Bhizelverlnofeiprde ЖМ 0.18
HaratPdiikitBotc
Verleer und Schriftleltung: Klagenfurt, Blamarckrlng 18, Poetfach 115 / Beiu^epreU (Im voraue lahlbar) monatllch RM 1 — frel Haue (elnechlleflllch RM 0.20 ZuatellgebUhr XlAeetellxmgen der Zeltung fUr den nacbfolgenden Monat warden nur achilftllch und nur bU 26. dea laufenden Monata angenommen
Nr. 84.
Krelnbnrg, den 1. Mai 1943.
nosilec letal ISA ganger potopljen
Nezmanjšana sila obrambne bitke na tonezijsld fronti - Nobenili posebnih bojnih dejani na Vzhodu
Oberkommando der Wehrmacht je dne se. aprila objavilo:
Od vzhodne fronte ne javljajo nobenih pomembnih bojnih dejanj.
Pred kavkaško obalo so lahke nemške pomorske bojne- sile potopile nek sovražni torpednl brzi čoln, poSkodovale' več drugih in Ж obstreljevanjem zažgale nek parnik.
Obrambna bitka na tunezijski zapadni fronti traja z nezmanjšano trdoto. Dasi je sovražnik številčno veliko močnejši, so mu tudi včeraj spodleteli vsi poskusi, da bi prodrl. Vdore združenih sil oklopnjakov smo prestregli in po srditih bojih sovražnika vrgli nazaj s težkimi zgubami oklopnjakov.
Podnevi in tekom noči so bili močni odredi zračnega orožja nad sovražnikom in napadli z bombami in krovnim orožjem na-red stoječe oklopnjake, baterije in kolone čet. V zračnih bojih in s protiletalskim topništvom smo uničili 12 sovražnih letal. Dve lastni letali pogrešamo.
Poslani na žarišče bojev, so se v zadnjih dneh z vzorno bojevitostjo in neustrašeno hrabrostjo posebno odlikovali in uničili sovražnikove nade v prodor 10. divizija oklopnjakov, divizija »Hermann Goring« In 754. polk grenadirjev.
Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, je podmornica, ki jo vodi Kapitiin-leutnant pl. Billow, potopila sredi Severnega Atlantika amerikansko nosilko letal »Banger«, ki je bila poslana, da nadzoruje pota atlantskih konvojev. Fuhrer je podelil Kapitanieutnantu pl. Biilowu kot 234. vojaku nemške oborožene sile odlikovanje
Eichenlaub zum Ritterkreuz des Eisemen Kreuzee (hrastov list k viteškemu križcu železnega križa).
*
Tudi sedmi nosilec letal potopljen.
S sedmimi nosilci letal, ki so skupno imeli 155000 ton, je vstopila mornarica USA v vojno.
Vseh sedem nosilcev letal, ki so jih imele USA ob vstopu v vojno, leži sedaj na dnu morja, ko je kot zadnjega iz mirodobnega seznama tudi nosilca letal »Rangerja« potopila podmornica Kapitanleutnanta Ottona pl. Biilowa v srednjem Severnem Atlantiku. Ta novi udarec, ki je zadel severnoameriško mornarico, je za njo tem hujši, ker je navezana pri svojem vojskovanju na Pacifiku
in zaščiti ogroženih pomorskih potov na delovanje nosilcev letal.
Zgube angleške mornarice glede nosilcev letal niso nič manj težke kot one USA. Potopljeni 80 bili zaporedoma angleški nosilci letal »Courageous«, »Gloriua«, »Ark Royal«, »Eagle«, »Adventurer«, pomožni nosilec letal »Audacity« in pri Ceylonu nosilec letal »Hermes«.
Te težke zgube sovražnika teh dragocenih specialnih vojnih ladij skoro ni mogoče nadoknaditi med vojno. Severnoamerikanci si skušajo zato pomagati s predelavo bivših potniških ladij v pomožne nosilce letal, ki pa, kot je pokazalo pomorsko vojskovanje na Pacifiku, niso aorasli stavljenim zahtevam.
Ob Kubanu in pri Leningradu
Odbili močni sovražni napadi
52 sovjetskih letai uničenih - Nadmočna skupina oklopnlakov poražena
Oberkommando der Wehrmacht je dne 20. aprila objavilo:
Sovražni napadi ob kubanskem mostišču in jugovzhodno od Leningrada niso imeli uspeha. Na ostalih odsekih vzhodne fronte je dan potekel mirno. Zračno orožje je brez lastnih zgub uničilo 52 sovjetskih letal.
V Tuneziji so nemške rezerve severovzhodno od Medjez el Baba prisilile k boju neko veliko močno sovražno skupino oklopnjakov, ki se ji je posrečilo, vdreti v naše položaje, in jo v nasprotnem napadu ob težkih sovražnikovih zgubah vrgle preko njenih
Soi/jeti ob Kubanu zopM odbili
44 sovjetskih letai odstreljeniti - Krajevni napadi v Tuneziji odbiti
Oberkommando der Wehrmacht je dne 28, aprila objavilo:
Ob kubanskem mostišču so bili ob sodelovanju z zračnim orožjem odbiti številni napadi sovražnika. Na ostali vzhodni fronti so se vršila bojna dejanja krajevnega; pomena. Nad južnim odsekom vzhodne fronte smo 27. aprila sestrelili 44 sovjetskih letal, od teh 7 po slovaških in 6 po hrvatskih lovcih. Tri lastna letala smo zgubili.
V Tuneziji je sovražnik izvršil na nekatere odseke zapadne fronte krajevne napade, ki so bili v hudih bojih odbiti. V težkih bojih preteklih dni se je znova izkazal Kraftradschiitzen-Battaillon (bataljon motornih strelcev), ki ga vodi njegov z Rit-terkreuzom žum Eisemen Kreuz (viteškim križcem k železnemu križu) odlikovani poveljnik Major Drewes.
Odredi bojnih letal in letal za boj iz bližine so posegli v boje in se bojevali profl sovražnikovim nared stoječim četam in kolonam. Pristanišči Bone in Philippeville sta bili znova bombardirani.
Trdna obramba v Tuneziji
Oberkommando der Wehrmacht je dne 25. aprila objavilo:
Na vzhodni fronti razen brezuspešnih sovjetskih napadov južno od Novorosijska ni.bilo nobenih pomembnih bojnih dejanj.
Sovražnik je zgubil 24. aprila 43 letal, izmed teh šest v zračnih bojih s slovaškimi lovci. Dve lastni letali pogrešamo.
Ko je bil sovražnik na jugu tunezijske fronte krvavo odbit s svojimi prodornimi poskusi, poskuša sedaj z nadmočnimi silami izsiliti odločitev na zapadni fronti. V pre-menljivih, za obe strani zgubonosnih bojih branijo pehota in čete oklopnjakov srdito
svoje položaje. Sovražnikove zgube oklopnjakov so se predvčeraj zgolj na tem bojišču povišale na 81.
Močni letaj^ki odredi zračnega orožja za boj iz bližine so prizadeli sovražniku v nizkih napadih znatne zgube.
Dva lahka britanska bombnika sta pod zaščito nizkih oblakov vdrla v včerajšnjih večernih urah v Severozapadno Nemčijo in odvrgla nekaj bomb, ki so povzročile neznatne škode na poslopjih.
izhodnih položajev. Na ostali fronti so bili zavrnjeni krajevni napadi z nasprotnim napadom.
Odredi zračnega orožja so na vseh odsekih tunezijske fronte podpirali čete vojske. Lovci 80 pred Bonskim predgorjem z obstreljevanjem zažgali nek Sovražni brzi čoln.
V	noči na 28. april se je vnela v Rokav-skem prelivu bitka med zaščitnimi bojnimi silami nekega nemškega konvoja in skupino britanskih rušilcev, ki so jo spremljali brzi čolni; v poteku te bitke sta bila potopljena dva sovražna topniška brza čolna, dva druga in en rušilec pa težko poškodovana. V teku te kratke, toda hude bitke, v katero je pozneje posegla še skupina sovražnih bombnikov smo zgubili dve lastni vozili; sestrelili smo tri bombnike.
V	pretekli noči so vdrla sovražna letala na severozapadno nemško obrežje ter v prostor Vzhodnega morja in v OstpreuBen. Po brez načrta odvrženih bombah so nastale neznatne škode. Pri teh napadih smo sestrelili 18 sovražnih bombnikov, štiri nadaljnje pa nad zasedenimi zapadnimi ozemlji.
Nemška bojna letala so v noči na 29. april metala bombe težikega kalibra na nekatere kraje v Južni Angliji.
Veliki napad i Tnneziii spodlelel
Od 20. do 26. aprila 193 sovražnih oklopnlakov uničenih
Oberkommando der Wehrmacht je dne 27. aprila objavilo:
Od vzhodne fronte javljajo le obojestransko delovanje izvidniških in udarnih čet.
Tudi drugi del britansko-sevemoameri-Skega velikega napada na tunezijsko fronto je spodletel ob obrambni volji nemško-italijanskih čet. Včeraj je sovražnik izvršil le posamezne silne sunke in napade. Zavrnili smo jih in to deloma s protisunkom.
V času od 20. do 26. aprila so odredi vojske in zračnega orožja uničili ali z zadetki onesposobili za premikanje 193 sovražnih oklopnjakov. Sovražnikove krvave zgube so težke.
Pri težkih obrambnih bojih sta se posebno izkazali italijanski diviziji Pistoia in Trieste. V zvestem sobojevniStvu s tam bo-jujočimi se nemškimi odredi sta krvavo odbili številne, z veliko premočjo izvedene sovražne napade.
Britanski bombniki so v minuli noči napadli nekaj krajev v Zapadni Nemčiji, med njimi mesta Duisburg, Oberhausen in Mtthlheim. Zadete eo bile etanoranjeke če-
trti, bolnišnice in druga javna poslopja. Prebivalstvo je imelo zgube. Najmanj 16 izmed napadajočih letal je bilo zbitih na tla. *
Tri sovražne divizije so zgubile svoje oklopnjake
Na tunezijski zapadni fronti je dne 26. aprila spodletel napad Angležev in Sevemo-amerikancev, ki se je začel na veliki petek in skušal za vsako ceno doseči končno odločitev. Po neuspehu svoje prve, od 20. do 22. aprila proti gorski barieri južne fronte izvedene ofenzive je sovražnik odtegnil iz tega odseka močne skupine in jih spravil v prostor Medjez el Bab in južno od njega. Skupno s tam bo jujočimi se silami so naposled stale tam približno štiri britanske in dve severnoameriške divizije nared za napad, ki se je začel 23. aprila po zelo težkem topniškem ognju in ш pomočjo močnih letalskih sil.
Sovražnik je nameraval, suniti naprej po cestah, ki vodijo proti severovzhodu v sme-(Nad&ljewBje m* % ЛпхЛ0
3. Jahrgang.
Tu m I&in / iMislI k prazRlki Mreiaegi drta
Neizbrisno se je vžgala v naša mladostna srca ta-le slika; Za mali domači svet skoraj neskončna vrsta žena in mož je korakala skozi mesto v okolico, bolj vpijoč ko pojoč, in hotela, kakor so nam rekli, ne da bi mi to razumeli, demonstrirati za svoj »razred«. Rdeče zastave so vihrale pred njimi, vodniki so nosili rdeče prepasnice, skoraj vsi so si vtaknili v gumbnice papirnate cvetke in transparenti z napisi, polnimi sovraštva, so spopolnjevali sliko tega obhoda razrednega boja.
Dečki, ki so bili sicer čisto navdušeni, če je šla mimo njih pohodna kolona, in ki jim ni nič storilo, če so jim nametali po grbi, samo da so mogli spremljati stotnijo vojakov nekaj kilometrov daleč, so se tu vprvič s strahom odvrnili od množice. To ni imelo nobenega opravka s političnim stališčem, kajti o tem niso vedeli ničesar, in to, kar so slišali o tem doma, je šlo mimo njih, če .rniso taki pogovori, kot običajno v večini primerov, končali s poročili očetov o vojni. Ne, to notranjo odvrnitev so občutili čisto nagonsko.
Je že tako, da vtisi, ki so jih dobili v mladosti, nikoli več ne zginejo popolnoma is spomina. In ko je v letih po prevzemu oblasti občestvo vsega nemškega naroda obhajalo 1. maj kot praznik narodnega dela, niso mogli takr hitro odpoditi slike mladosti.
Nemčija je nudila takrat sliko zdvoje-nosti, ki so jo po načrtih uvedli, ko si slabo vodstvo ni upalo nastopiti proti pojavom razkroja, ki so zbujali pozornost že pred vojno. Tako je bilo v Reiqhu, tako je bile v takratni habsburški monarhiji. Sistem je bil isti, in možje, ki se jim je ljubilo, bojevati se javno med seboj, so se zelo dobro tazumeli. Ogoljufani so bili sivi delavci, ki so takrat demonstrirali za svoi razred in, kakor so menili, za svojo pravico. Ne redkokdaj so jim načelovaii možje iz njihovih vrst, plačani individui, za katerimi je stal takoj od pričetka delavskega p<ikreta Žid. Nevidno se je skrival kot delavec ali kot meščan, kot proletarec ali kot buržuj, kakor se mu je pač trenutno zdelo najbolj primerno. Naščuval je množice ta dan, ki je bil v življenju Nemcev nekoč dan veselja, na ulice, jim vžgal divje sovraštvo in netil kaos, ki je pognal nemški narod vedno bolj v bedo. Kar je dečka odbijalo pri teh obhodih, niso bili ljudje, ampak način, kako so nastopili, ki je bil v bistvu tuj njihovemu lastnemu značaju.
Ni slučaj, da so ista dogajanja, ki so se pripetila takrat v Nemčiji, danes ponavljajo v večjem okviru obračunavanja med narodi. Enim gre zopet za kaos, za brezpogojno uničenje obstoječega in za spodveza-nje napredka narodov. Mladi narodi Evrope pa hočejo edinost, čas je dozorel, da se ljudje, ki prebivajo na tej celini, končno vzpnejo proti silam, ki ne nameravajo nič drugega ko razdelitev v nešteto držav, ki se pa naj druga drugo napadajo na življenje in smrt in razdelijo v skupine, da bi bile močnejše proti tretjim, dokler končno ne bi odločale one same, ampak zgolj tisti, ki so od zunaj znali voditi usode z dozdevnimi prijateljskimi uslugami. Ta vojna se je s pričetkom boja proti Sovjetski uniji znašla v svojem pravem bistvu: Ne bojujejo se evropske države med seboj, ampak Evropa se bojuje proti židovstvu. Fiihrer je to dejstvo poudaril že pred vojno, ko je opozarjal na to, da je večni Ahasver tisti, ki hoče vsiliti narodom sveta novo. Se bolj krvavo borbo kot je bila ona od 1914. do 1918. leta, da pa če se mu to nekoč posreči, na koncu te vojne ne bo pobita Nemčija, ampak edino židje.
. To dejstvo si moramo ta dan še enkrat predočiti, ker naši nasprotniki tako radi trde, da se bojujejo za stvar delavca. Tudi ▼ Moskvi praznujejo ta dan,toda tam demonstrirajo za svetovno revolucijo, ki naj usta-CNadaljevaatje o# S. mtraal,))
gtmn 2. — štev. 84.
KABAWANKEX BOTg
Sobota, 1. msja 1949.
San^stcrs^i letalci tišA obsojeni na smrt
Prailčna kazen la ainerikanske poMgalce
Japonsko postopanje le edino pravilni odgovor na navaden zločin - Nesramne Rooseveltove trditve
Berlin, so. aprila. Dne 18. dprUa 1942. so amerikanski zračni gnaarJi pođ-v«ell terorističen napad na japonsko glavpo mesto Tokio. Pri tem napadu, ki Je bil, kakor vsa podjetja anglo-amerikanskili požigalcev, izključno namer jen na uničevanje civilnih in kulturnih ciljev in vrednosti, so bile ubite številne civilne osebe, med njimi žene in otroci. Po odredbi Japonske vlade ao bili pri tem napadu na tla ibitl in ujeti piloti .zaslišani. Najnatančnejše ugotovitve japonskega vojnega sodišča so dognale nepobitni namen amerlkanskih letalcev, napasti civilne predmet« In strahovatl pre-bivalstvo. Japonska vlada je nato odrekla, da se kaznujejo požigalcl, ki jim je bila dokazana krivda. Proti nekaterim izmed njih, ki so jim bili dokazani umori, je bila izrečena smrtna kazen — in kakor Je sedaj v svoji izjavi sporočil severnoameriški predsednik Boosevelt — sodba izvršena.
Pri tem sporočila Je Boosevelt postavil trditev, ki Je spričo dokazaniti neštetih res« ničnih umorov na strani amerlkanskih gangsterjev nesramna, da so ameriSld letalci imeli povelje, nameriti svoje napade le na vojaške cilje, in da je znano, da ne odstopijo od teh svojih instrukcij. Ne da bi količkaj govoril o barbarsidh metodah severnoameriškega zračnega vojskovanja, je izjavil Roosevelt, da Je tako postopanje Japonskih oblasti »čin barbarstva«.
Angleži in Severnoamerikanci so se, kakor so stotemo dokazali Btrahovalni napadi na ozemlje nemškega Reich a, naravnost specializirali v tem, bombardirati civilne objekte, v prvi vrsti bivališča delovnega prebivalstva, ter pobijati žene in otroke. Vzlic temu Roosevelt nesramno in predrzno trdi, da severnoameriški letalci namerno nikoli niso napadli civilnega prebivalstva. če bi še bilo treba dokaza, po zaslišanju severnoameriških letalcev na Japonskem je pač sedaj jasno dognano, da so ti zavestno po načinu banditov in požigalcev bombardirali tudi japonsko civilno pre-biv^stvo, ravno tako kot premišljeno napadajo, da bi terorizirali civilno prebivalstvo, v Berlinu, Parizu, Antwerpnu, Esaenu, Кбши ali Milqchnu mesta izobraževanja, bolnišnice, športna igrišča in stanovanjske hiše. •
Ce so sedaj Japonci te bandite, ki so pred letom dni terorizirali civilno prebivalstvo v Tokiu, po temeljiti sodni preiskavi pravično kaznovali, ne bo nikogar med pošteno mislečimi ljudmi, ki ne bi s tem soglašal. Požigalcl, ki v nasprotju z določili mednarodnega prava ubijajo žene in otroke, zaslužijo samo smrtno kazen. Zedinjene države naj nikar ne pridejo z licemerako tr-
ditvijo, da so te sodbe barbarstvo. Barbarstvo je marveč namerna pomorltev nedolžnega civilnega prebivalstva in nesmiselno razdejanje kulturnih mest. Japonsko postopanje proti anglo-amerlkanskim napadom gangsterjev je edino pravilni odgovor na zločinsko podlost anglo-amerikanskih morilcev.
