Poštnina plačana v gotovini. Lzhaja v pondeljek in peiek. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Jtova &oba Cena 1 Din. Kedakcija in urrava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, de.sno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 38. Celje, pondeljek 11. maja 1931. Leto XIII. Veliko učiteljsko zboro- vanje v Celju V soboto 9. t. m. se je v mestni na- rodni Soli v Celju polnoštevilno zbra- lo 180 aktivnih in upokojcnih učite- ljev ter učiteljic celjskega okraja k zborovanju, ki ga je posetilo tudi vet odličnih gostov. Predsednik šolski upravitelj g. Josip Gosak s Tehar- ja je iskreno pozdravil navzoče, zla- sti tudi bivšega celjskega okrajnega šolskega nadzornika gosp. Ljudevita Cerneja, ki veže učiteljstvo nanj uspešno skupno delo in nebroj naj- lepših tovariških spominov. G. nad- zcrnik je v zahvali za ta pozdrav iz- razil svojo radost, da je po nekaterih letih zopet med svojimi nepozabnimi sodelavci in prijatelji. Nato je gdč. prof. Anica Gerne- j e va iz Ljubljane obširno in podrob- no poročala o poteku nedavnega pe- dagoškega tečaja v Ljubljani, kjer so odlieni nemški pedagogi predavali o težnjah in delu moderne sole. Ozna- čila je bistvo stare sole, ki je omogo- čala delitev naroda v izobražence in neizobražence. V njej je bil učitelj le učna moč, njegova avtoriteta jc rasla iz položaja, sola je bila obrat, otrok je pasivno prejemal in posnemal starši so bili brez stikov s solo. Novi pokret smatra razred za tovariško zajednico in nastopa proti šabloniz- mu v soli. Učiteljeva osebnost ustvar- ja yzgojnega duha, osebnostna peda- gogika pa zahteva višjo izobrazbo uCiteljsiva. Otrok daje v šoli inicija- tivo, svobodno se razvija prirodna njegova aktivnost. V Nemčiji se že uvaja univerzitetna izobrazba uči- teljstva. Gdč. predavateljica je ' na- vcdla moderna učna sredstva in označila domorodno šolo. Navedla je izjave pcdagogov, ki so blagrovali ju- goslovensko zemljo, njeno neoskru- njeno lepoto in bogastvo na narod- nih pesmih, nošah, šegah in navadah, kar nioCno budi smisel za domovino. Otrokovi doživljaji naj bodo izhodi- see delu v soli, ki bodi otroku smo- treno. Roko'tvorni pouk naj rodi du- b.ovni in realni rezultat. Le samolast- no pridobljcno znanje je gibčno in dobro uporabno. Problem vsake šol- ske reforme pa je tudi problem uCi- teljeve osebnosti. V vsem njogovem dclu bodi enotnost, v podrobnostih svoboda, najvažnejša pa sta zvestoba in ljubezen v delu. Globoko in jasno v problem sega- jočim, oblikovno krasiiim izvajanjem gdč. predavateljice je ueiteljstvo sle- dilo z verno pozornostjo in ji izreklo burno zahvalo. V slavnostno okrašeno dvorano jc nato vstopil povabljeni pisatelj gosp. F- S. F i n ž g a r , viharno pozdrav- ^en. 90 dočkov brojeCi pevski zbor niestnc narodne Sole je troglasno za- pel narodne pesmi »Kmetiška budni- ca«, »Ko jaz pridem vrh planin'ee1« in »Jaz 'mam pa konj'ca belega«. Zborov pevovodja g. Ciril Pregelj, ki je te pesmi sam nadvse uspelo bar- monizirai, je tu ob odličnem matcri- jalu dosegel sijajen in občudovanja vrocien efekt, ki je globoko ganil. Na- to Je usienka Macuhova v primernih verzih kvepko izrazila čestitke gosp. pisalelju k GO-lctnemu življenskemu jubileju in mu izroCila lcp Sopek rde. Cih nageljnov. DruStveni predsednik se je zahvalil jubiiantu za poset in po ßestitkah v izbranih besedah ori- sal pomen in vcličino njegovega dela. ki je ustvarjalo iz sokov naše grude Iskrene Cestitke je nato izrazil župan okoliške občine g. Mihelčič, zadržani mestni župan g. dr. Goričan pa jib je izrekel-pismeno. Svež in ml ad v nastopu je izpre- govoril g. F. S. Finžgar. Uvodoma je povdaril presenečenje na sprejemu v Celju in orisal važnost dela v naro- du, ki ga vrši tudi učiteljstvo. Poln vtisov s svojega nedavnega potova- nja širom bogate Poljske je njeno težko narodno preteklost primerjal z našo. Obema je našel vzroke v pre- močni orijentaciji na zapad, in vezal lepo bodočnost obeh na orijentacijo k Slovanstvu. Da bi Slovani črpali kulturo iz naroda in zidali na tern, kar iraamo svojega iz preteklosti. Nato je v markantnih potezah in ob rnnogili zanimivih citatih iz resnič- nosti jasno podal duhovni lik sloven- skega kmeta, zlasti gorenjskega. Na- glasil je, da je v literaturi njegov iz- raz bolj materijalen in ne sega mno- go v njegovo duhovno življenje. TJte- meljeval je, kako in zakaj mu je re- ligija glavna norma življenja in ka- i ko vero povsem konkretno doživlja. Močan je njegov prirodni pravni cut. Konkretnost je v govoru in izrazu, filozofija v pregovorih. Zasluga moč- ne konservativnosti je, da je kmet ohranil SI oven ca. Kmet je gostolju- ben, bližnjemu rad v pomoč, v so- vraštvu pa dosleden in nagajiv. V lepem družinskem življenju je skup- nost, izvirajoča iz skupnosti v delu. Erotika je zdvava. Civilizacija vpliva mnogokdaj kvarno. V tuji državi slo- venski kmet ni imel državne zavesti, h kateri naj se v lastni državi čim najmodreje vzgoji. Velike vrednote ccnimo in spoštujemo, ni jib. treba razvrednotiti, pač pa prevrednotiti. Naš narod s človekom z grudc stoji in pade. Navzoči so dali duška odobravanju in hvaležnosti za krasno predavanje v mogočnem, dolgo trajajočem in po- novnem ploskanju. Predsednik je g. pisatelju zatrdil, da so njegova izya- janja napolnila uCiteljstvo s svežimi si.lami in mu ustvarila nove pobude k poglobitvi iskrenih stikov z naro- dom v delu zanj in ž