Posamezna številka 6 vinarjev.
Šlev. 263. Izven Li«bijane 8 vin. v Ljubljani, v peleK, 15. novembra 1912.
LelO XL.
= Velja po pošti: =s
Za oelo leto uprt) . K 26- — M pol let« „ . „ 13-— u četrt leta „ . „ 6-50 n en meseo „ . „ 2'20 sa Nemčijo oeloletno „ 29'— sa ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24 — sa pol leta „ . „ 12'— sa četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ i —
V	oprail prejeman Mesečno K 1*70
i 'n Inserati: ■■
Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 » sa dvakrat . .t. . „13 , sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
e Izhaja:;
vsak dan, lsvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne.
oar Uredništvo je r Kopitarjevi nllol štev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štet. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je ▼ Kopitarjevi nliot itev. 6. -£ai Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Cuvajeve naročene deputacije pa so navaden »švindelj« brez vsakega pomena. V roki imam izjave od članov takovih de-putacij. G. Lukacz ima sploh čudne pojme o ustavi, ko najpreje zahteva za sabor unionisličko večino in sicer z garancijo. Take garancije pa niso r.stava, nego bi mogli biti samo bajoneti in temnice; a tudi tc garancije bi mogle biti le začasne in prehodne. To nam jasno kažejo tudi zadnje krvave demonstracije v Zagrebu, katere je g. Čuvaj hotel prikriti. Danes jc v Hrvatski nagodbena stranka samo koalicija, pa ogrska vlada noče računati z njo; sploh noče z nikomur računati v Hrvatski. Tako stoje danes prilike v Hrvatski.
Turčija prosi u mir.
Preko Pariza se poroča iz Carigrada: Uradno se potrjuje, cla se jc obrnil turški veliki vezir Kiamil paša naravnost na bul-garskega cara Ferdinanda s prošnjo, da se sklene premirje in prične pogajanje za sklepanje miru.
To vest potrjujejo tudi druga poročila: »Berliner Zeit ara Mittag< piše, da poučenih krogov sklep turškega ministrskega sveta, da se obrne naravnost glede premirja na Bulgarijo, ni presenetil, ker sc nahaja turška armada v takem stanju, da ne morejo Turki upati na srečen preobrat vojske. V turški armadi pa tudi strašno kolera divja. Armada je tudi radi slabe preskrbe tako razburjena, da se boje upora.
Z Dunaja se poroča, da vodijo Turčijo sledeči razlogi: Ni mogoče držati čataldz-kih utrdb, nevzdržljive so razmere v Carigradu. Strašno se širi v armadi kolera. Bulgarska vlada je po dunajskih poročilih sestavila za mirovna pogajanja sledeči temeljni načrt:
V imenu balkanske zveze se zahteva, da odstopi Turčija Makedonijo, Tesalijo iri velik del Tracije. Pri Odrinu sc morajo vsaj trdnjave podreti. Glede Albanije baje zastopa Bulgarija stališče, da se ustanovi samoupravna Albanija. Odprto ostane vprašanje, kaj naj se zgodi s Solunom, Bitoljem in Skopljem. Bulgarija se odpove korakati v Carigrad. (Bitolj in Skoplje pač ne bosta »dvomni vprašanji", ker imata po zanesljivih vesteh pripasti Srbiji, — Op. uredn.)
»Frankfurter Zeitung« poroča, da je listovemu dopisniku bulgarski finančni minister Teodorov izjavil, da bo Bulgarija od Turčije zahtevala vojno odškodnino, ker jo je Turčija na vojno izzvala. Turškega dolga Bulgarija ne prevzame. Carigrada Bulgarija ne želi. Upa, da se sklene premirje ali mir pred Carigradom.
Posredujejo za mir tudi velevlasti. Za- | ' slopniki velevlasti so, kakor sc z merodaj-nih strani v Belgradu poroča, 14. t. mes. v Belgradu, Sofiji, Atenah in v Cetinju v imenu turške vlade vprašali, pod katerimi pogoji dovolijo Turčiji premirje. Kiamil-paša. pa se ne glede na posredovanje velevlasti pogaja z bulgarskim zastopnikom Po-povom naravnost.
V Sofiji so včeraj med 3. in 4. uro popoldne velevlasti skupno v imenu Turčije intervenirale in izjavile, da jih je Turčija naprosila za intervencijo.
Bulgarija namerava, kakor poroča Berliner Tagblatt«, posredovanje vele-viasti odkloniti. Poročevalcu Tageblatta« so v bulgarskem zunanjem uradu izjavili, da balkanska zveza odklanja vsako posredovanje, dokler se ne odloči bitka pri Čataldži in še nekatera vojaška vprašanja. Sami sebi smo boljše pomagali, kakor bi nam bil kdorkoli drugi pomagal. Hočemo jasne odločitve, ki vsako bodočo nejasnost izključuje. Velevlasti se, kakor se zdi, še niso sporazumele o tem, kar nam hočejo povedati. Pričeti boj hočemo končati, predno se pričnemo pogajati.
Premirje žc sklenjeno.
Carigrad. Iz dobrega vira se poroča, da se je premirje že sklenilo.
Carigrad. Tu se trdi, da je Turčija vse bulgarske pogoje sprejela.
Bilka Kros Prfta.
(Od našega poročevalca.)
Belgrad 12. nov.
Prispeli so ranjenci s Prilepa. Izgledajo čisto drugače nego ranjenci iz prvih bitk; utrujeni so in slabi. Ni čudo. V brzih pohodih so hiteli proti Prilepu; poti nobene, teren strahovit, z nc- ; ba pa jih neprestano bije dež. Taki na- j pori tudi najkrepkejšemu organizmu l vtisnejo svoje sledi.
Boj .je bil strašen, število ranjencev je bilo ogromno, zdravnikov pa «11-i no malo. Niso utegnili vseh niti za prvo silo obvezati. Potem pa najhujše: Ranjenci s Kumanova in Velesa so bili takoj spravljeni v železniške vozove Rdečega križa in čez dobro uro ali dve so bili že vse v udobnih, mehkih poste- i j ljah, toplo odeti in z vsem postrežem; j ! a ranjenci s Prilepa! Od Prilepa do Ve- ' lesa so jih morali voziti z volmi na navadnih vozeli, in to po strahovitih potih in strašnem vremenu. To so bile muke, ki so ranjence silno utrudile; bledi in oslabeli so dospeli v Belgrad.
Treba bo najmanj deset dni skrbne ne-t ge, da se oclpočijcjo in opomorejo.
Ranjencev je 308, med njimi 14 častnikov. Tudi poveljnik XVII. peš-polka, polkovnik M. Mosalovic je med njimi. Vsi so le lahko ranjeni; težko ranjene so pustili po bolnicah od Skoplj a do Niša. Najtežji ranjenci so ostali v Prilepu; med njimi je tudi pe-t hotni nadporočnik Ljubiša Borisavlje-vič, čegar oče je padel kot polkovnik v zadnji srbsko-turški vojski.
Na kolodvoru se nas je zbrala ogromna množica, da pozdravimo ju-> nake, ki so lili svojo kri za uresničitev velikega srbskega ideala: za osvoboditev Markovega Prilepa. Posrečilo si mi je ob tej priliki, da sem spregovoril ne-i kaj besed z enim ranjenih častnikovj Aleksandrom Lukičem, nadporočnik kom VI. polka. Opisal mi jc bitko tako^ le:
»Naša vojska, obstoječa iz morav-i ske divizije z nekaterimi oddelki drin-t ske divizije in XVIII. polkom donavske divizije, je tri clni prodirala skozi Ba-bino planino, po kateri komaj plezajo koze, o kakem potu pa ni nikjer niti sledi. Na turške straže smo zadeli še-le pred Prilepom.
Našemu VI. in XVII. polku je uspe« lo, da sta koj prvi dan boja — 5. no« vembra — potisnila Turke nekoliko kii lomefrov dalje v klanec.
Naslednji dan se jc naša vojska koncentrirala na ugodnih postojankah In po večurnem vročem boju, kljub hudemu artilerijskemu ognju sovražni« kov, pognala Turke z vseli pozicij. Turki so se umaknili, zapustili Prilep in zavzeli postojanke nad mestom. V tem .ie nastala noč. Ustavili smo se pred mestom, postavili predstraže in prenočili pod milim nebom.
Zjutraj, 7. novembra, smo korakali v Prilep. Ljudstvo nas je z nepopisnim navdušenjem sprejelo. V mestu pa se nismo prav nič zadržali, marveč smo jo nemudoma udarili za sovražnikom. Turki so se ustavili 17 km za Prilepom na postojankah Bakarno Guvna. Tu se je ob 10. uri dopoldne z nova vnel boj.
Na desnem krilu je bil VI. polk, ojačen s V. polkom, na. levem krilu pa XVII. polk s IV. polkom.
Bitka jo bila obupna in veličastna. Naši polki, zlasti VI. in XVII., so med močnim turškim artiljerijskim ognjem delali čudeže hrabrosti.
Turki so se dobro držali in se borili kakor levi, to jim treba priznati. Po silnih naporih in 5 urne m boju so se
3"»* Današnja številka obsega 6 strani
Situacija v Hrvatski.
V torek je ogrski ministrski predsednik Lukacz v finančnem odseku odgovarjal na interpelacijo poslanca Nagyja o situaciji na Hrvatskem. Povodom te izjave sc je naš dunajski dopisnik razgovarjal z aktivnim hrvatskim politikom, članom stranke prava in bivšim zastopnikom g. Stj. Zagorcem. G. Zagorac, ki se mudi na Dunaju, je naglašal: Minister Lukacz sc jc motil, ko je trdil, da so danes na Hrvatskem tri politične stranke. De facto sta danes v Hrvatski samo dve stranki: Hr-vatsko-srbska koalicija, ki stoji na stališču ogrsko-hrvatske nagodbe iz 1. 1868., in pa protinagodbena, namreč pravaška. Unio-nistička stranka v zmislu g. Lukacza pa v Hrvatski nc obstoji več od 1. 1906. Nekaj ostankov stare garde grofa Khucna nima v saboru nobenega zastopnika in tudi v narodu najmanjše zaslombe. V celi Hrvatski in Slavoniji ne bi našli pel okrajev, ki bi hoteli voliti take zastopnike. To je danes mogoče le še ondi, koder pri volitvah odločujejo priseljeni Nemci, Mažari, Italijani in drugi. Sedanji hrvatski delegati v Budimpešti imajo svoje mandate od koalicije, v bodoče pa ne bodo več izvoljeni. Danes je narod tako ogorčen in protiven stari unionistički stranki, da se njeni kandidati brez orožniške ali vojaške asistence niti pokazati nc upajo v izbornih okrajih. To jc posledica nasilne politike Ogrske proti Hrvatski. Komisar Čuvaj ie v šestih mesecih več škodil u n i o -niz mu v Hrvatski nego bi mo g I i prav asi v 10 letih. Vara sc vsakdo, kdor misli, da se more danes zavest naroda s silo zlomiti in v Hrvatski ustvariti drugo prepričanje.
Istina je, da pakt s koalicijo teži po gospodarski in finančni samostalnosti, a sloji i to, da koalicija ni s tem mislila poseči v državnopravni odnošaj, toda postopanje ogrske vlade in ljudska volja jo bode prisilila i na to. Dalje je istina, da je sklenila koalicija, ne pošiljati delegatov v peštan-ski sabor, Toda g. Lukacz je pozabil dostaviti, da je lo storila pogojno (uvjetno), dokler Ogrska ne popravi storjene škode,
Mi pravaši pa stojimo na stališču, da se mora v tej monarhiji rešiti vse »jugoslovansko vprašanje« kot celota, ne pa samo naš odnošaj z Ogrsko. Ker to naše slališče navzlic krutemu absolutizmu osvaja vedno več nareda, zato bode s časom tudi koalicija prisiljena, da sc postavi na to stališče.
LISTEK.
kožo svei.
Angleški spisal H. R. Haggarcl.
(Dalje.)
»Taki smo,« je rekla nakratko, »ali ocean vedno ostane in novih mehurčkov bo vedno vse polno. Sedaj pa za-menoj, kajti poznam brod in v tem letnem času reka ni globoka. Romar Peter, jezdite ob moji strani za slučaj, cla me odnese voda raz sedla, vi, romar Janez, pa stopajte zadaj in ako bi mule zaostajale, jih zbadajte da gredo urno za nami.«
Prebrodili so reko, in srečno dospeli do clnigeira brega, čeprav jim je enkrat ali dvakrat voda segala do sedel in so se mule upirale v deroči reki. Od-iod so se podali v gore; med tem jc izšlo solnce in so bili v samotni deželi, kjer ni bilo videti žive duše. Ustavili so se v hrastovem gozdu, odvzeli živalim sedla, jih nakrmili z ječmenom, ki so ga uneli seboj in se okrepčali z živežem, ki ga je preskrbela Masucla. Privezali so živali in polegli po tleh brez skrbi. *:er je Masuda rekla, da se jim ni tod ličesar bati. Okrepčani so se vzbudili m jahali naprej.
Pot jih je vodila vedno navkreber po divji, gorati deželi, kjer ni bilo nc ljudi ne živali. Ob solčnem zahodu so se zopet ustavili; ob mesečnem svitu pa zopet, odrinili dalje in proti jutru, dospeli do nekih votlin. Tu jih je iznena-dilo divje rjovenje prav od blizu. Plam in Dim sta začela vihati ušesa in sc tresla, mule pa so silile naprej.
»Kaj je to?« vpraša Wulf, ki šc nikoli ni slišal kaj takega.