84 mlillOBov mark nabranih
Berlin, 80. aprila. Začasno ugotovljeni, po fronti in domovini na dan oborožene sL-1# nabrani Izid zbirke znaša 84,112.007,31 RM. Lanski dan oborožene sile je bilo nabranih 56,980.647,38 RM, tako da je zaznamovati porast 27,132.259,93 RM t. J. za 47,60 odstotkov.
Ta mogočni socialni uspeh dokazuje znova ozko povezanost nemškega naroda z njegovo oboroženo silo.
Zopet 121.300 brt potopljenih
SUnI sovražnikovi napadi v Tnnezlji spodleteli ob nemški obrambi
Je dne
Oberkommando der Wehrmacht 23. aprila objavilo;
Na vsej vzhodni froqjtl se včeraj niso vršila nobena omembe vredna bojna dejanja.
Zračno orožje je v minuli noči izvršilo težak napad na pomorsko oporišče Poti na obali črnega morja.
Na tunezijski fronti so v teku silni boji. Pri dne 22. aprila javljenih uspešnih napadih smo pripeljali več sto ujetnikov, uplenili ali uničili pa 5 baterij in 50 avtomobilov. Brza nemška bojna letala so v presenetljivih nizkih napadih razkropila sovražnikove nared stoječe oklopnjake in avtomobilske kolone. Z veliko močnejšimi silami izvedeni napadi proti nemško-italijanskim
Začetek lelikega napada \ TnneiiH
V srditih bojih doslej 48 sovražnih oklopnjakov odstreljenih - 72 letal uničenih
Oberkomanando der Wehrmacht je dne 24. aprila objavilo;
Ilazea Živahnega delovanja zračnega orožja ne javljajo od vzhodne fronte nobenih posfebnih dogodkov. Dne 22. in 23. aprila зто uničili 72 sovjetskih, letal, imeli pa le itiri lastne zgube.
Na 2at)adnem odseku tunezijske fronte je BoVraitoik prešel v pričakovani veliki napad. V Brditlh bojih, ki tačas še trajajo, smo uničili doslej 48 oklopnjakov. Sile lovskih bojnih letal so neutrudno posegale v boje na tleh in z bombnimi napadi ter napadi s krovnim orožjem podpirale v težkih bojih nahajajoče se čete vojske.
Na tunezijski južni fronti je sovražnik zaradi visokih krvavih zgub, ki jih je imel prednje dneve, včeraj le s slabejšimi silami brezuspešno napadal.	.
Nemška bojna letala so v pretekli noči metala bombe težkega kalibra na vojno-
Tn Im lam
(Nadaljevanje a 1. atranl.)
novi gospostvo proletarcev. Vlada naj razred In ne narod. Sovjetska unija nam je zgled za to, in mi se zahvaljujemo za nadaljnje spreobrnitve. Praksa, ki so jo spoznavali milijoni vojakov vseh narodov, je zadostno pokazala, kaj vse napravijo iz ljudi, ki so izročeni krempljem židovstva. »Raj* si.mi predstavljamo drugače in si ne želimo nobene druge izdaje.
Vojna nam prepoveduje, da bi obhajali ta dan 8 praznovanjem. In vendar nam bo praznik,. ki bo bolj kot kdaj koli simbol našega boja. Da, delo je pač prokletstvo, če ne služi, kakor pri boljševizmu, za nič drugega, kot za izdelovanje vojnega orožja, e čegar mamo so hoteli pregaziti človeštvo. Frontna služba, v katero prisilijo narode Sovjetske unije, pa zares ni pripravna, da bi jo opevali v pesmih in napravili za etičen pojem.
V-tej vojni gre za ves naš obstanek. Danes se strnejo žene in možje, da rešijo etične vrednote Evrope. Sem spada tudi svoboda dela, ki se je enkrat v letu spominjamo s goeebnim spoštovanjem.	F.
važne cilje v nekaterih krajih Zahodne in Srednje Anglije.
Veliki napad v TanezlU spodletel
(Nadaljevanje a 1. strani.)
ri proti mestu Tunisu, predreti obrambno fronto in tako razklatl nemško-italijanske čete v dve medsebojno ločeni bojni skupinL V gorskih dolinah v masah prodirajoči sovražni oklopnjaki pa so povsod zadeli ob nemške in italijanske odrede, odločene za najhujši odpor.
V sedemdnevni borbi na južni in zapadni fronti tunezijslcega mostišča so utrpeli Britanci in Severnoamerikanci skrajno težke zgube, kar se vidi že Iz javljenega števila 193 odstreljenih oklopnjakov. Če upoštevamo, da razpolaga polnooborožena divizija oklopnjakov morda s 150 oklopnjaki, dti se je pa po predidočih težkih bitkah zmanjšalo število za boj uporabnih oklopnjakov na
položajem na južnotunezijski fronti м tudi včeraj spodleteli ob težkih zgubah sovražnika.
Sovjetska letala so т pretekli noči odvrgla brez načrta razstrelne bombe na vzhodnoprusko ozemlje. Dva izmed napa-dajočih bombnikov sta bila sestreljena.
Kakor je bilo objavljeno s posebnim poročilom, je utrpela prostominska količina sovražnikovega trgovskega ladjevja zopet nove težke zgube na Sredozemskem in Atlantskem morju. V boja proti močno zavarovanim konvojem so naše podmornice zopet potopile 16 trgovakih ladij m 121.500 brt, med temi več polnozasedenih ladij za prevoz čet, ter dva rušiloa In eno podmornico. Dve drng! ladji sta bili torpedi rani.
Sovletsko-poljski polom
Berlin, 30. aprila. Ratinski umor je usodno učinkovati na odnošaje med organizacijo poljskih emigrantov v Londonu in Sovjetsko vlado. Poljaki si niso mogli kaj, da ne bi zaprosili mednarodni Rdeči križ v Ženevi za preiskavo mnoŠtvenega umora, kar seveda ni moglo biti baS prijetno moskovskim morilcem. Sedaj so prekinili odnošaje do poljskih emigrantov in zahtevajo, tako pravijo poročila iz Londona, energično, da se preosnuje poljska »vlada«. V Londonu so diplomatje vročično na delu. Moskva očitno namerava poveriti s sestavo »vlade« Sovjetom poslušne Poljake, ki se nahajajo v sovjetski metropoli, kar bi zopet spremenilo že itak polno zmedo v brezupno zmešnjavo. Vse to pa dovolj dokazuje slabo vest židovsko-boljševiških mnoštvenlh morilcev, ki se kljub še tako krčevitim poskusom ne morejo oprati krivde.
približno 60 do 70 pri vsaki diviziji, pomeni odstrel 193 oklopnjakov, da so približno tri sovražne divizije oklopnjakov zgubile svoje oklopnjake.
99
f^-PK. —- Tu вв konča železniška proga, ki pelje preko severnoru^ega gozda, mimo velikih ledenih ploskev jezer in zamrznjenih močvirij, skozi zasnežene, brezmejne stepe. Ravnokar je pripeljal s polno pai-o dolg tovorni vlak. Komaj se je polegel zadnji ostri pisk in je bila lokomotiva odklopljena, že pridrdrajo prvi tovorni avtomobili, da se prerinejo do nakladne rampe.
Mnogo pridnih rok je še čakalo na ta trenutek. Komaj 80 odpadle plomb*, vlečejo vreče preko rampe, potiskajo zaboje, valjajo sode, nalagajo granate na ramena in zaboji z municijo romajo iz roke v roko.
Vse je temeljito pripravljeno — tudi tukaj v največji bližini fronte. Vsakemu je odkazano delo, nič ne sme zastati, nobena minuta ne sme ostati neizrabljena. Pri tem ne govore mnogo. Možje so postali molčeči, saj so že vendar preko enega leta jugovzhodno od Umanakega jezera. Peljali eo lansko pomlad, ko se je začel sneg močno topiti, tudi sedaj se ne dado premagati po snežnih masah in hudem mrazu. Stalno grozi nevarnost na njihovi poti, yoziti morajo
Ustvarili
(IRCMOČASA)
FUhrar Je podelil Majorju Erlchu Klawejtt kot 227. vojaku In Hauptmannu Petru Fraateu, vodji oddelka napadnlh topov SturmreschUts« Abtellung >OroBdeutachland« kot 328, voJidM: nenulke oborožene «ile da# Blchenlaub кшп Ritterkreuz dea Sisernee KreusM.
FlUirer je brzojavno eporodl priarCne D*' stitke Japonskemu cesarju o priliki njegovega rojstnega dne 28. aprila.
Štirje francoski vojaki, ki eo ee v vntidi prostovoljne francoske ekuplne bojevali v Afriki proti Angležem In Beverooamertkaaoem, so doblU nemško odlikovanje Biserne« Kreua (železni križ).
Po poročilih iz Hmohowfnja so japonske Čete na velikonočni ponedeljek obkolile In uničile v ozemlju Kiangrsi-Honau 8000 mož Oungklng-Sklh čet. Admiral Cbu Tu« Ing, poveljnik čung-klnike mornariške pehote v ozemlju Kiangwi in Santung, Je prebežal ■ 1200 možmi na stran Japoncev.
Kakor objavlja britanska admlrallteta, Je
sovražnikovem udejstvovanju ^bljen UvH norveški ruailec >E3kdale< (1220 ton), Poead-ka ruAlIca Je znašala 180 mož.
Angleški tisk ве vedno znova bavl ■ po]*' majočim številom prebivalstva na Anglemem, Londonski »Observer« Izjavlja na primer; >0e naj ostane naš narod velesila, mora z vsemi sredstvi ustvariti večje rodbine.
Kriza rudarjev v Severni Ameriki м k «r> Jaškimi koraki približuje vrhuncu. Podpredsednik za vojna dela Jurij Taylor Je pred tlakom v sredo Izjavil, da stoji 460.000 premogovnih rudarjev pred proglasitvijo generalne stavke, ki bi zadela vso proizvodnjo rjavega premoga v USA.
V predavanju po japonskem ПкКп mo »poročili, da znaša število na burmanakl fronti na tla zbitih sovražnih letal mdaj 1800.
300.000 mož je zgubila čungkinška oborožena eila v teku zadnjega leta, vtem ko j* bilo ujetih nadaljnjih 130.000 vojakov. Cung-kinika armada obstoji po poročilih iz Nan-kinga sedaj iz okrog 2,7 mlUJonov mož s 30i divizijami. Armada je pa le deloma oborožena z vojnim materialom.
ro sedaj zaključenih рогобПШ j# Mto «Mt№ pri angleškem bombnem napadu na sapadno nemško ozemlje v noči na torek ак1фпо 2Ql sovražnih bombnikov.
Po objavi vojnega oddiha USA bo prevzel generalni poročnik Benjamin Lear, poveljnik druge armade, položaj na tunedjald fronti ranjenega poveljnika čet USA v Severni Afriki, generalnega poročnika Mc Naira.
Kako celo primanjkuje Angležem ta Amerl-kaneem ladij, ## poeebno opaža v prskomor-skem prometu s Južnoamerišiklml državami. Tako Je po statističnih podatkih angleške tr> govske zbornice padel na primer severnoameriški ladijski promet в Argentini Jo napram lanskemu letu na približno eno šestino.
Močno konoentnusijo odredov bomlmlkov 1Q lovskih letal severnoameriškega letalstva javljajo Japonski posebni poročevalci ■ front* na severnem Pacifiku. Na vseh otokih Alefitov in na Alaskl mrzlično grade Amerlkaacl velika letališča.
Podpredsednik SEedlnJenlh držav, Henry Wallace, je izjavil v Waahdngtoou, da Je izjavil na potovanju po Južni Ameriki vsem obiskovalcem in državnikom, da se bo položaj severnoameriške plovbe v prihodnjih mesecih občutno poslabšal.
Po nemški objavi katinakega mnoCtvenega umora poljskih častnikov po GPU ao v Severnem Iranu na določenih mestih nastanjene poljske čete premestili v Teheran. Izločitev poljskih čet iz Severnega Irana, ki ga kontrolira Rdeči križ, se je izvršila, da se preprečijo incidenti. .
Brzojavk Iz Londona, ki jo Objavlja >Afton« bladet«, pravi, da je nemški zračni napad na Aberdeen povzročil znatno škodo. V uradnih angleških krogih izjavljajo, da Je bil ta napad eden izmed najeilnejših, kar so jih doslej izvršili na Veliko Britanijo.
skozi vedno se ponavljajoči bobneči ogenj in ob grobovih svojih tovarišev. Toda ne straše se nevarnosti, ne, to so že davno prestali. Zadostikrat so videli grozoto vojne in smrt je že več kot enkrat stala pred njihovimi očmi. Toda nekaj jih skrbi: Vsak si prav^ da čakajo tovariši spredaj v postojanki na prehrano, in da morajo vozniki novih pošiljk pripeljati tovor nepoškodovan na cilj. Kako morejo oni tam spredaj streljati, če frče municijski vozovi v zrak? Noben oklopnjak se ne more pregibati, če je zažgan tankarski voz. Vsakemu možu naj je tako pri srcu kot udarni četi zadnjo minuto pred napadom. Negotovo vprašanje, če se posreči, dobi vedno le odgovor: »Mora se!«
Vozijo ure in ure. Vedno temneje postaja. Kot bič udarja snežni vihar na šipo, ki ščiti proti vetru. Komaj še vidijo prvi voB in M morajo oprijeti mimo smukniiv« sence, da ne zgube zveze. Vedno 8# predramijo, da ne zaspe. Toda kaj je tu naenkrat T Na streho vozačeve kabine padajo kosi ledu in zemlje, zamolklo odmevajo detonacije »koEi nočno tišino. Ali j# šudef^ d« мми
čev niso zadeli okrog brneči drobci, da ao ostali obroči še celi? Ali Je to mamo Blu^ čaj ali dobrohotna usoda?
Toda prebili 80 se skozi. Se so nekoliko zavzeti, nato se oddahnejo in spoznajo naenkrat nevarnost, v kateri so bili sami in njihov tovor. Nek vozač pravi: »Sedaj 8# šele pričenja čar!« Ne več. Vsi so «neU svoje kape in so si nadeli jeklene čelade. Kajti tu se začenja glavna bojna črta жа vozača novih pošiljk. Tu je treba biti vsak čas pripravljen, da se premaga nastoplvš# zMreike v napadu. Kolikokrat srečajo table: »^vražnlk vidi!« Pogosto se razredči gozd in prosta ploskev dovoljuje pregled daleč v deželo. Potem se mora Izvleči iz voza poslednje. Skačejo čez zamrzle, izvožene sledi, drdrajo čez izvožene stare nasipe Iz krepelj-cev in se spotikajo ropotajoč nad lijaki izstrelkov. Toda tu gre vse po sreči — bre* zgube drse vozovi skozi. Ko se zopet pojavijo pred njimi varujoče smreke in zaprejo sovražniku pregled, se ne oglase nobeni klici veselja, ne objemajo se, temveč s# samo smejijo in nekdo reče po tiho: »Ustvarili smo!« V nekaj urah so na cilju in lahko javijo; »Tovor je popolnoma in nepoškodovan na mestu!«
If-Kriegeberichter Alois Zlmmwman*
(
Samstag, 1. Mai 1943.
KARAWANKEN BOTE
Seite S. — Nr. U.
„Im Brennponkt des Weltloteresses"
hw. Stockholm, 30. April. (Eigenbericht.) Die gdiwedischen Korrespondenten in London brin-gen weiter lange Ausziige aus dcr engilschen Fresse, In denen die neuerliclie Haltung Schwe-dens als „willkommenes Zeichen" begruQf und der schwedischen Čffentlichkeit bescheinigt wird, sie sei „barter" geworden. Die Londoner Blatter melnen, das sel zwar recht spat geschehen, aber sie scheinen diese in England als. Schwenkung beurteiite neue Haltung trotzdem zu akzeptieren. „Die Biicke der Welt sind von neuera auf unser Land gerichtet in einer Weise, die an die kri-tische Zeit von vor drei Jahren erinnert", meldet der Londoner Vertreter des Stockholmer „Afton-bladet".
Washington und der Verlust der „Ranger"
Stockholm, 30. April. Der Verlust des FlugMUg-tragers „Ranger" 1st dem USA-Minlsterium so In die Knochcn gcfahren, daB w sich nach dem Muster von Pearl Harbour nur zu der abgeschmackten Me-tbode des Dementis entscfalieSen kann. Es lafit laut Renter rundweg erklaren, daft der „Ranger" nicht versenkt wordcn sel.
Da die Versenkung des Flugzeugtragers'nidit mit papierenen Dementis ruckgangig gemadit werden kann. stellt man sidi also dumm nnd wendet die be-kannte, den Japanem gegeniiber s ebon mebrfadi an-gewandte Methode an. Kriegssdiiffsverlivie niemali bckanntzugcben. „um dem Feiud keine Unterlagen fiir seine Entschlusse zu geben". Das let bisber Immer die Taktik des*Wasblngtonei Ma'ineministe-riums gewesen. die allerdings — so oft angewendet — niemandem in der Welt mebr Sand in die Augen ZD streucD vermag.
