Predsednik UO ZP dipl. ing. Jože Bauman Aktualna vprašanja Naš izvoz v juniju V preteklem meseca je iz- domala vsak mesec isti. Na pozna operativa- P SO odpo- konvertibilno, področje dr-slala v tujina skupno za ž-av .smo v juniju izvozili po 589.711 dolarjev izdelkov in. vrednosti 24 odstotkov izdei-tako, izpolnila obveznost z kov, v države SEV 47 odstot-90 odstotki glede na mesečni kov in v države ostalega kli-plan. Dosežena vrednost pri- ringa 29 odstotkov. Na račun kazana v odstotkih ni ugo-d- konvertibilnega izvoza do se- ■ m__________ . u,.L.... ». __ na,, upoštevaft,pa je treba iz- gamo 1 višji izvoz na po-droč-' TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEK- retj.no visoko postavljen iu- ju držav SEV. TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN. AVTOMATIKO,. KRANJ nijsl£ ! Junijska izvozna lista vse- da ni predvideval nenadnih huje 28, držav — uvoznic rta-vojnih dogodkov na Bližnjem šib izdelkov. Na prvem me-vzhodu, kamor je PSO na- stu.z največjo vrednostjo je meravala odposlati precej š- ponovno, Turčija. Po. padajo-njo, količino naših izdelkov, či vrednosti ji nato slede: »r ,. / , . , Vzhodna Nemčija,' 533A, Ce- ” objektivnemu šk6sl0vaš:ka> Madžarska, Za_ ■ S“ Jun*Jsk.1 1ZV°Z hodna Nemčija, SSSR in kot .največji v tem letu in celo, ____ žq 11 nrlstntbnv t . osma Poljska. Vrstni’ red je (Nadaljevanje iz 25. števil- podjetju, pa. tudi pri organi- .bi, nam pri sedanji stopnji f*. tatom mcTcru Jtore-i nekoliko drugačen kot .! ke glasila) zaeijah, ki rentabilno poslu- organizacije’ več škodovalo u- pri prejšnjih mesecih. Hva- •’ Zaključek, da je delovna jejo. Nasprotno pa se v eno- kakor koristilo, Izvoz po posameznih va- le vreden je ponoven večji' enota, organizirana po teh- tah, ki poslujejo nerentabil- Kakšen pa jo naš samo- lutnih področjih in gledan z izvoz v ZDA. nploškoekonomskem principu,, no ali celo z izgubo,, pojav- upravni sistem kot sistem od- aspekta- naših bančnih obvez- ' Posamezne tovarne .so ta» izključni nosilec vseh samo- Ija zahteva po večji vlogi ločanja? Pogosto se pojavlja nosti ni ugoden. Sicer pa re- kole udeležene pri junijskem ubrkvnih pravic (ima vso.po- in pomoči višjih organov pri ..zahteva- po:- delitvi upravlja- zuitati ne presenečajo, ker so izvozu: trebno materialno osnovo), reševanju njihovih goSpodhr- 'nja- in vodenja-, v praksi pa —— - lahko zaradi ozkega gleda- skih težav. Takšne težnje so je to popolnoma prepleteno, fc ima samoupravnih organov popolnoma nasprotne in po- ker- se ‘v vsakdanjem) živi je- “ ~ 'takšne enote pripelje do po- javljajo se v okviru istih de- nju dolgoročne in kratkoroč- elovnih odločitev, ki niso- v- lovnih „skupnosti. Kako torej :ne odločitve prepletajo med skladu* z interesi celotne, de-i organizirati proizvodnjo, ma seboj.. Moj odgovor na to bi lovne skupnosti. Zato je nuj- način, ki bo ustrezal. istočas- bit, da naj vsakdo odloča o no najti primerno povezavo no zahtevam po centralizaciji tem, za kar je sposoben, iter razmejitev pravic indolž- in decentralizaciji?'