»Levi,« odgovori Masuda. »Bližamo se deželi, kjer jih je mnogo; radi tega bomo najbolje storili, da sc kmalu ustavimo, kajti po tej deželi jc najboljše hoditi podnevi.«
Dospevši do široke votline, niso voč čuli levov, razsedlali so konje in jih hoteli spraviti v votlino, da bi bili varni pred vsakim napadom divjih zveri. A konji so brskali, nosnice so se jim širile; upirali so se z vsemi štirimi in niso hoteli v votlino, pred ktero jc bil neprijeten duh.
»Morda so bili šakali notri,« je rekla Masuda. »Privežiino jih zunaj.«
Zakurili so ob konjih ogenj z d račjem. Brata sta se vsedla k ognju; ker pa jc bila noč vroča, se .je Masuda ulegla kakih petnajst korakov proč pod cedro, ki je raatla skoraj precl vhodom v jamo in kmalu zaspala, utrujena od dolge ježe. Tudi \Vulf je zaspal,
Godvin pa je stražil po dogovoru do polnoči.
Nekako eno uro jc sedel blizu konj in opazil, cla so nemirni jedli in sc niso hoteli vleči. Kmalu pa se jc zatopil v svoje lastne misli, in ker ni več čul levov, je razmišljal o čudni poti, o Ma,-sudi, kdo da je in kako cla jc toliko vedela, zakaj je bila tako prijazna ž njima, čc jima je v resnici prijateljica in o drugih stvareh — vodno bolj se jc izgubljal v svojih mislih in zaspal. Da, spal je na straži, in oči tam v temi niso bile ženske oči. Ženske oči niso bile zelene in zlate, niso sc povečavale, zmanjšale in izginile.
Godvin prestrašen skoči pokonci. Nobenih oči ni bilo nikjer. Sanjalo so mu je, to je bilo vse. Vzel jc cedrinih voj in jih vrgel na ogenj ter se vsedcl ob ognju.
Noč jo bila temna in tišina tako moreča, cla ga. je težila kakor kamen. Ni je mogel prenašati; vstal jo in začel hoditi pred votlino gori in doli, izdrl je meč in ga držal v roki po navadi stražnikov. Masuda je ležala na tleli, glava ji jo počivala na sedelski torbi in mesečina ji je padala skozi cedrine veje na obraz. Godvin je stopil bliže in se čudil, da doslej še ni opazil, kako krasna da jo. bila. Morda je bila samo mehka in srebrna svetloba, ki jc oblivala tc
nožne potezo s toliko čarobnostjo. Ni vedel jo li mrtva, ali speča; prav ob tej misli pa se je življenje prikazalo na njenem obrazu, barva sc jo. prikradla pod bledo, olivkasto kožo, rudeče ustnico so ee odprle, kakor da bi mrmrala neke besede, in iztegnila jc svoje okrogle roke, kakor da bi hotela objeti v sanjali neko prikazen.
Godvin sc jc obrnil zopet k ognju, vzdignil cedrino vejo, ki je gorela v njegovi levici kot bakija in jo ravno hotel položiti zopet nazaj na sredo ognja, ko je začul strašen, presunjujoč krik ženske v smrtnem strahu, in v istem trenutku so konji zaltrskali, brcali in bili okrog sebe. Kakor bi trenil, jc bil z gorečo vejo še vedno v roki zopet pri jami in zagledal pred seboj veliko rumeno zver in v njenem gobcu jc visela — Masuda.
Godvin vrže proti njej gorečo vejo; zver izpusti Masudo in se. postavi na skok. Tega pa Godvin ni čakal. Ker se z levi še nikoli ni boril, ga je obšel strah; a ga jc hitro minul. Zavedel so je takoj svoje dolžnosti rešiti jo ali umreti. Planil jc in zadri s svojo krepko roko dolgi meč živali v prsa. Nato je začutil strašen udarec in padel je na zemljo pod mehkim in težkim bremenom in zavest ga je zapustila.
(Dalje.)
•pr
): >)• 1 iT O pi ililižpll turni z i a i i. ii c i 11 i m nasko-Turko s prv'h pozicij.
> ta! o zbegano bežali ■ i..,,. { rcjšujUi bilkah, zbvnli na zatln ih posto-l :il<o se je ob n -w-esi:>iumii lia-
ni i •m
rr
O
• ju T)a:'e vojske zavlekel boj do ,o je' ^topilu v akcijo naša ko-
r> ur« njiea
'J uvšh čete utrujene od neprestane 7urno bilke so se pred našo konjicc podale v divji beg. Učinki konj'ce so i > i I i strahoviti Kjerkoli se je pomikala je puščala /.;' seboj kupe mrličov.
Zaplenili smo i tope in nmogo municije.
Na srbski strani smo imeli 150 mrtvih in krog 1500 — morda tudi več — ranjenih. Turške izgube so bile strašne. Nihče jih sicer ni utegnil šteti, a po videzu sodeč so pustili na bojnem polju (i do 8000 ljudi, deloma mrtvih, deloma ranjenih.
Naše čete so se sijajno držale in samo osebni hrabrosti častnikov in moštva gre hvala za uspeh. Častniki in podčastniki so bili vedno pred četami, kar je silno vplivalo na duh armade. Poveljnika VI. in XVII. polka, polkovnik Masalovič in podpolkovnik Do-kič, prisostvovala sta boju v najhujšem ognju in je prvi tudi ranjen.«
Nadporočnik Lukič, ki jc bil ranjen v začetku boja ,a je do konca vstrajal pri svoji četi, pripoveduje dalje, kako silno navdušenje vzbuja med vojsko misel, da pojde do morja, do »konca sveta«, kakor pravijo priprosti vojaki. Vojaki sami prosijo častnike, da se vsaka sovražnikova pozicija takoj naskoči z bajonetom, samo da bi čim preje mogli naprej — do morja!
Mnogi pravijo: »Sam Bog in moj krstni patron mi pomagaj, da bi ne bil ranjen, dokler ne vidim morja; potem pa rad padem kot prvi.
Duh vojske je silen. Vsak poedinee slepo drvi v ogenj in kadar se zakade, jih nobeno povelje in noben znak trobente ne more več ustaviti. Naprej, samo naprej!, to je danes geslo vsakega srbskega vojaka, ki z veseljem tvega svoje življenje za uresničenje davnega ideala srbskega naroda: za Dušanovo carstvo.
Pismo s Cellnia.
Cetinje, 12. nov.
Narod užaljen.
Z bojišča ni skoro nobenih vesti. V zunanjem, tujem časopisju se to morda le malo opazi, saj ne manjka poročil o bolgarskih, srbskih in grških zmagah. Toda tu ta praznota bode v oči in silno deprimirajoče vpliva na duhove in javno mnenje. Črnogorski ponos strašno trpi vsled tega in vsak lahko vidi tega ali ouega, kako z očitno zavistjo na obrazu sledi poročilom z balkanskih bojišč in nekako žalosten zasleduje na zemljevidu pozicije balkanskih čet. Narod, sam po sebi do skrajnosti ambiei-'jozen, silno trpi pod zavestjo, da so Črnogorci, ki so vajeni povsod biti prvi, topot nekako ostali v ozadju.
Kaj je s srbskimi četami?
O kretanju srbskih čet, ki bi po nekaterih vesteh imele priti na pomoč Črnogorcem pod Skadrom in Tarabo-šem, se širijo jako nasprotujoče si vesti. Poročila tujih listov in agencij, da so srbske čete prodrle že do Lješa in Sv. Ivana di Medua, tukaj še v nobenem oziru niso potrjene in uradno se o njih ne ve ničesar. Ako bi bila ta poročila resnična — v kar se pa tu ne veruje — bi bila srbska armada pokazala naravnost heroično moč in vztrajnost — da o brzini niti ne govorimo. Pa četudi je tako, je srbska pomoč Skadru in Tarabošu še jako daleč — ako bo ta pomoč sploh prišla. Pozitivnega o tem ni nič znanega. A ako se Srbi tudi nahajajo na potu semkaj, jim bo nadaljni pot vsled strašnega vremena in snega docela zaprt. Od Djakovice in Prizrena ocl koder bi bila imela kreniti srbska vojska, ni nobenih poti, razun gorskih steza, po katerih more le posameznik ifi. Še ob lepem vremenu bi bil po teh potih transport čet izredno težak, toda sedaj je pa naravnost nemogoč. Ker je pa pod Skadrom in Tarabošem za sedaj potrebna le srbska artiljerija, je vsaka misel na srbsko pomoč abotna.
Kakor čujem, pa Črnogorci sploh odklanjajo srbsko pomoč. Splošno javno mnenje, ki ga dele tudi odločujoči faktorji, zahteva, cla Črnogorci sami zavzamejo Skader in Taraboš. V tem so vsi eclini, to zahtevajo vsi, pa naj bodo žrive še tako velike. Vsak dan pričakujemo glavni napad in naskok, ki bo, kakor se bojimo, silno krvav.
Skader.
Vesti, ki prihajajo z bojišča, niso prav nič laskave za Turke. Po njih sodeč, se Skader ne bo mogel več dolgo držati. Mesto in predmestje Bakčenik
bombardira črnogorska artiljerija. V Skadru vladajo nenihi, prebivalstvo strada. V možnost ustanka skaclrskega krščanskega prebivalstva se tu splošno veruje.
Glavna opora turške armade v Skadru je mestni poveljnik Esad paša, ki sploh vse kvišku drži. Vojaško se je izobrazil v Nemčiji in osebno je pravi junak. O priliki izročitve prestolona-slednikovcga pisma na inozemske konzule je Esad paša avstrijskemu vojaškemu atašeju rekel, da se bo branil do zadnjega moža. Izjavil je, da je pripravljen upreti se samemu sultanu, ako bi ga iz Carigrada pozvali, da se uda.
Taraboš
je zasnežen; iz verodostojnih virov se je izvedelo, cla turška posadka silno trpi vsled mraza in lakote. Na črnogorsko' bombardiranje Turki zadnje dni ne s Taraboša, ne z Brdic ne odgovarjajo. Najbrže jim je zmanjkalo municije, ki jo hranijo za glavni napad, cla se imajo s čim braniti. O težavnem položaju turške posadke priča tudi nedavni poizkus, da bi pobegnili s Taraboša in se zatekli v Skader. Toda, ko je ska-drska posadka opazila to namero, je pomerila na Tarabošce topove in jih s hudim ognjem prisilila, da so se vrnili. Če je ta vest resnična, po tem so dnevi Taraboša in obenem Skadra že davno šteti.
Vesti o zavzetju Metluše in Lješa
so se izkazale kot neresnične. Nasprotno je res. Prehode in poti, ki spajajo obe mesti s Skadrom in ki so jili imeli Črnogorci nekaj časa v svojih rokah, so Turki po dolgih in hudih bojih zopet osvojili in vladajo na njih.
Pomanjkanje gotovega denarja.
Pred nekaj dnevi je v uradnem listu izšel zakon o bonih; danes gotovega denarja ni več v prometu. Bonov je izdanih za 2 milijona perperov (kron), v kosih po 1, 2, 5, 10, 20 in 50 perperov. Iz tujine clošle nakaznice izplačuje pošta polovico v avstrijskih bankovcih, polovico pa v bonih. Državna blagajna pa sploh vse izplačuje samo v bonih. Ljudstvo nerado sprejema bone in se jim izogiblje; splošno vlada mnenje, da je bila vsota 2 milijonov previsoka in — nevarna. Karakteristično je vse-kako, da črnogorska banka ne sprejema vlog v bonih, istotako ne za zunanje banke.
Za sedaj pa, kakor se zdi, še ni nobene nevarnosti, ker bogatejše osebe zelo pobirajo bone, za katere kasneje ne bodo zahtevali izplačila, marveč bodo to pustili državi kot svoj prispevek k vojnim stroškom. Koliko denarja bo na ta način prišlo v državno blagajno, se sedaj še ne ve natančno, a računa se na precejšnjo vsoto. Celo manj imoviti ljudje shranjujejo bone samo kot — spomin.
Preti Corlorsclom.
Ritka pri Čataldži.
Iz Sofije se poroča: Dasi ni nobenega uradnega poročila, kako bitka pri Čataldži napreduje, se iz privatnih vesti sklepa, da so Bulgari z dosedanjim izidom bitke zadovoljni. Na severu čataldških utrdb so baje drzno prodrli macedonski četaši mecl derkoškim jezerom in morjem, osvojili Derkos in zasedli Akbunar in Agaclo (Agačlikoj). V središču pri Čataldži, kjer železnica v velikem kotu zavije proti severu, so Bulgari tudi osvojili posamezne posto-
janke in predrli turško obrambeno verigo. Artiljerijski boj divja naprej. Turki razpolagajo s približno 150 težkimi topovi, ki so pa precej zastareli in niso kos bulgarski artiljeriji. Na južnem krilu dela Bulgarom največje ovire Čekemsko jezero in obsežna močvirja.
Bulgari zato z vso silo napadajo središče. Bojna črta je dolga 25 km. Sodijo, da štejejo Turki 200.000, Bulgari pa tudi 200.000 vojakov, tako da pride na vsak meter osem mož. Trdi se, da označuje bitko krvavo klanje. Osobito turške izgube da so velikanske, posebno kadar Turki beže. Ker je bulgarska kavalerija preslaba, bulgarska artiljerija večinoma sama vodi zasledovanje bežečih turških oddelkov. Sodijo, da so turške izgube pri Čataldži še strašnejše, kakor pri Bunar Ilissarju, ker Turki nc morejo več daleč bežati. Vsak posameznik se bori z vso hrabrostjo, a Bulgarom le niso kos, dasi stoje že tri tedne skoraj vedno v ognju in so morali prodirati po cestah, ki jih je deževje izpreme-nilo v močvirja, in je tudi proviant bil neredno dovažan, vsled česar so bili tudi Bulgari po več dni brez jedi. Nihče ne dvomi, da boclo Bulgari tucli pri Čataldži Turke premagali, čc jih že niso.