Neues fasđiistisdies Parteidlrektorium
Rom, 30. April. Auf Grund der vom Duce vorgenommenen Neuordnung 1st nunmehr das gesamte faschistische Parteidlrektorium neu zu-sammengestellt worden.
Samtliche bisherigen Mitglleder des Partel-direktoriums sind ausgeschieden. Von dem bisherigen Parteidlrektorium 1st ledlglich einer dcr bisherigen Vizesekretare, der VizesekretSr Tara-bini, In das neugebildete Parteidlrektorium mit-libernommen worden.
Das Parteidlrektorium setzt sich daher letzt In folgender Weise zusammen; Parteisekretar Minister Scorza:' Vizesekretare Tarabinl, Gana, Cucco und Delia Valle sowie die sieben zu Mit-glledern des Parteldirektoriun\s vom Duce neu-ernannten Faschisten Agbemo, Cabella, Feliciani, Gianturco, Molini, Nanninl und Pagllani.
Zwel neue EldienlaubtrSger
Berlin, 30. April. Der FOhrer hat Major Erich Kl«we als 227. Soldaten der deutscfaen Wehr-macht das Eidbenlaub zum Rltterkreuz des Elsemen Kreuzes verliehen.
Der FOhrer verlieh ferner Hauptmann Peter Frantz, FOhrer der SturmgesdiOtz-Abteilung „Groedeutschland", als 228. Soldaten der deut-sđien Wehrmacht das Eldienlaub zum Rltterkreuz des Eisernen Kreuzes.
Dr. Tiso und Dr. Povelic beim Fiihrer
Besprechnngen fiber die gesomle poliiische nnd mililoiische Loge
Piihrerhauptquartlcr, 23. April. Der FOhrer empfing heute den slowakisdien StaatsprS^ldenten Dr. Tiso, der mit dem ilowakiadien MinlsterprSeidenten Dr. Tuka, Innenminister Sano Mach and Ver-teldigungsminiater Catlot %u einem Besudi im FShrerhaoptquartier eintraf. Der Fiihrer hatte mit Doktor Tiso eine топ herziidiem Gelste gelragene Ansspradie Qber die Fragen des europilschen Freiheits-kampfes unserer Vdlker jgegen den Bolsdirwlsmas und die engliscfa-amerikanisdien Piutokratien.
In den Besprechungen, an dencn der ReidisminiBter des Auswartigen т. Ribbentrop und Generalfeld-marsdiall Keitel, топ slowakisdiri Seite Minister-prasident Dr. Tuka, Innenminister Sano Madi nnd General Catlos teilnahmen, kamen die Kameradsdiaft und Freundsdiaft zum Ausdrodt, die die Beziehungen des Reidies zum .slowakisdien Volk bestimmen. Die Slowakei kanpft mit den tapferen Verbilndeten Ihres
Heerei an der Seite der deutsdien Armeen und wird im Bunde mit den Dreierpaktmiditen ihre game Kraft fOr den Endsieg einstixen.
Dcr dentsdie Gesandte In PreBbnrg Ludln, der slowakisdie Gesandte In Beilin Cemak nnd der deutsdie General beim slowakisdien Verteidigungs-mlnisterium General Sdiliepei nahmen an dem Be-
sudi Dr. Tisot im FUhrerhauptquartier teil.
*
F&hrerhauptquartler, 28 April. Der FShrer empfing am 27. April den Staatsfiihrer des onabhingl-gen Staates Kroatien Dr. Ante Рате11е in einem Bcsndi Im Fiihrerhanptquartier.
Der Fiihrer hatte mit dem Poglamik Bespredinngen Bber die politlsdie nnd militirlsdic Lage des gemeinsamen Kampfes der AdisenmSdite gegen den Bolsdiewlsmue and die cnglfsdi-amerikanisdien Piutokratien.
Die Unterredungen. an denen der Reidismlnlster des Answirtigeo ▼. Ribbentrop und der kroa-tisdie AuBenminister Dr. Budak sowie Generalfeldmarsdiall Keitel ond General Begic teilnahmen, тег-liefen im Gelste des herzlidien Elnvemehmens end der Freundsdiaft des Reidies in dem jungen kroatl-sdien Staat nnd seinem tapferen Volk*.
Felnde einiusetzen.
An der Zusammenkunft (m FShrerhauptquartier nahmen audi der dentsdie Gesandte In Agram Kasdt* und der dentsdie beTollmSditigtif General in Kroatien Glalse T. Horstenan tell.
Or. РатеИс bridite die Enl«chloweohel( de( kroiti-sdien Volkes xom Aiudradi, н der Seite der Aehsen-madite die Frellielt dee unabhingijen Kroatien n verteidigen and alle Krifte fflt den kompromifilosen Sle; der Dreierpaktmadite Qber die gemelniamen
Entschlossenheit der Dreierpaktmachte
Der Spredier der japaslsdien Armee fiber Abslditen nnd Probleme der DSA
Tokio, 30. April. Die OffensiTen, die die Nord-»merlkaner eeit Beginn dieses Jalires im Operations-raum der japaniscfaen Wehrmsdi* begannen, sind. wis der Sprechcr der Armee Generalma|or Yahaji fest-steilte, vereitelt worden. Im Paziflk bestehe das Ziel der Nordamerlkaner darln, die japanische Luftwaffe In fortgesetzte Kiimpfe zn terwidceln, dnrdi MaterlalQberlegeoheit zn schwScfaen nnd adilleSIidi die Luftherrsdiaft zn errlngen. nm ihre feplanten Offenslv-Operatlonen dorchzuffibren.
In diesem Krieg rechneten die Nordamerlkaner drei Fiktoren zu ihren Gunsten. n&mlidi die Pro-duktionsstarke, die Menschrnkriifte und die Zeit. Was die USA-Produktlonskraft angehe, so sel kein Grund Torbanden, sie zn iibersdiiitzen oder gar zn ftirchten. Man braudie sidi nidit durdi die mit gro-Sem agltatorisdien Aufwand TerkOndeteo hohen Pro-duktionsziffem irritieren zu iassen; die Froduktion der Nordamerlkaner miisse zudem zn einem grofien Teil nadi England und Tsdiungking fliefien. die von diesen Liefeningen abhangig sind. Dodi selbst nodi so groBe Mengen an Waffer slier Art кбппеп. wlf der Redner fortfuhr, nur dann eine Entsdieiduaf
Jii^ischer Sadismus wiitete in Charkow
Der Etappenkrieg des NKWD - Dnmensdilldie Qreuel gegen die ZlvIlbevOlkerung
rd. Riga, 30. April. (Eigenbericht.) Unter der Obersdirift „Der Etappenkrieg des NKWD" be-richtet die im Ostiand erscheinende Zeitung „Sa Rodinu" in ihrer Ausgabe vom 22. April 1943 iiber unmenschliche Grausamkeiten des NKWD an der russischen Zivilbevoikerung in Charkow.
„Als die deutsdien Truppen", so heifit es In dem Bericht der russischen Zeitung, „Charkow vom boischewistischen Terror wieder befreiten, dankte die Bevolkerung in ergreifenden Szenen den deutsdien Soldaten. Ersdiiitternd sind die Beridite der Bewohner liber die Leiden und Grausamkeiten. die sie durdi die Bolsdiewisten erdulden muGten.
Unmittelbar nadi der Wiederbesetzung durdi die Bolsdiewisten kamen die „besonderen Ab-teilungen" des NKWD in die Stadt und es be-gann ein Sdirediensregime, das alle Leiden, die Charkow wahrend der frilheren Bolsdiewisten-herrsdiaft bisher erlebte, welt in den Sdiatten etellte. Es gab kaum eine Familie, die von den Hasdiern der Tsdieka unbehelligt gelassen wurde. Hier war der Sohn und Bruder versdileppt, dort der Mann ersdiossen worden. Tausende Frauen und Kinder warden auf bestiallsdie Weise um-gebradit. In alien Aussagen der Einwohner kommt Immer wieder die unbEndige Wut der Erz№Ienden zum Ausbrudi, wenn sie In Ihren ergreifenden Beriditen die „besonderen Ab-teilungen" des NKWD erwahnen,
Im Gegensatz zu den Rotarmisten, die elend, zerlumpt. und verhungert aussahen, waren die Angehorigen des NKWD gut ausgerlistet und gut genahrt. Statt mit bewaffneten Gegnern den Kampf aufzunehmen, fUhrten sie „Krieg" In der Etappe gegen die ZivilbevSlkerung. In Charkow verriditeten die Eindrlnglinge des NKWD sofort ihr blutiges Werk an der friedlldien Einwohner-sdiaft. Tag fiir Tag war das Kredien der Ge-wehrsalven und die Hilfesdirele der Gefolterten zu hdren. In Massen versdileppten die NKWD-Leute die Bevolkerung.
In den Kellern eines Hodihauses wurden die Leidien von 38 Zivilisten gefunden, die vor ihrem Tod die furditbarsten Folterqualen er-leiden muGten. Ihre Gesiditer waren zur Un-kenntlichkeit verunstaltet. Bel einem groBen Teil waren die Hande und Finger gebrodien.
Ein lunges MSddien erziihlte, wie vor ihren Augen iiber 30 Frauen und Kinder ermordet warden. An einem Abend gegen 20 Uhr wurde sie in elnen Hof geschleppt. in dem sidi berelts iiber 30 Zivilisten, darunter vicle Kinder, be-fanden. Nadidem sie ungefahr eine Stunde In der Kalte gestanden batten, fltmmte pldtzlidi
ein Sdieinwerfer auf, vor desicn grellem Lldit sle sidi nidit zu sdiiitzen vermoditen. Nun kam ein judisdier Kommissar und erklarte, sie selen alle zum Tod verurteilt, da sie fiir die deutsdien Soldaten gearbeitet hatten. Die|enigen aber, die aussagen konnten, wer aufier ihnen nodi fiir die Deutsdien gearbeitet hatte, sollten die Freihelt zuriidcerhalten. Als der Jude zu keinem Ergeb-nis kam, sdilug er wutentbrannt auf mehrer« Frauen ein. Grauenhaft gellten dhs Sdireie der gequSlten Frauen und Kinder fiber den Hof. Mit einer Masdiinenpistole |agte er sodann die Frauen von einer Seite des Hofes auf die andere. Wer hiebel nidit sdinell genug lief, wurde von dem Juden ersdiossen. Hiebel traf er vermutlldi den Sdieinwerfer, so daB dieser plStzlldi erlosdi. Diesem Umstand verdankte die einzige Ober-iebende, daB sie fiber ćinen Zaun entkommen konnte.
Bine Osterbotsdialt Fllolfs
Sofia, 30. April. AnIiBlldi de« Ostcrfcatei rlditet* MisliterprSsldent Filoff eine Bi:*ch»ft an da# bul-gtrlsdie Volk, in der «r тоП Znfriedenhelt bitont*, daS du bulgarisdie Volk vollkommen dnig eel nnd beim gefenwartigen Kampf elnen lebendlgen Gltuben und jroBe Selbstlosigkeit beweise. Dleee Einhelt, «0 heifit w In der Botsdiaft, garantldre dat Bt-stehen and die Zukunft des Landea. Dm bnljariadie Volk eel fest entsdiloues, seine Unabhingigkeit und •eine nationale Einhelt nldit nur Im Rahmen des Balkans, sondem andi In dem viel weiteren Rahmen Europas zn verteidigen.
bringea, weno etc too Menedien gefflhrt wflrdcn, die nicht nur die netlge Kricjeerfabrung, tondern audi fiber hoduten Kampfgelet ond todeemutlg* Elnsatx-bereltscbaft rcrftigten,
Ala einee der sdivlerigsten Probleme Mr die Nordamerlkaner werde eldi, da die USA ildi Uber dl# ganze Welt auegebreitet hlttcn, auf die Dauer dl» Vereorgung Ihrer Streltkrift* mit dem fSr dl* Krieg-fOhrung ndtlgen Material beraoeetellen. Jeder cln-leln* Mann, der anf di* eft velt voneinander *nt-fernten KrlegsadbaupUtz* In des Terediiedcneten Tellen der Welt geeAl&t werd*. benStlge Sdilffe-raum und Immer wieder Schlfferanm. Im Hinblldc aber auf die grofien nnd etindlgen Tonnageverlnste, die glelchzeltig den Verlnii geediulttr Seeleat* be-deuten. werde gerade hier dei Faktor Zeit znguneteii der Aduenmifdite arbelten. Man eolle anf der Felnd-eelte audi nldit vergeieen. dafi ferner dl* VBlker dee Drelerpaktee In dlemem Krieg* nur die eine Parol* kennten, nnberfihrt топ dem Faktor Zeit mit Ent-ediloesenheit all* Kr&ft*-einznwt'*n, bl» der Krieg elegreldi zu ihren Gunsten entadileden **(.
Wieder ein lazarettsdilll torpedlert
Tokio, 30. April. Ein* welter* unmensdilldi* Greueltat der Anglo-Amerlkaner wurj*, Dom«! lu-folge, am Mlttwodi bekanntsegeben. D<u tapanledi* Rote-Krenz-Sdilff „Buenoa Aire# Mara", dee den Gegnern ale Krenkenedilff gemeldet worden let, wurde am hellen Tag* dee 25. April nm 15.35 Uhr im Chlneeiedien Meer durdi ein felndlldiee U-Boot torpedlert. Die Sidit wer eehr gut. Doe Torpedo tr«f genz In der Nahe der Maadiinen «uf, wodurdi liber zehn Sdiwervcrletzt* und ein Maedilnenedieden тег-nrsadit wurden. Nadi der „Asahl Maru". „Aarabl« Meru", „Menil* Mere", ,.Urel Mara" md „Fneo Mara" war die „Buenoe Alree Mara" dae eediet* Opfer der anglo-amerikanledien Greoeltaten.
Brltlsdi-amerikanlsdie Flleger morden Iiber 100 Frauen und Kinder
Dr. t. L. Rom, 30. April. (Fiigenberidit.) Die Mordtaten der amerikanisdieo Flieger gegen du kleine. am Rand der Provini Толсапа gelegene mit-telitalienlsdie Stadtdien Groeseto haben in I tellen eine neue Welle leldensdiaftlldien Намее geg*a Roosevelte MordfHcger hervorgerufen.
Der In den Nadimlttagsstundcn des Ostermontef erfolgte Luftangriff. bel dem die Amerlkaner gegea Frauen und Kinder In den StraBen der Stadt for-gingen und sie Im Tiefflug beediossen. gehort nedi italienlsdien Feststcllnngen %u den ediwersten V»r-bredien der USA-Flieger liberhaupt. Die betroffene BevSlkerung begreift nadi Itallenischen Sdillderungen daa Vorgehen der |apanisdien Behorden gegen die emerikanisdien Mordbrcnner besser denn |*.
Die USA-Flleger richteten Ihre Angriffe vor ellem gegen das deutlldi mit dem Rotcn Kreuz versehen# Krankenhaus und das atiidtlsdie Klnderhelm. Darene erkllrt aidi der hohe Prozcnteatz ton Frauen nnd Kindern unter den Toten una Verletzten. Dl* Zehl der Opfer betrigt 145 Tote ond 268 Verletzt*. Die Stadt Grosseto. die Im 9. Jahrhundert gegrflnJet wurde. zahlt knapp 26.000 Einwohner und Ilegt ia dem wenig besledelten Maremjien-Geblet nahe em Tyrrhenlsdien Meer.
Bolsdiewlstlsdier Plan gegen die Tlirkel
rd. Llssabon, 30. April. (Egenberidit.) Dl* BoU ediewiaten erBrtera In letzter Zeit wieder ihren alten Plan zur Beeetzung der Dardanellen. nm dies* inter Bnidi der tUrkledien Neutralitat la ihren B*elt% ss bringen.
Dieae ernente Bedrohung dcr Meerengen durdi die Sow|ete deutet ein Aufsatz der in Sdwnghai *r edieinenden rossledispradilgen Zeitung „Novoeti Dnia" an. Zunidtst wird ganz offen ond nnverblfimt der eowjetlsdie Durdimarsdi durdi dl* T6rk*i {*• fordert, denn dl* Kampf* in Afrika hStten d*r Sowjetunion unmittelbar* Hilf* feet nidit gebredit. Die Moglidikelteu von den englo-«merikanlsdi<n An-griffrn gegen SUdeoropa werden mit den filt die Piutokratien wenig edimeidielhaften Worten »*r-worfen; „Napoleon hStte elnen eoldien Plan wohl verwirklidit, aber di* Englander dQrften kanm eoldw Ent.tdilUese faesen." Di* Zeitung „Novoeti Dnia" edilagt dann vor, zor UnteretOtzong dee eowjetledien Plane* die britUdi* Anne* aue Meeopotamien dotdt .« dl* Tiirkei ZQ den Meerengen zn traneportlcren nad die enroplUdie TOrkei to beeetsen. Der Artilul-edireiber erwahat eber die M&glldikelt, daS die Anglo-Amerikaner mit einer Unteretttzon* d«r Sowlete bei der Dardhffihrnng three Dardanellen-Planee zurfiddialtend eeln kSnnten.
Die Novoeti Data" m tint dann, bei Uaterlaeees einer anglo-amerikanlsdien Offenelv* im Siidoeten Europae werde die Sltoatioa fOr die Anglo-AoMti-kaner nldit nor ediwlerig. eondern nldit mehr ra bewiltigen eeln. Dies* Drohoi^ eoU di* Engllader nnd Amerikaner nm eo mehr verenleaeen, fflr die Bolediewieten die Kaetanlen ene dem Feoer in holcn nnd Ihnen durdi elnen Brodi der Neotrtlitiit die Dardanellen ia die Hand* %o eplelea. .	%
Panzer „Tiger" bewSbrt sIA
Berlin, 30. April. Von dea bet dea slebeatMglgea Abwehrkimpfea in Tnneelen veraiditeten 193 biiti-edien nnd nordamerikaoledien Panzern hat (in* kUloe Kampfgrapp* von ..Tig*r"-Pennem in der Zeit vom 20. ble 24. April allein 75 abgeedioeeea eovie mehrere weltere edtwer beediidlgt nnd damit v*u aeoem die artillerlstledie nnd tednledie Oberlegenheit dee „Tiger" gegen die moderneten feindlldien Panzer bewlesen. Ganz gleidi. ob ee nordamerikaniedie Peazerkampfwajen vom Typ „Pilot", „Gea«rel Great", „L**" oder „Sherman" od*r ob ee die ediwergepanxerteo britiediea der neoeeten ,J4«re"-Trpen waren, allee, wee vor dl* Robre dee „Tiger" кш zeit redi im Feoer eeln** GeedtOtne, deseti Graoeten audi die dldceten Panzerplatten der fdod-lldien Stablkoloeee leiedilogen.