.Ali lahko ‘Sprašujem se,,rali je nek sa- nosti 'med delovnimi skupno- tukaj za nastale probleme moupravai organ, res, sposo- stmi na posameznih- nivojih, krivimo- naš. družbeno-eko- ; ben. odločati o- tem, ali je ne- (■ekonomske enote, delovne homs-ki. sistem — samouprav- ka. investicija, proizvodni pro- enote, organizacije, združeno Ijanje, če na njegovih osno- gram, gospodarski plan per- podjetje). Ta navpična pove- vah postavljeni organi delu- spektiveir ali- ne? Zakonoda-zava pa mora biti takšna, jejo tako nasprotno?. jalec trdi, da - je. Verjetno da omogoča učinkovito go- Mnj .odgovor na-ta-vpraša- Mi; JfpleMiv ..nosj!.p.o- sgjodarjenj.e in .hitro spreje- nja'bi bil takšen: Če je v ne- 's'pS;''w iak-š-« .To-, man je in izvrševanje poslov- kern_ sistemu možnih dvoje tenih odločitev. ko nasprotujočih si stališč, je To Svoje stališče bom ute- dovolj širok tudi za pravilno meljil s primerom iz prakse, stališče. Važno je, da vza-©ogaja se, da se- samouprav- memo pravilno izhodišče, ni organ delovnih enot ali to je proizvodni proces, ki obratov poteguje za čim več- zahteva redi Ta red pa je dole pristojnosti s ciljem — segljiv samo s strokovno po tovarna ■a. a pa- menim, da ni, ker je ne-(Dalje na 2. strani) Eiektromehanika 156,7 47,3 Elektromotorji 71,4 10,9 Kondenzatorji 52,6 12,2 Avtomatika 144,2 2,6 Polprevodniki 118,8 13,0 Elementi 116,8 2,9 Instrumenti 123,6 2,4 Sprejemniki 6.307,5 0,6 Elektronika 124,3 3,0 Usmerniki - - • "•'T V, . rt r —. 0,4 Aparati- 23,8 4,2 Avtoelektrika 0,6 0,5 (Dalje na 2. strani) Aparati: proizvodnja v juniju V mesecu juniju smo v pomanjkanja definitivnih na- med posameznimi referenti v «■! . *v . - , __ u t • .- j - - .APARATIH? upravičeno priča,- ročil. Rezervni deli in. usluge tovarniški nabavni ^Šlužhi ir k0Va1!' da bomo s presegom so srcer preseženi in je pri je bil posebno pri. tipkah po- da na. osnovi zadrževanja Organizacija dela pa je tem -mesečnega operativnega pia- M |S| ■■■■.« „,,ua BUU - fkur™lacl3?. v, “vGmk°v^®-!sa- čimbolj . spre- na lahko dosegli polletno ku- odstotka, vendar je. ta. grupa enega gradiva preveč Na ta način lahko takšna sca iniciativo- proizvajalca in mulativno planirano zadolži- - - - ~ - enota:povečuje svoje-kapaci- vzbuja njegov interes za go- tev. Vendar to upanje vsaj Mfete in s tem proizvodnjo, ki spodarjenje ter s tem omogo- formalno- ni bile izpolnjeno M.u„ lahko v mnogih primerih ča maksimiranje in trajnost in- je-« mesečni dinamični vpliva občutneje ,na končni, gradiva,', za katerega le skr- liepers-pektivna. čeprav lah ustvarjanja dohodka gospo- -plan -dosežen le* s 85,62-%,' * * - ■- ■ '" ' - - • • ' - -■ ' * - * ko takšna eiiota z obstoječo danske organizacije ter s tem polletna kumulativa pa- s-■ tehniko- in programom nekaj, vsakega-posameznika. Trdim, 96;4-7 %. 1st izredno dobro . gospodari, da naš samoupravni sistem ni Najugodnejši so- bili doslej bo težko našla pravdno- per-, nobena- ovira za smotrno or- irezultati v DE' 700- — obratu spektivo z lastnimi. močmi, ganizacijo dela, ampak, na- jv -Dobrepolju-, kjer so poseb-. ®anes je treba računati na sprotho, sam- po- sebi zahteva j no v grupi- zaščitnih- relejev sproščanje delovanje .tržnih njeno izpopolnjevanje. , ■ plan visoko presegli,. Najner ^zakonoy,. spričo- katerih je. he- y prvem delu-: članka sem ugodnejša, izvršitev planirane mogoče načrtovanje P-9ispe&- skušaL prikaza:ti„ kje bi bdo proizvodnje pa je. bila v. DE. vrSenanaJtfihS» uT- ‘ tem ni bdo naibolišs sai so -lavnega razvoja_brez strokov- .freba- iskati materialno osno- 600' - obrat. SVN,- kjer so v i bila nrav orodia ilSant« mh tržnih analiz m, močnega. vo 2a razvijanji?, samouprav- ’ vseh proizvodnih, grupah fe";roTu in , J j n odlitkov dolgo časa tista ovi . razvoja, ki bo sposoben do- „isUa- t= s nod Pbst'avi'i«™ 'diriWiirs - ' , -11 .H;:!? pda. letna potr.e- oautsov