Turki ne upajo več na zmago pri Čataldži.
Carigrajski dopisnik »Berliner Tageblatta« brzojavlja: Turki ne zaupajo več čataldškim utrdbam. Trdi se, da je posebna komisija generalov inspicirala armado in čataldške utrdbe. Komisija, ki se je vrnila v Carigrad v ponedeljek, je tako poročala, da turška. vlada, na uspešen oclpor več ne upa. Turki so imeli v zadnjih bojih velikanske izgube.
Turški general pobegnil v Carigrad.
Poveljstvo I. turške armade je pooblastilo policijo aretirati prejšnjega turškega ministra Talafat beja, ki je svojo armado zapustil in pobegnil v Carigrad.
Dosedanje izgube bulgarske armade.
Iz Sofije se poroča: V dosedanji vojski je bulgarska armada strašno veliko ljudi izgubila in šteje le še 160 tisoč za vojsko sposobnih mož. Posamezni polki štejejo le še 300 do 400 mož. Stanje prve bulgarske divizije iz Sofije je padlo za eno tretjino, druge iz Plodiva, šeste iz Vidina in pete iz Ru-ščuka pa na polovico. Kavalerija je skoraj popolnoma uničena, le artiljerija je primerno malo trpela. Tudi le-gar v bulgarski armadi hudo razsaja.
Turki po svojih poročilih še vedno zmagujejo.
Slavnoznana carigrajska tvornica poročil o »turških zmagah« se je zopet izkazala in poroča, da so Turki pri Čorlu Bulgare premagali in da je morala bulgarska artiljerija pri vaseh Kalikrazia in Lasderosu, kjer so Turki na Bulgare iz vojnih ladij streljali, obmolkniti. Vaščani so bežali proti sv. Štefanu.
V Carigradu.
javlja, da je od nedelje na ponedeljek obolelo na koleri 15 oseb, 3 pa so^imrle. Dejansko pa razsaja kolera Veliko hujše; V vseh bolnišnicah leže osebe, ki so na koleri obolele. Tudi v lopi nemške bolnišnice leže za kolero oboleli bolniki, mecl njimi tudi nastav-ljenci Orientske železnice. Kolera razsaja v turški armadi. Vsak vlak iz Čataldže pripelje na koleri obolele begunce in turške vojake. V čataldži je do nedelje obolelo na koleri 200 voja-kov, 120 jih je pa umrlo. Dne 13. t. m. je pa obolelo nad 500 vojakov za kolero, ki so jo zanesli turški rezervniki iz Male Azije. Neki uradnik »Anatolske železnice« poroča, da so poslali nazaj v vilajet Adano 20.000 rezervistov, ker jih je vsak dan do 200 na koleri obolelo.
Sultan.
»Frankfurter Zeitung« poroča, da sultan Mehmed nič ne v6, kaj se godi. Prejšnjemu turškemu notranjemu ministru Adilu in prejšnjemu načelniku šejk-ul-izlama Iliacimu je sultan v avdienci rekel, da mu je Kijamil paša zagotovil, da Turki ne bodo nič zemlje izgubili. Madoturška voditelja sta bila presenečena, ker sultan ničesar ne vč in sta ga opozorila na Tripolis, na kar je odgovoril, da je Tripolis ostal popolnoma v oblasti otomanske krone. Ko sta ga vprašala, čc sultan ni po evropskih listih obveščen, je vidno vznejevoljen odgovoril, da tujemu časopisju ne veruje.
Proti mladoturkom.
»Agence Havas« poroča: Džavid pašo so poizkušali aretirati, a je ušel v Evropo. Aretirali so več mladoturkov, ker poizkušajo zopet dobiti oblast. Odstavljen je drugi sultanov komornik, Tevfik bej, ker je poizkušal pridobiti sultana za mladoturke.
Proti nemirom v Carigradu.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: V slučaju, da izbruhnejo nemiri, zapro Pero. Francozi v tem slučaju zasedejo most, ki veže Pero s Stambulom, Francozi stražijo nadalje Galato, Angleži Pero do mestnega dela Taksim, Nemci črto od Taksima do sultanove palače Dolmabagdže, Rusi in Avstrija cesto od palače Dolma* bagdže do mostu.
Begunci v Carigradu.
Iz cele Turčije je došlo dozdaj že 120.000 beguncev, 100.000 mohamedan-cev, ki beže pred Bulgari, pa še pričakujejo. Begunce odpošiljalo v Malo Azijo.
Odrin padel?
Strašna kolera v Carigradu.
Tucli turški uradni krogi zdaj priznavajo, da je v Carigradu izbruhnila kolera. Od ponedeljka nadalje se vračajo ladjam listine z opazko: Kolerino gnjezdišče v Carigradu. Uradno se iz-
»Agence Havas« poroča iz Belgrada s pridržkom: »Odrin je srbsko« bulgarska armada osvojila. Uradno to poročilo še ni potrjeno. Če je to poročilo istinito, je to velikansk bulgarski uspeh in tudi usoda Čataldže zapečatena, ker bi postala prosta cela oblegovalna armada, ki bi glavno vojsko pred Čataldžo ojačila. Preskrbovanje vojske pred Čataldžo bi bilo olajšano, ker bi bila tudi prosta orientska železnica.
Boj za Skader.
Črnogorci prisilili pred Tarabošem in Skadrom turško artiljerijo, da je obmolknila.
Iz Rijeke poroča avstrijski korespondenčni urad, da je prisilila črno«
Bjjne ladje evropskih velesil v turških vodah.
gorslča artiljerija turške baterije na Ta- j rabošu in pred Skadrom, da so obmolk- j nile. V Skadru so povzročile Čraogor- i ske kroglje veliko škode, posamezne utrdbe na Tarabošu so razdejane, njih turške posadke so sc pa razkropile. — Ako to poročilo odgovarja resnici, mora Skader kmalu pasti.
Turške grozovitosti v Epiru.
Iz Aten poročajo, da je došlo gr-Skemu zunanjemu ministrstvu poročilo o grozovitih činih, ki so jih povzročili turški vojaki iu albanski bašibozuki nad grškim prebivalstvom v Epiru. Kakih 1000 turških vojakov, orožnikov in Arnavtov je zadnje dni oplenilo in požgalo v okrajih Janina in Malakasi veliko vasi. V okolici Janine je pobegnilo 6000 žena in otrok v gozde, kjer so največji bedi izpostavljeni. Turki so veliko kmetov strašno mučili in jih nato pomorili.
srpi.
Pred Bitoljem.
Srbski prestolonaslednik Aleksander, ki jc po bitki pri Kumanovu bolehal, je zopet ozdravel in se podal v Bi-tolj, da prevzame poveljstvo 1. armade. Iz Belgrada sc poroča, da sc pri Bitolju zbrane čete pogajajo s Srbi o predaji, a da so Srbi pogajanja odklonili, ker so Turki zahtevali, da bi ne izročili orožja.
Srbi proti Albancem.
Iz Bukarešta se poroča: Princ Ghika, ki se jc vrnil iz Skoplja, pripoveduje, da so Srbi v Albaniji na stotine starčkov in otrok poklali. Neki srbski stotnik da je ukazal zvezati nekega albanskega glavarja, ga politi s petrolejem in da ga je nato sam zažgal. — Poročila o srbskih masakrih je srbska vlada odločno dementirala, a če so sc res Srbi kje izpozabili, sc mora vpošte-vat.i dejstvo, da so bili Srbi strašno razburjeni vsled groznih prizorov, ki so jih videli, ko so marširali skozi vasi, v katerih so Turki in osobito Albanci take orgije počenjali, da se ježi jo človeku lasje, ko jih čita. Saj so ti divjaki celo človeško meso žrli! Pripomniti jc še, da je Ghika albanski knez in Albanci kaj radi lažejo.
Nemško naziranje.
Neki nemški politik izjavlja, da upa na ureditev diferenc med Avstrijo in Srbijo.
Klofač,
»Mali Journal« poroča, da zasliši srbski kralj Peter poslanca Klofača v avdijenci. — Nemški listi zato Klofača smatrajo za »vcloizclajalca«. Veleizda-jalci pa seveda niso tisti, ki so svojčas hodili v Nemčijo zoper Avstrijo huj-skat.
\
Graška »Tagespost« 14. t. m. poroča iz B e 1 g r a d a sledeče: Oficielni komunike avstro-ogrske vojne uprave, da se kakor običajno vsako loto, prično odpošiljati rekrutni transporti v Bosno, smatrajo tu za pretvezo velikih vojaških priprav monarhije.
Danev pri kralju Petru.
Predsednik bulgarskega sobranja Danev se je peljal v Skoplje h kralju Pet.ru, da ga obvesti o naziranju avstrijskih krogov glede albanskega vprašanja in mu izroči poslanico cara Ferdinanda.
Nasveti Anglije in Francije nasproti Srbiji.
Anglijo in Francija sta, kakor se zasebno iz Pariza poroča, svetovali Srbiji, naj ne prodira v Drač.
Ruska, vlada jo, kakor so zasebno poroča, Srbijo obvestila, da Rusija želi, da Srbi Drača nc zasedejo.
Ruski ministrski svet.
Ruski ministrski svet je konferiral o položaju na Balkanu. Konstatiral jo, da nobena velevlast ne želi poostriti položaja. Ministrski predsednik, vojni minister in mornariški minister so izjavili, cla jc še prezgodno, pečati sc z izrednimi odredbami. Vojni minister je dokazal, da je Rusija za vojsko pripravljena in da Rusija lahko vsak trenotek svoje zahteve z orožjem podpira. V seji se je u položaju mirno sodilo in izražalo upanje, da se Avstro-Ogrska in Srbija sporazumela. Po seji se je Sa-sonov več časa razgovarjal s srbskim poslanikom Popovičem. Popovič jc nasproti nekemu žurnalistu izjavil, da Rusija srbsko zahtevo za izhod ob Jadranskem morju podpira in priznava, a da dela na sporazum z Avstrijo, ki je pripravljena odnehati, kar se tudi od Srbije pričakuje.
v mm pred Odrinem.
Poročilo iz Mustafc Paše.
Po višavah sneži, v dolini pa pada gost, mrzel dež, ki skriva mesto v meglo. Dozdeva se, da spi. Globok mir in grobna tišina vlada krog in krog. Lahko bi rekli, cla je Odrin zapuščen, ko bi ne odmeval tu pa tam po dolinah zamolkli grom lopov, kateremu sledi močen tresk granat, za katerim se vzdigne bel dim nad posameznimi fort i. Mošeja sultana Selima s svojimi štirimi mina-reti se vzpenja visoko proti nebu. Vrh visokih stolpov imajo Turki svoje opazovalnice, od kjer vodijo ogenj. Z velikimi topovi skušajo izvedeti, kje je skrit nevidni sovražnik, ki je zavarovan od gričev po dolinah; a skoro vsa-krat padejo granate t jo, kjer ni nikogar. Vasi okrog mosta, ki so spremenjene v kup pepela, šc gore.
Maraš, kraj na koncu polotoka, ki ga tvorita pri izlivu reka Marica in Ar-da, so Turki vpepelili. Iz svojih vzvišenih pozicij so Bulgari videli, kako so turške, patrulje znašale pred lesene koče kupe slame in jih zažigali. Vse to se je dogajalo tako daleč, kakor nese puška, a Bulgari streljajo lc takrat, ko treba napad odbiti. Ukazi so natančni in strogi. Z bitko so sme pričeti le takrat, kadar je prišla prava ura.
Mir v zasipih je tak, da je treba priti noter predno se izve, cla so zasipi zasedeni. Zadaj, v taboru, jc pa veselo življenje. Velikansko število voz se premika v blatu, in med šotori je pravo človeško mravljišče. Ako se približaš bojni fronti, pa vse to življenje, ves ta nemir naenkrat izgine in po zakritih potih prideš med molčeče in okamenele vrste, ki stoje s pripravljenimi puškami v globokih jarkih za nasipi. Topni-čarji snažijo svoje lopove za skritimi pozicijami, da se blešče, in poskušajo na y?se strani, če vso prav funkcionira. Veliko jo zaupanje, ki ga ima topničar v svoj top; vsak top ima svoje, ime, ki postane v topničarjevi domišljiji živeče, strašno bitjo, ki čaka na bitko.
»Si lačen očka,« je rekel topničar svojemu topu. »Le potrpi, dobiš cel vagon ognja.«
Po zapuščeni planjavi, poleg bregov Marice jahajo konjeniki. Kak posamezni strel iz puške poči tu in tam pri prednjih turških pozicijah, okrog katerih se dela, skozi celo noč, cla se utr-de in se obdajo z luknjami, v katerih so zabiti ošpičeni koli z železno žico. Te zapreke izgledajo kakor da. so vinogradi, raz kojih tri je pobrala zima perje.
Med črtami prednjih straž ni A'cč sledu obdelano zemlje; drevje je posekano, vrzeli odstranjeno, hiše vpepelje-ne, porušene; zemlja, kjer je šla vojska, jc opustošena., po njej je šla smrt.