Die Operationszone Sizilien-Sordinien
Anfgaben der italienlsdien BevOikerang hn Iriegsgebiet - Anordnnngen des Dnce
Dr. t. L. Rom, 30. April. (Eljenberidht.) Zn dem TO« Du« ergeagenen ВеШ. wonech Sirili« mid Sardinltn in đl« OpeNLtionmone elngeediloMen alnd, werden |«tzt In Rom nihcre Einztlhelten belunst-gtsthta.
In den Sudt- nnd Ludbesirken топ Ne&ptl, lermo, Ceuml*. Trtpenl. Cejlkrt new. ttehen Ar-beiur, Anjcetelht nnd B«uera, dl* Mr den Fort-ftoj de« normalen Lebes* in dieeen Gebieten cis-jesetzt find, telbet in der Fenerlinie. Die Gebict« «ind nach NSjIidikeit Ton Fr«nen nnd Kindern fc-rinmt. Die Stra&e von Slzilien, die den KriegMciiM-plats Tunetieo von d«n I (alien vorjekjerten groSen Iiueln trennt. wird weniger ab ain« Trennnof der beiden Operatlonazonen, «ondem vielmehr ale Fort-eetztmf der italienkdien Front betradhtet.
Die nent Form de« Kriegee wird In dieeen Gebieten nadi italienkcher Daratellnng offenbar. Ee
Bauprogramm der USA-Werften verzogert
Seelente wollen nldit mehr Mr England nnd Amerika After den Atlantik fahren
Stockholm, 30. April. Die Seelent« in den USA vermeiden e«, nadi einer Neldnng von „Foike* Dajblad" aw Liesabon, auf Geleitznfschiffen anzn-heuera. Troti der hohen Hener wachsen daher die Schwierigkeiten, vollzahlige Beeatznngen fOr die Schlffe im Atlantlkverkehr herbelznsdiaffen. Mit Be-etimmtheit wird In dieaem Ziuammenhang erklart dafi dae Marineminleterlum der Vereinlgten Stoaten eraetlidi die Einfiihrnns gewieeer Zwangwna&oahmen erwige, ПШ dieee Wel*e eine befriedigeude Reknitienmjj von Seeleuten herbeifOhren zn konnen. Dlese MaBnahme wflrde aid) In ereter Llnie anf aue-landiidie Seeleute, nnd zwar atrf Polen. Tsdiedten, Griedie« «td Belgitr, Wehem.
Mu li«be beob«chten квшкп, d#6 dcr Gcleltmog-vcrkchr Im April citebllch fcrinjer geworden #ei #J# wKhrcnd der entepredienden Wodteo de« MHn. Die# henxhe, wie пил in F«dikrel«en m ein t. đ«r«af, dtfi die amerlkanUdien Werften nidit genUgend neae Sdiiffc im {leidien Tempo wie biehcr lie fern. Die# wiederom eei darauf lurtidczufiihran. dafi die Werften eehr weltgehend mit der Reperatar besdiSdister Sdiiffc besdiiiftlst tind. AUels die Werften In MMMdiwctt*. M&ryknd ond Nord-C#r@Iln# eolha znr Zeit 312 mehr odcr weniger sdiwer beadildijtc Sdiiffc reparieren. Dae Neubanprojramm dieeer Werften dfirfte wegen die«cr Umttind« ain# V«r< ^oxermig Ton fOef bit tedi# Mooam мШгаи ..
bandelt #ldi mn elnen wirklldien Volktkrief, da Ac BevSlkerung eelbet audi Ineofem an den direkten Operatlonen beteiligt let al# #lc dem Kampf Im Lnftraom Ober dem vorgenannten Gebiet an#ga#ct>t iet Von feindlidier Seite bemOht man ddi in diaiam Ziuammenhang, ItaJicn al# angeblidi too Krieg «#« •diwldit danoatellen tmd dcr angekldMiedien Wdt ein Nadilatecn dcr Kampfmoral end Kampfkraft 4* italieniedien Volkca Toncnlfigen, Dl# gr&betcn dlceer L&gen werden tiglldi la Italien TcrSffentlidit Же kontraetiercn anf# «dilrf«tc mil der WirUidtkeit. Wi# die faiditetiedie Fr«#«c aiufOhrt, werden alU die«# Ltlgen durdi die HaJteng der italieniedien 9«I' daten ebeneoaehr wie dordi die Haltung der lu* lienledien BerSlkening ad abasrdom gcffihrt. „D## italleniedie Volk let hentc", #o nrtellt „Fopol# dl Roma", „nodi g«#diIoe*encr tmd топ dem WiUcs beeeell dtUn surOdnukehren, wohin e# edn Redit und <eine AAeit gefOhrt hiA«n."
Olrand Sieger Uber de Qanlle
Stodcliolm, 30. April. Au beetinfonnierter frunS-(ledier QncIIc hat dcr Londoner KorrMpendeat тм „Stodcholm# Tidnlngen" crfahren, d«fi der kag« withrcndc Maditktnpf cwltdicn Giraod tmd die Ganll# nun piaktiedi al# abgetdiloMen gelten konnc. Giraod habe de# Spiel gewonnen, nadidem der Vertretat de Gaulle#, GenemI Catroux, xu Giiaud fibcigegangea •el nnd elnen fШl^eaden Foeten bed Giraod eitaltNi haben dflrfte, Wcldie Stellung de Gaulle In Zukunft >elb«t ertalten werde. eei nodi nidit cndgOltig fe«t< gel^t. Jedodi dlirfte die# bd eeinem bevontehendeo Beeudi In Algler cntediicden werden. Ee eel kels# Rede mehr davon. dalS die frUheren Zenkapfal** Peyrouton, Nooge« und Bolsson entfernt wflrdea. di# Glrand mit UateretUtsmig von Weehlogton behalteg ate .^eeoadeis t6ditlge Beamte nnd cdnret
i

Selte 4. — Nr. 34i
KABAWANKEN BOTE
Samstag, 1. Mai 19^8.
Vom Kokon ziim Fdlschirm / aa- -»-t«« м«.
In Celle erschlen eines Abends an der Haus-tlir eines Fachmannes des Seidenbaues ein Elic-paar und bat ihn, er mochte ill re „Raupenkin-der" in Pflege nehmen, da sie sonst vernunger-ten. 15.000 „Raupenkinder" batten sie gleich mitgebracht, weil sie glaubten, daB die Maul-beerailee in Celle fiir die Tie re genug Putter liefern wilrde. Der Fachberater, ein im Rune-stand lebender Hegemeister, der die Seidenrau-penzucht aus Mebhaberei betrieb, pachtete zu 3 RM die Mauibeerallee vom Militiirfiskus, mie-tete in einer Kaserne ein Zimmer, wo die Rau-pen untergebracht wurden, interessierte fUr die Raupenfiitterung die Waisenkindcr und legte somit den Grundstein zu einer grofiziigigen Ent-wicklung des Seidenbaues in Deutschland, die In der Griindung der Reichsforschungsstelle fiir Seidenbau in- Celle ihre Kronung fand.
Die fast ISOjahrige Geschichte des Celler Seidenbaues erhielt darait eine neue Wende. Der Seidenbau war in Deutschland bis zur Griindung dieser Reichsforschungsstelle fast in Ver-gessenheit geraten. Nur wenige MSnner waren cs, die seine Bedeutung erkannten, die sich aber nicht durdizusetzen vermochten; sie wurden mit ihrer „Liebhaberei" verlacht und blieben ohne staatHche Forderung ihrer Bestrebungen. GroBe Anstrcngungen, den Seidenbau in Deutscliland einžtifiihren, hatte schon Friedrich der GroBe ge-macht. Auch der junge Goethe beschaftigte sich mit ihr im Frankfurter Patrizierhaus, denn sein Vater hatte dort eine Zucht angelegt. Celle aber ist die cinzige Stadt in Deutschland, die auf eine al;c Tradition des Seidenbaues zurUckblicken kann. Sie hat es verstanden, die nutzbringende Arbeit des Seidenbaues mit Hilfe der Raupe so zu entwickeln. dafi die Stadt gegenwartig der wissenschaftliche Mittelpunkt des gesamten deutsdien Seidenbaues ist. Hler begann die Ent-wicklung vor ISOJahren, als eine Belohnung von 100 Talern in reinem Goide fiir jeden Einwoh-ner ausgesetzt wurde, der zuerst 1000 Mauibeer-baume anpflanzen wiirde. Es waren zwei Alters-
heime, deren Insassen sich der M lihe unterzo-gen, den Seidenbau zu fdrdern.
Heute ist der Seidenbau in Deutschland zu neuer BiUte gekommen. Rohseide wird in der Wirtschaft gebraucht. Es ist nicht widitig, daS die Krawatte oder das Kleid unbedingt aus reiner Seide ist, Kunstseide tut es' auch, aber wesent-lich ist, daG wir geniigend Rohseide fiir die Fall-schirme und andere militarische Zwecke haben, ftir die Gazen der Miihlen und ftir sonstige technische Zwecke. Die kleinen Seidenraupen, die von den Blattem der Mauibeerbfiume er-nShrt werden, sind zu fleiBigen Helfern unserer Soldaten geworden. Die Seidenraupenzudit hat auch in den Schulen Eingang gefunden. Die Bedeutung, die der Rohstoff Seide In der Kriegs-wirtschaft erhalten hat, verpflichtet feden Heifer zu erhohten Leistungen, die sid; auf das mengenmafiige und gUtemaBlge Ergebnis bezie-
hen. Es gibt Im GrofideuUdien Rtidi Sdiulen, die es In der Seldennupenxndit su besondert hohen Leistungen gebradit haben. Uberall werden die Raupen wie Sauglinge umhegt. Und im-mer wieder zeigt sich, dafi bei sorgsamer Pflege hervorragende Ergebnisse erzielt werden. Der Staat und der Reichsnaiirstand haben sich In Erkenntnis der voikswirtsdiaftllchen Notwen-digkelt des Seidenbaues in besonderem Маве angenommen und fordern ihn durch kostenlose Abgabe der Seidenspinnerbrut und durch die restlose Abnahme der Seidenkokons zu ange-messenen Preisen.
Dank der Arbeit dieser Forsdiungsstelle 1st es moglidi geworden, nicht nur Raupen zu ztidi-ten, die nidit seuchenanfSIIig sind, sondem audi Kokons zu entwidcein, deren Fadengespinst bis an die 4000 m heranreichte und dreimal linger 1st, als bel den gewShnlidien chinesisdien Kokons. Diese Ergebnisse sind dutch zielbewuGte Kreuzungen der Raupenrassen ermdglicht wor-den, wobei man goldgeibe und andere pracht-volle Tonungen des Seidenfadens erreichte.
ĐCIS 1ЛГOrt- //dClltSCll /One intsressonte sprachgeschichtliche Unteisuchuog
Das WOrtchen »deutschc als Natlonalbegriff ist so tlef In unaerem SprachbewuBtseln ver-ankert, daQ wlr gar nicht auf den Gedanken kommen, es kOnnte nicht schon Immer da-gewesen sein. In Wlrkllchkelt muQte auch das Wort »d?utsch« erst gebildet werden, bevor es zu einem politischen und убШвсћеп Begrlff werden konnte. Es let sogar eines der interes-santesten Kapitel der Sprachgeschlchte, wle es entstand und zu seiner heutlgen umfassen-den Bedeutung gelangte. Man muB welt In das Mittelalter zurtickgehen, wenn man seine Ur-anfUnge ergrUnden will.
W. Krogmann hat in seiner Schrift »Eine wortgeschichtllche Untersuchung« schon 1936 und Professor Eugen Lerch neuerdlngs In dem Werk >Da3 Wort đeutsch«, sein Ursprung und seine Geschichte bis auf Goethe wertvolle For-
Ш ТлћтР WirilPT linnet / Zlgatette felart Geburtstag vUi&iw lilUliwi J/Ulldl / Im Kiieg erfunden • Die Manner mit der feinen Nose
Jn Kriegszeiten wird immer vie! geraucht, und ^brlken erzeugen sogenannte „Mentholzigaretten",
das ist wohl auch die Hauptursache ftir die dann moistens eintretende Knappheit der Tabakwa-rcn. Der Krieg war eg, аиЉ, der die Zigarette vor genau huudsrt Jahren crfinden liel5. Als namlich 1843 nach einer harten Sdilacht auf nordalrikaniscbcm Boden die.meisten der dort kiimpfendcn franzosischen Soldaten ihre Ton-pfcifen zerbroclien batten, kam einer von ihnen auf den Gedanken. etwas Tabak in ein Stiick Papier einzudrehen und diesen „Glimmstengel" zu raudien. Sein Beispiel fand unter den Poilus sofort eifrige Nachalimung. Die franzosisdie Kolonialarmee brachte diese neue Sitte in ihr Mutterland, und von dort nahm sie sclinell ihren Siegeszug in ' die g'anze Welt. ■ Herrsdite im 18'. Jahrhundert vorwiegend die Meerscfiaum-pfeife, so biirgerte sidi nach 1850 die Zigarre immer mehr ein. Um 1900 aber war das Ziga-rcttenraudien schon zur meistgebrSudilichsten Form des Tabakgenusses geworden. An der Spitze der zigarettenraudienden Vdlker stehen nadi der Statistik die Nordamerikaner mil 1100 Stiidd pro Kopf im Jahr, in England betriigt diese Zahl 820, in Deutschland 372, in Italien 342, und in Frankreidi selbst, dem Mutterland der Zigarette, nur 248.
Nicht nur auf den verschiedenen Kontinenten und be! den verschiedenen Vblkem, audi inner-halb der Vdlker selbst ist die Geschmacks-richtung der Zigarettcnraucher sehr unterschied-lidi. Wir wlssen von den Englandern und Г.те-rikanerti, daG sie ihre Zlgaretten mit Vorliebe parfilmieren, und einige deutschc Zigarettenfa-
die im Munde einen erfrischenden Mentholge-schmack hinterlassen. In den einzelnen Tabak-sorten selbst gibt es hunderterlei verschiedene Geschmacks- oder besser Geruchsfelnheiten. Bei der Auswahl und Zusammenstellung der einzelnen Sorten arbelten eigene „Tabakrlecher", deren Beruf darin besteht, vom Rauch eller Ta-baksorten jeweils eine Nase voli zu nehmen. Bei dieser Priifung werden immer einige Tabak-blatter In einem besonderen Spezlalapparat ver-brannt. und der Rauch wird dann nach alien Re-geln der Kunst „berochen". Diese Tabakrlecher haben einen so feinen Geruchssinn, daS sie stets sofort sagen konnen, ob eine bestimmte Tabak-sorte etwa In Mazedonien oder in Bosnien ge-erntet wurde. In jeder Zigarette befindet sich eine Mischung von mehr als einem Dutzend ver-schiedener Tabaksorten. die in Ihrem Zusammen-wirken dann den charakteristischen Geschmack der Zigarette ergeben.
Von ganz besonderer Bedeutung fflr den Geschmack der Zigarette 1st — wenn das audi un-wahrschelnlich klingt — das Zlgarettenpapier. Nur die wenlgsten Zigarettenraucher wlssen, dafi Im Zigarettenpapler kohlensaurer Kalk oder kohlensaures Magnesium, Salz, Traubenzucker, Kartoffelstiirke oder Blenenwachs als Ge-schmacksverbesserungsmittel enthalten sind. Wahrend es In verschiedenen Teilen Siidame-rikas Ublleh ist, lakritzenh31tlges Papier zu ver-wenden, schiitzt der Mexikaner jene Zigaretten-huilen, die mit Sacharin gesUBt sind.
schimgserkenntnlsee zu dlesem Problem bel-gesteuert. Wlr wollen ele imseren Lesern nicht vorenthalten. Das WOrtchen .»deutsch«, neben dem als oberdeutsche Form bis zum 19. Jahrhundert auch »teutschf gebraucht wurde, 1st demna^b aua dem althochdeutecbea »dlutisk« hervorgegangen. Dieser Ausdruck wiederum 1st auf »dlotf njrUckzufUhren, der so vlel wle »Volk« Oder elgentllch »dem Volk elgen« be-deutete. Er war schon In der »Sprache dee frftnklschen Heervolkes« — >dlot exercltus Francorum« — enthalten. Dae Wort »dlot« er-BChelnt erstmals im Jahre 786 als Rechtsbe-griff iB dem latlnlslerten >theodisce< der Amts-und Rechtssprache dee Frfinklschen Relches gegenUber dem Lateln der Klrchensprache. Spater wurde aus »dlot« das Wort »dlet« gebildet, das uns noch In Elgermamen wle Diet-mar Oder Dietrich erhalten 1st. »Deutsch« be-deutet also elgentlich »volksm&Qlg« oder »voIkstUmllch«.