njim. Izvajajoč določbe novega uradniS- kega zakona o strokovnih organiza- cijah državnih uradnikov so bili po vazgovoru sprejeti primerni sklepi. Sledil je razgovor o bolniškem zava- rovanju državnega uradništva in Slo- venski Sol ski Matici. Nato je pred- sednik ob pol 13. zaključil lepo uspe- lo zborovanje, ki mogočno dokazuje stanovsko solidai-nost učiteljstva celjskega okraja, preizkušenega v po- žrtvovalni službi interesorn naroda in države. Popoldne se je učiteljstvo po sta- rem obiCaju sešlo na prijateljskem majniškem sestanku. F- R- . i j |e trail© elegantnih dana DOMACE YESY1 d Vinarski kongres in vinska razstava v Mariboru. V soboto 9. t. m. se je začel v Mariboru tridnevni praznik slovenskih vinogradnikov, ki se je razvil v impozantno revijo dela in manifestacijo tcženj vinograd- ništva. V soboto popoldne se je vršil občni zbor Vinarskega diuštva za dravsko banovino v Mariboru, ki ga je vodil predsednik g. Lovrö Petovar ob veliki udeležbi vinogradnikov iz raznib krajev dravske banovine in ki je potekel v popolnem soglasju. V ne- deljo 10. t. m. dopoldne se je vršil v nabito polni dvorani Zadružne go- spodarske banke III. vinarski kon- gres, ki so se ga udeležili tudi zastop- niki oblasti in številnih gospodar- skih organizacij. Predsednik kongre- sa g. Lovro Petovar je predaval o ne- ugodnem položaju vinogradniStva v dravski banovini v zadnjih treh le- tih. Sledilo je zanimivo predavanje g. Nika Petriča, direktorja vins'kc sekcije Privilegirane akcijskc družbe za izvoz v Bcogradu, o izvozu naših vin v inozemstvo in predavanje gosp. inž. Ivana Zupančiča o racijonaliza- ciji obnove vinogradov. Nato so bile soglasno sprejete obširne resolucije o željah in zahtevah naših vinograd- nikov. Ob pol 11. dopoldne se je zbra- la v veliki dvorani mariborskega »Uniona« elita naših gospodarskih krogov, da prisostvuje otvoritvi prve banovinske vinske razstave in sej- ma. Predsednik pripravljalnega od- bora za razstavo minister v p. g. prof. Vesenjak je iskreno pozdravil bana g. dr. Marušiča kot pokrovitelja raz- stave, ostale odlične predstavnike oblasti in uradov ter prisotne intere- sente iz dravske banovine in iz Av- S strije. Nato jc g. ban otvoril vinsko razstavo in sejem, Cestital društvu h krasnemu uspehu in obljubil, da bo banska uprava tudi v naprej podpi- rala tožnjo naSih vinogradnikov. Na- to so si gostjc ogledali vzorno ureje- no razstavo in pokušali posamezne vinske vrste. Na razstavi je bilo oko- li 570 vzorcev. Razstavijene so bile tudi najmodernejše naprave, ki slu- žijo vinogradnikom pri napredku in modernem urejevanju vinogradov Razstava bo odprta še v torck 12. t. m. cl Jugoslavija dobila veliko ino- zemsko pcsojilo. V petck 8. t. in. jo bila v Parizu podpisana pogodba o posojilu, ki ga Jugoslaviji da med- narodna finančna skupina z banko »Union Parisienne« na čelu. Posojilo znaša 1.025 milijonov francoskih frankov (nad 2 milijardi dinarjoA cmisijski kurz 87.5, obrestna mera ?%, rok posojila 40 let, konverzija je mogoča po 5 letih. Posojilo je namc- njono stabilizaciji dinarja, deloma pa tudi potrebnim gradnjam v državi. Kljub raznim intrigam naših na- sprotnikov smo dobili inozemsko po- sojilo pod zelo ugodnimi pogoji. Z zakonsko stabilizacijo dinarja se bo zaupanje v našo valuto okrepilo do- ma in v inozemstvu. Javna dela, ki bodo izvräena iz ostanka posojila, bodo vsekakor mnogo pripomogla k ublažitvi gospodarske krizc. d Pred otvoritvijo železnice Kralje- vo—Mitrovica. Železniška proga Kra- ljevo—Raška—Mitrovica se dovršuje. Del proge Mitrovica—Raška je bil iz- roCen prometu že 12. febniarja. Del proge Kraljevo—Raška je dokončan razen polaganja tračnic in uvedbo vodövoda v Mesaruško Banjo in Raž- ko. Po pogodbi morajo biti vsa dela pri polaganju tračnic končana do 10. julija. Tako bodo dela pravočasno končana in vsa proga Kraljevo— ]{aška—Mitrovica bo predana prome- tu do konca julija. Z dograditvijo te proge bo vzpostavljena druga direkt- na zveza iz Beograda v Skoplje čez Mitrovico, ki bo enako dolga, kakor zveza z vardarsko dolino čez Niš in Kumanovo. Ko se dodela tudi proga Skoplje—Priština in Mitrovica, ki jo začno v kratkem graditi, bo imel a ta proga isti pomen kakor dosedanja Skoplje—Niš—Beograd in bo igrala vlogo drugega tira te proge. Metohija bo tako spet znatno napredovala in tamkajšnje prebivalstvo že nestrpno čaka poletja, ko se poveča pro'met s temi plodovitimi in blagoslovljenimi kraji naše države. d Poletui železniški vozni red bo stopil o polnoči od 14. na 15. t. m. na vseb železniških progah v državi v veljavo. d Šievilo upokojencev in invalidov v dravski banovini. Državnih upoko- jencev v dravski banovini je 5.678, vdov državnih upokojencev je 2.537, sirot pa 183, skupaj 8.398 oseb, ki prejemajo mesečno 4,408.352 Din po- kojnine in draginjske doklade v zne- sku 0,755.000 Din. Število invalidov znaša 2.802, invalidskib vdov 3.804; ki prejemajo mesečno 893.000 Din. Dva državna upokojenca sta stara že 100 let, 11 jih je doseglo starost 90 do 100 let, 140 80 do 90, 000 70 do 80, 1.885 60 do 70, 2.980 pa jih je sta- rih manj nego 60 let. d Obtok bankovcev v Jugoslaviji je ponovno padel in je znašal pred 10 j dnevi -4.58Ü milijonov dinarjev. Ko- vinskeg-a krifja je bilo za 209 milijo- nov dinarjev. (1 Zvoriiiski maščevalec. V sredo 6. t. in. zjutraj so našli v hlevu posest- nika Košenine v Dragopolju pri Go- milskem konja, ki mu jc nekdo