Bulgari, ki se vzpno do vrha nasipov proti Marašu in proti .Turašu, kjer je vihrala zadnja bitka, vidijo med za-puščeuim orožjem mrtva trupla turških vojakov in mod njimi ranjence, ki se bore s smrtjo že četrti dan, ker jim ne more nobeden priti na pomoč. Kakor hitro hoče ili bulgarski Rdeči križ na pomoč tem nesrečnežem, je že sprejet s krogljami iz pušk. ln klici teli rovežev so vedno šibkejši, dokler se ne izpremene v zdihljaje v borbi s smrtjo. Neki znani zdravnik iz Sofije je bil ubit, ko jc obvezoval turškega ranjenca.
Ne mino dan, da hi turške poizvedovalno straže ne izzvale kakega manjšega boja na raznih'točkah velike fronte, kar ima za posledico, da marširajo malo karavane turških ujetnikov mimo bulgarskega tabora proti generalnemu stanu. Vsako jutro se postavi kaka gruča Turkov, pod nadzorstvom straže v vrsto na dvorišču Ivonaka: pravi siromaki. A po zadnjem izpadu, ki je bil sijajno odbit, se dozdeva da so Turki opustili ofenzivo in da sc zbirajo le v defenzivo.
Deževje, ki je izpremenilo ceste v potoke in Mustafo Pašo v vas blata, dola sitnosti zaveznikom, ki pripravljajo zadnjo fazo obkoljenja Odrina. A prevažanje traja vseeno nepretrgoma. To prevažanje je velikanskega pomena in nobena reč ne more ustaviti teh transportov. Ni mogoče opisati požrtvovalnosti kmečkega ljudstva, ki prinaša vojakom kruh. Ti ubogi, stari kmetje, pokrivajo z lastno obleko kruh, s katerim so napolnjeni vozovi in ki jih vlečejo voli; vsi se tresejo, zobje jim tolčejo od mraza skupaj, mokri so do kosti, a zadovoljno denejo za pokrivalo na voz lasno obleko, samo da morejo vojaki dobiti dober kruh.
Mustafa Paša jo mesto kruha. Vse mesto diši po kruhu, ki ga peko. Cele griče kruha pošilja mesto vsako jutro proti bojnemu polju- To je pa zasluga Tujkov, ker so lu zapustili velikanske zalogo moko, ki Bulgarom sedaj zelo dobro pridejo.
Položaj turških čel, ki so bile. vržene nazaj, mora biti grozen. Lačna tur-
ška krdela se vržejo na vasi s tako krvoločnostjo, da ga ji ni para. Bulgarski ranjenci, ki so se vrnili z bojišča, pripovedujejo, da so z lastnimi očmi videli taka grozodejstva, ki kličejo nebo na maščevanje: zažgane vasi, mučeni kristjani, odrezani nosovi, ušesa, izkopane oči, bulgarski duhovniki križani, deklico posiljeno na mrtvih truplih svojih sorodnikov. Vsa bestialnost te divje aziatske duše prihaja s silo na dan in ne prizanaša niti muzlimauom.
Grozen strah je spravil v bog vse muzlimanske in židovske prebivalce, ko so Bulgari prodirali. Turki prebivalci bi bili morda ostali, a oblast je za-ukazala, da se morajo izseliti in prebivalstvo jo ubogalo ukaz mladoturškega odbora, v katerem sc nahajajo v velikem številu židje. Gotovo je, da bi ne bili Bulgari muzlimanskemu prebivalstvu nič žalega storili.
Kako naj bi človek opisal ta velikanski, tragični bog, v katerem so drvi nad 150.000 ljudi brez cilja in brez sredstev? V vsakem kraju vidiš zapuščena, oplonjena bivališča z odprtimi hišami. Te nepregledno množice, te so prve žrtve turškega, poraza. Za njimi beži poražena turška armada. Preganja pa to bežečo množico vojaštvo, ki jih naapda in jim krade še to, kar imajo pri sebi.
Prvi valovi I oh beguncev priha jajo v Carigrad in prinašajo s sabo strah, paniko in lakoto.
Novice z Viča.
Najvažnejša vseh občinskih sej po lanski občinski volitvi je bila seja, ki sc je vršila minulo nedeljo. Največ je dala opraviti prva točka sporeda: pokritje primanjkljaja proračuna za leto 1913. Skoraj dve uri so gospodje odborniki ukrepali in »gli-hali S kako bi prišli do zaključka. Gotovi gospodje bi bili seveda najrajši povišali direktne davke, a so vedeli, da bodo zadeli na trd oreh, bodisi od strani kluba odbornikov S, L. S., kakor tudi od socijev. Čemu pa vedno direktne davke zviševati, ker sc lahko pride do drugih virov za pokritje, namreč do virov: davka na užitnino, kakor nasvetuje deželni odbor in kakor delajo občine sploh po Kranjskem. Tako sc je po precej hudi debati z.godilo tudi pri nas, s tem, da je klub odbornikov S. L. S. skupno s sociji enoglasno skleni: Žganje naj se obdači kakor visoko je mogoče in za vino naj se zviša davek za 15 procentov. Važno je tudi, da se je pobiranje davka na žganje in nadzorstvo žganjetočev izročilo gg. deželnim dacarjem. Točna kontrola bo gotovo imela dobre posledice. Da se je na žganje tolikanj pritiskalo, jc vodil gg. odbornike tudi namen, preprečili nešteto gorje, katero povzroča, alkohol v naši občini. Ker so nekateri bili mnenja, cla z davkom na pijačo ne bo še pokritje doseženo, so Liberalni in soc. dem. odborniki povišali še direktne davke za pet procentov. Odborniki S. L. S. so bili prot; zopet-nemu povišanju doklad na direktne davke. Gospodom gostilničarjem, ki so v odboru, obdačenje žganja in vina seveda ni bilo po godu, pa si bodo že lahko pomagali, da nc bodo pri tem preveč prizadeti. Kdor pa upravičenemu obdačenju nasprotuje in se nad tem huduje, ta ni zastopnik ljudstva, ampah samega sebe.
V	sredo zvečer je v Društvenem domu predaval p. Albert o vojski na Balkanu. V zelo poljudnem predavanju nam je podal zgodovino br^.anskih Slovanov ter njih bivše in sedanje vroče boje s Turki. Dvorana jc bila polna poslušalcev. To priča, kako se ljudje zanimajo za enaka predavanja.
Nedeljo nato se je ob 10. uri dopoldne v Domu vršil politični shod. Govoril je g. Fr. Trseglav o pomenu balkanske vojske za avstriske Jugoslovane. Odobravanje veliko. — Za popoldne v nedeljo ob štirih pa uljudno vabimo k lepi predstavi »Sanje-, ki jo bodo uprizorili naši igralci v Društvenem domu.
V	sredo je bila v tukajšnjem župnišču konferenca duhovščine ljubljanske okolice. Gospodje duhovniki so pri tem sestanku zbrali 42 kron za stavkujoče delavce v Vevčah.
Dnevne novice.
-r- Kako sc Čuvaj biji vsake zvezi Hrvatske s Kranjsko. Kranjski deželni zbor je bil na predlog poslancev Mat ja-šiča, Jarca, Dermastije in tovarišev sklenil, na j deželni odbor vpelje vso potrebno za zgradbo mostu čez Kolpo pri Gribljah. Ta most je nujno potreben. ker od Vinice do Metlike ni čez Kolpo nobenega mostu in bi prehod pri Gribljah izborno služil prebivalstvu kot zveza h kolodvorom v Črnomlju in Gradacu. Kranjski deželni odbor se je obrnil do kraljevo hrvaško - slavonsko-dalmatinske vlade v Zagrebu, katera pa je te dni odgovorila odklonil no, češ, da ta most za hrvaško deželo ni take važnosti, da bi dežela kaj prispeva-
la, občine pa da so prerevno. Tako je onemogočen most, ki bi bil ena glavnih prometnih zvez Kranjske s Hrvaško. Tako zelo sc Čuvaj boji vsake zveze t nevarno kranjsko deželo.
Slovenec in Hrvat. »Narodno-obrambni Vestnik prinaša kot prilogo ugledno glavno glasilo Hrvaške Stranke Prava, zagrebški dnevnik »Hrvatska«. Tako bo vsa hrvaška javnost informirana o delu naše »Slovenske krščanskosocialnc zveze.< in »Slovenske Straže«. — Dnevnik »Narodna Obrana« v Osjeku ponatiskuje »Slovenčev« članek »Katoličani in vojska na Balkanu«.
Napredek slovenskega šolstva v Trstu. Z Dunaja poročajo: Neumornemu trudu slovenskih poslancev sc je končno vendar posrečilo doseči, da prevzame država s 1. septembrom še pet učiteljev na tržaških slovenskih šolah v svojo oskrbo.
—	Iz Spodnje Šiške. Slavno občinstvo opozarjamo šo enkrat na narodno igro »Tihotapec«, ki jo priredi prihodnjo nedeljo v Ljudskem Domu šišensko prosvetno društvo. Začetek ob 7. uri zvečer. — Vineoneijeva konferenca sv. Frančiška asiškoga priredi dno 17. novembra. 1. I. oh 4. uri popoldne v risal-nici spodnješišenske šole malo otroško veselico, pri kateri bo med revne šolske, otroke razdelila 47 parov črevljev, nekaj oblek in drugih potrebščin. — Odbor Vincencijevc konference.
—	Vodovod dobi mavška občina v tekli prihodnjega leta.
S. k izobraževalno društvo v Hru« širi pri Ljubljani priredi v nedeljo dne 17. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v Bizoviku pri Kržini drugo javno društveno predavanje. Predava profesor lv. Dolenc iz Ljubljane. Prihodnje predavanje se določi v nedeljo. Iv obilni udeležbi vabi odbor.
—	Poroka. V Dobropoljah sta bila poročena ondotni gosp. učitelj Viktor Sch\veigcr iz Tržiča in gdčna Gizela Berdavs, trgovka in posestnica v Dobropoljah.
—	Podružnica »Slomškove Zveze« za kamniški okraj zboruje v lorek, dne 10. t. m. ob 2. uri popoldne v ljudski soli v Domžalah. Predava g. Langer-hole o jako zanimivi temi. Tovariši in tovarišice, pridite polnoštcvilno! — Predsednik.
—	V enem mesecu porabili za 53 milijonov tobaka. Statistični urad avstrijsko tobačne režije priobčuje ravnokar statistiko meseca aprila t. 1. prodanih fabrikalov. Zvišanje con tobaku konzuma ni zmanjšalo, ampak celo povišalo. Meseca aprila t. I. je bilo cigaret. cigar itd. prodanih za sedem milijonov kron več, kot meseca aprila 1. 1. Meseca aprila je bilo med drugim 185,808.453 cigar in 700,958.725 cigaret. Skupni dohodek iz vseli vrst tobaka jo bil letos meseca aprila 52.794.675 kron, lani 45,536.417 kron.
Zadnji obisk sorodnikov. Te dni se jo napotil Valentin Vozelj, 91-lctni starček, gostač v Mali štangi, na obisk svojih sorodnikov v Ljubljano. Domov grede ustavil se jo v Kisovčcvi gostilni, kjer je tožil, cla mu je mraz. Dobil jc tu tople juhe, in ko jo to povžil, jo odšel počasnih korakov proti svojemu domu. Dne 10. I. m. ga jo pa našel Seirajev Miha oh poti, ki vodi iz Jo.v-nioe na Malo Štango, kake. četrt ure od doma oddaljenega, vznak mrtvega na hrbtu ležati. Ker jo starček žc dalje časa bolehal ter bil bledega, lica, ga je vsled oslabljcnia in starosti gotovo smrt na potu prehitela.
—	Dalmatinec — avijatik. Vladimir Pe.trič, sin Ivana Petriča iz Malo-grata, ki ima tudi v Trstu trgovino z vinom, jo položil v Dunajskem Novem mestu avijatični izpit s sijajnim uspehom. Dasi je jako mlad — v dobi 21 let --■ se je pokazal Vladimir Pctrič za izbornega avjjatika.
—	Zimski šport. V Bohinju je padlo pol metra snega. Otvoritev sanka-lišča ho prihodnjo nedeljo. Za smuči jo dosti snega in prijatelji zimskega športa se vljudno vabijo v Bohinj.
—	Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu ima občni zbor v soboto, dne 30. novembra t. 1. oh 8. uri zvečer v Hamerlinggasso i, 1. naclstr. (Restavrant »Neu Graz«.) V spored običajen.
—	Cigani oprostili ciganko iz zapora. V zaporu v Kranju so imeli radi raznih deliklov zaprto ciganko Marijo Iluber. Ponoči 13. t. ni. pa so cigani prilezli preko streh do vrat zapora tei so ciganko oprostili ter odpeljali.
—	Promet s Turčijo. Turško generalno ravnateljstvo posrednih davkov jo izdalo razglas, po katerem se na eni strani odpravlja 100 odstotna carina od vrednosti, ki so je doslej pobirala od blaga laške provenijence, na drugi pa se jo uvedla taka carina za vse blago srbske, črnogorske, bulgarske in grške provenijence. Vsled te odredbe sc mora vse hlugo, ki sc iz nevtralnih držav
uvaža v Turčijo, tudi še nadalje opremljati z izpričevali o izviru.