Es 1st besonders Interessant, daQ dieses Wort, sowelt es sich auf Land und Leute be-zlebt, gar nicht bei una, sondem bel den Ro-manen entstand, Namentlich die Italiener, de-nen mlt den HeerzUgen der deutschen Kaiser nach dem SUden Deutsche aus alien Oauen entgegentraten, gelten als seine SchOpfer. Da die Romanen auch nlqhtfr&nklsche StUmme wl« die Bayem, Langobarden und Sacheen kennenlemten, Ubertrugen sie die Bezelchnung »Theodlscl« auf das ganze deutsche Volk. Zuerst war dies 846 In Italien der Fall. Im La-teinlschen wurde seit 961 meist die Form der Gelehrten »teutonicus« benutzt. In Deutschland selbst wurde ea erst seit dem 14. Jahrhundert h8.uflger gebraucht: Zun&chst wurden »theodiscus« wle »teutonicus« fast nur als Ad-jektiva verwandt. Man sagte also »deutsche Manner«, »deutsche« Land« oder »deutsche Leute«; Ihr substantlvischer Gebrauch — »Deutsche« Oder »Deutschland« — war bis zu den Zelten Luthers und sogar Goethes ver-h&ltnism&Big selten. Ble sum 17. Jahrhundert gait auch das Niederl&ndlsche als deutsche Sprache, worauf noch das englische »Dutch« fUr »hoU&ndlsch« zurUckzufUhren 1st.
Das klelne WSrtchen »deutsch« hatte also Im Laufe der Jahrhunderte manche Wandlun-gen durchsumachen. Es begann erst dann seine heutige beherrschende Stellung Im all-gemelnen Sprachgebrauch zu erobem, als Na-tionalgefUhl und ReichsbewuBtsein von immer welteren Volkskrelsen Besltz ergriffen.
nititr schatzkAstleim
EINE GUTE PRISE
^oBakslkdev
Die T»bakspfBlf»
Sooft ich tneine Tabakspfeife,
Mlt gutem Knaster angefiillt,
Zu Lust und Zeltvertrelb ergreilt.
So gibt sie mir ein Trauerbild Und fUget diese Lehre bei,
Dafi ich derselben dhnlich sei.
Die Pfeife stammt von Ton und Erden; Auch ich bin gleichfMs draus gemacht, Auch ich mufi einst eur Erde werden, Sie fđllt und bricht, eh' ich's gedacht, Mir ottmals in der Hand entzwei;
Mein ScMcksal ist auch einerlei.
Wenn nun die Pfeife angezHndet,
So sieht man, wie im Augenblick Der Rauch in freier Luft verschwindet, Nichts ala die Asche bleibt nurUck; So wird des Uenschen Ruhm verzehrt Und dessen Leib in Staub verkehrt,
Ich kann bei sogestalten Sachen Mir bei dem Tabak jederzelt Erhat/lirhe Gednnken macken.
Drum schmauch' ich veil Zufriedenheit Zu Land, ги Wnsser und ги Haus Mein Pfeifchen stets in Andacht aus-Von Johann Sebastian Bach In dae NotenbUchiein seiner Frau geschrieben
Der Selzburger Huf
He lusti, wolaufi Is mei Morgengebet Und i geh glei гит Deandl Und frag, wie 's ihr geht:
Und's Deandl hat g'sagt:
Ijafi 's Tahakrauchn gehn!
Aft kauftx mir an Sahburgi-i
Huat, trohl an scheni Und wann i mein Saltburger Huat amal han,
Na fang i 's Tabakrauchn Glei wieder an.
Volkslled
*
Vber meinfs Weibs Gekeife TrSstet mifh die Tabakspfeife.
8prucb auf einer Pfeife
* .
Tabak ist ein edles Kraut,
Ob man's raucht, schnupft oder kaut.
Pfeifenspruch
*
Wenn in der Welt wir dies betrachten. Was vielen dient гит Zeitvertreib,
So ist der Tabak hoch zu achten.
Well er erquickt den siechen Leib, J a, e» blaiO0t wohl ailhier Das beste Lebenspflaster,
Der herrliche Canaster.
Aus dem ^hlesisehen Helicon" (1700)
ЛЛ#1 Ziehgtrr
Da steht a Wirtsham bei der Strafien,
Dort han < mir was geben lessen,
Und wie sie's bringt, die Kelliterin,
So leg i halt mei zielwarr hin Und fahr. glei in die KnSdel eina.
An alter BauW hocki neben meina, Der schaugt mir sua und frevt sich dran. Und na packt er mei Ziehgarr an Und blast und raucht nur grad a so. „Was denkst dir denn", sag' i, „oho,
Wer hat denn dir dds Ziehgarr g'schenktV w/o, dafi's nit ausgeht, liob' i denkt."
Karl Stieler
Wilhelffl Sđiafer;
Die Handschuhe des Grden v. Brockdorii-Bontzau
■Wehe den Besieg^en! h6hnte Breimus, der grallische Konlg, und warf selu Sohwert in die Waage, als sich die Rcimer Uber falsches Ge-wicht beklagten; so muBten sie den tausend Pfund Gold, die sle als LOscgeld gaben, das Gewicht des Schwertes hlnzuwiggen, um die galllschen Hofden aua dem geplUnderten Rom wegzubrlngen,
Wehe den Boslegten! stand ttber der TUr vrtn Versailles, an alien Wttnden und In alien Geslchtern geschrieben, ale am IB. Junl 1919 der deutsche Gesandte v. Brockdorff-Rantzau zum letzten Male In den Saal der Sieger-mttchte elntrat, um die eadgUltigen Friodens-bedingungen fUr Deutschland zu empfangen.
Verhandlungea mit den Slegern zu fUhren, war der Graf bevollmftchtigt worden; aber er hqtte vor einem Gerl,chtshof gesessen, darin die Kiager sich anmalJten, Rlchter zu sein, uiiđ nicht mlt dem Hohn sparten, sich an dem wehrlosen Gegner zu rftchen. Bttse Wochen, hlndurch hatte die Stimme des alten Clemen-ceau gebellt, den die Franzosen selber den Tiger nannten, der aber nur eine Нубле war, nichts aue den Krallen zu lassen.
wahrend der Graf auf dem vergilbten Polstersessel saB, den Schluflbescheld zu empfangen, sah er die hiihnlechen Augen rundum auf sich atatt auf den bellenden Mund gerlohtet: Man sieht den Stelnen nach, ob sle treffen! dachte er und hielt den Bllck un-gcsenkt, dem Tribunal verschlossen zu blelben, das sich als Weltgewlssen aufspielte und doch nur die Meute war, die bei der Vertellung der Beute dabel sein wollte. Alle hatten ihr Sdhwert, auch die zerbroehenen und die Dolche, In-die Waage geworfen und wdrtaten auf dae Gold, dM ec auawlegen solite,
Im Namen der Frelhelt! hOrte der Graf die HaBstlmme Clemenccaus sagen, und es wurde (hm achwer, nicht schmerzllch жи l&oheln. Bin tMooIi let Левев Wort, daohite e#k #
nung der Menachen zu fressen! Nun soil Ihm mlt Deutsohlands Vernlchtung der Mund und der Bauch fUr Immer geatopft werden; was aber fUr seltaame Frelheltshelden sind es. die den Moloch so elfrlg bedlenen?
Der Graf konnte nicht anders, er muQte den kUhlen Bllck eine Sekunde lang durch den Saal schwelfen lassen, aus dessen verstaubter Kdnigspracht die Sonne schr&ge Bahnen ge-gen die Fenster zog, dl^ Anwftlte der Sieger: mttchte nach Ihrem Belleben zu bšllchten oder zu beschatten: wSirend sie den welBen Schopf des WalUsers Lloyd George In Dunkelhelt setzte. obwohl er die brltiscKe Weltmacht ver-trat, lioB ale die Uniform von Honduras leuch-ten, und greller als alles war das Messing-gcsicht. des Japaners.
Warum sind die Senegalneger nicht da, die Inder und die AsiatenvBlker der Russen, die
so nUtzliche Mitkftmpfer der Frelhelt waren? fragte der Graf und sah dem Moloch des Krle-ges in« wahre Geslcht, wie er die Mlllionen M&nner und ihren Mut hUben und drUbem gleich-mUtlg gefressen hatte, vier Jahre lang. Dm nannte kelner beim Namen, selbst der Professor nicht, der mlt selnen vlerzehn Punkten liber das groBe Wasser gekommen war, den Weltschledsrichter zu splelen. Aber auch dieses Spiel war nun aus; der In seine Neue Welt kl&gUche entwlchene President der Vereinlgpten Staaten hatte der Alten Welt nicht« hlnter-laseen ale eeinen veikerbundllchen Wortechat* der Menschheltsldeale, die elch verwenden lleBen wle Tanke und Bombenflugzeuge, ob-glelch Ihnen die Olzwelge dee Frledene an-geateckt waren.
Dem Moloch mUssen auch die Ideale Mlttel zum Zweck sein; wae jenen Weln war, sich Mut zu trlnken, fieaten sie uns ein als Gift, den letzten Wlderstand zu beslegen: die vlerzehn Punkte haben das deutsche Rllckgrat zerbrochen! dachte der Graf, der nur mit halbem Ohr auf die Worte Clemenceaus hGrte,
DAS VOLK DER DEUTSCHEN
Das Volk der Dentscher hat keine Babe auf der Welt! Wo Menschen St&dte oauen, Acker pflttgen, Sehiffe fabrm an! der Welt, wo Vftlker kftmpfen, Veiker eter-ben auf der Welt, Immer hat Deutschland selnen Tell daran, inuner gibt Deutschland seine Kraft dazu und trftnkt mit selnem Blut« dilrren fremden Boden und k&mpft mlt selnem Geist fUr fremde Herren und stifbt um fremde Vdlker In aller Welt!
Daa Volk der Deutschen hat keinen Baom in dleaer Welt! Ee brauoht den Hlmmel, um zu leben, und stUnnt ihn immer wieder fiir alle Welt.
Es braucht die Feme, um zu atmen, es braucht die Weitie, um zu schauen, ea braucht Vnendlichkeit, um seine Grenzen zu erkennen!
Das Volk der Deutschen sind die Deuteehen la *Uer Wdtl Im Volk der Deot-schen bekenmen sich die bondert ВШПопеп Deutšchl&nder »Oer Zonen. Wer alle Deutschen z&blen will, muB alle Welt durchwandem!
Deutscbl&nder ist, wer sioh жц deutvoher Sprache, deutaoher Schnsocht, deattcbem Штше! belnaa* аИм: ^	MUM MIlM
well dies kelne Verhandlung mehr, nur noch ein Theater der Slegermachte war, den Triumph auezukosten; Nun hat uns die Frelhelt den Aufruhr der Strafle gebracht; und die mlt Ihren roten Armblnden in ussere Schiesier und Amtsetuben elndrangen. haben dem Volk Im Namen der Frelhelt Frleden, Arbeit und Brot verheiSen: mlr aber wird das Diktat von Versailles darin elngewlckelt, das ich mlt die-sen H&nden helmbringen soli!
Der Graf von Brockdorff-Rantzau, der In der Pfllcht seines betrogenen Volkes vor dem Tribunal saQ, sah seine H&nde vor sich auf dem Tlsch Uegen, ala kBnnten sle ihm vor Scham solchen Dienat verwelgern. Sle bewegten sich auch nicht, als die HaBstlmme zu Ende gekommen war und der Dlener mlt dem Protokoli kam, darin sein Name den Eropfang des Diktats tmscheinigen solite. Die ilSnde lleBen das Papier zwlachen sich legen, ohne es zu berllhren, bla ihre Scham st&rker war als die Schmach.
Als st&nde er schon In der TUr, hinaua auf die StraBe zu treten, zog der Graf die welBen Handschuhe liber die Hftnde, ehe er von dem Dlener die bereltgehaltene Feder annahm. Und wfthrend die Anw&lte der SlegermKchte noch ungewlB seiner vermelntllchen Verwlrrung zu-sahen, UeB er die Handschuhe den Namen schrelben, die Scham der Httnde zu schonen. Dann frcdllch, als er sich zu seiner ganzen LKnge erhob, die Handschuhe abstreifte und auf den Tlach legte, mlt einer gemeasenen Verbeugung daa Tribunal zu verlassea, war kelner der Ankl&ger mehr ungewlB, was diese Han^ung bedeuten solite. Sie sahen das welBe Leder vor dem leeren Platz des Graf en auf dem Tlach von Versailles liegen; und die Sonne, die aua der verstaubten KSnlgapracht schr&ge Bahnen gegen die Fenster zog, di* AnwUte der SlegermUchte nach Ihrem Belleben su bellchten oder su beschatten: di# Sonne batte alch lelse venchoben, daft auf die welBen Handschuhe ein spttttlicher Btreja flel, durch den sie Im Saal von Vorstlllei die grQBte Helllgkelt waren, fUr einen pelnlichen Thumph 4er aUg«r empeMk
5obot«. 1. main 1943.
KARAWANFFN BOTE
Sfrr.n 5. — štev. S4.
Predpisi mladinskega prava na Gorenlshem
'	Uvedba zakona o ffitler-Jogend lo ostalih določlllb
v Verordnung«- und Amtsblattu веГа civilne uprave z dne 18. aprila je bila objavljena naredba o uvedbi predpisov na področju mla-dlnikega prava v zasedenih ozemljih K&rntna In Kranjske.
Od 20. aprila veljajo sledeča določila zakonodaje o Hitler Jugendu; Zakon o Hitler Ju-gendu z dne 1. decembra 1936. in obe Izvršilni naredbl iz leta 1939., ki vsebujeta splošna določila In Jugenddlenstverordnung; dalje zakon za pospeševanje preskrbe domov za Hitler Ju-gend z dne 30. januarja 1939. Člen I vsebuje tUdI določilo, da morajo opravljati službo Hitler Jugenda vsi mladostniki, ki so pridobili alt pridobe pripadnost k Rcichu in nemško državljanstvo ali nemško preklicijlvo državljanstvo.
Po pravnih predpisih Reicha Jugendfilhrerju nemškega Reicha Qplstoječe qaloge so prenesene za omenjena ozemlja vodji ozemlja Kftm-ten. Ne oziraje se na § 9, Jugenddienstenver-pfllchtverordnunge lahko odredi, kateri izmed imenovanih mladostnikov se morajo prijaviti v mlužbo in kdaj.
Za varstvo mladine veljajo po členu П.: policijska naredba za varstvo mladine z dne 9. marca 1940. In obe policijski naredbi iz leta 1939. o odvračanju mladostnih od javnih plesnih prireditev In od javnih strelnih In Igralnih ustanov. Po členu IV. se uvede tudi naredba o mladinskem ekrbetvu v Ostmarki z dne 20. marca 1940.
Za Izvedbo imenovanih zakonov in naredb Izdani pravni in upravni predpisi veljajo tudi po členu IV, ravno tako kot bodoče dopolnitve, ■premembe in izvršilni predpisi, ki stopijo istočasno kot v Reichsgauu KKrnten v veljavo, T kolikor ni izrecno določeno drugače.
Zadnji odstavki naredbe vsebujejo določila mmiselne uporabe predpisov In določil, ki se ne morejo neposredno uporabiti.
Kot že uvodoma omenjeno, je stopila ta naredba, 20. aprila, v veljavo. Na dan, ko pridejo desetletnlkl o priliki rojstnega dneva FUhrerja v Hitler Jugend, se izroča mladin-
^fnortni porožcpglcc
ekemu vodstvu s tem po poldnigoletnem ob-novnem In pripravljalnem delu zadnja zakonita podlaga za vzgojo In politično usmeritev gorenjske mladine.
*
Nedavno je obiskal rtlhrer dcs HJ-Gebletes, HauptbannfUhrer Regger s svojim spremstvom o priliki uvedbe raznih določil In zakonov mladinskega prava na Gorenjskem več Btajalieč HJ. ViSek tridnevnega obiska je tvorila manifestacija mladine v Kralnburgu, katere BO se poleg Kreisleiterja K u s s a udeležili razni predstavniki stranke, države In oborožene sile, med njimi JugendfUhrer Gorenjske. V zastopstvu posebnega zaupnika za Gorenjsko je otvorll In zaključil Bannfilhrer E b n e r manifestacijo, pri kateri je sporočil Geblets-fUhrer naredbo mladinskega prava. Označil je to naredbo kot priznanje za dosedanje delo HJ na Gorenjskem. Iste pravice zahtevajo Iste
dolžnosti, HJ vas bo vodila z najboljšo močjo — je zaključil OebletsfUhrer —, pomagajte jI na svoj način! Pozabite nas« т mleli na Reich In velikanske žrtve te vojne!
Nadalje je obiskal vodja ozemlja apel F&hnlelna v Radmansdorfu, kjer je ugotovil Izvrstno zadržanje tega F&hnlelna, neko sta-jališče v Schwarzendorfu, kjer bo v kratkem vzoren dom HJ, nadalje Laak, Stein In Dom-schale, kjer je pozdravila zelo dobra pevska skupina GebietsfUhrerja. Poleg tega je bil ogledan stanovanjski dom za mladino nekega oboroževalnega obrata.
St. Velt a. d. Save. (Apel NSF.)Pred kratkim je govorila v službenem mestu NSF Kreis-frauenschaftsleiterin Block- In Zellenfrauen o važnosti »ženske zaposlitve v vojni* In ženskega dela v skupnosti, kot tudi o otroftkl pomoči. Ravno tam se je vršil tudi kuharski te-' čaj Vo.-Ha. pod vodstvom Krelsabteilungg-lelterln. Nadalje so napravile žene pod vodstvom svoje neutrudljlve voditeljice oddelka za pomožno službo, k že lani oddanim 263 parom copat za naše ranjene vojake v bolnišnicah, še 65 parov, glede katerih so priznali, da lepo Izgledajo In so čedno izdelani.
Pridobilev delovnih moči na Gorenjskem
Naredba za pridobitev delovnih moči bo izvedena, potem ko je v Altgauu v bistvu že zaključena, tudi na ozemlju 8efa civilne uprave.
Za v teku te naredbe izvedene ustavitve obratov veljajo v splofinera ista načela kot v Altgauu K&mten. V prvi vrsti se upošteva, kateri obrati no potfebni za žlvljeasko In vojno va*no preskrbo prebivalstva. Pri tem se bo moralo Izvršiti preložitev posameznih kontingentov tako, da je uslužbenstvo obratov, ki obratujejo dalje, v svoji delovni moči popolnoma Izkoriščeno.