od- rezal jezik. V četrtek zjutraj pa so našli v hlevu še dva konja z oclreza- nima jezikoma. Konje so morali iz- ročiti konjskemu mesarju. Očividno gre za čin osebnega maščevanja. Sto- rilec je najbrž isti, ki je g. Košenini že dvakrat zažgal gospodarsko po- slopje in kozolec. Zločinca še niso iz- sledili. d Uvedba poštno-nakazniške službe 2: Veliko Britanijo po Poštni hranil- nici v Beogradu. Z odlokom g. mini- stra za promet štev. 2084. z dne 22. aprila 1931. se uvaja s 15. majem t. 1. poštno-nakazniška služba po PoŠtni hranilnica v Beogradu s kraljovino Veliko Britanijo (Vel. Britanija, Se- vcrna Irska, otoki kanala La Man- che in Isle of Man). Kdor hoče posla- ti denar v Veliko Britanijo, naj kupi položnico obrazec 132 Š, ki jo dobi na vsaki pošti v kraljevini in na bla- gajnici Poštne hranilnice v Beogra- du in njc podružnic za 25 par. Polož- nico naj izpolni po tiskanem besedi- lu in jo odda hkrati z denarjem. Na eno položnico se lahko pošlje do 3000 dinarjev, v katerem znesku pa ni vračunana pristojbina. Dinarji se preraCunavajo v angleške funte po tečaju (ponudbi) beograjske borze iz/.a prcjšnjega dne. Pristojbina za pošiljanjc denarja je 1% (1 dinar od vsakih začetih 100 dinarjev), naj- manj pa 5 dinarjev. Lastniki Cekov- noga raCuna laliko nakazujejö v Ve- liko Britanijo tudi s svojega Cekov- iicga rafiuna ob pogojih, ki so bili že objavljeni. d Pri lenivosti črevesja, bolezni je- tcr in žolfia, odebelelosti in protinu, katarju želodca in ßrevesa, obolenjih danke odpravi naravna »Franc Jože- fova« grenčica zastajanja v trebušnih organih hitro in brez bolcCin. Dolgo- letne izkuänje po bolnišnicaJi uče, da uravna »Franc Jožefova« vofla Stran 2. »Nova Doba« 11. V. 1931. Stev. 38. izborno delovanje črevesa. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekar- nah, drogerijah in špecerijskih trgo- vinah. d Smrtna kosa. Pri Sv. Ani v Slo venskih goricah je umrl v soboto 9. niaja zvečer posestnik Jožef Steinfel- ser v visoki starosti ?G let. Pokojni je bil oče uglodnega celjskcga zdravnika primarija g. dr. Steinfelserja. Blag mu spomin, preostalim naše sožalje! (I Dunajska vremenska napoved za torek 12. maja: Jasno vreme, moČ- no kolebanje dnevne temperature, nevarnost mraza le v visoko ležečih gorskih kotlinah. Celje in okolica c Materinski dan v Celju, ki sta ga proslaviJa in tudi priredila Kolo ju- goslovenskih sester in Podmladek Rdečega križa v nedeljo 10. t. m., je v vsakem oziru uspcl. Dopoldne se je vršila prodaja cvetlic po mestu, od pol 11. do 12. pa je bil koncert želez- ničarske godbe v parku. Ob 10. se je vršila v nabito polnem Mestnem gle- dališČu uprizoritev »Kralja Matja- ža«, lepe niladinske igre s pctjem, ki jo je spisala ga. Marica Sernečeva. Pred predstavo je sin učitelja gosp. Zemljiča ljubko deklamiral prigodno pesmico. Uspeh niladinske igre je bil popoln, za kar gre predvscm zasluga režiserju g. Veluščku, ge. Thalerjevi, ge. Bolharjevi in g. Šeguli. Opozar- jamo, da se ponovi igra na praznik v čctrtek 14. t. m. ob IG. v gledališču. c Svečana zaprisega rekrutov sc je vršila v pondeljek 11. t. m. od 10. do Vill. dopoldne na Glaziji. Po iz- vršenih molitvah so imeli po vrsti pravoslavni svečenik g. prota Čudič, muslimanski svečenik iz Ljubljane in opat g. Jurak na vojake lepc pa- triotično nagovore o pomenu vojaš- ke prisege. Po vsakem govoru. so vo- jaki dotične veroizpovedi prisegali pred novo polkovno zastavo. Po le- pem nagovoru poveljnika vojnega okrožja g. polkovnika Puriča je za- sviral oddelek mariborske vojaške godbe državno himno, nato pa se je začela vojaška zabava. Lepi svečano- sti so prisostvovali tudi predstavni- ki oblasti, uradov, Sol, korporacij in Sokoli. c Tlakovanje Razlagove, Kapucin- ske ulice in Slomškovega trga. V pondeljek 11. t. m. so pričeli z deli za tlakovanje Razlagove ulice z granit- nimi kockami. Tla'kovali bodo naj- prej Razlagovo, nato pa Kapucinsko ulico in Slomškov trg. V tej zvezi sporoča mestno načelstvo: Zaradi ob- nove tlaka bo zaprta Razlagova uli ca od danes do dovršitve del za ves tovorni promet. V tern času se bo vr- šil prevoz preko Slomškovega in Glavnega trga ter Gosposke ulice. — Tlakovanje bo izvršilo asfaltno pod- jetje Anton Res iz Zagreba. c Prihod šahovskega velemojstra Spielmanna v Celje. V četrtek (na praznik) 14. t. m. popoldne bo igral ^Iospv Oglejte si tudi Vi valiko xalogo sukna in kamgarna ter scbostc osebno prepričallf da je letos v Trgovskem &omu Stermecki res ogromna Irblra modernih in najnovejftih vioroe», oene pa naravnost čudovlto nickel Obleke po meri! šahovski velemojster Spielmann z Dunaja v salonu hotela »Evrope« v Celju šahovski match s slovenskim šahovskim niojstrom g. Pircem iz Maribora. V petek 15. f m. ob 20.20 pa bo igral g. Spielmann simultanko s celjskimi šahisti. Dopustno število je 35. Kdor sc želi udeležiti simul- tanke, naj se pravočasno prijavi. Pri- jave sprejemata strok. učitelj g. Gra- šer na meščanski šoli in juvelir gosp. Lečnik na Glavnem trgu. Člani Jugo- slovenskega šahovskega saveza pla- čajo 10 Din, ostali pa 20 Din. c Invalidska tombola, ki se je vr- šila v nedeljo 10. t. 111. popoldne na Dečkovem trgu, je privabila izredno veliko množico občinstva. Glavne do- bitke so zadeli: 1. tombolo (šivalni stroj). brivski učenec Peter Filipič. 