dolgo časa tista ov:- njih plan izpolnjeru s 129,99 gost primer, da smo imeli HBMHHPMIMP na za-udeležna v planu z minimaL- logi prav zaradi -nezadostne— _ , ... . no vrednostjo in zato rezultat ga odjema, katerega ie pojta mai-srfmii-anip fiT D1' SIs “P^jono- kljub ugodnemu odstotku ne. vzročilo-pomanjkanje drugega proizvodni uspeh. bel drug referent,' Proizvod- č.e ob, teh rezultatih na hj? ni-mogla izpolniti plani-. kratko analiziramo, vzroke za ranih, nalog in, tudi v planu -takšne kazalnike, lahko-upra- prodaje so, nastopale , velike vičer.o trdimo, da le-ti- ne- -težave, ker nismo mogli zaleže v' neposredni proizvod- dovoljiti niti količinsko niti nji, vsaj. "vi dobršni meri ne., po. asortimentu. Tudi. sbdelo-Tako pri grupi industrijskih vaW ined nabavno: službo, in napra-v,ki je iz- tehnološkim oddelkom, pri. nega sistema,^ Ta materialna 5 P od' .postavljene ’dinamike.;; polujevati trenutni „proizvod- osnova- fe tesno povezana z V' seštevku za celotno to ba, tržišča vsekakor preopti- ra> ^«..nismo. mogli pre-ni nroeram To na stane in "“‘"'T H ”, 1°. n<2 , mistično ocenjena. To velja stopiti in pri ka.teii. nismo ni Program. 10 pa 7 organizacijo, dela... Pri. - slabi - varno je najugodnejši rezul- ' - J —- -............- • J , m — U—■ —« ntrtl iit%nn 1 n rt a d O- , . ' j j .* . v- - ¿11 UtjVoCill • BS žaro;» »hu»« .»»uiuu^ organizaciji dela se‘ da’ do-ho- j tat v najmočnejši grupi za- s-?“ —ug a tr te ena- „gospodarjenja ceneje, če- «b-dek in -tudi stroški ugotavlja-. ščitnih. relejeV, ■'‘''¿emenW!:'tt«„(f Wj.oH§?wf^a“l?AT V S^pi' zaSžitoih relejev,-' podatki za „realno načrtovanje tr ,ediao na;'n^ju -podjetja, /avtomatike In- signalnih rele- ji ^ J- fi° BAI ~ elementov avtomatike, signal- perspektivnega razv.oja v čimbolj se organizacija dela ‘jest., ter naprav, kjer je pol- ~mI proizvodni nib; relejev in. naprav smo podjetju - zlasti v naši obh- izpopolnjuje, ’’tembolj jasna letna, zadolžitev izpolnjena s S P WS nezadostna- polletni plan. sicer presegli - združenega .podjetja, zb!- p0,staja. vioga oddelkov m-p-o- 1Q3.,19 % za domači trg in s. Mii grupi- stikalnih apara- veudar je bila junijska reali-rajo iti- obdelujejo na. enem- ganjozj^ov v „proizvodnem 131,1.7% za. izvoz. V grupi tov: je osnovni-vzrok izpada zecija tudi v-tej. grupi samo mestu. Brez pretira-rah-ja la-h- procesu. Co to vlogo materi- 'Stikalnih aparatov je bil pol- ^-a 6ni strani še vedno neraz- 90,94 Voi Tu smo v juniju l|o torej rečem, da,je..usmer- .aiiziSamoj nam- služi lahko kot j letni plan realiziran, le;s 65,34 čišeen odnos- v kooperaciji- velike; težave z želez- BAKA tipkal, na drugi strani niškimi signalno-vannostnimi pa neusklajena in prepozna napravami, ker je: gradivo, iz j^nost takšne politike samo- drdna osnova za, razvijanje iodštotka, najnižji'pa -je bil upravnih.: organov izrazito samoupravnega sistemaj -či^ar idoseg v grupi industrijskih kratkoročna. . cilj je — neposredna uprav- ¡elektronskih naprav, kjer smo dobava surovin za tipkala T UVGZ3 sicer prispelo, vendar Zanimivp. je - tudi. dejstvo, Ijanje. vsakega .proizvajalca. ,;.- ODLOK IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE 1 'Ut <■- SR SLOVENIJE O DOLOČITVI OSNOVE ;i|§| ZA PRIZNANJE REPUBLIŠKEGA DODATKA = ZAPOSLENIM UDELEŽENCEM NOV V LETU 1967 = (Ur. list SRS št. 28/67), ki ga je izvršni svet .