Zato bo ostala žlvljenekovažna preskrba gorenjskega prebivalstva v polnem obsegu zagotovljena. Predpise in pojasnila, katere prejmejo posamezni obrati, te treba točno, natančno In vestno izvajati. Posebno ni dopustno, da razprodajo svoje blagovne zaloge v povečani meri obrati, M ao predvideni, da se zapro. Tako
povečana prodaja bo z vsemi sredstvi onemogočena in strogo kaznovana.
Zaprtje življenskovažnih obratov je huda vojna potreba. Kot je v ostalem ozemlju Reicha vlada Reicha, tako je tudi v ozemlju Gorenjske v ustrezni izmeri poskrbel šef civilne uprave, da Iz tega zapiranja ne nastane za prizadete nobena neznosljlva stiska. Z naredbo je bilo poskrbljeno, da so v ustrezni izmeri zagotovljene podpore zaradi ustavitve..
Pričakuje se, da si je svesto prebivalstvo Gorenjske resnosti in odgovornosti, katero nalaga izvedba te naredbe vsakemu pasamez-nemu BetribsfUhrerju in uslužbencem. Kot v Altreichu, taHo naj se tudi na Gorenjskem izvrši akcija hitro, pravično in uspešno.
illHIng $1 je priboril velilionotiii polial Villadia
Na velikonočnem nogometnem turnirju, ki ga je priredil VSV iz Vlllacha, ao todelovall najboljši zastopniki Kftmtna In Steiermarka. Dočlm ata Stolermark zastopala RSG In BSO Kapfenberg, ki sta vodilna kluba v štajerskem prvenstvu, sta za KS.rnten nastopila tudi ota kandidata In najhujša tekmeca za prvo mesto v Kttrntnu, VSV In ABlIng. Na veliko nedeljo eo v prvi tekmi odpravili Vlllacherjl moštvo Iz Kapfenberga z rezultatom 6:2. Gostje so bili sicer v prvi polovici zelo trd oreh domačim In 80 biU celo do polovice drugega polčasa v vodstvu.
Istočasno se je v Afilin^ vršila druga pokalna tekma med RSG Marburgom in AQlin-gqm, ki se je končala z zmago Afilinga s 4:1. Domači 80 takoj prevzeli vodstvo Igre v roke in do odmora prišU s tremi goli v vodstvo. Gostje so se proti koncu nekoliko popravili, nleo pa v nobenem pogledu bili kos dobro razpoloženim domačim.
Naslednji dan sta nastopila v borbi za to-lažllnl pokal oba premaganca prejšnjega dne, Marburg 1л Kapfenberg. D očim je Marburg prejšnji dan nudil le slabo igro, se je v drugI tekmi zelo popravil in z visokim rezultatom 9:0 Kapfeaberžane naravnost pregazll.
Glavna borba pa se je vršila med trajnima rlvaloma VSV-om in Afilingom. Vlllacherjl ao takoj pričeli z energičnimi napadi In predno eo se AQllngerji znašli, je bil VSV že z dvema goloma v vodstvu. Igra Je postala tedaj zelo ostra, Z enajstmetrovko je Ropret zmanjšal rezultat na 2:1, do odmora pa so Vlllacherjl povišali na 3:1. Vse je kazalo, da je bortja s tem že odločena, toda Aflllngerji eo znova vrgli v boj vse Mle in kljub izključitvi Ra-Blngerja zabili še drugI gol. Takoj nato je sledila radi grobega faula enajstmetrovka proti VSV, ki pa Jo je Ropret poslal v prečko. Trajni napadi ABlinga so zadnjih pet minut pred koncem prinesli ponovni uspeh ABlingu, U je po Janežiču z lepim golom rezultat Izravnal. VSV kakor tudi ABlIng sta poskušala tedaj storiti vse, da bi zmago odločila v svojo korist, vendar so vsa. prizadevanja ostala zaman. Skrajno napeta borba do zadnje minute se je končala neodločeno s 3:8. Po žrebu Je »ato pripadla zmaga In pokal ABUngu. Sodnik Grtechmann Iz Krainburga je bil zelo objektiven in strog.
Nogometno prvenstvo KHrntna
Predpreteklo nedeljo sta bill odigrani dve tekmi za nogometno prvenstvo K&mtna, In sicer v ABlingu med gorenjskima rivaloma ABlIn-gomlnKrainburgomlnvKlagenfurtu med Ка-rntnersklma rlvaloma Vlllachom in KAC-Rapl-dom. Pri prvi tekmi je po nevarnih obojestran-■klh napadih v 30 minuti prišel po Tltscharje-vem predložku z lepim strelom Kurascha Afl-ling v vodstvo. Pred odmorom Je Janeschltsch povišal na 2:0. Nevarne akcije gostov so se končale v rokah dobro razpoloženega aBlin-Ikega vratarja Bruna, ki je v drugi polovici Igre obdržal tUdI enajstmetrovko. Proti koncu ■o domači zelo popustili, kar pa so Kraln-burgerji izkoristili In po Koklu zabili gol. V zadnjih minutah Je celo že izenačenje viselo v zraku, vendar se rezultat nI spremenil. Z ■mago 2:1 so ml ABtogerjl priborili dve drago-eenl točki.
KAC-Hapld Je I svojim Uibocnlm moštvom tokrat prijetno presenetil. Vodilnemu kftmt-nerskemu klubu Vlllachu Je odvzel s visokim rezultatom 6:1 obe točki, ki bosta bistveno M kontai nsulUt prveturtro, 0# S
prvih minutah je KAC-Rapld po Bellaku prišel v vodstvo, ki so ga do odmora povišali na "8:1. Vlllach je nastopil nekompleten, brez odličnega Petza In Melchiorja, dočlm je Imel KAC z dopustnlkl ojačeno moštvo.
Tabela prvenstva se od prejftnje nedelje ni Izpremenlla In je še nadalje Vlllach v vodstvu, kateremu sledi AliHng, Luftwaffe ltd. V naslednjem kolu Igrajo ■ Kralnburg proti KAC-Rapldu in « proti VSV.
Pokalno tekmovanle
V 10. kolu pokalnega tekmovanja ио bile odigrane tri tekme, In sicer dve v ABlIngj In ena v Kralnburgu. Kralnburg II je nastopil proti Feldkirchnu na aBlinškem terenu, ker Je trenutno brez lastnega Igrišča. Po slabi obojestranski igri se je tekma končala z zmago Krainburga 2:1, (1:0). Tako Krainburgerjl kot Feldkirchnerji so pustili nešteto stoodstotnih šans neizrabljenih.
ABlIng П je nastopil na svojem terenu proti Laaku. Oba moštva sta pokazala lep nogomet in Je bila tekma na tehnični višini. Posebno aSlinSko moštvo je bilo tokrat izredno razpoloženo. Z zmago 6:0 (3:0) so se ABlingerjl zasidrali na čelu tabele. Veldes je nastopil v
Velikonočni pozdravi našlb volakov
Gorenjski fantje, ki služIjo vojake v naši oboroženi sili, so nam poslali, žal za našo velikonočno številko prepozno, velikonočne pozdrave, v katerih želijo vsem svojim očetom In materam, dekletom In fantom, prijateljem In znancem na Gorenjskem vesele velikonočne praznike in mnogo pirhov. Take pozdrave smo prejeli Iz Hollabruna In NUrnberga.
Kralnburgu proti Haokenfelde, kjer'je zgubil z 2:0 (51:0), Ferlach In ZwlschenwHssren sta bila v tem kolu prosta. Tabela se tokrat ni nič spremenila In je ostal v vodstvu AQling П, kateremu sledi Kralnburg II, Laak Itd. V naslednjem kolu nastopijo: Feldklrchen : ABlIng II, Ferlach : Kralnburg II, Laak : Hak-kenfelde in Veldes : Zwlschenwassern.
V Tschammerpokalu je bil letos prvak K&mtna KAC-Rapld, ki Je v finalni tekmi s 6:0 odpravil M. Dne 2. maja nastopi KAC-Rapld v izločilni tekmi proti prvaku Gaua Steler-mark.
Začetek tekme za nalboljšl uspeh v Bannu RadmannsdorI
v Neumarktiu se je obenem s svečanostjo sprejema desetletnih dečkov začela tekma deklet in dečkov za najboljši uspeh. Medtem ko starejša dekleta nastopila k športu in igram. Je preizkusila BannmftdelfUhrerln na , službenem apelu uspehe malich deklic glede športa In petja. Ne samo pri tem, temveč tudi pri odgovarjanju svetovnonazornlh vprašanj so se male deklice dobro obnesle. Nato so pokazale ■njihove tovarišlce BDM, da se nnhajajo na naj-
Qn% (^rennpuHkt des ^agc5
_V iarisču dneva
denehmlgangspfllcht lUr Vlebverkaul
Potreba odobritve pri nalcupu živine
Die Beetlmmungr«m Uber den Eln- und Ver-kauf von FerUeln, LUufern und Schafen einđ vernchiirft worden. Zuglelch werden neue MUg:Hchkeiten gcechaffen, Schvvarzschlaclitun-gen feetetellen xu кбппеп. Auch Jungtlere aller Art unterllegen der Bewlrtschaltungr Elne Schlachtgenehinigung fUr Ferkel und Laufer wlrd ktlnftlg zur Slchening ane-relchenden Nachwuchsee an Schwelnen nur In Kwlngendcn Aosnahmef&IIen ert«Ut, Von be-fwnderer Bedeutung let die allgcmelne Bin-fUhrung elner Cktnchnilgungspfllcht fUr den Einkauf von Ferkeln und Lftufern eowle von Schafvleh ^urch alle nichtlandwtrtecbaftUchen TIerhalter. Die Elnkaufsgenehmigimg wlrd nur ertellt, wenn dor Nachwele elnor elgenen aue-rolchenden Futtergrundlage erbracbt wlrd. Sollen die Tlere ftlr Hausechlachtungen ge-kanft werden, mUssen die Vorauesetzungen fUr die QeneHmlgung einer eolchen vorllegen. NlobtlandwlrtKchaftUche TIerhalter, die Ferkel und Lttufer Oder Schafvleh achon vor dem Inkrafttreten dee Eriaescn elngeetellt batten, mUs«on dleee Tlere dura Ern&hrungsamt an-Mđgen.
Abgabe von besdiadlgtem SAnwerk
Oddaja poiikodovanega obuvala
Bel der Herstellung von Schuhen aller Art fallen auch beech&dlgte und fehlerhufto Schuhe an. Ihre Zobl Ut nlclit sehr groB, Je-doch bedarf Ihre Abgabe einer genauen Kege-hing. Dae beschiidlgte Schuhwerk wlrd aim »Z<-Ware bezelchnet. Durch eln Rundschreibea der Oemeinachaft Schuhe Uber die Abgabe von beachiidigtem Schuhwerk lat mit Wlrkung vom 12. April Kb elne Bewertung der bettchil-digten und fehlerhaftcn Schuhe fUr die Abgabe an den Verbraucher und fUr den Bezug durcii den Schuhhilndler erfolgt^ Der Schuhhersteller muB die »Zc-Ware mit einem PreisnaciilaS von SO vH, gegenUber dem Prels der fehler-treien Ware abgeben. Der Schuhh&ndler kann die »Z«-\Vare gegen Bezugachein der Jewells niedrlgeren Scbuhgruppe kaufen. Dies gUt auch fUr die Abgabe an den Verbraucher. Danaeh darf »Z«-Waro der Gruppen MBnner-und FrauenHohuhe aua Leder gegen den Be-zugaeheln II etatt Bezugacheln I abgegeben werden, »Z«-\Vare der Qruppe Klnderachiibe aua Leder gegen Abtrennung der Kontrollub-achnltte 1 und 2 der vlerten Klelnkinderkarte, dea KontroilabHcbnittea 5 der Kinderklelder-karto und bei Knaben und Miidchen im 4. Le-benajahr auch gegen den KontroUabachnitt в Ihrer Klcldorkarte. »Z«-Ware der Gruppen lelchtea Sonutierschuhwerk, llaua- und Tum-schuhe darf gegen den KontroUabecbnltt в der Klnderklelderknrte abgegeben werden. Die Abgabe auf den Alwchnltt 2 der KlelnJdnder-karte und auf den Aba<;hnltt в der Klnder-klelderkarte darf jedoch erat nach dem Anf-ruf dleaer Abachnitte eraolgen.
boljai potl, da ae vzporede z dekleti Alt-relcha. Naatopile nlao aamo 100 odstotno, temveč 80 tudi pri šolanju odgovorile akoro na vaa vprašanja. Posebno znajo Neumarktlerce dobro peti In nI se moglo misliti lepšega zaključka dneva, kot da eo skupno odpele pesem. To je bila prva tekm^a za najboljši uspeh v Bannu Radmannadorf, pa se že sedaj lahko reče, da spada Neumarktl ne samo med najboljša skupine Banna, temveč najbrže cel6 vse Gorenjske.
Ham joachm frobner:
[avovike
o mUdoltni ljubezni tnđmenitik moi
mlada svca
Bog jo je poklical k sebi. — hotel jo je imeti, to jasno vidim — zato se moram udati v božjo voljo. On mi jo je dal, on mi jo je tudi lahko vzel. Predstavljajte si ves moj nemir, strah in skrbi, ki sem jih prestal teh štirinajst dni — umrla je, ne da bi se zavedla — ugasnila je kakor luč . . .<
Sedaj živi Mozart čisto sam v Parizu. Grozne, strašne ure je prebil ob smrti ma-likovalsko ljubljene matere. Pretresen, popolnoma potrt se poda na pot domov. Iz objestnega mladeniča je postal resen mož.
Če ga more sploh kaj potolažiti, je to le misel na Aloysio in sen, da jo pridobi čisto zase.
V	Mannheimu pa se je med tem marsikaj spremenilo. Palatinski volilni knez Kari Theodor se je s svojim dvorom preselil v MUochen. 2 njim so odšli tja tudi Mozartovi prijatelji, med njimi Weberjeva obi-telj. Aloysia je dobila namestitev kot pri-madona pri miinchenski operi, dobiva visoko plačo, slave jo in občudujejo. Ali še kaj misli na Mozarta?
V	očeh mlade pevke Mozart po svojem neuspehu v Parizu ni nič več dragega ko neznaten, mal godbenik, vtem ko se ona lahko ima za veliko umetnico z veliko bodočnostjo. Med njenimi častilci so mnogi jnožj«, ki M po Aloyaijiaem prepričanju v
vsakem oziru lahko poskusijo z Mozartom. Pozabljeno, davno pozabljeno je nedolžno »ljubkovanje« 8 tem učiteljem petja.
Nekega dne stoji Mozart pred njo, oči se mu svetijo od sreče svidenja, v ^»selem pričakovanju.
Aloysiji pa ni nič zanj, toliko da prekine pogovor s svojimi prijateljicami:
»Tako, tako, maestro Mozart, tudi zopet enkrat v Miinchnu? Kakšne smešne gumbe pa imate vendar na svoji suknji!« In brez vsakega ginjenja gleda preko njega v stran.
»Kad pustim dekle...!«
Mozart obledi. Ali je to njegova Aloysia, Aloysia iz Mannheima, ki je tako bridko jokala, ko je odpotoval v Pariz? Mar je to tisto dekle, ki mu je dalo toliko dokazov svoje naklonjenosti? Je li bilo vse pač sama pretvara, lahkomiselno hlinjenje ljubezni? Svet se zruši v njem.
Brez besede stopi h klavirju. Sanjari, zapoje 8 trdim glasom: »Rad pustim dekle, ki me ne mara!«
Podoba je, da je ostal ravnodušen. Toda kako je v notranjosti njegovega srca, ki je ravnokar moralo pretrpeti bol zaradi smrti matere . . .
Pismo očetu; »Miinchen, 29. dec. 1778. Dne 25. t. m. sem hvala bogu srečno dospel semkaj, toda do danes mi ni bilo mogoče, da bi Vam pisal. Prihranim si vse to za pozneje, ko bom tako srečen, da lahko ustno govorim z Vami, kajti danes se samo lahko jočem: imam pač preveč rahločutno srce . , . Narava mi je dala, kar sami veste, slabo pisavo, ker se nikoli nisem uSil pisanja, toda ves živi dan nisem nikoli tako slabo pisal, ko tokrat, kajti ne morem, moje
razpoloženje je tako, da bi se kar samo jokal. Upam, da mi boste kmalu pisali in me tolažili . . . Srečno novo leto! Več mi danes ni mogoče!«
In dva dni pozneje:
»Ni ga smrtnika . . ., ki ne bi včasl sanjaril. Same vesele sanje- mirne sanje, kre-pilne, sladke sanje! Na tem je — sanje, ki bi, če bi se uresničile, napravile znosno moje bolj žalostno kot veselo življenje!«
П.
Rapsodova ialoetlnks Aleksander Petofi In Etelka
V svoji majčkeni sobi, katere edino okno do polovice prikrivajo stopnice, koraka mladi pomožni urednik Aleksander PetSfi sem in tja v zibajočem se koraku. Neprestano meče v zrak kovanec, ki ga ulovi enkrat z desno, enkrat z levo roko. Pri tem izgovarja počasi razne stihe brez zveze in prisluškuje svojim lastnim besedam. Nato zopet obstane pred svojim plsalnikom in čečka nekaj .vrst na papirni trak.
Novemberakl večer 1844. leta. Po ulicah ogrskega glavnega mesta Budimpešte piska jesenski veter. Toda v Petčfijevi sobici je prijetno toplo, kajti dal je primerno zakuriti. Zaman čakajo danes prijatelji v kavarni na veselega pivca. Petofiju, ki mu je drugače vseeno, kje piše svoje vžigalne narodne pesmi, ali v krogu pitjaželjnih tovarišev, ob uredniškem pisalniku, za kulisami kake potujoč^ glumaSke družine ali kot vojak ob taborskem ognju — se je danes zahotelo samote njegove izbe.
(Dalje prihodnjič.),
stran 6. — Ster. 34.
KLRAWANKEN BOTE
Sobota, 1. maja 1943.