2. tombolo (inosko kolo) učenec 4. razreda Karl Haberl iz Štor, 3. dobi- tek (spalno sobo) dolavka Florijana KavčiČeva z Ostrožnega, 4. dobitek (moSko obleko) delavec Maks Grilc iz Celja, 5. dobitek (otomano) mesar- ski vajenec Karl Ribič iz Celja, G. do- bitek (umivalni servis) delavec Karl Tcržan iz Celja, 7. dobitek (aparat za elektriziranje) slaščičar Viktor Vek- jet iz Celja. Za ostalih 5 večjih dobit- kov se je zglas-ilo hkrati G oseb, tako da se je moralo vršiti posebno žre- banje in so dobitke prejeli neki pod- poročnik in štirje delavci. c Tombola Kola jugoslovenskih se- ster bo v nedeljo 17. t. m. Določenih je preko 1000 lepih dobitkov. Segajte pridno po srečkah! c Lovski blagor. V lovišcu Košnica- Lisce v občini Celje-okolica, ki ga imata v zakupu tukajšnji trgovec z žcleznino g. Rakusch in g. dr. Riebl, je ustrelil dva divja petelina posla- 11 ik nemške republike v Beogradu; Upamo, da je pri tej priliki svojega visokega gosta in lovskega prijatelja zastopnik celjskega nemštva infor- mirai, kako vsestransko je v Celju in Sloveniji za dobrobit njegovih so- mišljenikov preskrbljeno, in da ga je inforiniral, da je posebno tudi vpra- Sanje nemške sole v Celju preko do- ločb zakona o narodnih solan za tu- kajšnjo slovensko, nemško mislečo, nemško in inozemsko deco ugodno rešeno ter da ni pozabil primerjati teh plemenitih gest naše države z razmerami v avstrijski Koroški, kjer so oblasti vse zahteve in obljubc za otvoritev slovonskih šol v strnjencm slovenskem ozcmlju na Koroškem kratkomalo vrgle v koš. c Celjska koča. Da se izletnikom omogoči lepši razgled izpred Celjskc koče, bo mestna občina v sporazumu s Savinjsko podružnico odstranila / dvorišča staro uto. Dvorišče se bo planiralo in preuredilo. Koča bo do- bila s tern veliko prijaznejSe lice. Me sto stare ute bodo tarn mizc in klopi z razgledom na Savinjsko dolino. Pri kopanju nove greznice se je odprla ozka razpoka v globino. Zanimivo je to, da pih a ob vetrovnem času skozi i'azpoko odzdolaj gori močan prepih. Vkljub iskanju se šc ni ;moglo dogna- ti, kje je pod hribom odprtina, skozi katero ima odprtina pri koči zvezo V bližini Colarikove bajte pod Celj- sko kočo je izgubil včeraj ndki izlet- nik ob poti nov nož. Najditelj ga naj odda v društveni pisarni, Prešerno- va ulica 6. c Nabori. V sredo 20. t. m. se bodo vršili vojaški nabori za mesto Celje, od 21. maja do 3. junija pa za ostali celjski srez. c Okoliška občina poziva vse hiäne posestnike, razen v Gaberju in Za- vodni, da dvignejo čimprej v urad- nih urali dopoldne v okoliškem ob- činskem uradu na Bregu h i š n e t a b li c e, sicer jih bo občina na stroške posestnikov namestila na hi- sali. c Redno javno cepljenje otrok v okoliški občini se je pričelo danes popoldne in so bo vršilo še v torek 12. t. m. z začetkom ob treh popoldne v občinskem uradu na Bregu. c Predavanje za čebelarje. Čebelar- ska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo 17. t. m. ob 3. popol- dne poučno predavanje pri čebelnja- ku g. Rebova v Košnici pri Celju. Vsi čebelarji in ljubitelji čebelic so vljud- no vabljeni. ..j Najfinejša moka ni tako fina kakor prašek, ki se podeiuje za Odol-zobno pasto. Odol-zobna pasta čisti dobro in čuva Vaše zobje. c Mestna knjižnica v poslopju me- stno elektrarne na Vrazovem trgu je izposodila v aprilu 1.117 strankam 2410 knjig. c Smrtna kosa. V celjski bolnici so umrli: 8. t. m. 50-1 etni tovarniški ko- vač Franc Oder iz Zreč, 9. t. m. ga. Frida Koširjeva, soproga posestnika in kovaškega mojstra v Laškem in mati špediterja g. Maksa Koširja v Celju, 10. t. m. 19-letna rudarjeva že- na Marta Španova iz Hrastnika in 11. t. m. G7-letna prevžitkarica Mari- ja Kolenčeva iz Loke pri Žusmu. N. p. v m.! c Žrtev dela. V petek 8. t. m. si je 58-letni odlično kvalificirani livar Josip FlorjanCič pri vlivanju železa v železolivarni v Štorali težko poško- doval lcvo oko. Nevarnost je, da Flor- jančič oslepi. Prepeljali so ga v ljub ljansko bolnico. c Nesrečen padec na njivi. V Bezo- vici pri Konjicah se je 70-letna pre- vžitkarica Neža Preložnikova 7. t. m. pri delu na njivi spodtaknila in pa- dla tako nesrečno na desno ramo, da si je zlomila ključnico. Starko so prepcljali v ccljsko bolnico. Kvaliteto veliko izsbiro^ v e d n 0 nove moderne V5Zorc@jnff**aBls:e cene nudi manufakturna in modna trgovina Miloš Pšeničnik, Celje c Nesreči motociklista in kolesar- ja. 30-letni Henrik Aab, uradnik pri tvrdki Westen v Gaberju, je v pon- deljek 11. t. ni. zjutraj padel z moto- ciklom in so poškodoval na čelu. 28- letni knjigovodja Boris Ušeničnik iz Drešinje vasi pa si je v soboto 9. t. m. zveCer pri padcu s kolesa zlomil des- no nogo v gležnju. Rešilni avto je prepeljal oba ponesrečenca v bolni- co. c Cepljene vrlnice je kradel. Na podlagi raznih prijav je policija v nedeljo 10. t. m. aretirala v Ljublja- no pristojnega 32-letnega brezposel- noga knjigovocljo Ivana G., 'ker je od 30. aprila do 10. maja ukradel gosp. Stermeckemu v Gregorčičevi ulici iz vrta 6 cepljenih vrtnic, g. Zanggerju na Ljubljanski cesti 9 vrtnic, g. Dro- feniku v Vošnjakovi ulici 7, gosp. Gliicku 2 in g. Korenu na Lavi 15 vrt- nic. Vrtnice je prodajal v celjski oko- lici po 10 do 15 Din. Možakarja so iz- ročili okrožneinu sodišču. c Tatvina sena. V soboto 9. t. m. ob 11. je bil v AškerCevi ulici aretiran 21-letni, v Lose pri Konjicah pristoj- ni brezposelni hlapec Vinko Prat- nemer, kor je malo prej zlomil žab- nico na kozolcu g. Stigerja na Deč- kovi ccsti in izmaknil iz kozolca 70 kilogramov sena v