=== izdal na; podlagi' 3. člena Zakona o dodatku zapo- ; /¡¡¡p «lenim udeležencem NOV (Ur. list- SRS št. 10/65 gs in št. 24/:67)> ;■ ■ U ' | / j=É= Osnova za priznavanje republiškega dodatka za borce v letu .1967 znaša 920 dinarjev. - ,||g| Ta odlok začne veljati' z dnem objave v »Urad-nem listu SRS« (to je s 13. julijem 1967), upo- -== rablja'pa se od 1. januarja 1967; _ ' ./: V gg • S tem predpisom jè-zvišana! prej1 veljavna/re- ; s pubiiška osnova (780,00 N din) za 140,00 N din, ki ¡¡¡¡| smo jo objavili y 25. številki glasila, medtem pa -== obračun razlike med borčevim osebnim dohodkom in omenjeno osnovo ostane v istih odstotkih,, kot g== je bilo navedeno, v omenjeni Številki časpiša, s Zakon o zdravstvenem varstvu kmetov — borcev , === NOB in njihovih družinskih članov (Ur. list'SRS == št. 1/67) - ' gg 1. člen ¡m Kmetje f- borci, ki so bili udeleženci španske državljanske vojne, in tisti kmetje-borci, ki so bili == udeleženci narodnoosvobodilne vojne, pa imajo.čas • udeležbe ' ali čas aktivnega in organiziranega dela == v: narodnoosvobodilenr boju- priznan v dvojnem sa trajanju . najmanj, od 1. januarja 1945 do 15. maja '1945, ter njihovi družinski;,/člani imajo zagotovljeno 555 pravico db; zdravstvenega varstva v enakem obsegu === kot zaposleni delavci. . == Za družinske člane kmeta-borca po prejšnjem =55 odstavku sc štejejo njegov zakonec in njegovi = otroci, ki jih je dolžan preživljati po zakonu. • == 2. člen = Kmetje-borci plačujejo za zdravstvenovarstvo | = prispevek za osnovno zdravstveno zavarovanjè kme- = tov Vsi drugi stroški zdravstvenega varstva kmetov- = borcev in njihovih družinskih članov se krijejo iz —= proračunskih' sredstev Socialistične republike Slo- = venije. - = 3. člen = Za neposredno izvrševanje tega zakona bo skrbel === Republiški' sekretariat za zdravstvo in socialno === varstvo v sporazumu: z Republiškim, sekretariatom == za delo in z Republiškim sekretariatom za finance . ^ ter v sodelovanju z Republiškim zavodom za so- === cialno zavarovanje. / = 4. člen ... . =5 Tistim, ki jim je bila priznana.pravica do zdrav- 5= stvenega varstva na podlagi določb zakona o zdrav- === stvenern varstvu kmetov-borcev. narodnoosvobodilne == Vojne in njihovim družinskim članom (Uradni list ■ = SRS, št. 10-‘84/65), nimajo pa pravice do zdraystye- . == nega varstva po določbah zakona o Spremembi in = dopolnitvi zakona o zdravstvenem varstvu kmetov- = borcev narodnoosvobodilne vojne in njihovih dru- = Žinskih članov (Uradni, lisi SRS, št. 40-194/66), pre- == neha ta pravica z 31. decembrom 1966. = Odredba o izplačilu nadomestila za stroške let- = nega- dopusta imetnikov »Partizanskega spominske- = ga znaka 1941« za leto 1967 (Uradni list SFRJ = št. 2/67). == 1. Kot nadomestilo za stroške letnega dopusta v = letu 1967 bo izplačan imetnikom »Partizanskega ■== spominskega znaka 1941« znesek 600 dinarjev. == 2. Nadomestilo iz 1. točke te odredbe bo izplače- === vala služba družbenega knjigovodstva -—podružnica 603, Beograd, z bančno nakaznico na naslove == upravičencev po seznamih, ki jih dobi od Držav- ^ nega. Sekretariata za narodno obrambo ali na naslov 55= pooblaščenca. 