. La primera es la tierra donde nos en­contramos, Mendoza tierra del sol y del buen vino, Mendoza capital mundial del vino. En segundo lugar, vemos que cada vez más eslo­venos-mendocinos o mendocinos-eslovenos se destacan en la vitivinicultura: productores, agrónomos, enólogos, profesionales, tonele­ros y otros muchos ligados a la industria del vino. Y finalmente lo más importante: noso­tros, los que disfrutamos bebiendo el vino. La iniciativa de realizar este festejo surge en la comisión directiva de nuestra Asociación eslovena en Mendoza, con la idea de conju­gar Eslovenia, Mendoza, vino, canto, amistad, cultura, tradición. La eslovenos de Mendoza queremos así mostrarnos al mundo con lo que más nos representa. . Leemos en la invitación que los eventos se iniciarán el día viernes y continuarán sábado y domingo. Cuál es el programa para esos días? Empezamos el viernes a la noche con una de­gustación. Hace unos meses nuestro coro visi­tó Eslovenia, al cumplir 70 ańos. De allí volvió con hermosos recuerdos y con buenos vinos eslovenos, provenientes de las distintas regi­ones vinícolas eslovenas. Esta será entonces una degustación de vinos eslovenos! El sábado por la mańana visitaremos una bodega en la zona de Perdriel, en Luján de Cuyo y continuaremos con un asado, acom­pańado por canciones folklóricas argentinas. El domingo tendrá lugar la misa y la bendi­ción del vino, y luego habrá un curso de co­cina eslovena. Los nińos de nuestra escuela eslovena participarán con un taller de dibujo. Y la fiesta finalizará con un almuerzo y música eslovena: participarán nuestro coro, nuestro octeto y el grupo de los hermanos Nemanic. . Es necesario inscribirse previamente? Los visitantes pueden recurrir a ustedes para ori­entarse en el tema del alojamiento? Es necesario inscribirse para la degustación, para la vista a las bodegas y para el almuerzo del domingo, pueden hacerlo telefónicamen­te al 0261 4396335 o vía mail: sociedadeslo­venamendoza@gmail.com Estamos a disposición para ayudarles a encontrar alojamiento, y no se olviden que están a disposición las habitaciones de nue­stro “Slovenski dom”. Los esperamos! OBISK V ARHIVU DRUŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA Društvo Zedinjena Slovenija, krovna or-V mesecu oktobru nam je ob priložnos­ganizacija slovenske povojne emigracije v ti njenega obiska v Argentini nudila stro-Argentini, hrani bogat arhiv, ki je nastajal kovno pomoc zgodovinarka dr. Helena skozi 70 let in se še danes dopolnjuje z no-Jaklitsch. Svetovala nam je, kako pravilno vimi vsebinami, ki pricajo o življenju naše pripraviti originalne listine na skeniranje in slovenske skupnosti. Številni originalni do-kako skenirane dokumente cim bolj pregle­kumenti so vecinoma povezani z nastaja-dno shraniti. njem in delovanjem te emigracije. Za njeno zanimanje in nesebicno delo se ji Z namenom, da se dokumenti primerno prisrcno zahvaljujemo! hranijo, je ZS že pred nekaj leti spoznala in Ob tej priložnosti pa vabimo vse rojake, ki se odlocila, da je potrebno ta arhiv digitali-imate doma shranjene razne dokumente, zirati, to se pravi, da se dokumente skenira povezane s slovensko skupnostjo, da nam in hrani tudi na digitalni podlagi. S tem je jih posredujete: v ta digitalni arhiv bomo mogoce optimizirati njihovo dostopnost, vkljucili kopije, ali pa tudi originale, ce nam obenem pa se prepreci, da bi se dokumen-jih predate. Tako bomo tudi z vašo pomocjo ti, ki so pomembni za našo skupnost in za ohranili dokumente, povezane z dosedanjim našo zgodovino, ne izgubili. Zavedati se je trdnim in bogatim delom naše skupnosti. treba, da tudi cas naredi svoje in da noben Projekt digitalizacije arhiva ZS podpira papir ni neunicljiv. Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po Projekt je obširen in dolgorocen, ker je ar-svetu. hivskega gradiva veliko, obenem pa je tudi tehnicno zahteven. Odbor Zedinjene Slovenije ESLOVENIA PRESENTE EN LA PAMPA El sábado 27 de octubre y en el marco del 60° datos oficiales, de inmigrantes provenientes aniversario de la Biblioteca Joaquín V. Gon-de Eslovenia. zález de General Pico (provincia de La Pampa), El evento se inició con la proyección de un los escritores Marita Molfese de Cipolletti, video sobre Eslovenia y fotos de los protago­(Río Negro) y Daniel Brunskole de Centenario nistas. Al finalizar hubo lecturas alusivas muy (Neuquén) presentaron sus libros sobre histo-emotivas de piquenses asistentes al taller rias de inmigrantes eslovenos. Estos son Olga de escritura para adultos de Nidia Tineo. Hi-y Roni y De Bela Krajina a El Chaco. storias similares de partidas, búsquedas de Como ya se ha expresado en este medio, nuevos caminos, inserción en otra comuni­ambos textos refieren la llegada a Argenti-dad, demostraron que estamos hermanados na en distintas épocas de Luis Brunskole, en aunque nuestras raíces provengan de tantos 1925, después de la Primera Guerra Mundial, lugares diferentes. quien se radicó en el Chaco y se dedicó al cul-Los escritores y familiares acompańantes tivo del algodón y Olga y Roni Vicic, que de-así como el público fueron agasajados con un bieron dejar Eslovenia en 1945 por el avance brindis para compartir tan grato momento de los partisanos que ya habían muerto a su cultural. papá y una hermanita y ante el riesgo de sus Consideramos que con esta nueva presenta­vidas, la madre de ambos hermanos les pidió ción de ambos libros, contribuimos a difundir que se fueran. la cultura eslovena en ámbitos que poco la Vale destacar que la provincia de La Pampa conocen y estos eventos motivan el deseo de recibió a muchos inmigrantes que trabaja-aprender más sobre el país. ron la tierra, en especial la agricultura y la ganadería pero no hay registro, al menos en Marita Molfese S TRAN 4 7. N O VEMBRA 2018 | S V OBODNA SL O VENIJ A KOLEDAR OSEBNE NOVICE KRST 9. do 11. novembra Martinovanje v Mendozi Slovenski dom Mendoza 10. novembra ob 16. uri Zakljucna prireditev SSTRMB Slovenska hiša 11. novembra Obletnica v Hladnikovem domu 11. in 19. novembra ob 18. uri Veronika Deseniška v Našem domu 17. novembra ob 20:00 Kulturni vecer SKA Slovenska hiša 24. novembra Rifa in vecerja v Našem domu San Justo 24. novembra Evropski vecer v Carapachayu 25. novembra Slovenski dan v Slomškovem domu V cerkvi San Roque v Open Door je v soboto 27. oktobra 2018, bila kršcena Frani Hernandez Ayerbe. Botra sta Luci Ayerbe Rant in Santiago Massari. Krstil jo je duhovnik Marco Espínola. Dobrodošla! POROKA V cerkvi María Auxiliadora v Ramos Mejíi sta se v soboto, 27.oktobra 2018, porocila Nežka Papež in Cristian Antuńa Cepellotti. Za price so bili njuni starši Lucka Rant in Franci Papež ter Raquel Cepellotti in Jesus Antuńa. Novoporocencema cestitamo in želimo obilo srece ter božjega blagoslova! | Glasilo Slovencev v Argentini Uredniški odbor SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznic, Erika lndihar, Jože Lenarcic, Marko Vombergar, Miloš Mavric Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Lektoriranje Lucijana Hribar, Mariana Poznic email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje Erika lndihar, Cecilija Urbancic www.svobodnaslovenija.com.ar SVOBODNA SLOVENIJA | 29. OKTOBRA 2018 STRAN 7 Priloga s slikami PEVSKO GLASBENI VECER 2018 FRIDU BEZNIKU OBISK V ARHIVU DRUŠTVA ZEDINJENA PRISTAVA | Prijeten glasbeni vecer SLOVENIJA ESLOVENIA MARTINOVANJE | Vabilo iz Mendoze PRESENTE EN LA PAMPA