vrednosti 70 Din. Scno je nosil v neki mreži. Ker je v zadnjih dneh izginilo iz kozolca 250 kilogramov sena, sumijo, da je vse seno odnesel Pratnemer. IzroCili so ga oki-ožnemu sodišCu. c Predrzen berač. V soboto 9. t. m- ob 15. je bil na Glavnem trgu areti- ran 47-1 etni brezposelni natakar Jer- nej Vezgovšek, pristojen v St. Lenart nad Laškim, ker je beračil po mestu in psovat ljudi, ki mu niso hoteli dati milodarov. Možakarja so izročili okrajnemu soclišču. c Tatovi koles na delu. Gosp. Adol- iu IIussu, uradniku Slograda, za- poslenemu pri gradnji palače Pokoj- ninskega zavoda v Celju, je neznan storilec izmaknil 7. t. m. med 22. in 23. iz veže neke gostilne na Vran- skem 2.800 Din vredno, rdeče pleska- no, novo kolo znarake »Ideal«. — Ko- larju g. Filipu Čulku iz Celja je bilo 9. t. m. med 11.15 in 11.45 iz veže ne- kega novega poslopja na Ljubljan- ski cesti ukradenö 1.400 Din vredno, Crno pleskano kolo znamke »Styria«. Sokolstvo Celjska sokolska župa Oprostilev plačevanja taks. Savez SKJ nam poroča, da je ministrstvo financ, oddelek za clavke z odlokom St. 78.805. z dne 27. oktobra 1930. iz- da!o sledečo rešitev: »Vse prireditve, ki jih prirojajo sokolska društva, iz- vzemši kinematografskih preistav, so oproščene place van ja taks po ta- rifni post. 99. a taksne tarife i-i jim ni troba žahtevati specijalnega odo- brenja za prireditev.« Tarifna po- stavka 99. a omenja med drugiiu, da je za gledališke predstave in umet- nižke Koncerte, če niso spojeni s i?le- soin, piučati od vsakc prodane vstop- nice 10%, za zabave, bioskope, ka- kor vob'Ce za vse prireditve, kjer se ljudjo zbirajo radi zabave in razve- drila, 20% od prodanih vstopnic. Zgoraj navedena rešitev ministrstva financ navaja izreeno, da so sokol- ska društva oproščena taks po tarif- ni post. 99. a. Ni dvoma, da so opro- ščena plačevanja taks od prodanih vstopnic tudi pri prireditvah, ki so združene s plesom. Nadalje so opro- gčena takse za vloge Din 5.—, ne pa takse za rešitcv Din 20.— po tar. post. 5. Radi taks za prireditev löterije, tombole in srečolova si naj društva preöitajo tarifno post. 99. c, Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 19. decembra 1923., št. 38., kate- rega ponatis je izšel v posebni bro- šurici in se dobi v vseh veCjih knji- garnah. Kar velja za druStva, velja seveda tudi za Cete. Udeležba nčiteljstva in dece na župnem zletu. Na prvi zletni dan 28. junija se vrši na Glaziji velika Vidov- danska proslava. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljublja- ni je dovolila uCiteljem in uči- teljicam, ki so sokolski prednjaki, in prednjačice, kakor tudi sokolski deci v naši župi odsotnost od šolsko proslave Vidovega dne 28. junija, da se morejo udeležiti sokolske prire- ditve. Imena uCnih oseb, ki jim je clovoljena odsotnost, in število dece, naj bratske sokolske edinice prijavi- jo prosvetnemu referatu pH sreskih naCclstvih na teritoriju Sokolske žu- pe Celje. Prijava društvenih uprav. Brat- ske sokolske edinice posavskega okrožja prosimo, da nam o priliki NAZNANIEO. Vsem cenj. strankam naznanjarn, da sem preselil slaščičarno iz Gosposke ul. 14 v svojo lastno hiSo v Oosposki ulici št. 26 in se vljudno priporočam za nadaljno naklonjenost. Postrežba čista. Z odličnim spoštovanjem Karl Mantel Celje Štev. 38. »Nova Doba« 11. V. 1931. Stran 3. pošljejo prepise list društvenih uprav, kakor jih je imenovala brat- ska Sokolska župa Zagreb. Poročila o stanju telovadnic. Brat- ska društva so dobila poziv Saveza, da pošljejo preko župo poročilo o sta- nju in rabi telovadnic. Župna upra- va je prejela dosedaj komaj od polo- vice društev odgovor. Zamudnike prosimo, da nam Čimpreje vrnejo iz- Polnjeno tiskovino. Prepisi sejnih zapisnikov. Uprava ¦Saveza SKJ je v scji mcscca septem- bra 1930. odredila, da morajo župe pošiljati prepise svojih sejnih zapis- nikov Savezu, društva in čete pa žu- pi. Župna uprava prosi, da ji pošilja- jo druStva i z v 1 e C k e iz sejnih za- pisnikov izvzemši točko o sprejema- nju članstva, kor slednje itak poro- čajo v svojih izkazih župnemu ma- trikarju. Izvlečki iz sej prednjaških zborov naj izostanejo. Društvene prireditve. Svoj javni nastop so prijavila še naslednja dru- štva: Bizcljsko 21. junija, Sv. Pavel pri Preboldu 19. julija, Uobova 2..av- gusta, Radoče 15. avgusta, v slučaju slabega vremena 10. avgusta 1931. Z d r a v o ! Uprava Sokolske župe Celje. x Lahkoatletski tečaj se vrši od 8. do 14. maja v Zagrebu. Vodi ga br. Macanovič. Tega tečaja so se tudi iz Celja udeležili br. Poljšak, br. Burja in sestra Križmaničeva. To je prvi tečaj, ki je specijelno nainenjen lah- koatletiki, in se bo tudi pri tej važni panogi moglo skrbeti za temeljit raz- mah. Upamo, da se pokažejo sadovi že na župni tekmi 28. junija. Znamenje časa (Dopis.) Na deželi, daleč proč od Vaših celj- skih težav in brig, glcdamo na do- godke v mestu iz srca skozi oCi, ne da bi so naši zdravi občutki filtrirali Pi'i tuhtanju, kaj bo rekel ta ali oni, kakšne ozire moraš imeti, Ce imaš namen izgovoriti ali napisati to in ono o zadevah, ki se sodobno pojav- Ijajo v javnosti. No in smo čitali 8. maja t. 1. v 37. številki Vašega lista ugotovitev Va- šega celjskega kinopodjetnika, ki predvsem ugotavlja, cla celjski me- ščani nimate smisla za poučne in kulturne filme in da jih bolj slabo posečatc. Ne dvomimo, da govore šte- vilke v kvar kinopodjetnika iz mate- rijelncga stališča, v