6o§podar$Efa obmfila. Borova štuke za korita, late, krajnlke, skodie (šimlel) za s.reiis in vsake debelosii rezaa les prodaja G__i-šek, Maribor, Razlagova olica 25. Vinske sode različne velikosti prodaja Gniišek, Marifcor, Razlaaova ulica 25. G-ospodarskl iečaj Emetsko zveze za ljulomerski okraj se vrši v nedeljo, dne 31. avgusta, po rani službi božji v dvorani Katoliškega doma v Ljutomeru. Spored tcčaja: 1. O davžčinah: kako se preračunajo, kedaj zapadejo, navodila za postopek za znižanje davkov vsled elementarnih nezgod it. 2. Kmetijsko strokovno predavanje: zlasti o dobavi semenskega blaga, plemenske živine, umetnih gnojil, o pravilnem krmljenju, o gnojilih itd. 3. O sedanjem položaju kmetijstva in kmetskega stanu. Kmeiska stanovska organizacija. Predavajo strokovnjaki iz Maribora in Ptuja. člani Kmetske zveze ljntomerskega okraja, pridite v velikem številu na svoj gospodarski tečaj. ft Ąliasli€mii zakomi. »Službene Novine« so objavile pravilnik k vinskemu zakonu, ki je stopil v veljavo 18. avgusta. Po novem pravilniku so nastavljeni po vseh banovinah vinarski nadzorniki, ki bodo vršili nadzorstveno službo, da se prepreči ponarejanje in prodaja razredčenega ali pokvarjenega vina. Vinarski nadzorniki bodo takoj v pocetku prihodnjega mescca pričeli sami ali v spremstvu policijskih in zdravstvonih organov vršiti nadziralno službo predvsem v prostorih točilcev. Ti nadzorniki ima jo po zakonu pravico dostopa v vse prostore gostilničarja ali točilca, da poskusijo vina in v primeru dvoma o pristnosti vzamejo vzorce, ki jih dosta- vijo v analizo pristojni vinopreizkusni postaji. Zaenkrat imamo 4 take postaje, in sicer v Mariboru (za dravsko banovino), v Zagrebu (za savsko in vrbasko), v Splitu (za primorsko, zetsko iu drinsko) in v Vukovu pri Negotinu (za moravsko, dunavsko in vardarsko banovino). V lokalih imajo nadzornikl tudi pravico, da zaplenijo vino, ki ]e že na mizah gostov, v svrho ugotovitve, 6e ni bilo pozneje razred6eno. Če vinopreizkusna postaja ugotovt, da je vino razredčenp, da je ponarejeno ali pokvarjeno, da mu je bilo dodano več sladkorja, kakor je dovoljeno, ali da vsebuje prepovedane dodatk-e, tedaj postaja o tem obvesti nadzornika, ki s sodelovanjem policijske oblasti zapečati posode pokvarjenega vina in predloži pristojnemu sodiš6u obtožbo protl lastniku vina. Sodišče pa ima izreči razsodbo na podlagi analize in mišlje« nja strokovnega odbora postaje. Za najtežje prestopke (ponarejanje ali dodajanje vode) znaša kazen 7 dni do 9 mesece zapora ali 300 do 30.000 Din globe, odnosno eno in drugo. Za ostale prestopke (dodajanje prepovedanih sestavin, prodajanje pokvarjenoga vina, prodajanje vina" pod napačnim na/Ivom) znaša kazen 7 do 30 dni ali 100 do 10.000 Din. Manjše prestopke pa kaznuje policijska oblast. Gospodarska kriza Združenih ameriških držav je pričela lansko jesen a padcem borznih tečajev v New.rorku. Ta borzna kriza je sedaj zelo znatno povečana z grozno sušo, ki je obiskala letošnje poletje Unijo. Že pol leta tra« jajoči proizvodni zastoj v industriji ja težko zadel gospodarski položaj Združenih držav. Čeprav je Amerika naj* bolj bogata pokrajina na celem svetu, niso letos njene gospodarske skrbi ni6 manjše nego katerekoli druge države v Evropi. Trud vlade, da bi preprečila polom, je imel samo ta uspeh, da je zavrla izbruh bližajoče se nesreče. Akoravno še nimamo uradnih podat kov glede ameiiške žetve, je dejstvo, tia ja uničHa suša 60 procentov celotne žetve. Ako se ne bo v bližnjih dneh tozaclcvno spremenilo tcmeljito, bode žc.veni polom še mnogo hujši. V nekaterem oziru pomeni slaba želev razbremenitev ameriškega gospodarstva; ker v zadnjem času so bile pokupljene neizmerne zaloge pšenice in nagromadene, da bi se preprečil svetovni padec pšenični ceni. Tozadevno delo vlade, ki se trudi že mesece, da bi priskočila ogroženim farmerjem na pomoč, ni bilo spremljano od uspeha; pšenične cene padajo stalno. Kopičenje pšeničnih zalog sedaj ovira, da. bi Amerika, kakor bi bilo sicer potrebno, pšenico uvažala v večjih množinah. Ako bi bil potreben uvoz, bi bilo prišlo do obče podražitve življenjskih potrebščin. Ako je danes Amerika v stanu in v ugodnem položaju, da lahko prodajav državnih žitnicah shranjene pšeničnfe zaloge, je s tera sicer preprečena spločna podražitev, amerikanskemu poljedelstvu pa nikakor ni pomagano. Že sedaj je prejela vlada opozorila, naj prične z gradnjo cest, ker je mnogo poljedelcev ogroženih od gladu. Porazno je nazadovanje glede živino reje. Senena žetev je izpadla skrajno slabo. Radi pomanjkljive prehrane cele črede ne dajejo mleka. Živino morajo klati, ker ni dovolj krme. Za zimo grozi podražitey krme, ker vse, kar se sedaj pokosi za živino, je le za takojšnje potrebe. Amerika ni ogrožena le od industrijBke, ampak tudi od poljedelske krize. Je resna nevarnost, da bo sprejemna možnost notranjega trga se vedno bolj zmanjševala. Edino protisredstvo bi bil krepak izvoz. Ker pa prevladuje v ameriških vladnih krogih napram uvozu sovražno razpoložeijje, bi zadel tudi izvoz na podvojene težkoče. Radi tega je razumljivo prizadevanje senatorja Swansona, da bi Amerika spremenila carinske postavke. Ni izključeno, da bodo Združene države Severne Amerike prisiljene k temu koraku.