Sovražnikom »Slovenske Straže« je
nemogoče dopovedati, a naj si puste dopovedati vsaj njeni prijatelji, da je lajšanje narodne bede obmejnih bratov naša sveta dolžnost, ki jo je v našem slučaju tem ložje izpolniti, ker ne zahteva velike žrtve, pač pa nudi veliko dobička. Z eno samo krono, kolikor stane srečka »Slovenske Straže« v podporo revnim šolskim otrokom, je izpolnjena narodna dolžnost, dobiček pa znaša 4999 kron, katerega tvori vrednost glavnega dobitka po odbitku žrtvovane ene krone, in do tega dobitka ima vsak posestnik vsaj ene srečke v srečnem slučaju absolutno pravico. Kdor tedaj kupi srečko »Slovenske Straže«, ne izgubi na noben način, kajti žrtvovana krona mu prinese predvsem srčno zahvalo naših zatiranih bratov, v srečnem slučaju pa poleg tega tudi še glavni dobitek. Ne zamudite torej ne prvega, ne drugega ter združite dobro s koristnim na ta način, da še pred 18. novembrom kupite vsaj eno srečko »Slovenske Straže« v ped-poro revnim otrokom.
— Gospodarsko društvo. Zagorje ob Savi. Liberalna stranka si je zopet nadela kravji zvonec na vrat in ozna-njuje našemu kmetu svojo ljubezen do njega. Pri nas so ustanovili neko go-podarsko napredno društvo, ki pa ima toliko gospodarskega in kmetskega na sebi, kolikor sraka pavovega perja. Že odbor tega »kmetskega« društva to priča. V njem so namreč kot avantgarda vseh zagorskih kmetov »veliki kmetje«, a la Taufer, kmet s kamenjem, črevljar Fiisch, občinski tajnik Keršnik, Ferdo Poljšak, gostilničarja Grčar in Korbar, možje, katerih veliko poznanje kmetskih vprašanj in njihovega dela za našega kmeta, »občuduje« vsa zagorska dolina. Kaki »kmetje« so ti veliki liberalci, vemo vsi. Če bodo ti »veliki kmetje« reševali našega kmeta s »Slovenskim Domom«, kar so zdaj začeli, bo imel naš kmet še več pasji li d n i. Začeli so pa »gospodarsko delo« z mazanjem v »Slovenskem Domu«. Na podle napade, s katerimi polnijo že cele tedne predale »Slovenskega Doma«, bo naš odgovor ta, da bo »Domoljub« v svojih prihodnjih številkah pojasnil vso gospodarsko revščino liberalne stranke in njenih ustanov.
Velikomestna beda. Minolo nedeljo dopoldne se je na dunajskem policijskem uradu zglasil 23letni sodarski pomočnik Anton Vesely in se ves solzan in skesan obtožil zločina detomora. Pripovedoval je, ad je lani vrgel v vodo svojo novorojeno nezakonsko hčerko. Dete je utonilo. Od tedaj ni več mogel najti ne miru ne pokoja. Nikjer ni mogel ostati na delu, Vost ga je strašno pekla, da je bil kakor zgubljen, Neprestano mu sloji pred očmi detomorni prizor, kakor bi ga bil ravnokar izvršil. Tega ne more več prenašati, zato se je naznanil. Podrobnosti jc Vesely navedel tako-le: Že več let ima razmerje s 23letno delavko Štefanijo Perina, ki mu je pred par dnevi povila z njim že četrtega otroka. Lani 16. julija je bila Perina odpuščena iz porodnišnice s teden dni staro hčerko, ki je pri krstu dobila ime Roza. Bila je brez strehe in brez novčiča. Perina je prišla z otrokom k njemu, toda tudi on se je nahajal v enako obupnem položaju kakor ona. Nastopila sta pot k znancem in sorodnikom, da bi dobila vsaj prenočišče. A nihče se jih ni usmilil. Trudna in obupana je dohitela noč. Vsedla sta se ob semerin-ški plinarni na breg Donave in se udala obupu. Tedaj se je v njima porodila misel, da se na zločinski način rešita najmlajšega otroka, da bo ona vsaj zopet mogla najti kako delo. Sklep je bi! hitro storjen in izvršen. Dete je še nekaj časa jokalo v vodi, nato je bilo vse tiho. Videl ju ni nihče. Toda vest ga je od tega trenutka preganjala, da ni našel več pokoja. Naj se ga sodi, kakor jc zaslužil. Veselyja so pridržali v zaporu, nato pa izsledili tudi Štefanijo Perina, in jo aretirali. Pri zaslišanju je takoj vse priznala, le toliko je rekla, da je Vesely sprožil misel na detomor. Nesrečni žrtvi veli-komestne bede so izročili deželnemu sodišču.
Ruska razstava za obrt in industrijo v Moskvi. Stalna avstrijska razstavna komisija na Dunaju je naznanila trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, cla se bo 1. 1913. ob 3001etnici jubileja vladanja rodu Romanov, vršila v Moskvi razstava za obrt in industrijo. Prijave se sprejemajo le še do 14. novembra t. 1. Izvod razstavnih tiskovin je v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled.
CERKVENI LETOPIS, c Žiri. Nov veliki oltar v Žireh, kolikor se da spoznati iz načrta, bode pravi umotvor. Na dan birme — 17. novembra — bo gotova menza, da bo mogla biti birma in posvečenje nove župne cerkve sv. Martina en in isti dan: v nc-ds!jo 17. novembra — Martinova nedelja — dopoldne od 9. ure dalje konse-
kracija cerkve, popoldne ocl 3. ure dalje sv. birma. Gosp. knezoškof pride v Žiri že v soboto dopoldne.
— Kamnik. V tukajšnji frančiškanski cerkvi tekom tega leta temeljito prenovljeni, bocle prihodnji četrtek, dne 19. t. m. privzvišeni gospod knezoškof Anton Bonaventura posvetil novo kamnito menzo glavnega oltarja in novi kamniti stranski oltar sv. Frančiška. V povzdigo te slavnosti se bode clne 17., 18. in 19. t. m. obhajala tridnev-nica za ude tretjega reda, in bodo vsak dan, zjutraj in zvečer, pridige v poživ-ljenje in širjenje tega svetovnega reda.
ZASEDANJE DELEGACIJ.
Včeraj je zboroval armadni odsek avstrijske delegacije. Poročevalec dr. Ivozlowski se v svojem poročilu predvsem peča z vojsko na Balkanu in zelo pohvali buigarsko in srbsko armado. Presenečenje vsled balkanske vojske dokazuje, da je bila izpolnitev armade potrebna. Zahteva zbor podčastnikov po poklicu. Delegat opat Helmer zahteva, naj se skrbi za odslužene podčastnike. Nadalje govore Jukel, Sed-lak, Rienossl, Clam Martinitz, ki daje popolnoma nepotrebne nauke Jugoslovanom, dr. Hruban, ki pove, da Čehi vojske z balkanskimi narodi ne žele, grof Černin, ki zahteva, cla se mora naša notranja politika izpremeniti in da se mora dosedanja jugoslovanska polif>.a, kakor tudi Čuvajska politika opustiti. Vojni minister Auffenberg končno pripomni, da ni vojna uprava dozdaj še nič izrednega ukrenila. Ko sta še govorila Pittoni in Kriitzner, je odobril odsek armadni ordinarij.
V bosenskem odseku
je uvedel razpravo poročevalec dr. Korošec. Po daljši razpravi so bili predlogi glede na bosenske železnice odobreni.
NAPAD NA CANALEJASA.
»Lokalanzeiger« poroča iz Madrida, da je Canalejasov morilec nameraval usmrtiti španskega kralja. Ker se je pa kralj zamudil, je pa ustrelil Canalejasa. Španski kralj je poveril sestavo nove vlade zborničnemu predsedniku Romanonesu.
LAŠKI PARLAMENT
je sklican 26. t. m.
LJiiDljaiisKe novice.
lj Cfrciljino društvo za stoTno župnijo v Ljubljani priredi koncem novembra v st olnici cerkveni koncert. Jako lep in zanimiv spored priobčimo v kratkem. Vstopnice za koncert se dobivajo že sedaj v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
lj Občinski svet ima redno sejo v torek, dne 19. novembra ob šestih zvečer v mestni dvorani. Na dnevnem redu jc med drugim: A. Javne seje: Poročilo o samostalnili predlogih občinskih svetovalcev Jegliča in Likozaria glede draginjske doklade mestnim učiteljem; o samostalncm predlogu obč. svetovalca Jegliča glecle uporabe šolskih telovadnic izključno le v šolske namene; sarnostalna predloga: občinskega svetovalca A. Rojine glede takojšnjega pričetka del za zgradbo 111. mestne ljudske šolo in obč. svetovalca Josipa Marinka za izpremembo določil glecle prometa z vozovi za gnoj.
lj Priglase za bulgarščino sprejema tajništvo S. K. S. Z. v Ljudskem Domu in uredništvo »Slovenca«. Začetek in prostor se naznanita jutri v »Slovencu« med ljubljanskimi novicami.
lj Nemški kurz S. K. S. Z. (drugi oddelek) se začne v soboto zvečer ob 8. uri v slovenski trgovski šoli. Ker se zadnjič vsled neljube pomote ni moglo začeti s poukom, prosimo, da se vsi oni, ki so že zadnjič prišli, zglasijo v soboto zvečer ob omenjenem času.
lj Zemljepisno-zgcdovinski kurz S. K. S. Z. sc začne jutri v soboto ob 8. uri zvečer v Ljudskem Domu. Vodil ga bo po enkrat na teden g. profesor dr. V. Šarabon. Kurz je zlasti z ozirom na dogodke na Balkanu velezanimiv. — Vljudno vabimo k udeležbi.
lj Iz gledališke pisarne. Jutri v soboto (nepar-predstava) se petič v sezoni poje Suppejeva opereta »Bocca-ccio«, ki se potem za dalje časa odstavi z repertoarja. — V nedeljo popoldne se (izven abonnernenta, za lože par) ob najnižjih cenah kot ljudska predstava uprizori nanovo zastavljena in nanovo naštudirana ljudska igra »Revček An-drejček« z g. Verovškom v naslovni vlogi. Sodeluje Slovenska Filharmonija. — V nedeljo zvečer zadnjič v sezoni (za abonente par) na splošno zahtevo Wagnerjeva velika opera »Večni mornar«. — V torek 19. t. m. bo prva delavska-kronska predstava. Igrala sc bo izborna nova burka »Če frak dobro
pristoji«. V četrtek premiera Verdijeve velike opere »La Traviata«.
lj Sneg in škoda na drevju. V noči od srede na četrtek je v Streliški ulici podrl sneg staro drevo (akacijo), ki je imelo vsled starosti že slabe korenine. Drevo je padlo na poslopje Ljudskega Doma ter pobilo okolu 12 šip pri zgornjih oknih. Tudi v tivolskem gozdu in po Golovcu je sneg polomil drevje.
lj V umobolnico na Studenec so prepeljali ključavničarskega mojstra Antona Breskvarja iz Ljubljane in abi-turijenta Franceta Demšarja, doma iz Rudna pri Češnjici.
lj Brezsrčna mati. Polona Tomšič, rojena Miš, soproga vrtnarja Luke Tomšiča pri pokopališču Sv. Križa, je res v pravem pomenu besede brezsrčna mati. Z nenravnim življenjem je svojega moža v teku petih let spravila na beraško palico. Potikala se je s svojim ljubimcem po raznih krajih, tratila denar, otroke in moža pa zanemarjala. Z raznimi spletkami se ji je posrečilo celo moževo imetje prepisati sodnijsko nase. Ko ji je to dobro izteklo, je pa jela delati dolg na vse strani. V meslni hranilnici pa je napravila 7000 K dolga, pri drugi stranki zopet 1000 kron, v prodajalnah po 200 do 300 kron. Na ta način je pognala v revščino svojega moža in pa štiri otroke. S svojim zadnjim ljubimcem Edvardom Kukmanom jo je popihala v Ameriko. Radi njenih dolgov so morali otroci iz hiše in nesrečni oče mora sedaj pri tujih ljudeh zanje plačevati živež. Ubogemu možu preti sedaj rubežen pohištva in hišne oprave, nato pa prodaja v najkrajšem času. Ona je sredive postave, okroglega obraza, črnih lasii in rjavih oči. Ubegla se baje sedaj nahaja s svojim ljubimcem v Clevelandu v Ameriki.
lj Nekaj hišnih posestnikov še do
danes ni predložilo popisnih pol za šolsko matico, četudi je tozadevni rok potekel že pred tedni. Vsi ti se bodo morali vsled svoje netočnosti precl obla-stvom zagovarjati.
POŠTEN NEMEC O TURKIH.
Iz Alzacije nam piše neki nemški duhovnik, ki je 20 let deloval v Turčiji in Bolgariji:
»Na kateri strani so vaše simpatije? Na prošnjo raznih nemških listov sem napisal vrsto člankov, v katerih sem zavzet odločno stališče proti roparskim in razbojniškim Turkom. Mladoturki so še manj vredni kakor »stari«. Kot dokaz navajam celo vrsto grozovitosti, ki so jih Staro-in Mladoturki počenjali nasproti kristjanom. V začetku vojske je bilo v Nemčiji javno mnenje polno simpatij za Turke; zdaj se je pa popolnoma izpremenilo. Nemški vojni material, nemška šola, Goltz-paša itd. — vse to ni moglo prav nič pomagati topim in divjim Aziatom.«
Tsl8:onsKa in isrzojavna poročila.