Vaš kvar, mešča- ni, pa iz kulturnega. Toda vprašati se moramo, kaj je vzrok pojavu, ka- teri je, pri vsem dolžnem respektu, ki ga imarno do Vas, žalosten in sra- moten. Prvi hip smo mislili, da Vas tarejo težave in denarne brige, kakor nas tu na deželi, pa smo iz omenjeno ugotovitve posneli, da so filmi, ki niso izrecno morda sploh ne pouCni in kulturni, boljše ali še celo prav dobro obiskani, in tako smo svoje opravičilo za Vas morali zavreči in z ugotoviteljem ugotoviti, da imate za nemški tonsilm več smisla in ste mu nekam verno udani. Kabimo be- sedo »tonsil irr«, ker nam, cetudi smo Slovenci, pravilno označuje priredit- ve v Vašem kinu. Tonfilme Vara ka- žejo in prircjajo in to nemške in Vam poinagajo, da ne bi v naših ju- goslovenskih časih pozabili, kako se tarn na Dunaju »wie seinerzeit« še vedno »gemütlich« pleše »im Drei- vierteltakt«, in da ne bi bilo pozab- ljeno in tudi naši povojni jugoslo- ve'nski mladini pokazano in obvaro- vano, kako so paradni dragonci one radi svoje neslave slavnc avstrijske armade dunajs'kim dekletom in nam mešali glave. »Jessas waren das Zei- ten«. Po tej dušni hrani torej hrepe- ni Vaš jugoslovenski želodec in jo, kot vse kaže, dobro prebavite, dasi je močno papricirana in kuhana po na- činu, ki ga označujemo kot »Wiener Küche«, Seveda Vam potem ni za zdravo domačo hrano iz češke kuhi- nje, in oni Vaš glasbenik je moral na žalost konstatirati, da ta hrana ni užitna. Es gibt nichts, a Wiener Küche ist halt a Wiener Küche. Mi pa mislimo, da je vzrok Vašega neteka kak zastareli želodčni katar, ki zdrave hrane no prenese, in se nam zdi, da vsa ta zadeva ne spada vcč v kompetenco ministra za pro- sveto, ampak bolj pod ono ministra za narodno zdravje. Podcželan. (Objavljamo ta dopis, ne da bi za- vzeli kakršnokoli stališče k zadevi Op. ur.) Sokolski koncert v Soštanju V nedeljo 13. maja je imel novo ustanovljeni pevski odsek Sokola v Šoštanju svoj prvi koncert. Na spo- redu so bile umetne posmi Jereba, Mihelčiea, Ocvirka, Sattnerja in dr. Schwaba, od slednjega celo »Zlata kanglica« s sprcmljevanjem salon- skega orkestra, ter narodne pesmi v Otroci rabijo posebno trpežne čcvlje. Na žalost ne izdrži niti najboljša koža tako dolgo, kot bi želeli stariši. Äli naj radi tega omejimo prostost gibanja otrokom ? Polskusite tudi Vi, kar je že tisoč mater preizkusüo, dajte pritrditi na otročje čevlje PALMA-gumi podpetnike. Guma je trpežncjsa od usnja, radi elastične hoje se čcvlji bolje ohranijo. Pred vsem vzdrže PALMA-gumi pod- petniki trikrat več od usnjenih pet, a ne sla- nejo nič več. Domač proizvod prirodbi Adamiča, Deva, Hubada, Pirnata, Prelovca in dr. Schwaba. Mešani zbor Steje dobrih 80 grl, zveni polno in še dokaj izenačeno, manjka mu pa par globokih basov. Ves spored je odpol z elanom in prav dobro, če pomislimo, da obstoja zbor šele par mesecev. Najbolj se mu pri- Iogajo narodne, Adamičevo: »Nič ne jokaj, dekle moje« je moral ponav- Jjati, zato priporoCamo, da se za za- četek le teh tesnejc oklenejo. NajveC zaslug, da se je zbor ustanovil in da je prvi koncert tako dobro uspel, ima agilni pevovodja učitelj br. Jur- če Vrcže, ki je prejel v zahvalo šo- pek rož in lepo srebrno cigaretno do- zo. Lep šopek rož je dobil tudi navzo- Ci skladatelj g. dr. Anton Schwab. Na koncertu je odigral društveni salonski orkester štiri točke cksakt- lio in z razumevanjem, za kar grc orkestru in zlasti kapelniku prizna- nje. Stevilno občinstvo, ki je Sokolski dom docela napolnilo, ni Štedilo z aplavzi. Videlo se je, kako je pevski zbor Šoštanju resnično potreben; za- torej krepko naprej! Pec. Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 11., torok 12., sreda 13. in četrtek (praz- nik) 14. maja: »1000 besed nemških«. Sijajna zvočna veseloigra. V glavnih ulogah Pat in Patachon. Predigra: S izvrstne zvočne enodejanke. Pred- stave: ob delavnikih ob pol 9. zvečer, na praznik 14. maja ob 3., 5. 7. in pol 9. zvečer. Ali ste že naročnik „NOVE DOBE" ? James Oliver Curwood: Podarjeni obraz 17 Roman Poslovenil Boris Rihteršič McDowell je odkimal. »Mogoče, da soßutje Mir- jamc Kirkstonove ni bilo toliko namenjeno Johnu Keithu kakor vam, Conniston. Da to odkrijete, je vaša naloga — drevi. Pa naj že bo kakorkoli — po- ložaj je zelo napet in mnogo možnosti je, da se na žalostno obrne. V trenutku, ko mojo sumnjo potrdite, začneva s San-Tungom brez ovinkov razpravljati. 2dajle pa stoji Wallie za vami in se rcži, kakor mačka, ki je našla sir. Jed se mu je moral a imenitno posrečiti.« Japonec je bil brez glasu odprl vrata v maJo je- dilnico, kjer je bilo pogrnjeno za dva. Keith se je nasmehnil, ko je sodel nasproti možu, ki bi ga bil pri priči izročil krvniku, če hi zvedel resnico o njem. Po vsem tem se mu je zdelo, da je res le majhen korak od komedije v tragedijo. In prav zclaj je Keithu padlo v oči, da njegov položaj ni brez obiinega dodatka groznega humorja. VIII. Samo še malo je dcževalo, ko je McDowell ob dveh popoldne odšei iz kiadare. Keith je s pOgiedom sledil visoki krepki sivi postavi železnega moža, dokler mu ni v sopaii ob vznožju hriba izginil izpred oči. Cudno mu je bilo pri sreu. Preden je prišel nad- zornik k njemu v goste, je Keith mislil, da so načrti, ki si jih je postavil za bodočnost, neizpremenljivi. Hotel je izrabiti dopust, da se napoti proti zapadu, in od tarn bi sporočil McDowellu svoj sklep, da se ne vrne več v Četo. Preden bi dobil odgovor, bi