Aus dem Hrefse Radfflannsdorf
Neumarktl. (Predstava KdF.) V sredo zvečer se je vrSila v dvofanl KdF. >Na skalcl« večerna zabava Čarovnij. Predvajatelju se je posrečilo, da je držal polno zasedeno dvorano ekozi dve url v večnem začudenju In stalni osuplosti. Za take večere bomo vedno hvaležni skupnosti KdF.
Kronau, (Ustanovitev poljedelske zadrugej Zadnjo nedeljo je bila ustanovljena v Kronauu po poljedelcih občin Kronau, Ratschach-Matten in Lengenfeld-Melatern poljedelska zadruga Kronau, s sedežem v Kronau. .Ustanovitvenega zborovanja, ki ga je vodil župan Kronaua Fritz R.aslnger so se udeležili: kot zastopnik Reichsn&hrstanda Stabsleiter Pg. M a y r. Za zvezo poljedelskih zadrug v Klagenfurtu ravnatelj Pg. SpOrer In revizor Glavne zveze raifaiznovk Pg. Apel. S tem je bila oživotvorjena že dolgoletna želja kmetov zgornje savske doline, za kar so hvaležni vsi kmetje.
Laufen. (Raznoterosti.) Zadnji april-ekl tedni so obdali Laufen s cvetočo pomladno obleko. Potniki, ki se vozijo iz Podnarta proti Werd uživajo naravnost pestro sliko, ki jo nudi očem pogled na vas. Radi svoje sončne lege je vas namreč zelo ugodna za eadjaratvo. Samo v preteklem letu so oddali tukajšnji eadjarji preko 37 ton plemenitega sadja povečini hrušk in jabolk, kjer pa še ni všteto sadje, ki je bilo prodano neštevilnim privatnikom. Kljub temu je ostalo dovolj sadja Se za sladki mošt kakor tudi za >kuho«:,kot pravimo domačini kuhanju žgane kapljice. — V vasi obstojata dve privatni sušilnici, ki pa ne moreta zadostiti vsem potrebam. Ob povečani površini sadnih vrtov kakor tudi ob izboljšanem načinu sadjarstva bo treba sčasoma misliti tudi na moderno sadno sušilnico. Osnovala naj bi se v ta namen posebna sadjarska zadruga, kot obstojajo že v Podbrezjah, Dobravi in drugod. — V zadnjih letih se je v Lau-fenu zelo razširilo tudi čebelarstvo. Le žal, da dobri Bog že več let ni dal čebelarjem veselja točiti sladko strd in pokušati opojno medico. Toda čebelarji nikoli ne Izgube upanja, da se bo enkrat obrnilo na bolje In bo Btrdi In medice na pretek. Letošnja pomlad kaže v tem pogledu zelo ugodno. Upajmo, da ee bodo nade izpolnile. — Kot smo že zadnjič omenil, polagamo Laufenčani važnost tudi na lepoto In zunanji videz vasi, svojih domov in dvorišč. V tem pogledu moremo zaznati res zadovoljiv napredek. Res pa je tudi, da imamo vmes nekatere, ki jim vse skupaj ni dosti mar. N1 posebno lep znak za gospodarja, če
ima dvorišče navlečeno z najrazličnejšo Saro, vozovi in drvmi, dišeči gnojnici pa daje neovirano prostost, da se v blestečih lužah razliva pred hišo. Ugled gorenjskega kmeta zahteva, da tUdI v pogledu snage In reda ne zaostajamo za drugimi.
Podnart-Habern. (Toln ono Iz občine.). Nedavno je priredila Ortsgruppe Podnart-Habern KVB v korist WHW veselo popoldansko zabavo, ki je potekla zelo lepo. Mladinska skupina je pozdravila došle z nekaterimi veselimi pesmimi, katerim je sledila enodejanska Igra. Za glasbeni del je vzorno poskrbela godba »štirje ptički iz Kralnburgac, Nekaj zelo dobro predvajanih pesmi Wiena ob kitari in več živahnih vložkov, ki sta jih predvajala Orts-gruppenieiter Stemad in Pg. Felber, Je zaključilo spored, ki se je vsem zelo dopadel. Kot finančni uspeh je bilo nabranih 195 RM za WHW. — V nedeljo, 11. aprila je go-
vorll y Podnart-JHabemu KrelMchulunyelelter
Pg. Schufi Iz RadmaBnsdorfa. — Predzadnjo nedeljo zvečer ee je ponesrečil posestnikov sin Plater pri odlaganju hlodov. Ko so se zvalili hlodi, mu je predrla ost cepina nogo. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico Galllenfels.
St. Katharlna. (Razno.) Pred nekaj dnevi je na dobro obiskanem javnem zborovanju govoril Krelspropagandalelter Pg. Oberndor-f e r, h koncu pa še dr. Elbert iz Neumarktla. — Frauenschaft je imela svoj apel pod vodstvom gospe Marije Jertschin. — Zadnja DRK zbirka je znesla čez 540 RM.
Neumarktl. (Koncer t.) Pred dnevi je priredila Ortsfrauenschaftsleiterin gdč. Klauer z velikimi In malimi otroci večerni koncert. Zelo se je dopadel bogati spored. Veliko delo Pgn. Klauerjeve' je bilo nagrajeno z lepim dohodkom 286.50 RM. ki je bil oddan NSV.
Vlgaun. (Iz Frauenschaft e.) Razširjeni Ortestab Ortsgruppe NS.-Frauenschaft se je polnoštevilno udeležil apela, na katerem je Ortsfrauenschaftsleiterin gospa Gasperin pozdravila Kreiefrauenschaftslelterin Krontha-lerjevo. Ta je dala smernice za bodoče delo.
lahko I« rablU za popr&vUo te uporabnih
Ijev, Je pokazala zbirka, lep uapeh.
St. Martin a. d. GroBgallenberg. (Zbirka.) Zbirka darilne nedelje z dne 18. aprila je znesla 436.75 RM.
Gallenfels. (Krelslelter je govoril.)
Predzadnjo nedeljo je oblekal Krelsleiter Pg. Leo K u s s Ortsgruppe Gallenfels. V svečano okrašeni In dobro obiskani dvorani bolnišnice Je govoril o žlvljenskem vprašanju naroda in Je podal točne smernice za zadržanje gorenjskega prebivalstva.
Naklas. (Smrtni primer.) Pred kratkim je umrl pismonoša Joeef Tomasin po daljši bolezni. Umrli Je bil rojen v Strochalnu, je bil več let krojač in 28 let pismonoša v Nak-lasu. Velika udeležba prebivalstva pri pogrebu je pokazala, kako zelo eo ga cenili In spoštovali.
Xaklae. (Tovarlškl večer.) Nedavno ee je vršil tovariSkl večer sodelavcev KVB v gostilni Wrtatschnik. Dohodek 100 RM je bil namenjen za WHW.
Kreii Slein
Aui dem Hrefse Krainburg
KralnburjT. (Prireditve KdF.) NSG >Kraft durch Freude« priredi v eredo In četrtek zvečer v strankinem domu veseloigro >Komtesse GuckerI« s sodelovanjem znanih umetnikov Iz Wiena.
Krainburg. (Predstava varleteja.) Po NSG >Kraft durch Freude« na oba velikonočna praznika prirejeni prireditvi sta imeli popoln uspeh. Tokrat so bile predvsem priljubljene melodije Slagerjev, ki jih je Izvajala godba Hansa Nerotha Iz Wiena. Ogrski plesni par, Bea In Ernest, je pokazal graclozna In temperamentna gibanja. Salve smeha niso hotele ponehati za Lilly Talhs-Tlschlerjevo v njeni izvrstni parodiji »Nedolžnost z dežele«. Pevka Marion Soremba Je posebno dopadla v pesmi »Moje srce bije«. Andrej Orlov je žela zasluženo priznanje za svoje ljubke plese, katero se je še stopnjevalo, ko je predvajala dresuro svojih psov.
Krainburg. (TovariSkl večer SA.-Standarte.) V hotelu »Stara pošta« se Je vršil tovariSkl večer Sa.- Standarte Oberkraln, pri katerem je izrekel Krelslelter K u s s v na vsebini bogatem, smernic vsebujočem in navdušeno sprejetem nagovoru upanje, da bo Ein-satz-Sturm Sa, kateremu se Je priključil tudi oddelek NSKK, dokazal svojo zvestobo do FUhrerja in Reicha tudi Se nadalje z vzornim izpolnjevanjem dolžnosti in tovarištvom v
Reglernngsrai dr. Wolfgang Mardiart, Krelssportfiihrept
2 leli šporla v Kreku Radmannsdorf
l/oliki uspehi in številna udeležba - I\!ogomel )e najboli polfuden
Spočetka se Je vršil Sport na Gorenjskem v okviru Kftrntner Volksbunda, ki je polagal največjo važnost na pospeševanje telesne vzgoje. Kmalu po začetku poslovanja civilne uprave so začeli ustanavljati Športne skupnosti In kmalu so se nahajale v vseh večjih krajih Kreisa telovadne In športne skupnosti NS-Reichsbundes fUr LelbesUbungen In na sektorju stranke organizacija zaupnikov za telesno vzgojo. Ob najrazličnejših prilikah se je opozarjalo In se Se vedno opozarja na potrebo, da se posveča največja pažnja Izgraditvi in ustanovitvi Športnih igrišč na Gorenjskem tudi med vojno. ObCinskq komisarje vedno ponovno opozarjajo na važnost javne gojitve Športa, in 80 tako že večkrat premagali na-etopivSe težave. Vsekakor se morajo načrti za bodočnost nadaljevati in mora biti v vsaki občini zadovoljivo rešeno vprašanje sveta za Športni prostor. Tudi na to je bilo že ponov-nokrat pokazano, da morajo najdalekosežnej-Se podpirati občine kot nosilke javne gojitve Športa v sedanjem času društva NS-Reichs-bundes fUr Leibestibungen. To podpiranje naj se Izvrši na ta način, da se prepuste zemlJiSča brez vsake zakupnine in da se tudi ne pobirajo javne pristojbine za odstop oz. prepustitev javnih vežbalnih prostorov.
Izmed na Gorenjskem že kmalu ustanovljenih telovadnih in športnih skupnosti je pred-njačil poleg Veldesa In Neumarktla, ABllng. Prvi Športni dan na Gorenjskem, ki se Je vrSil septembra 1941. v Afilingu, je prvič tovariško povezal športnike od tostran in onstran Karavank. Lepo število lahkoatletov iz Altgaua KKrnten je tekmovalo z domačimi Športnimi tovariši v raznih disciplinah in so bili doseženi posebno v lahki atletiki krasni uspehi. Pri tej priliki je posebno ABlinger K 1 i n a r dokazal svoje zmožnosti. On je bil tisti, ki Je zagotovil Afilingu vrsto prvih mest.
Ko je SportbereichsfUhrer Gauleiter dr. Rainer novembra 194,1. prevzel vodstvo svojega domačega Gaua, so se Športne skupnosti KVB kmalu spremenile v druStva National-socialistischen Reichsbundes fUr LelbesUbungen. S tem so bili vzporejeni gorenjski športniki z njihovimi tovariSi v Altr«lchsgebietu. Kot pričakovano, se je Sport od Jtedaj nepričakovano povzdignil, ki je odnesel v raznih tekmah najboljše uspehe. Samo afillnSka telovadna in športna skupnost izvaja sedaj 13 športnih panog vežb in tekem. Naravnost ljudski je nogomet, ki privabi tudi tukaj že pri večjih igrah do 1000 gledalcev na Igrišče. Tri moStva so odigrala skupno 75 iger, od katerih se jih je končalo 35 z zmago in 8 neodločeno, dočim so Jih 32 zgubila. Pri tem doseženo razmerje golov znaša 219 napram 180 za AQling.
Tudi v Veldesu lahko zaznamuje tamoSnja športna in telovadna ekuipnost v tej Športni panogi že dobre nastavke. Težave, ki so se spočetka pojavile glede vpraSanja športnega prostora, so bile v kratkem odpravljene, tako da BO se prve igre lahko odigrale na tem proetoru že spomladi 1043. L ta 1943. Je bilo
znamenju totalne vojne. Vodja Mnsatzsturma SA.-ObersturmfUhrer Sepp J a m e r je zagotovil, da so si njegovi možje zmerom svesti svojih nalog in da so navdahnjeni najboljše brambene volje.
St Velt a, d. Sawe. (Razno.) Pred nekaj nekaj dnevi je priredila Ortsgruppe St, Velt a. d. Sawe filmsko predstavo v kinski dvorani. — Dne 19., 20. In 21. aprila so zbirali v Ortsgruppi St. Velt. a. d. Sawe star papir in ропобепе čevlje. Prebivalstvo je bilo poprej opozorjeno na zbiranje z javnim razglasom in lepaki Trije možje in dve ženi eo šli nato najavljenega dneva od hiše do hiSe in so »prejemali stari material. Čeprav so zbirali Se lansko leto star papir in čeprav bi stare čevlje
KreBnitz. (Tragična smrt.) V petek dne, 16. 4. je na tragičen način preminul Ber-war Josef, posestnik na Katariji, ki zapušča ženo in 9 malih otrok. Pokojni je bil dober gospodar, zelo skrben družinski oie in tudi v vsej okolici priljubljen. Pripravljen je bil pomagati vsakemu, bodisi ponoči ali podnevi, z nasveti In dejanji. Kako zelo je bil priljubljen, je pokazala udeležba na njegovi zadnji poti.
MannRburg. (Sprejem članov.) V nasi Ortsgruppi KVB je bilo te dni zopet na novo sprejetih 41 članov KSrntner Volksbunda.
Rodbinska kronika iz Gorenlska
Kreis Stein LusttaJ. (Porok a.) Pred stanovskim uradom v Steinu se je poročil tovamiSkl delavec Alois Morela Iz Lusttala z gospodinjo Mario Swete od ravnotam dne 20. aprila.
Pogoj za domače itlanje - oddala
odigranih skupno 14 tekem, od teh je bilo 7 izgubljenih, štiri so bile dobljene in tri eo ee končale neodločeno. Letos igra Športna in telovadna skupnost Veldes prvič v pokalnih tekmah. Tudi tu je veliko upanje, da se nogometni Sport Se bistveno pospešuje In povzdigne, posebno ker je naraščaj v Veldesu razmeroma močan In dober.
Tudi za boksarski Sport se občinstvo živahno zanima. Doslej doseženi uspehi so bili mnogo obetajoči. V šestih tekmah so bili trikrat zmagoviti tovariši telovadne in Športne skupnosti Aflling. V celem je bilo že 9 boksarskih prireditev In kdor je prisostvoval takemu boksarskemu večeru v ABlingu, je lahko brez vsega ugotovil, da je najpozornejSe zasledovala množica strokovnjaSkih gledalcev te dogodke v krogu. K poznano eposobnim boksarjem Kftrntna je ABUng sam postavil 6 mojstrov Gaua, dočim sta dosegla v pokrajinskih prvenstvenih tekmah čast mojstrov Aschmann v srednji teži In Supan v Welterskl teži. Srednje težki boksar Baloch je spadal daleč na okoli med najboljše borce tega razreda. V lahkf atletiki je izvedel ABllng tekmo z LSV Zeitweg, ki je bila najboljše vabilo za to lepo Športno panogo. Udeležba pri jubilejnih tekmah Deutschen Tumerbunda Klagen-furt o priliki njegovega 80 letnega obstoja je prinesla telovadni in športni skupnosti ABllng po Klinarju Štiri prva mesta. V deseteroboju je pokazal ta Športnik s 6296 točkami izvrsten uspeh. V Neumarktlu je začelo že spomladi 194,2. 15 lahkoatletov s treningom. Štirje Izmed teh so položili že Jeseni večji del skušnje za najboljši uspeh za Reichssportabzelchen. Na dan gozdnega teka je takratni Ortssportbe-auftragter in sedanji GemelnschaftsfUhrer javil že 230 udeležencev, za Neumarktl gotovo ponosen' uspeh. Telovadci ABlinga so pokazali v Klagenfurtu kot tudi pri treh prireditvah v ABlingu samem, z olimpijskim telovadcem Pristovom na čelu vse pažnje vredno znanje. Tudi ženska telovadba se je že začela pridno gojiti v ABlingu. ABlingerce se udejstvujejo v Igrah z žogo v košari kot prvo gorenjsko moštvo In so dosegle pri prvenstvu Gaua že drugo mesto. Posebno pridno In uspešno se igra v aBUnSkI telovadni in športni skupnosti namizni tenis. Knlfic je postal pri pokrajinskih prvenstvenih tekmah v Wienu pokrajinski prvak in Je prišel s Strumblom v moški dvojici na drugo mesto. Pri poleti 1942. v Veldesu z najboljšim uspehom Izvedenem prvenstvu Gaua Kftrnten je odnesel vse naslove ABllng razven v igri mešane dvojice. V tej športni panogi so bile radi omenjenega velikega znanja Imenovanih tovarišev Izvedene prav lepe tekme. Višek pa je bilo srečanje s k nemškemu najboljšemu razredu spadajoče Wlener-Post-sportgemelnschaft. To Igro je samo tesno z dve proti tri zgubil ABling poleg lepih uspehov Kniflca, kateri je gladko premagal veli-konemSkega mojstra Wunscha. Doslej je, izvedel ABllng samo v namiznem tenisu že 22 tekem, od katerih jih je Izpadlo 16 z zmago domačega moštva. (Dalje prihodnjič).
Stanje prašičev v Nemčiji se povečava. Tudi pri tem se je zopet pokazalo, kako zelo si je v svesti naše kmečko ljudstvo svojih dolžnosti napram celokupnemu narodu, posebno napram vojakom na fronti In vojski delavcev v domovini. 2e danes lahko rečemo, da je izpolnjena zahteva vodje nemške prehranjevalne politike, Staatssekret&rja Backeja: Kjer sta bila do-»lej dva prašiča, morajo biti v bodoče trije!