Konec mršite arniie. Bolgarska zmago pr! Caialii. Boioari zasedli M! glavni slap, ttiiej,
Soiija, 15. novembra, Kljub velikanskim terenskim težavam vsled neprestanega dežja in nerabnih cest, močvirnatega ozemlja na jugu pri čekmedškem jezeru ter nedostajanja kavalerije, ki je baje skoro vsa v bojih padla, kljub nezadostni preskrbi z živili, ki je zadnji čas bila zapre-čena, se je bulgarskemu Napoleonu, generalu Dimitrijevu posreč lo zadati turški armadi smr .ni udarec. Kljub skrajno slabemu stanju komunikacij je bilo prodiranje Bul-garov po došlih prepotrebnih ojačenjih čudovito naglo. Dne 12. t. m. so prišli Bulgari do črte Karasakeni—Čataldža—Arneskeni. Najhitreje se je vršilo prodiranje na vzhodu od derkoškega jezera sem, potem v centru, od juga sem pa so bile vsled močvirja velike težave. Včeraj se je bil odločilni boj. Bulgari so se tolkli kakor levi. Skoro brez konjenice, so se zopet z bajoneti vrgli na obupno braneče se Turke in jih z nepremagljivo silo, a z velikanskimi izgubami, vrgli nazaj. Poleg bajoneta je imela glavno besedo artiljerija, ki je bila razpostavljena po gričih in Turke kosila, tako da so njihove izgube uprav ogromne. Oficielni »Mir« je že včeraj naznanil iz avtentičnega vira, da so Bulgari na tem, da čataldško pozicijo predro in da je položaj turške armade ve-lekritičen. Danes zjutraj je b.la bulgarska zmaga gotova. Kakor poročata »Reuter« in Mario Nordio, so Bulgari, potem ko so Turka na celi črti porazili, zasedli že turški glavni stan Hademkoi, 26 km pred Cari-
gradom. Turčija je popolnoma pobita, nadaljnji odpor je nemogoč in popolnoma izključen. Poročevalec »Rechsposte«, najboljše informirani vojni poročevalc na bulgarski strani, poročnik Wagner, brzojavlja danes, da bulgarska armada burno zahteva, da koraka v Carigrad. Turki so adresirali prošnjo za premirje v bulgarski glavni stan, a tu se izjavlja, da la prošnja vojnih operacij, ki so še potrebne, ne bo ovirala. »Sabah« sam priznava, da so Bulgari ča-taldžo zavzeli, potem ko je Nazim - paša ukazal prebivalstvu, naj zbeži. Ta ukaz pač ni bil potreben, ker so ljudje prestrašeni bežali, kar se je dalo, v San Stefano. Turki so mostove pri Čekmedži in San Steianu razstrelili. Zveza Carigrad—Odrin je zdaj popolnoma pretrgana.
PRVA OFICIELNA DEPEŠA.
Sofija, 15. novembra. Bulgari so čataldško črto forcira.i in tudi središče turške pos ojank.i pr.drli ter 6 fortov zasedli.
X X x
ODRIN PADEL?
London, 15. novembra. »Reuter« poroča iz Car grada: Tu se domneva, da so Bulgari Odrin zavzeli.
PRED BITOUEM.
Belgrad, 15. novembra. Od tu se poroča V/iener Allg. Ztg.«: V dobropoučenih krogih se govori, da je koncentracija srbskih čet pred Bitoljem gotova. V mestu in okolici se nahaja baje 90.000 Turkov s 40 topovi. Srbov, in sicer 1. armade pod prestolonaslednikom in enega dela Jankovi-čeve armade, štejejo 120.000 mož. Srbi so zasedli ugodne pozicije pri Bitolju. Pravzaprav bi bili morali Bitolj zavzeti Grki, a iz neznanih razlogov ko to nalogo prevzeli zdaj Srbi. (Najbrže zato, ker so Turki grško kolono južno od Bitolja ustavili, da ne more naprej. — Op. ured.)
BITOLJ SE JE ŽF, PREDAL?
Belgrad, 15. novembra. Iz Prilipa je došla vest, da so se včeraj pri Bitolju srbske čete s turškimi spoprijele. Turki so se po kratki bitki umaknili. Srbska armada je prisilila mesto k predaji.
KAJ JE S DRAČEM?
Dunaj, 15. novembra. Srbski poslanik na Dunaju, Simič, izjavlja: Ne morem si predstavljati, kako bi se moglo kolono generala Živkoviča, ki koraka proti Draču, ustaviti. Ne verjamem namreč, da bi bila z glavnim stanom telegrafično zvezana. Zato je. najverjetneje, pravzaprav skoro gotovo, da bo ta kolc:'J.a došla na svoj cilj precl vsakršno intervencijo. Upam, cla se spor mecl Avstrijo in Srbijo poravna.
GRKI ZAVZELI METSOVO.
Alene, 15. novembra. (Oficielno.) General Sapunzakis brzojavlja iz Arte: Po osemurni bitki smo zavzeli Metsovo.
Turki so imeli 40 mrtvih in 81 ranjencev, mi imamo enega mrtvega in šest ranjenih. Na Metsovu vihra grška zastava.
RUSIJA MOBILIZUJE.
Peterburg, 15. novembra. Kljub izjavi ruskega ministrskega sveta, cla so vse velesile trudijo, da mir ohranijo, vlada tu pesimistično razpoloženje. Širi se vest, (la so mobilizirane vse čete v kijevskem, varšavskem in vilnskem okraju. Mobilizujejo pa se baje tudi čete v okraju kišinevskem in na rumunski meji. Okoli Črnevocle so opazili ruske ladje z vojaki. V ruski javnosti vlada Avstriji skrajno sovražno razpoloženje. Vlada pa vest, da je Rusija Avstrijo vprašala, kakšni so njeni nameni, dementuje in izjavlja, da glede avstrijsko-srbskega konflikta sploh šo ni zavzela nobenega stališča.
KRALJ NIKOLAJ ODKLANJA AVSTRIJSKO IN LAŠKO INTERVENCIJO.
Cetinje, 15. novembra. Avstrijski poslanik je nasproti kralju Nikolaju izjavil, da Avstrija sicer ne namerava črnogorskih vojnih operacij ovirati, a da mu je grof Berchtold naročil, naj kralju pove, da Leša in Medue Črnogorci tudi, ako ju zasedejo, ne bodo mogli obdržati zase, ker morajo pripasti avtonomni Albaniji. Kralj je odgovoril, da ni pooblaščen od svojih zaveznikov, da da na to definitiven odgovor, da pa za svojo osebo odklanja misel, da bi Leš in Medun ne smela pripadati obema srbskima državama, ko Turčija nič več ne obstoja, Albanije sploh nikdar ni bilo. Zato smatra, da se avstrijski korak sploh ni zgodil. Tudi laški poslanik baron Squittl je storil podoben korak. Kralj mu jc odgovoril, da bi se laška vlada pregrešila zoper lastne nacionalne interese, ako bi vztrajala na tej zahtevi. Vsn Evropa smatra, da status quo nič več ne eksistiia
in zato ne ekslstir&jo tudi ne ve5 ga-rancije, ki jih jo Italija dala Avstriji glede Albanije.	<
TURKI »ZMAGUJEJO« DALJE.
Carigrad, 15. novembra. Tukajšnji listi poročajo, cla Bulgari skušajo obiti turško desno krilo pri Derkosu, a da so jih Turki, katere uspešno podpira turško brodovje (!), zavrnili. — Danes so odpotovali od tu vojaški atašeji velesil v Cataldžo, (kamor najbrže ne bodo dospeli. — Opomba uredn.).
DANEV JE ZADOVOLJEN.
Soiija, 15. novembra. Danev je izjavil, da ga je njegovo bivanje v Budimpešti zelo zadovoljilo. Hvali cesarja, ki vse obravnava z veliko ostrostjo uma, in prestolonaslednika, kateri da ima v svojem temperamentu nekaj južnega. O Berchtoldu pravi Danev, da je »popoln aristokrat«. Položaj presoja Danev optimistično. Glede konflikta med Avstrijo in Srbijo je skušal obe stališči zbližati drugo drugemu. On misli, da se bo to vprašanje dalo mirno rešiti. Z Rumunijo se še vrše pogajanja. Glede Soluna se tudi še pogajajo, kdo ga je zavzel.
VAŽEN BULGARSKI MINISTRSKI SVET.
Sofija, 15, novembra. Včeraj se jc vršil v navzočnosti grškega, srbskega in avstrijskega poslanika ministrski svet, kateremu se pripisuje velika važnost.
VPRAŠANJE PREMIRJA IN MIRU.
Carigrad, 15. novembra. V tukajšnjih političnih krogih se splošno sodi, da Bulgari ne bodo v Carigrad korakali, z bulgarske strani se pa zatrja, da armada vhod v Carigrad na vsak način zahteva.
Sofija, 15. novembra. (Oficielno.) Prošnja Turčije za premirje se bo izročila najprej poveljstvu bulgarske armade, ki jo bo z vojaške strani proučila in izrekla svoje mnenje o vojaških pogojih. Šele potem bo vlada sama turški predlog vzela v pretres in začela eventualna pogajanja. V oficiel-nih krog h se izjavlja, da ni preveč upanja, da bi pogajanja kak uspeh imela.
Rijeka, 15. novembra. (Oficielno.) Di-plomatični krogi izjavljajo, da se morejo pogajanja za premirje, oziroma za mir, zadeti le tako, da se o njih izjavijo vse balkanske zvezne države. Konference s turškimi posredovalci se morejo vršiti le v navzočnosti zastopnikov vseh balkanskih držav. Glede mirovnih točk se postavi skupni program vseh balkanskih zaveznic.
BULGARIJA ZA SRBIJO.
Sofija, 15. novembra. Bulgarski ministrski predsednik Gešov je izjavil, da bo Bulgarija delala na vsak način na to, da dobi Srbija pristanišče ob Adriji.
GRŠKO STALIŠČE.
Atene, 15. novembra. Nek član grške zbornice izjavlja, da obstoja med balkansko zvezo tak trden sporazum, ria je popolnoma izključeno, cla bi Grčija Srbije, ki upravičeno teži za jadranskim pristaniščem., ne podpirala. Proti avtonomiji Albanije pa Grki nimajo ničesar, le da Srbija dobi svoje pristanišče. Seveda pa Grčija Epir, dasi v njem stanuje nekaj Albancev, zahteva brezpogojno zase.
PRIPRAVE VELEVLASTI V CARIGRADU.
Carigrad, 15. novembra. Tu je razpoloženje vsled upanja, da se sklene z Bulgarijo primerje, nekoliko mirnejše. Nevarnost pa preti vsled boja, ki se zdaj vrši med Mladoturki in sedanjo vlado. Mladoturki skušajo priti do sultana in ga zoper sedanjo vlado nahujskati in se jim je tudi posrečilo, da sta dva vplivna mladoturka sultana obvestila o položaju. Sultan pa je za vse slep in gluh. Vlada je dala več mlado-turških voditeljev zapreti in proglasila tudi aad Smyrno obsedno stanje. Nevarnost kake revolucije v Carigradu obstoja dalje. Velevlasti so za vsak slučaj sklenile sledeče odredbe: francoske čete zasedejo mostove, ki vodijo v Pero. Francoski pomoščaki zasedejo Galato do Palace-hotela, Angleži varjejo Pero do Tihsina. Nemški pomorščaki zasedejo od Tahsina naprej vse do cesarske palače Dolmabagdže, Rusi in Avstrijci pa od Dolmabagče naprej okraj do bosporskih mostov.
[TALIJA MOBILIZIRA OB AVSTRIJSKI MEJI.
Dunaj, 15. novembra. »Reichspost« Javlja iz Verone, da je veronski vojni zbor dobil ukaz za pripravnost (Bereit-schaft). Od včeraj prihajajo rezervisti. Čete se spravijo na vojno stanje. Gre se, takoj vsaj zatrjujejo, za pripravljenost za morebitne dogodke na Balkanu, pri čemur bi Italija postopala skupno i Avstrijo.
Uredništvo »Edinosti« pristavlja k tej vesti:
Nam se pa zdi, da bo resnica ravno nasprotna, da namreč Italija mobili-rira proti Avstriji, ker bi sicer ne mobilizirala ravno veronskega vojnega zbora, ki je takorekoč ob avstrijski meji, temveč kak vojni zbor ob iztočni jadranski obali, od kjer bi mogla vojake
neposVedno poslati na balkansko bojišče v Albanijo, Črnogoro ali Dalmacijo. Na vsak način bi se utegnilo dogoditi, da bi Avstrija prišla v zagato, iz katere ne bi znala izhoda, ako se bo zanašala na italijansko zvestobo in pomoč.
VOJSKA IN INDUSTRIJA.
Line, 15. novembra. Alpska industrija osobito na Zgornjem Avstrijskem, Solnograškem, Štajerskem in na Koroškem trpi po veliki stagnaciji. Podjetja, ki so blago na Balkan izvažala, so pred konkurzom. Neprestano zapirajo tvornice. Nad 10.000 tvornl-ških delavcev je že brez dela. Škoda znaša milijone.
BORZA.
Dunaj, 15. novembra. Vsled vesti o mirovnem predlogu Turčije je borza danes dobro poslovala. Papirji so zelo poskočili.
TURŠKA VLADA PROTI BREZVER-SKIM LISTOM.
Carigrad, 15. novembra. Ugledni turški list »Sabah« je vlada udušila, ker je, liberalen kakor je že, primerjal proroka Mohameda človeku Petru Velikemu in Washingtonu.
ČRNOGORSKI PROSTOVOLJCI.
Rijeka, 15. novembra. Semkaj je dospelo 2000 prostovoljcev, ki so jih na fronto odposlali. Včeraj se je celi dan od Ska-dra sem čulo gromenje topov.
X
X X
sem tu v ValijeVU, toda 'dobro mi gre. Nič manj ne skrbe za nas, kakor za svoje brate. Pozdravljam brate in sestre in vaju, oče in mati. Moj naslov: Mojo Fendijo, vjetnik, Valjevo, Srbija.