55: 3. -Nadomestilo za stroške letnega dopusta po 5= tej odredbi se bo nakazovalo od 1. januarja 1967. === 4. Nadomestilo stroškov za letni dopust za 1.1966 == in za prejšnja leta, ki imetnikom »Partizanskega = spominskega znaka 1941« ni bilo izplačano, se v == smislu drugega odstavka 10. člena zakona o pravi- == cali imetnikov »Partizanskega spominskega znaka = 1941« v-letu 1-967 ne -more več izplačati. _ = s .5: Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi === v »Uradnem listu SFRJ«.. ¡Ü (Dalje na 4, strani) = Zgradili so nov športni Pred dvema letoma so; začeli dijaki poklicne šole »Iskra« v Kranju s prosio-voljnim delom ravnati prostor za bivšim internatom, da bi s: tam. uredili športni objekt. Ta njihov sen se jim je uresniči! letos, ko so na asfaltno ploščo postavili- koše za košarko in rokometne gole Da je bila izgradnja tega športnega objekta res potrebna, priča, že dejstvo, da so morali dijaki k ur: telo-' vadbe prej hoditi- v Stražišče, kar pa je bilo želo težavno. V izgradnjo tega objekta je bilo vloženih 1 milijon petsto tisoč S din. .. Dcngrna sredstva jei. "dala. šola .sama/ Samo plošča iz asfalta je stala 'milijon dinarjev. Seveda bi bila, izgradnja, veliko dražja, če ne bi dijaki s prostovoljnim delom omogočili izgradnjo igrišča. 1 Že takoj po »otvoritvi« igrišča'so se pokazali uspehi. Učenci so vzljubili rokomet, košarko in atletiko. Ko, bo igrišče v celoti - izdelano (v grad n j i je še prostor za kroglo in za; skok v višino), bodo atlet; na tej šol: imeli več možnosti za vadbo in za kasnejše nastope..,. , Kaj pravi o pomenu igrišča profesor telovadbe tov. Franci Zupan: »Igrišče bo veliko' prispevalo k razvoju športa na šoli. Že doseženi rezultati objekt- (4. mesto v državi) nas bo^ do nedvomno še bolj spodbudili k nadaljnjemu napredku in uspehom. Vesel: sem, da so bili dijaki pri izgradnji igrišča zelo marljivi in udarni. . Želim, da..' bi novo igrišče odprlo pot k novim rezultatom in dosežkom!«. , Izgradnjo igrišča sta si obe šoli (poklicna in tehniška) .,razdelili.- Prva j je napravila igrišče, za košarko in atletsko stezo, jamo za skok v . daljino; ,pa so napravili d,jaki 'tehniške šole Dijaki' Obeh' •šol se zahvaljuje)o vodstvu šol za nakazana denarna -.sredstva in razumevanje, ob ‘ izgradnji fega/prepotrebnega ' športnega prostora.: Lep delovni uspeh .. Tovariša Aida Zorzuta, šofer] a'■ v tovarni avtoelektrič-nih izdelkov v Novi Goriči je kaj' težko najti v tovarni. To je večni popotnik. Pred nekaj dnevi -sim ga le naše! pri razkladanju tovora s/kamiona in ga poprosil za nekaj odgovorov. : Si mar mislite /zakaj vas nadlegujem? Verjetno glede kamiona TAM-4500. Dav toda začniva od začetka. Kdaj 'ste rojeni in kje? Rojen sem bil 22. oktobra 1927 v Vipolžah. I Torej ste Bric? , ', Da, trden Bric! Vi,- ste kvalificiran šofer in 21 februarja 1961 ste prišli iz Kranja v 'Novo Goričo. Ali mi lahko poveste nekaj besed v. zvezi z vašim /delom? Šofer sem že vrsto let. Zelo dobro se spominjam dneva 28. decembra 1962, ko mi je bil dan v upravljanje nov kamion TAM-4500. Od takrat pa do konca maja t. 1. sem prevozil z njim že nad 2001000 km brez večjih okvar. Pripomniti moram, da do danes ni imel generalnega popravila in tudi ni bil prebarvan. j ». - Na katerih relacijah ste največ' vozili? ;. ' Največ voženj sem imel na relaciji Nova Gorica — Kranj —Maribor—Beograd, Kragujevac itd. Ali je bil kamion s tovorom dovolj izkoriščen? Z gotovostjo lahko trdim, da je bil kamion v pretežni meri dobro izkoriščen. Dolge vožnje utrujajo človeka. Kako je bilo kaj z vašo utrujenostjo na vožnji? Dolge vožnje so me res utrudile, toda doslej sem utrujenost, če tako rečem, zadovoljivo premagoval. Noči sem večinoma prespal v kamionu, seveda zaradi varnosti tovora. Kako vam je uspelo, da ste prevozili' toliko kilometrov .brez. večjih okvar? Pazil