Josip Dobrovsky, slavni učenjak češki.
(Spisal  Fr. Kovačič.)
L
J osip Dobrovsky, očak slovanskega jezikoslovja, kakor ga zove sam Kopitar, rodil se je dne 17. ve), srpana leta 1753. v Dermetu blizu Rabe na Ogerskem, kjer je takrat njegov oče prebival kot dragonski desetnik. Njegovi stariši so bili iz Solnice pri Kraljevem Gradcu na Češkem, kjer še tudi dandanes živi rodbina Do-brovskih. Izvirni priimek njegove rodovine je Doubravskv, in tako se   je   v mladosti  naš              *š\
učenjak tudi sam pod-                  ,
pisaval.  Duhovnik pa,            .     ,
ki ga je krstil, ni umeval češki in je v krstno ^-SpflP knjigo zapisal „ Do-brovsky; to ime se je , pozneje sprejelo splošno. Ko mu je bilo šele sest   tednov,   zapustil               |jB
je njegov oče vojaško službo in se preselil na Češko v Horšuv-Tyn (Bischofteinitz).                               ' »^ ' •        W'    '
Tukaj je Dobrovsky preživel  svoja  otročja leta. Vzredili so ga popolnoma   v   nemškem                 Josip Dobfovsky. duhu;   češkega   jezika
se je naučil šele pozneje v Nemškem Brodu. Katehet na domaČi ljudski šoli je kmalu spoznal njegovo izvrstno nadarjenost in je nagovarjal očeta, naj ga da v višje šole. Ker je pa očetu včasih trdo šlo za denar, ni se mogel za to odločiti. Na srečo je imel v Nemškem Brodu dolžnika, od katerega nikakor ni mogel dobiti posojenega denarja; zatorej pošlje svojega sina tje, naj ga dolžnik preskrbuje za oni denar. Ko „DOM in SVET8   1895, št. 3.
je Dobrovsky prišel v Nemški Brod, bil je trd Nemec, zatorej so mu njegovi sošolci — skoro sami Čehi — mnogo prizadeli in večkrat, so se celo stepli. V Nemškem Brodu je dovršil nižje gimnazijske razrede, a ker je njegov oče imel tudi v Klatovem dolžnika, ki je bil pozabiPsvojo dolžnost, šel je tje v višje razrede. V celi gimnaziji je bil Dobrovsky vzornega vedenja, a poleg tega je izvrstno napredoval v naukih.
V 15. letu je dovršil gimnazijo in potem je šel v modroslovne nauke (filozofijo) v Prago. Čeprav si je tukaj sam moral služiti kruha, vendar ni zaostajal v naukih, marveč je kmalu prekosil vse svoje součence. V 18. letu je prvi med svojimi so-učenci postal učitelj modroslovja. Kmalu pa stopi v praško bo-goslovnico in čez nekaj časa prestopi v družbo Jezusovo v Brnu. Kakor poprej, tako je tudi sedaj lepo napredoval, zlasti se je mnogo pečal z jutrovskimi jeziki in s staro češko zgodovino. Mnogo je na njega vplival Durich (1. 1738.— 1802.) iz pavlinskega reda, glasovit poznavalec vshodnih jezikov in slovanskih staro-žitnostij. Glavno njegovo delo je: „Bibliotheca slavica antiquissimae dialecti communis et eccle-siasticae universae Slavorum gentis"   1793.
Učeč se vshodnih jezikov, napisal je Dobro vsky nekoliko člankov o tem predmetu v „Orientalische Bibliothek".
(Narisal Jos. Germ.J