3. Avakumu Pavičeviču (da izroči Sali agi Berbu), Nova Varoš, preko Javora. Ako ne veste, kje sem, vam naznanim, da sem tukaj v Valjevu; zdrav sem in dobro mi gre. Prosim te, Smail aga, da mi paziš na hišo in prodaj mi dve govedi, da jih otroci zakoljejo. Tudi kar je ovac, naj jih zakoljejo. Pomagati jim no moreni nič. V moji skrinji jc spravljena ena lira. Preglej, da se mi pošlje. Konj je ostal v Sjenici. Vprašajte Murat - efendija, on ve. Jusuf Hadži Smanovič.
i. Hadži Osmanovič, Sarajevo, Bosna. Dragi brat! Zdrav sem in dobro mi gre. V vjetništvu sem, a ni nobenih muk. Hišo daj vso skupaj v najem. Piši mi in mojim otrokom pokaži to-le pismo. Nismo sc šc navadili tukaj, a pritožiti se nimamo nad ničemer — ne jaz, ne ostalih 20 Sarajevcev, ki se nahajamo tukaj. To pismo nesi na konzulat staremu očetu. Cuješ, ded: glej mi na otroke, ženo in hišo, ker nimajo ne pare ne dinara. Pozdrav. Mehmed Hadži Osmanovič, Sali Bereberovič.
SlajersKe novice.
DELEGACIJI.
Budimpešta, 15. novembre. V vojaškem odseku avstrijske delegacije sc jc sprejel vojni ekstra-ordinarij.
ČUVAJ OSTANE?
Budimpešta, 15. novembra. Tu se zatrjuje, da so vsi glasovi, da bo Čuva j šel, neutemeljeni. Baje nc more o tem biti govora.
Dunaj, 15. novembra. »Neue Freie PresŠfe« je iz kompetentnega ogrskega vira izvedela, (la Čuvaj ostane kraljevi komisar.
BOSENSKE ZADEVE.
Sarajevo, 15. novembra. Po naročilu deželne vlade so davčne oblasti v Hercegovini in v južni Dalmaciji prepovedale sprejemati črnogorski denar. Govori sc, da je železniški zdravnik dr. Lazar Dimitrije-vič, ki se nahaja v črnogorski armadi, bil ustreljen.
PRESTOLONASLEDNIK.
Berolin, 15. novembra. Prestolonaslednik. Franc Ferdinand dospe na Dunaj 21. t. mes.
DIJAŠKE DEMONSTRACIJE.
Dunaj, 15. novembra. Katoliški dijaki so imeli protestni shod proti nemškonacio-nalnim nasilnostimi, nato so zasedli rampo. Klicali so cesarju »Hoch!« in sc nato razšli.
DVORSKA AFERA.
Dunaj, 15. novembra. Večerni listi pišejo iz Budimpešte, da hoče nadvojvoda Evgen vsled ljubezenske afere odložiti vojaško čast in izstopiti iz vladajoče rodbine. Baje se hoče poročiti z vdovo sladščičarja Cabosa. Od merodajne strani se pa ta vest dementira.
SMRTNA KOSA.
Napolj, 15. novembra. Nadškof v Ca-pui kardinal Alfons Capecelato je umrl.
Peterburg, 15. novembra. Tu je umrl metropolit Antonij.
12LETNI SAMOUMORILEC.
Dunaj, 15. novembra. 121etrii gojenec sTerezijana« Nikolaj von Bonay se je vsled čitanja šundromanov obesil.
VELIKA ZAPUŠČINA.
Krakov, 15. novembra. Veleposestnik Borski je zapustil v narodne poljske namene 1 milijon kron.
»Slovenski Straži« na pomoči Jutri v soboto in v nedeljo pokupite vse srečke. Žrebanje bo že v ponedeljek!
Pisma mitih ujetnikov.
Belgrajski listi priobčujejo pisma, ki jih turški vjetniki'pišejo domačim; pisma pričajo, da se Turkom v srbskem vjetništvu prav dobro godi. V naslednjem par zgledov:
1.	Bajram-agi Užičaninu, ulica Ima-ret, Sarajevo, Bosna. Dragi moji starši, naznanjam vam, da sem v Srbiji. Nič nc skrbite zame. Zelo dobro mi gre in tucli hrana je dobra. Skrbe za nas kakor za brate. Spravite mi nekaj denarja. Za sedaj sem, hvala Bogu, popolnoma zdrav, kar tudi vam želim. Oglasite sc na konzulatu, ki me je odpravil. Moj naslov: Sali Užičanin, vjetnik, Valjevo.
2.	Muhamed Zali. trg Hasapi, Sarajevo, Bosna. Dragi oče, dobil sem nekoliko časa, da ti morem naznaniti, da sem hvalabogu zdrav in mi dobro gre, kakor tudi tebi želim, da bi ti Bog dal zdravje in veselje. Zame nikari nc skrbite. Padci sem v vietništvo in sedaj
š Nemška trdnjava v ognju. Ptuj. Dno 14. novembra jc nastal proti večeru ogenj v novi nemški hiši »Deulsches Vercinshaus«, katero so šole pred desetimi dnevi otvorili. Ogenj je nastal po dimniku, na katerega se jc naslanjal nek tram. Kor jc vsled hude vročine eksplodirala tudi velika plinova cev, jo bilo kmalu celo podstrešje v ognju. Navzlic hitremu nastopu požarne brambo jo. ogenj napravil zolo veliko škodo, katera je tim večja, ker nova hiša še ni bila zavarovana. Imenovana hiša je imela veliko dvorane za prireditve in nemške shode. Vse t-o čudi, kako so jo moglo na najmodernejši način zidani hiši napraviti toliko nedostaike, ki so povzročili požar.
š Ali je Nem?em vss dovoljeno? Po nemških spodnještajerskih šolah delijo v zadnjem času povsod ou-okom in dijakom knjižice: »Siiclmarkisches Jahrbucli«, v kateri se razpravlja in govori ter navdušuje za Pr urijo, njeno zgodovino in njene cilje. Na naslovni strani jc naslikan mladenič, ki kuje velik meč! Tako se odgojuje nemško mladino na Spodnjem štajerskem!
š Čitalnica v Brežicah priredi prihodnjo nedeljo, dno 17. t. m. ob 3. uri popoldne predstavo »Naša kri«. S tem bo omogočena udeležba posebno tistim, ki zaradi oddaljenosti ne morejo posečati večernih predstav.
š Dramatično društvi v Mariboru priredi v nedeljo, dne 17. novembra t. 1. ob pol 8. uri zvečer štiridejan^ko burko »Vražja misel«. Igra je polna clovti-pov in komičnih prizorov ter bo vsakemu nudila dovolj zabave.
š Imenovan je g. Jože Čeh za deželnega živinozdravnika v Trbovljah,
š Infanti.ristova nesreča. Kašper Goričan, infanterist pri 20. deželnem bramb. pešpolku v Mariboru, je bil v nedeljo doma na Kuraenu pri sorodnikih na obisku. Ponoči ob 11. uri se je hotel od postaje Fal domu v Maribor peljati. Ker se ga jo bil precej nalezel, je pri vstopu pod železniški voz padel in je prišel pod kolesa, katera so mu levo nogo zmečkala. Goricami so odpe-
ljali v Maribor in rešilni voz ga je na uk az c. kr. vojaškega zdravnika dr. Motzla v javno bolnišnico odpeljal, kjer so mu še ponoči morali levo nogo odrezati.
š Samoumor. V Gradcu se je na poti
proti Gradu ustrelil krojaški mojster Janez Werbošek iz Celja. Vzrok samoumora je bila baje neozdravljiva živčna bolezen.
š Roparski napad. Na svoji viničariji v Iiušaku občina Polenšak se nahaja posest« niča Ana Zorko iz Št. Lovrenca pri Mariboru. Ko je te dni zjutraj odprla hišna vrata, jo je nek razcapanec dvakrat udaril s polenom po glavi. Imela je še toliko moči, da je hitro zopet zaprla vrata ter stekla v hišo. Neznanec je hotel nato razbiti vrata, Zorkova je začela klicati na pomoč, nakar je pritekel sosed Alojz Habjančič in pregnal neznanca, ki je gotovo imel namen Zorkovo oropati.
š Dekle zgorelo na paši. Iz Vuhreda poročajo: Sedemletna hčerka posestnika Ivana Mravljaka pri Sv. Antonu na Pohorju je prišla nekemu ognju, ki ga je zažgala delavka na polju, preblizu. Užgala se ji je obleka in dekle je dobilo take opekline, da je na mesto umrlo.
š Uboja. V Remšhiku nad Mariborom so se v pijanosti stepli fantje. V pretepu je eden kmečkega fanta Gegerla s krampom ubil. Ubijalca so zaprli. — Iz Slov. Bistrice sta šla iz neke gostilne skupaj domov težaka Stermšek in Kohne. Kohne je Sterm-šku očital, da ga je nekdaj v mladosti večkrat pretepel; da bi mu to vsaj malo povrnil, mu je prisolil eno za ušesa. Stermšek' je vsled tega jezen potegnil nož ter zabodel Kohneta v trebuh, da je isti moral umreti, Oba možaka sta bila že skoro 60 let stara, š Otrok utonil. V Prelogah pri Šmarju jc utonila v nedaleč ocl domačo hiše sc nahajajočem potoku dvoletna hčerka Elizabeta, posestnic e Jero Polko.
š Med brati. V Košnici pri Celju sta se te dni med seboj sprla in stepla brata Alojzij in Jožef Šeško. Alojzij jc Jožefa z nožem dvakrat zabodel v glavo tako huelo, da je zabodeni težko ra< njen obležal na cesti.
š Nečloveški sin, V Šmarju pri Jelšah je kmečki sin Jožef Pečko svojega očeta s polenom tako hudo pretepel, cla mu je prizadjal več zunanjih in notranjih poškodb. Nečloveškega sina so naznanili oblastim.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
3	Cur oj>n-zovnnja	Stanjo bi\ro-i n ofcrft v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	>'ebo	tj 3 =5 f > ^ >
14	!». tVeč.	7386	08	sr. szah.	megla	
lr>	7. zjutr.	737-5	00	sl. svzh.	sneg	31
	2. pop.	730-4	1-2	sl. jvzh.	oblačno	
Srednja včerajšnja temp. 0 0°, norm. 3-SK
V plačilne težkoče zašli trgovci in industrijci se ranžirajo najhitreje in
popolno diskretno. Vprašanja na „Filialko Ljubljana" v upravništvo .,Slovenca".
3598 2
Železniška postaja Dugoselo pri Zagrebu bo prodalo 25. nooembra 1.1, ob 2. uri popoldne svojo
vinske pridelke na lami draži
Na prodaj se bodo postavile sledeče vrste:
II. Stara oina od leta 1911.
9400 litrov renske graševine traminca
belega burgundca italijanske graševine kraljevine
stolnega (namiznega)
I. Stara uina za steklenice.
600 litrov renske graševine 1004 1600 „ italijan. „ 1904 700 ., renske ,, 1907 1600	traminca	1907
2500 900 6900 1400 1700
III. Iloiio oina od leta 1912.
20.000 litrov namiznih vin.
IU. Žgan|a.
okoli u'000 litrov droždjenkc, tropinke in slivovicc.
Pogoji: Zaloga se bo prodala brez posode. Za količino je merodajna uradna označba. Blago preide na onega, kdor največ ponudi. Od dneva prodaje se mora najpozneje v 4 tednih prevzeti. Odgovornost za blago prevzame kupec s svojim pečatom. V last kupca preide po plačilu kupovine, katera se mora položiti pri licitaciji s 50°/o kavcije, a ostauek jo treba uri orevzemanju v go-
pri
to vem plačati
V <


Koroške novice.
k Poslanec Gralenauer med ljuds'vom.
V nedeljo 10. t. m. dopoldne se je vršil v Kazazah velik političen shod, na katerem je poročal poslanec Grafenauer o splošnem kolitičnem položaju in o delovanju državnega zbora. — G. poslanec je rekel, da stojimo v zelo kritičnih časih za državo in za Jugoslovane. Zato mora biti sedaj vlada bolj previdna in modra kot kedaj prej. Tudi koroškim Slovencem sc bodo vremena zjasnila, ako bo osrednja vlada na Dunaju hotela in znala upoštevati upravičene želje in zahteve. Vlada ne sme pozabiti, da brez boja in odločnega upora sc tudi koroška raja ne bo dala zatreti. — Zato: Koroška deželna vlada, bodi pametna, odpri oči! — Dr. R o ž i č je govoril o zadnjem zasedanju deželnega zbora koroškega, o povišanju deželnih naklad, o šolskem vprašanju in o vojski na Balkanu. — Zborovalci so z zadovoljstvom vzeli nazna-n'e poročilo obeh govornikov ter so enoglasno izrekli zaupanje poslancu Grafen-auerju. — Popoldne ob 3. uri se je vršil političen shod v Vogrčah pri »Škofu.« — Velika dvorana je bila nabita zavednih volilcev. Govorila sta poslanec Grafenauer in dr. Rožič. — Na obeh shodih v Kazazah in Vogrčah so se enoglasno sklenile resolucije, da naj se vlada ozira na upravičene zahteve Slovencev. Zlasti so zborovalci poudarjali željo, da naj bo novi koroški deželni predsednik baron Fries-Skene bolj pravičen in naklonjen nasproti Slovencem na Koroškem, kakor je bil njegov prednik slabega spomina baron Hein. — Zborovalci obeh shodov so tudi pozdravili z navdušenjem politično kulturno združenje Slovencev in Hrvatov pod žezlom habsburške dinastije. — Oba shoda sta bila prav dobro obiskana.
k Polit čni shodi. G 1 i n j c. V nedeljo dne 17. t. m. ob treh popoldne sc vrši pri »Fricu« v Glinjah političen shod, na katerem bo poročal državni in deželni poslanec Grafenauer o državnem in deželnem zboru. Posestniki volilci, pridite vsi na shod! — Shod v Kotljah se je preložil.
k Slov. kršč. del. društvo priredi v nedeljo dne 17. t. m. ob štirih popoldne v veliki dvorani hotela Trabesinger narodno igro »Miklova Zala«. Pred igro bo govoril dr. Rožič: OmrkupolmcscanaBal. kanu. Celovški Slovenci kakor tudi vsi rodoljubi z dežele ste vljudno vabljeni, da v obilnem številu posetite to lepo, veleza-nimivo narodno igro.
k Ženski shod v Podljubelju 10. t. m. je bil dobro obiskan. Govorili so gg. dr. Schaubach, kaplan Stare, Mavhler idr.
k Saški kralj jc clošel v trbiSko okolico na lov.