se že zaril globoko v gorovje Britanske Kolumbije, in hi kot edini sled ostala za njim meglena domneva, da so je preselil na Japonsko ali pa v Avstralijo. Zdaj ni bil sebe ne svojega načrta prav niC gotov. Priznati je moral, da z napetostjo pričakuje večera, ko bo videl Mirjamo Kirkstonovo, in da je veliki strah pred Šan-Tungom, ki ga je nekaj ur popreje mučil, precej oslabel. McDowell sam mu je dal novo orožje v roko, postavil ga je v tajni in zaupni misiji na Šan- Tungov sled, in McDowell mu je popolnoma brez prikrivanja zaupal zadevo Mirjame Kirkstonove. Da jc bilo vse to v neki tajinstveni zvezi z njim samim, Johnom Keithom, ga je še bolj vzpodbodlo, da jc sklenil stvar zasledovati. Nestrpno je čakal večera. Wallieja, ki se je zavil v velik dežni plašč, kjer bi imela dva dovolj prostora, je poslal po vetjo zalogo živil; obenem naj bi pri- nesel nckaj Gonnistonove obleke. Cetrt ure je manj- kalo še do osme, ko se je Keith odpravil na pot protf Kii'kstonoveinu dvorcu. Zunaj je bila črna temna noč, kajti spustila se je bil a debela mcgla. Zastonj je poskušal Keith pogle- dati s slemena v dolino Saskačevana. Stopal je na- vzdol kakor v črn vodnjak, kjer je medlo migljalo nckaj rastresenih mestnih luči. Bilo je malo po osmi, ko je stal pred Kirkstonovim dvorcem. Hiša je bila v vrtu, ograjena z železno mrežo, daleč od ceste, dobro skrita za drevjem in grmiCevjem. LuC nad vhodom mu je pokazala pot. Zastori so bili zagrnjeni in topel soj Juči se je lesketal skozi nje. Mirjam Kirkstonova je morala čuti Skripanje njegovih korakov v pesku, kajti komaj je potolkel s staroverskim tolkačem, so so vrata tudi že odprla in na pragu se je pokazala Mirjam. Pozdravila ga je in nekaj časa njegovo roko držala v svoji. Toda to pot roka ni bila mrzla, kakor v McDo- wellovem uradu — bila je kakor v vročici, in v očeh so žarele velike vlažne Črne zrenice v plamteCem ognju. Co ne bi bila pričakovala Keitha, bi bil lahko mislil, da jo je njegov prihod tako prestrašil. Ker pa tako ni moglo biti, je razburjenje, ki so ga njene oCi jasno izdajale, moralo izvirati še od prej. Zazdelo se mu je, da so se na drugem koncu veže mal one brez glasu zaprla vrata, in njegove razširjene nosnice so zavohale v zraku slaboten vonj nenavadnega par- fema. Med Keithom in svetiljko je plaval tenek paj- čolan dima. Dognal je, da je cigareini dim. Glas go- spodične Kirkstonove je zvenel. negotovo, ko mu je rekla, naj obesi suknjo na starinsko obešalo, ki je stalo blizu vrat. Dal si jc časa, v tem pa je stikal po spominu, (kje je že ^zavohal |ta perfem. Ko se je spom- nil, ga je skoraj pretreslo. Isti duh mu je prišel v nos v McDowellovi pisarni, ko je bil Šan-Tung odšel. Mil-jam se mu je nasmehnila, ko se je obrnil k njej. Ponovno se je opravičila zaradi povabila prvi večer. »Res ni prav nič vljudno in kakor bi moralo biti,1« je rckla, »toda prepričana sem bila, dame boste navzlie tenm prav razumeli, gospod Conniston. Niti najmanj se nisem bala bliskov in verjemite mi, da sem pamet izgubila. Zato nisem hotela Cakati do jutri, da bi iz- vedela, kaj se je zgodilo tarn na visokem severu. Ali ni t-udno, da je to — vse? Moje obnašanje se vam zdi zelo čudaško, kaj ne?x< Sam potem ni vedel, kaj je odgovoril. ŠJa je na- prej in sledil ji je skozi vežo, čez prag, v sobo. Prav ista težka hrastova vrata s pravokotninii okni, ki jih je pred leti v tisti usodni noL'i zapii, preden je začel boj z njenim očetom in bratom. Zdaj se je za trenutek dvignila njena vitka postava v okviru tople svetlobe in se odrazila od temnega lesa. Njena mati je morala biti čudovito lepa ženska! Ta misel je pre- Sinila Keithu možgane, ko jo zagledal sobo in so se mu obudili žalostni spomini, ki so ga vezali na njo. Kako dobro je poznal to sobo! Neverjetno malo se je izpremenila. So zniirom je stal tarn veliki naslanjaC z usnjatimi podroCniki, kjer je takrat sedelo zalito bitje, ki je bilo njen oče. Tu je stala še ista miza, in zdelo se mu je, 'da je razmetana na prizidku kamina ista pisana Šara kakor takrat. In tarn jc bila tudi slika Madone, ki je še zmironi visela med dvema oknoma in ki se je slikarju napravila malce preveč rejeno — Madona in hišni gospodar sta bila preveč debela, da bi se jima mogla oöitati lepota. Sin, ljudo- žrsko spačena slika svojega očcta, je stal s hrbtom proti Madoni, tako da je bilo videti, kakor bi položila svoje preveč okrogle roke na njegova ramena. Kako natanko je^äe vse to pomnil! Stran i. »Nova Doba« 11. V. 1931. Štev. 38. Sport t Nedeljski sport v Celju. Prven- stvena hazenska tekma mecl iliužina- ma SK Celja in SK Save iz Sevnice, ki se je vršila včeraj dopoldne na Glaziji, se je končala 0 : 0 p. f. v ko- rist Celjank, ker so Sevničaiike v za- četku drugega polčasa zapustile igri- šče v znak protesta proti sodniku. Prvi polčas je končal s 4 : 2 za Ce- ljanke. Pri popoldanski nogometni tekmi je SK Rapid iz Maribora pora- zil SK Celje v razmerju 3 : 0 (2 : 0). t Kolesarska dirka Celje—Rogaška Slatina—Kcnjice—Celje. Klub slo- venskih kolesarjev v Celju bo prire- dil v nedeljo 17. t. m. medklubsko etapno dirko za juniorsko in glavno skupino na progi Celje—Rogaška Slatina—Konjice—Celje (km 91). Start v Celju ob 8.30 zjutraj. Prvi cilj v Rogaški Slatini, drug! v Konjicah. tretji v Celju. Na vsakem cilju 20 mi- nut odmora. Pravico starta imajo vsi dirkači, verificirani v Koturaškem savczu kraljevine Jugoslavije. Prija- vc je nasloviti na predsodnika gosp. Mirka Fajsa v Celju, Dolgo polje 3, najkasneje do 15. t. m. Prijavnina Din 10.