sem nanj tako kot bi bil moja last. Še eno vprašanje. Kakšen mora biti dober šofer?;. — Dober šofer je tisti, ki dosledno upošteva prometne predpise in se zaveda, da na cesti ni sam, ki je vseskozi kolektiva; tovarne čestitam k na vožnji trezen ter končno, .temu delovnemu uspehu. Še da varuje lastnino, ki mu je nadalje srečno vožnjo in bila zaupana. • mnogo uspehov-pri opravlja- Tuv. Al do, zahvaljujem se nju svojega zahtevnega po-vam za, izčrpne odgovore in klica. , hkrati, vam. .v imenu našega . — C. J.. — S jRfete Tov. Aldo Zorzut pred svojim zvestim varovancem Združeno podjetje ISKRA KRANJ organizacija: TOVARNA ELEKTROMEHANIKA KRANJ objavlja prosti delovni mesti: 1. VODJE ODDELKA za proizvodne storitve Pogoji: Ekonomska fakulteta II. stopnje ter najmanj 3-leina praksa. 2. REFERENTA za kooperacije Pogoji: Strojna fakulteta II. stopnje z najmanj 3-letno prakso na podobnem področju ali Strojna fakulteta I. stopnje s 5-letno prakso na podobnem področju. Pismene vloge- pošljite-na naslov: »ISKRA« ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovski oddelek, Kranj, Savska loka 4 — do 15.8.1967. ai ■ Obiščite letovišče »Premantura« Letovišče leži v prijetnem borovem gozdičku blizu istrske vasice Premantura na skrajnem južnem koncu Istre, kamor se pripeljete po novi moderni asfaltni cesti. Prijeten, miren in tih Medulinski zaliv vabi sonca in morja željne kopalce. Letovišče ima svoj vodovod in elektriko, v prostorni kuhinji pa se pripravlja zelo dobra in izdatna hrana. Prenočišča so pod šotori na udobnih posteljah, letovišče pa gostoljubno sprejme tudi vsakogar, ki pride na oddih s svojim šotorom, členovita obala neposredno ob letovišču je prikladna za kopanje in sončenje ter nudi lepe možnosti za ribolov, vedno mimo morje v zalivu pa je nadvse primeren kraj za čolnarjenje. Letovišče razpolaga t igriščem za odbojko, razvedrite pa se lahko tudi pri igranju namiznega tenisa, šaha ali badmingtona. Vedno je na razpolago osvežujoča hladna pijača, čas letovanja je izbran tako, da je letoviščarjem zagotovljeno lepo 'sončno vreme, če pa le ponagaja, se lahko odpravijo na izlet v Pulo — največje Istrsko mesto, zgrajeno na osmih gričih v želo plodnem področju, z velikim pristaniščem in svetovno znano ladjedelnico, borovimi gozdički in lepo urejenimi sprehajališči. Prometne zveze: vlak in avtobus iz Ljubljane do Pule, nato lokalni avtobus do Premanture. Letovišče Premantura vabi! Če želite preživeti svoje počitnice v nedotaknjeni naravi, v miru, v preprostem okolju pod šotori, pridite, prijetno se boste počutili. IZMENE: III. 25. julij — 8. avgust IV. 8. avgust — 22. avgust CENE DNEVNEGA PENZIONA: D. p. 1 11,00 N/din D. p. 2 13,00 N/din D. p. 3 15,00 N/din K tem cenam se plača še turistična taksa. Kapaciteta je 120 prenočišč. Letovišče pa lahko sprejme 40 oseb z lastnimi šotori. Informacije daje IO PZS Kranj (tov. Ivo TRILAR, Iskra Kranj, tel. 22221, interna 478). Borci NOB in njihove pravice (Nadaljevanje na 3. strani) Odlok o povečanju osebne invalidnine, ki zapade od 1. januarja 1967 (Uradni list SFRJ št. 3/67). 1. Osebna invalidnina, ki žepade od 1. januarja 1967, se poveča, tako da znaša: 1) za vojaške vojne'invalide od I. do VII. sku- pine v mesečnem znesku: I 610 II 436 III 3J4 IV 247 V If5 VI VII 74 2) za vojaške vojne invalide od VIII. do X. sku- pine v enkratnem letnem znesku: VIII 425 IX 319 .... X . 213 2. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SFRJ«. i Odlok o osnovi za odmerjanje dodatka za borce v letu 1967 (Uradni list SFRJ št. 21/67). 1. Osnova, po kateri se bo v letu 1967 odmerjal -dodatek za borce, znaša 690 dinarjev. 2. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem li^tu SFRJ«. Izvlečki iz sklepov SKLEPI 4. SEJE UO ZP (19. .7. 1967) • UO ZP soglaša s predlogom organizacijskih principov službe kvalitete v združenem podjetju ISKRA kot ga je izdelalo organizacijsko-kadrovsko področje. • Na predlog pravne službe ZP predlaga UO ZP delavskemu svetu ZP, da sprejme naslednja dva sklepa: a) »DS ZP ISKRA KRANJ v skladu z II. odst. 20. člena Zakona o Ustavnem sodišču Jugoslavije (Uradni list SFRJ št. 52/63) podaja ustavnemu sodišču Jugoslavije zahtevo za uvedbo postopka o oceni ustavnosti ¡n zakonitosti člena 31. Zakona o kreditnih poslih s tujino (Ur. list SFRJ št. 29/66) ter se strinja z obrazložitvami v zahtevi, ki jo je dne 29. 6. 1967 navedenemu sodišču podal generalni direktor ZP ISKRA tov. Logar Vladimir s tem: 1) da Ustavno sodišče Jugoslavije v smislu določil člena 249 Ustave SFRJ začne postopek za presojo ustav-, nosti člena 31 Zakona o kreditnih poslih s tujino; 2) da v smislu določil čle- na 25 Zakona o Ustavnem sodišču Jugoslavije (Ur. list SFRJ št. 52/63) in VI. odst. člena 9 Ustave SFRJ razglasi s svojo odločbo določilo člena 31 Zakona o kreditnih poslih s tujino, da ni v skladu z določili Ustave SFRJ v členih 9, točka 4), I. odst., 15./II. odst. in 154./II. odst.; 3) da Ustavno sodišče Jugoslavije ;v smislu določila 3. člena Zakona o ustavnem sodišču Jugoslavije opozori Skupščino SFRJ na spredaj opisane ekonomsko-politične posledice, ki jih je oz. ki jih bo povzročilo pri predlagatelju in tudi pri drugih gospodarskih organizacijah izvajanje 31. člena Zakona o kreditnih poslih s tujino ter da predlaga Skupščini SFRJ, da z ustrezno novelo izpodbijanega Zakona te posledice prepreči oz. jih vsaj omeji na takšen obseg, da nadaljnji razvoj in modernizacija prizadetih podjetij ne bo za določen čas popolnoma ohromljena.« b) »Glede na to, da je z določili 65. člena Zakona o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji kršena samoupravna pravica ZP ISKRA Kranj kot ustanovitelja obratnih • ambulant, katere delujejo sedaj v okviru organizacij v sestavu ZP, to je Tovarne elektrotehnik nih in finomehaničnih izdelkov Kranj, Tovarne za elektroniko in avtomatiko Ljubljana—Pržan in Zavoda za avtomatizacijo Ljubljana, katero določa točka 8 prvi od-; stavek 16. člena Ustave SR Slovenije, delavski svet ZP, ISKRA KRANJ v skladu z II. odst. člena 21 Zakona o Ustavnem sodišču SR Sloves nije (Ur. list SRS št. 39/63) podaja zahtevo: 1) da Ustavno sodišče SR Slovenije v smislu določil člena 230 Ustave SR Sloveni: je ter določil 7. točke 19. člena Zakona o Ustavnem sodišču SR Slovenije (Ur, lisi SRS št. 39/63) začne postopek za oceno ustavnosti člena 65 Zakona o organizacij), zdravstvene službe v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 1( iz leta 67); 2) da v smislu določil člena 231 Ustave SR Slovenije in 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču SR Slovenije ter VI. odst. 16. člena Ustave SR Sloven je razglasi s svojo odločbo določilo člena 65 Zakona o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji, da ni v skladu z določilom Ustave SR Slovenije po členu 16, I. odst. točka 8); 3) da Ustavno sodišče SR Slovenije v smislu določil 229 člena ustave SR Sloveni-; je