Solun.
»Kraljica Egejskega morja«, »drugi Jeruzalem«, »drugi Carigrad«, »mesto najlepših žeu«, »mati židovska«, »vrata vzhoda«, tako se zove Solun, ki je te dni kapituliral pred balkanskimi zmagovalci.
Lepo po hribih razloženo mesto Solun, kristjanom drago po sv. Pavlu in Cirilu in Metodu, sc je izpočetka imenovalo »Thessalonikc«, po imenu hčere Filipa Makedonskega, očeta Aleksandra Velikega, ki je v tem kraju zmagal nad narodom tesalskim.
Thessalonike je bilo ustanovljeno leta 315. pred Kristusom, a že poprej je bilo tu večje mesto »Thcrmae«, ki je slovelo radi trgovine in vročih vrelcev.
»Kserksov hrib» se imenuje hribček nad mestom, kjer stoji sedaj cita-clella — odtod je Ivserkses pregledoval svoje neštevilne vojake, s pomočjo katerih je hotel popolnomu uničiti svojega sovražnika; pri Thermopilah je pričakoval Kserksa Leonidas in — izdajalec Efijaltes . . .
Porazivši zadnjega makedonskega kralja polastili so se mesta Rimljani, ki so mesto z okolico vred utrdili. Po Rimljanih so tu še ostanki hipodroma, kjer je cesar Teodozij dal krščanske tnučenikc mučiti, dalje so tu propilejc in vrata Konstantinova.
Za Solun so se pričkali in nekaj časa zmirom v posesti imeli: Bizan-tinci, Hunci, Saraceni, Normani, križarji, Bulgari in Benečani. Navsezadnje je ostal Turkom in jc tekmoval s Carigradom radi lepe lege in trgovinske važnosti.
Solun je »ključ k Orientu«. Po železnici in s cestami je združen s Srbijo, z Bulgarijo, z Jadranskim morjem, z Afriko in Malo Azijo po morju. Za Carigradom jc tu največje pristanišče, veliko bank, sedež prostozidarjev in
nižje turške vlade. v Solunu je bila dogovorjena zarota zoper starega sultana Abdul llamida, tu so se politično porodili Mladoturki, v Solunu živi tudi nekoliko židovskih milijonarjev.
Preti Solunom se nahajajo Javori-kovi gaji — s solunsko lavoriko so venčali zmagovalce v olimpskih igrah. Solun gledajo velike gore Olimp, Ossa, Pelion; v okolici mesta se lesketati jezeri Alvasil in Bešik; na njihovih bregovih rastejo lavorikovi gaji, granatna jabolka, mirte in v gosti travi lazijo želve.
Solun sestaja iz mesta krščanskega, turškega in židovskega. Največja ulica jc »Via Egnatia«, ki gre skozi celo mesto. Slikovito je turško mesto s svojimi džamijami, ki so znotraj navadno ozaljšanc z marmorjem in ki se na njih takoj vitli, da so bile nekdaj katoliške cerkve. V Solunu je tudi mešita »Haja Sofija«, a nikakor ne more tekmovati s svojo carigrajsko sestro. Zelo lepa je mešita, ki je bila do leta 1480. cerkev sv. Demetrija. Vkljub temu, da je k biVši cerkvi pri-zidan minaret, raz kateri uiuezzin vsak večer kliče mohamedancc k večerni molitvi, akšam, nahaja se še v cerkvi dobro ohranjena grobnica s krsto sv. Demetrija in kristjanom se dovoljuje, da pri grobnici prižigajo sveče.
Ali so torej Turki versko tolerantni? »Nevernikom« torej dovolijo vstopiti v mešito? Počasi s to turško tolerantnostjo! Sveče kristjanom za drag denar prodaja vratar luešite in čisti dobiček od tega ima »vakuf«, mohamedanski fond za turške šole in molilnice!
Največji mestni del Soluna je židovski del. Solun je namreč največje židovsko mesto Orienta ter jc od 110 tisoč solunskih prebivalcev dobra polovica zidov. V židovskem oddelku mesta, ki je zelo umazan in slabo tlakovan, jc velika palača, o kateri židje pripovedujejo: Le-la hiša je bila lastnina španskega Žida Josa Miqueza Nassija, ki je Sultanu Selimu II. poso-jeval denar za vojske in za to jc dobil naslov »vojvoda Naksoški« in je postal gospodar 12 cikladskih otokov. (Kakor jc znano, so avstrijskim cesarjem in češkim kraljem za vojske s Turkom posojevali denar tudi židje; baron Rotschild je obogatel od napoleonskih vojsk, od vojsk husitskih, tridesetletne in sedemletne vojske so tudi največji dobiček imeli židje.)
In sedaj krščanski narodi, »križarji v letu 1912«, so Solun vzeli......
V Solunu bodo sedaj vladali zedinjeni Grki, Bulgari in Srbi, a finančno in trgovinsko tu naprej in morda še intenzivneje bodo vladali potomci izseljenih španskih Židov.
»Mati židov! Drugi Jeruzalem!«
Odrin v trgovskem pogledu.
Odrin, za katerega bijejo sedaj Bulgari zadnje, odločilne boje, je eno najvažnejših mest evropske Turčije, ne samo v vojaškem, ampak tudi v trgovskem oziru.
Odrin je mesto, ki je imelo morda edino od uvedbe ustave kaj koristi, V mestu se je zadnja leta zelo mnogo zgradilo, bodisi javnih, kakor tudi privatnih poslopij. Turška vlada je, nekako izjemno, pospeševala zgradbo dobrih cest. Pa tudi železniške zveze ima mesto dobre. Zvezano je na progi iz Bulgarije v Carigrad, ima pa tudi zvezo z morjem v pristanišče Dedeagoč v Egejskem morju.
Ko se je dogotovila zveza z Egejskim morjem, se je Odrin emancipiral od Carigrada in postal trgovsko središče za odrinj-ski vilajet. Trgovske tvrdke raznih držav, ki delajo z Balkanom, so ustanovile v mestu stalne agenture. Tudi avstrijsko »Ori-enthandelsgesellschaft«, ki posreduje av-stro-ogrsko trgovino na Balkanu, ima tam svojo podružnico.
Naša država izvaža zelo mnogo blaga v Odrin. Avstrijski Lloyd obišče vsak teden na »lesalski progi« luko Dedeagoč. Sladkor, užigalice, steklovina in porcelan so skoro popolnoma avstrijske provenience. Nemčija, Angleška in Francoska pa stoje na prvem mestu s stroji, bombaževino in železovino. Ves letni uvoz v Odrin sc ceni na okrog 8 milijonov frankov.
Poljedelstvo je v odrinskem vilajetu na mnogo višji stopinji kakor drugod v Turčiji. V rabi je žc precej modernih strojev, kar je celo turška vlada pospeševala. Pod državnim nadzorstvom stoječa »Banque agricole« (Poljedelska banka] je v večjih krajih vilajela osnovala skladišča, kjer se morejo stroji ogledali in kupiti. Vilajet prideluje poleg žita v veliki meri surovo svilo, volno, precej vina. Na Irg se postavi dosti surovih kož.
V mestu samem je poleg živahne trgovine ludi industrija precej razvita. V mestu je več modernih paromlinov. Svilna industrija, pri kateri je udeležen največ laški kapital, je dosedaj bolj domača obrt,
last, razvilo v moderno Industrijo.
Kot trgovsko mesto slovi Odrin kot najsolidnejši trg ne samo v Turčiji, ampak v Levanti sploh. Ustavljenje plačil je v Odrinu redko! V letu 1911. ui zaznamovan v Odrinu noben konkurz! Zato sc zunanja trgovina za izvoz v Odrin zelo trga. Celo ameriški trgovci iz Zedinjenih držav imajo v mestu svoje agenture.
V meslu je več bank, ki uravnavajo kredit. Najvažnejša za trgovstvo je »Ban-quc dc Salonique« (Solunska banka), ki ima tukaj podružnico. L. 1910. je odprla svojo podružnico tudi »Deutsche Orient-Bank«, katera je znatno pomnožila nemški uvoz.
Odrinska trgovina je radi vojske in oblegovalnega stanja silovito oškodovana. Precej trgovcev je ob početku vojnega stanja zapustilo mesto in se izselilo, po vojski bo marsikaka insolvenca, toda kmalu, posebno če pride v last Bulgarije, si bo v vojni zadane rane zacelilo. — Vsled vojne ima zlasti naša sladkorna industrija v Odrinu precej škode.

neno
Macj
za •mošUe o&falte fiupi-viaj&ofje pri JI. $ltiHPauc
d J	2933 1
'Sufifia i:6lta, - ^anc&fjioc cone. ■ oKa ^afitcpc 6c tudi ircicEorciuje o£CcH p:c&IW6i,
javna zahvala.
Podpisani pogorelci se tem potom javno zahvaljujemo vsem blagim dobrotnikom, ki so nam v naši stiski priskočili na pomoč z blagom ali z denarjem, oziroma da so nam pomagali skupaj dovažati opeko in druge reči. Posebno zahvalo smo pa dolžni visoko-rodnemu gospodu deželnemu predsedniku ekscelcnci baronu Schvvarzu. deželnemu glavarju dr. Ivanu šuster-šiču za izposlovanje državne podpore, slavnemu deželnemu odboru kranjskemu, g. okrajnemu glavarju, slavni občini ljubljanski, g. trgovcu Andreju Šarabonu, vsem slavnim društvom, korporacijam, ki so priredile veselice nam v korist, vlč. g. župniku J. Petri-ču, županu g. Antonu Vilfanu ter vsem drugim, katerih imen ne vemo naštevati, izrekamo najsrčnejšo zahvalo.
Tomaževo, 8. novembra 1912.
Alojzij Kajzer za Petkovška, Blaž Jerneje, Anton Mavc, Meta Smrajc, Janez Blaž, Jakob Blaž, Blaž Smrajc, Miha Babnik, Marija Dovč.
O/čiravallo
azj as.
V soboto, dne 16. novembra 1912 bode živinski in kramarski
v jelšanah (Istra).
Ta semenj bode posebno ugoden trgovcem in kramarjem, ker se vrši v ponedeljek, dne 18. novembra 1912, tudi v Ilirski Bistrici semenj, —
ktera oddaljenost znaša od Jelšan do Ilirske Bistrice le eno uro hoda.
Semenj živine ostane na starih mestih, kramarji in drugi se pa postavijo za ta semenj ob ulici kaplanija proti Iskrovi gostilni.
Trgovci, živinorejci, porabite to ugodnost!
Županstvo cbčine jelšane,
dne 7. novembra 1912. 3586	Župan:
J. VaSencic s. r.
železnato 3{ina-Ymo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konva escentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Iibarnl okus.
Večkrat odlikovano.

Nad 7000 zdravniških spričeval.
, g. in Kr. dvorni dobavitelj
test-Barkovlje.
Sprejme se takoj in pod ugodnimi — — pogoji vešča — —
v c. kr. glavno zalogo tobaka v pri-- jaznem mestu ua Gorenjskem. -Ponudbe clo 20. novembra na upravo Slovenca pod štev. 3571.	3571
'ersziionsst
močne postave, zdrav in krepak, srednje starosti išče primerne službe kot vratar ali paznik v kaki tovarni v Ljubljani. Naslov pove uprava Usta pod številko 3597.
Prvo kranjsko podjetje
za izvrševanje umetnega vezenja
m trgovina fočsbšI? del
J. Hepde dfc I. JcrmeU
lijubljana, Kongresni trg- štev. ."5.
Zaradi velike zaloge se pričeta dela po tovarniških cenah prodajo
Izvrševanje društven, zastav, trakov :: ter vseh cerkvenih paramentov.
Belo vezenje. — Predtiskarija.
Občeznano nizka cene. — Zunanja naročila se točno izvršujejo. — Ugoden nakup božičnih daril.
Pozor trgovci!
Od sobote, dne 9. novembra, dalje se prodaja pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dollenza
tovarniško ceno.
in
galanterijsko blago v Prešernovi ulici pod
3529
t
!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem imel jutri i soboto in nedeljo ter nadalje vsako soboto in nedeljo
sveže krvave, je-terne in mesene
ter pristen in izvrsten, star cviček iz Gadove peči.
Za obilen obisk se najtopleje priporočam velespoštovanjem
Ivan Jebačin,
trgovec, Dolenjska cesta.
3528

Izdaja konzorcij »Slovenca«.
.a se ♦	\i
bo zlasti, če pride, mesto v bulgarsko
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik; BHfaa Moškere.