—. Za najboljši Cas dneva je razpisan pökal in tri kolajne za vsa- ko skupino. Vsi ostali, ki prevozijo progo v nacl 28 km brzini, prejmejo priznanice. t Poverjeništvo sekcije Z. N. S. v Celju. Vsi člani se pozivajo, da se brezpogojno udeleže sestanka, ki se bo vršil v torek 12. t. m. ob 20. v klu- bovi sfobi hotela »Evrope«. — Pover- jenik. Gospodarstvo g Minister tr go vine in industrije g. Juraj Demetrovie je prevzel cast- no predsedstvo XI. ljubljanskega ve- lesejma, ki se vrši od 30. maja do 8. junija. g Ljubljanskj. velesejem zaseden, Kljub temu, da stoji na sejmišču 10 velikih razstavnih zgradb, je celo- kupni razpoložljivi prostor popolno- nia zaseden. Ker sc namerava ob lc- tošnji prireditvi prikazati popolno revijo industrijske in obrtniške pro- duktivnosti in podjetnosti, se bo nak- nadno došlim prijavljencem dodelil prostor na ta način, da se onim raz- stavljalcem, ki so zahtevali velikc prostorn, dodelijo malo manjši. g Velika udeležba tvrdk na XI. ljubrjanskem velesejmu. Letošnji XL ljubljanski velesejem, ki se vrši od 30. maja do 8. junija, je tako zase- den, da bo več tvrdk, katerim ne bi bilo mogoCe dodeliti prostora v raz- stavnih zgradbah, razstavilo svoje proizvode pod solnCniki na prostem. Dopisi Store. Štorska strelska družina je popolnoma uredila svoje strelišče, na katerem se strelja na 20, 50 in 80 metrov daljave. Strelske vaje se vr- šijo vsako nedeljo od 9. do 12. in od 14. do 18. Člani z veseljem obiskuje- jo vaje in dosezajo prav dobre usjjc- he. Za mladino je še posebno poskrb- ljeno, da se bo poučevala vsako ne- deljo v rabi in popisu orožja, kar bo za njo v veliko korist v vojaški služ- bi. Da si je pa mogla strelska druži- na strelišče ta'ko moderno urcditi, izreka tern potom prisrčno zahvalo ravnatclju šamotne tovarne v Što- rah gosp. Rihardu Ulagi za posebno pomoč, kakor tudi spoštovani rodbi- ni Kunejevi kot lastnici tega podjet- ja za brezplačno uporabo prostora, na katerem je strelišče. Prav iskreno sc zahvaljuje strelska družina tudi ravnatelju rudnika in železarne v Štorah gosp. inž. Antonu Hruschki, ki je dal ves les za strelišče popolno- ma brezplačno na razpolago. Brez zgoraj navedenih dobrotnikov bi strelski družini ne bilo mogoče ure- diti tako vzornega strelišča. štorska strelska družina upa, da jo bodo pri- jatelji iz sosednjih strelskih družin večkrat obiskali na strelišču v Što- rah. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Kupuje in pro- doja devize irt volute» Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podružnicii Maribor^ Soštanj Anekdote Neki ökot iz Aberdcena je bil stra- stcn čitatelj knjig, ki si jih je izposo- jeval v Ljudski knjižnici. Ker pa je radi svojega poklica mogel Citati sa- mo zvečer in je hotel varčevati z raz- svctljavo, se je naučil pisavo za slep- ce in čital potem samo v temi knji- gc, ki si jih je izposojeval od slepcev. Mirabeau je imel v svoji mladosti črnc koze in je bil od tedaj njegov obraz popačen. Da poniža Mirabeaua, rau je rekel nekoC eden njegovih pri- jatcljev: »Vaš obraz je podoben re- žetu.« »Imate popolnoma prav,-« je odgo- voril Mirabeau, »toda boli Vas goto- vo, da prodira moj dull skozi vse luknjico tega rešeta.« Franjo Dolžan Z.CÄ ----------------- _____—::_______________štev. 4. kleparstvo, vodovodne inšfalacije, sfrelovodne naprave Preuzema usa \i zgoraj navedene stroke jpadajoča dcla in pcpravila. — Cene zmerne. Postrežb«) «očna in * o I i d n a I Ceresit Ferrosan svetovno znano nedoscgljivo sredsivo za izolacijo viažnih stcn, kleti in vodnih naprav. preizkušena prvovrstna barva za ohranitev železa proti rji, na prostem kakor v vlažnih prostorih. Drži enako dobro na železu, lesu, zidu i. t. d Samoprodejci: FRANC ČUK, Celje tvornica firncža, laka, barv, kita L t. d. Mlajši gospod iSče za 15. maj stanovanje pri boljSi rodbini ev. s klavirjem in oskrbo. Ponudbe na upravo Iista pod .St. 273'. Delihotesno trgouino z alkoholnimi pijačami na zelo pro- metni točki, prodam. Nasiov v upravi. Moto»*iici kolo »Ariel«, popolnoma novo, 26 konjskih sil, 500 cm3 O. H. V. se proda. Vpra- šati : Celje, Savinjski dvor. Kina vino i železom „Eritrocit" proti slabokrvnosti in bledičnosti, za oslabeie in rekonvaiescente. Stara llekarna ,P^i OrSua Mr. PBi» l^o Tončič CELJE, Glavni —trg Aleksandrova ul. Okrains zastopnike za vse sreze sprejmemo, i-posobne, tudi proti fiksni plači. Pripravno za penzionirane o- rožnikc, učitelje itd. — Pismene ponudbe na »Uiiiokt' zavarovalna družba, Ljubljana Miklošičeva c 7/I1I 4 V najbližji okolici Celja 2 kupim hisico z vriom ali dvoriščem za stsnovanje in delavnico. Ponudbe pod „Obrtnik". Oglasujte! Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupjlarnovarnem zavodu, ki žs obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG Cv lasini pajači pri kolodvovu) Prfhrankom rojakou v flmeriki, denarju nedo- letnih, ki ga ulagajo sodišla ter naiožbam cerkvenega in občin- skega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje poso- jiia na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplaino. Za hranilne vloge jamči poleg ^q moctn TfillD z vscm Premoženjem premoženja hranihiice 35 IIIC31U VwIjC in vso davčno močjo. Urejuje Rado Peönik. — OdgoYoren za konzdrcij »Nove /;obe« in Zvezno tfskarno Milan četlna. -- Oba v Celju.