in 3. člena Zakona o Ustavnem sodišču SR Slove-Marija, .tvoj sestavek o je naletel na odmev tudi nije opozori Skupščino SR mladinskem plesu v »ISKRI« pri tistih, ki so za to po- Slovenije na ekonomsko-ph? smo p recitali tudi clanj TK est j s vedeli in. upali, da se litičng jjj socialne posledice p ZM. V naslednjih visticah ne .bo ponovilo. TK ZM je jjj ]jq povzročilo pri bom tebe in vise pristaše odločno sprejel sklep, da predlagatelju in tudi pri omenjenega plesa seznanil s mladinskih plesov v »Iskri« obratnih ambulantah organi-■ sklepom vodstva MO tovar- ne bo organiziral, ker strel- zacij v sestavu ZP ISKRA in ne in ne samo š svojim mi- ski dom ni primeren za to drugih gospodarskih or-* šljenjem, kot ti želiš, ker o iz higienskih razlogov, v na- ganizacijah ter obratnih asi*' tem ne odločajo poedinci. ši restavraciji pa je; možno bulantah, izvajanje 65. člena Da bodo točneje seznanjeni izvesti le občasne plese v Zakona o organizaciji zdrav»* vsi elani kolektiva, se mi zvezi s »Tribuno mladih«, stvene službe v SR Sloveniji zdi potrebno stvar začeti Vsa namigovanja v tvojem ter da predlaga Skupščini pri samem začetku. sestavku so .neumestna. Zad- §j£ Slovenije, da z ustrezno člani ansambla »Amperi« n j a »Tribuna mladih« je ob novelo izpodbijanega zako-so v mestu izobesili lepake želo dobri udeležbi dokaza— na te posledice prepreči oz« in- s tem seznanili mladino, da posebno velikega za- vsaj omeji na» takšen da mladinski odbor ZP ni-manja za pleš pb beat obseg, da ne bo -popolnoma »Iskra« prireja ples v strel- glasbi med mladimi v tovar- odpravljena dejavnost obrat-skem domu, vendar pa se o ni ni. Vsem fantom, ki se mh ambulant v okviru org£H tem »izposojanju« imena ni- tebi pritožujejo nad večnim nizacij v sestavu ZP ISKRA so s predsednikom koordi- posedanjem po lokalih, že- tn drugih gospodarskih or-' nacijskega komiteja dogovo- limo v letni sezoni kopanje, ganizacij na področju medi** rili. Poleg tega smo bili ko bo pa zopet sezona ml a- cine dela, ker bi sicer s tem obveščeni, da je ansambel dinskih plesov pa obilo za- nastala delovni skupnosti igral svojo zabavno glasbo baye ob kvalitetnejši glasbi združenega podjetja, obrat-kar ha mizah, ob katerih se in -v re-s primernem prosto- nira ambulantam v okviru vsak dan krepčamo s top- ru :v delavskem domu. organizacij v sestavu ZP lim obrokom. Vendar ni bi- Marija' in vsi ljubitelji ISKRA in drugim gospodar-* la naša naloga, da to pre- omenjenega plesa; kot vidi- skim organizacijam ter prečimo. Marija, tvoj dopis te, • se naša mišljenja dele. obratnim ambulantam kot Veseli bomo, če nam boste tudi družbeni skupnosti, ne-Še kdaj pomagali iskatino- ocenljiva ekonomsko-politič-vih oblik dela. Upamo, da na in socialna škoda.« ZAHVALA takrat v zadovoljstvo vseh. Ob smrti naše drage sestre Miran Rus «33^3,353^^ Pisma bralcev ANGELCE BAJT se iskreno zahvaljujemo vsem sodela' cem iz razvoja telefonije za izraze soiz-t-lja, poklonjeno cvetje in TJ 'tTCJV TJ O 11 | spremstvo na njeni zadnji V TV \\ . poti. Posebna zahvala tov. Francu Grašiču za ganljive Naslov uredništva: Kranj, besede ob odprtem grobu. Savska loka — Telefon št. Sestre in bratje 22-221 — int. 333 DOPISUJTE ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromebaniko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik* Pavel' Gantar .— odgovorni: urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo "4- Tisk in klišeji:-; »CP Gorenjski tisk« Kranj