Določilen za oddajo prašičev za splošno pre-ekrbo je odlok Relchsmlnistra flir Ern&hrung und Landwlrtschaft, z dne 23. marca 1943. Odlok pooblašča Landesbauernschafte kot oddelke A LandesernMhrung&mter, da Izda določbe, po katerih je dovoljenje za domači zakol odvisno od dokazila ali se lahko Izda z nalogom, da je bilo oddanih v 6 mesecih pred dovoljenjem primerno število prašičev, sposobnih za zakol, za obrtno preskrbo ali bo oddano v 6 mesecih, ki elede dovoljenju«. Nadalje se stavlja vprašanje o tem, če je Izpolnjena oddajna dolžnost glede žita in krompirja.
Imenovani odlok Relchsmlnistra pa se tiče tudi skupine C samoprehranjevalcev, to so neki zavodi In naprave z lastno preskrbo svojih domačih In pripadnikov, kamor spada tudi domače klanje od njih samih zre jenih In opi-tanlh živali. Pri njih je lahko dovoljenje za domače klanje odvisno od tega, da se odda do-
ločeno število prašičev ali določena množina svinjskega mesa za obrtno preskrbo. Potem se lahko dovoli nakup živali, sposobnih za zakol, ali mesa druge vrste. Glavno združenje nemškega živinorejskega gospodarstva bo izdalo o tem Se podrobna določila.
Nadalje določa odlok, da znaSa za nepolje-delske samoprehranjevalce, ki so dobili po 4. aprilu 1943. dovoljenje za domače klanje, vra-čunljiva doba najdlje 40 tednov. Doslej je bila meja vračunljlve dobe 14. H. 1943. Vrafriinljive doba se lahko tudi tako določi, da oetane predlagatelju najmanj polovica prašiča. To velja smiselno tudi za poljedelske samoprehranjevalce, w> katere Je izstavljena klavna nakaznica. Dotična gospodinjstva pa morajo obstojati vsekakor najmanj iz dveh oseb.
Končno je v določbah o domačih zakolih x da« 30. maja 1942. znižana vstavitvena teža od 60 na 50 kg za prašiče, ki jih dokupijo nepolje-delski samopreskrbovalcl. Odločilen dan je pri tem 1. april 1943.
Dfptom.-Opflker C. KR0NFUSS
Klagenfurf, BahnhoMra^t 15 bli ouf welfmre* ivšen VormiHag ge:dil*s*#m
Dr. F. J. LWka#
AneecluieidMi! Anfbewalmat
n)mtseh meih&diseh und ptaktisek
no. STUNDE Kleinigkeiten
Es war beim Deutschen Bundestag in Frankfurt am Main. Die FUrsten saiJen nach getaner Arbeit bei einer Tasse Kaffee zu-sammen und plauderten, als ein kleiner, un-scheinbarer Mann eintrat, bei dessen Er-scheinen sich fast alle Anwesenden erho-ben. Nur einer von ihnen, der Fiirst zu Schaumburg-Llppe, behielt seinen Sitzplatz.
Einer der FUrsten sagte daraufhin zu ihm:
»Nanu, lieber Fiirst, wollen Sie nicht auch unseren Gast begrUBen? Er ist immer-hin ein Mann von einiger BedeUtung!«
»Nicht daB ich wiilite! Wer ist es denn?« fragte der Fiirst zurUck.
»Das wissen Sie nicht ? Es ist der Baron von Rothschild!«
»Na, dann brauche ich nicht aufzuste-hen!« sagte der Schaumburger etolz. »Ich bin gottlob dem Juden nichts schuldig, brauche also auch meinen Riicken nicht krumm zu machen!«
In einer Schlacht des Siebenjahrigen Krieges bekam ein preuBischer Offizier eine Feindkugel ins Bein. Drei Feldscheren stocherten mit ihren Instrumenten in der Wunde herum, verursachten dem Offizier, einem alten Haudegen, nicht geringe Schmerzen, die dieser jedoch mit grimmi-gem Humor ertrug.
Endlich war ihm jedoch die Sache zu dumm und er lieB sich vemehmen:
»Was soil das eigentlich bedeuten? Warum machen Sie nicht endlich einen band? Suchea Sie etwast
»GewiB, Herr Oberst! Dae Kugel!« ant-wortete einer der Wudarzte.
»Aber warum haben Sie das nicht gleich gesagt? Die Kugel habe ich doch als An« denken langst in meine Tasche gesteckt!«
1.	Bundestag, der — Zvezni zbor
2.	Fiirst, der — knez
3.	nach getaner Arbeit — po opravljenem delu
4.	ein unscheinbarer Mann — mož skromne zunanjosti, neznaten človek
5.	sich erheben, ich erhob mich, ich habe mich erhoben — dvigniti se, dvignil (a) sem se
6.	seinen Sitzplatz behalten — zadržati svoj sedež, ostati na svojem sedežu
7.	daraufhin — nato
8.	immerhin — vsekakor
9.	ein Mann von einiger Bedeutung — pomembnejši mož
10.	Nicht daB ich wilBte! — Ne da bi vedel!
11.	den Riicken krumm machen — upog-niti (kriviti) hrbet
1.	Feindkugel, die — sovifižnikova krogla
2.	Feldscher, der — vojaški ranocelnik
3.	herumstochem — drezati, brskati po
4.	Schmerzen verursachen — povzročiti bolečine
5.	Haudegen, der — stari borec
6.	grimmiger Humor — oster humor
7.	sich vemehmen lassen — oglasiti s*
8.	Verban-l, der — zavoj, zaveza
9.	Wundarzt, der — ranocelnik iOi	Andenken, dae — epomin
Sobot«, i. majm 1948.
KARA W ANKBTS BOTB
stran 7. — Ster, M.
HxehbpaxkaMe
in Xwainbmi
Genehmigte DeTisen-Bank
mi# JVouplxiveitfetfelleii X o a Ik a.đ. Xniei* u. St. Veita.d.
9emwuf 149
ZeidmungsBtelle der offenil. Bausparkasse iUr die Ostmark
Girokonti:
Reidisbankocbenstelle Krainburg Nr. 4041/5720 Girozentiale derOstmSrkisdien Sparkaesen.Wieti Nr. 10/720 K&rntnerisdie Sparkasse Klagenfurt Postsparkassenkonto Wien Nr. 62.283
HtaitUstke Od^ ukd Tkiusfattik w. t, H.
•rxMigfi
LeinčI
— TilDDirT
M m Ш/ШЛШ	Ш	ШШШШт	ШЖЖ
RlxInusSI
LeinkudienmeM Frelihoi bei Krainburg
{fseU (fudi ne MoteU
]^9ll OUldS 10 inore.Takoi doseže vje.hl se inlmalo 18 Vaše ponudbe ali prošnje. Oglašajte v Karawanken ВоГе! Splača se!
Oglase sprejemata do ponedeljka in srede: NS.-Gauverlag Karnfen, KlagenfuH, Bismarckring 13 in NS.'Cauverlag Karnten, Zweigverlag Krainburg, Veldeserih*. 6
,^slka"
TRIKOTAGEN UNO HANDSCHUHINDUSTRIE
khann Sawnik Krainburg
Gtten EmkaufsAeint,
Sperrplatten: Budie, Kdite, Ptnelplatten • Eichstelder SpemUren.
Ohne Einkaufschtini
Furnierc e.» bi» jmm inllfndUAe unđ «u»I«nđiidit Horkanft far auSen ond innen.
hanstraninger

Klaganfurt, Vttikarmarkter Stran« • Rul 1S95
Holz-, Kohlen-u. Koksverlrieb
^^JosefBabnig
Radmannsdort, Valvasorslrakt 8 • Ruf574
SUM(4ziMtsu(xtttk
МДЈВШШ
KRAINBURG

HOLZBnaiHDUSIRIE F. BRODH№ SOHIIE
KLAGENFURT-SOD, SONNWEND0ASSE 3 - RUF1896 HOLZHAUS-, HALLEN- UND BARACKENBAU Holzsparende Bauweisen: KROHER-DACHER und -DECKEN und HATZ-TrSger ZIMMEREI, BAUTISCHLEREI, SA6E- und HOBELWERK mit neuen Holztrockenanlagen
Wic sihd	MmIumc i/<u* ficMeti,Ta.,ScUhiiUiot<^
5ЕГТ S 5 JAHREN
Ш
n
MRMOL-WERK kAiUCHMIMAll
CHEM.PHARM.-rABRlK'WiCKS?
Afe#
' f i HA«
Vmnoatmi—,
BAWPARXASSE GdKVraSTCNROT E*rotvneist«ll« Marbvn SchiMtri^ae« 6/1
Mgelassene Fabriken
Braudibare Maschinen kauft
KURT FRICK
Klagenlurt
Salmstrafie Femriit 1486


d«i v«rrflrbtV(M«Mi iMKh d«r Zw##lkM# »лШт 4*m hfltb ^ tm Augtnb&<ft *n*#Mkh## В## h
Ф-
ШпМ
#«w »»га»1*«1ч WW*
•!• iW» ebM Khilvl
- wnd wac wldifle W, dl« Kw Wmwe tv W#f 2*l»1 unbtdtnkKch MitntmiMti wmd gwgelegf	j
SENF
Fabrik C.Wengar Klaonfur)
Self Gber 40 Jahren das Wahr« zeidten fOr unscr* wissenschoff* lieh erprobten und in dl»r Welt praktisch bewflhrten Prfiparat«
Cfcinosolfabrik
AkllMfwellMiMft llinkarf
»KOVINA«!^;KRAINBURG
iiscnwwaren Zeiexnina
Slasmawen ifieAlenina
^orxeitan (Fow€elan
ХаФе £aki
^агбеп
GROSS- UND KLEINVERKAUF # PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO
T
8ђпв11 eter* Ђ^Ф
KARAWANKBN BOTE
Sobofa, I. maja IMS.
XicHtspiele
AHgemelne fllmtreuhafld Gjn.bii.>lweiosMle Veldts
AssUng
3D. IV. um 20 Uhr
1.	V. um 16 und 20 Uhr
2.	V. um 14.30. 17 und 20 Uhr
3.	V. urn 20 Uhr Himmelhunde
FUr Jngendliotie sngelaMeni * V. um 16 Uhr 6. V. um 16 Uhr MftrchenfUmvorstellung Tischlein dedi' dich!
JugendUche und ШШКг SO.ErwachMMSORpC
4.	V. um 20 Uhr 3. V. um 20 Uhr 6. V. um 20 Uhr
Was tun, SyblUe?
FUr JugendUche cngeUaMnl
Domschale
1.	V. um 19.30 Uhr
2.	V. um 17 und 19 Uhr Andreas SchlUter ,
Jugendllohe unter 14 Jahren nlcHt cogelMMa!
3.	V. um 15.30 Uhr M&rchenfUmToratellung Tischlein deck' dich!
Jugendllche und Mlllt&r 30, Erwaduene 50 Rpf
5.	V. um 19.30 Uhr Prinzeesin Sissy
FUr jDgendllcbe cag<ilaseen!
Krainburg
30. IV. um 19.30 Uhr
1.	V. um 17, und 19.30 Uhr
2.	V. um 17, und 19.30 Uhr
а.	V. um 17, und 19.30 Uhr £in Zug f&Krt ftb
FUr JugendUohe nlcht sugelMaen!
• 2. V. um 14 Uhr Mitrchenvorat«Ilang MKrchen und Fabeln Jugendliche und MiUt&r 30, Srwacheene 50Rpf.
4.	V. um 19.30 Uhr
5.	V. um 17, und 19.30 Uhr
б.	V. um 19.30 Uhr Marguerite : 8
Fttr JogendUche nlcht sngelauen!
Laak
1.	V. um 19.15 Uhr
3.	V. um U, 16.30 und 19.15 Uhr Zwei glilckliehe Menschen
FUr JugendUche nlcht gngcliMwi!
4.	V. um 19,15 Uhr
5.	V. um 19.15 Uhr
6.	V. um 19.15 Uhr Venue vor Gericht
FUr JugendUche nlcht ragelasMs!
6.	5 um 16.30 Uhr MlirohMifUmToreteUiuig ^aterlieschen
JugendUche und MiUttlr 80, Emrachaene 60 Rpt
Littai
t. V. um 19.30 Uhr
2.	V. um 16 und 19.30 Uhr
3.	V. um 19.30 Uhr Die kleine Besidenz
JagenWohe unter 14 J«hrea nlcht zugriaaien!
8. V. um 16 Uhr M&rchenfUmvoreteUung . Tischlein deck' dich!
JugendUche und Milit&r 30, ErwachMne 50 Rpf
5.	V. um 19.30 Uhr
6.	V. um 19.30 Uhr Robert Koch
FUr Jugendliche zugNawen!
Neumarhtl
1. v. um 16 Uhr IffiircheoflbnTorstellung Varietć-Filmstunde Jugendliche und Mtlttttr 30, Erwacheene 50 Rpf
10. IV. «ш tf Uhr
1. V. ШП 19 Uhr 3. v. um 14. 16.30 und 19 Uhr 3. V. um 19 Uhr Vision am See
Fttr Jngendliche nlcht cugelaeeen!
5.	V. um 19 Uhr
6.	V. um 19 Uhr Der griine Kaiser
JugendUche nnter 14 Jahren nlcht EogelMeen:
Rađmannsđorf
1.	V. um 20 bhr
2.	V. um 16 und 20 Uhr Ginmal der liebe Herrgott sein Fttr Jugendliche nlcht tnfelaesen!
5.	V. um 16 Uhr JugendfUmvorsteUung Varietć-Filmstnnde
Za den Erm&Glgnmgeprebw: fttr JugendUche! 8. V. um 20 Uhr
6.	V. um 20 Uhr Briiderlein fein
JugendUche unter 14 Jahreo nlcht zugcla«een!
Stein
1.	v. um 18 und 20,30 Uhr
2.	V. um 15.30, 18 und 20.30 Uhr
3.	V. um 20.30 Uhr Geliebte Welt
JugendUche unter 14 Jahren nlcht zugelaMen!
6. V. um 16 Uhr M&rchenfilmvomteUung M&rchen und Fabeln JugendUche und MilltUr SO, Erwachaene 50 Rpf
5.	V. um 20 Uhr
6.	V. utn 20 Uhr
Dae Abenteuer geht welter Fttr JugendUche nlcht xngelaaeen!
St. Veit
1.	V. um IS Uhr M&rchenfUmvoreteUung Katerlleschen
JugendUche und Milit&r 30, Erwachaene 50 Rpf
t. V. um 19 Uhr
2.	V. um 14, 17 und 20 Uhr 5000 RM Belohnung
Fttr JugendUche nlcht rogelnMien!
Veldes
1. v, um 14.30 Uhr MilrcheiifUmvomteUung Tischlein deck' dich!
JugendUche und MlUtftr 30, Brwacheene 50 Rpt
30. nr. um 20 Uhr
1.	V. um 17 und 20 Uhr
2.	V. um 14.30, 17 und 20 Uhr
3.	V. um 20 Uhr Der groBe Schatten
Fttr JugendUche nlcht BUgelaaeen!
4.	V. iva 20 Uhr	■
5.	V. um 20 Uhr
6.	V. um 20 Uhr Drei V&ter um Anna
Fttr JugendUche nlcht cngelaaten!
Wart
1. v. um 16 Uhr MKrchenTomteUung M&rchen und Fabeln JugendUche und MiUttlr 30, Erwachaene 50 Rpf
1.	V. um 17 Uhr
2.	V. um 14, 16.30 und 17 Uhr Wiener Geechichtcfi
JugendUche unter 14 Jahreo nlcht xngelaaeen!
Wochelner Tal
1.	v. um 19.30 Uhr
2.	V. um 15.30 und 19.30 Uhr Hochzeit anf B&renhof
Fttr Jngendliche nlcht sngelaasen!
2. V. um 13.30, Uhr M&rchenfUmvorateUung Tischlein deck' dich!
JugendUche und MiUttlr 90, Erwachiene 50 Rpf,
Zn jedem FIlm die OeutRche Wochenichan!
firztlldiQr SonntagsdlQnst
Krainburg:
Sonntag, den 3. Mai IMS. Dr. Petrltech Karl, Krainburg. VeldeseretraSe 14, Tel. 179.
Miedergesdialt
BertaSkudnigg
Klagenfurt
Gut*nb«r9h«u» -	8
r
KMldung nadi dem WaidiM r«g*nildiar madien mit
Vf'

Nur tal Hmmdel ж* h#b#nl
Lesel den ,Karawankcn-Bole"!
ESSIG
Fabrik C.Wanger Klagmfurt
Iheodor RaWkch
St Veit an der Sawe
KAFFEEE.»n
fabrik C.Wengar Klagenfurt
Sprejmem delavca, KI bi se vsaj nekoliko razumel na cirkular-ko. Delo lahko, zaslužek dober. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod „Sposobnost" Itev. 4W-1
Sprejmem za takoj _ pod najbolj-šimi pogoji služkinjo k oriokom. Po možnosti /. znanjem nemščine. Papierwaren-handlung Piffl, Domschale, Ober-krain.
2271-1
Kraflfahrer — h#№ miti
8* M, Rotiitolh »ud Arbalto-" ipor««. Kraftfohnr derdi Samm»lfi altar ZOnd-•WW« d«*» baltrogM, Alt* Kanwt b*l iosdi In mu*t#rgOltly#m AnIagM fabrikmSetg Imtandg*-Md Studi Mr StOdt mrf Z*. »•fW^lek^lt ttrmg gapruft. lo>di W owdi oof dmi G*bl*t d*r Wl«. a*f*m«Mr«ag oHar ZOndkarxM vo^MdUd,. - Dor*« I oM* ZOnd-semwehi ##d »blt#*#m Boidt-Dlvmtt
Thomas Bohrer
Klagenfurt
Vill.j,.r siral;« Nr. 29-31
MAH OSLASI
Službo dobi
Prodam dobro o-hranjen tapetniški sedlarski stroj za pukanje
žime. Naslov priwseh kakovostnih K. B. Krainburg. razredih. Visoka
Cena: 800.— RM ■ 413-6
Prodam 2 kozi, eno dobro mle-karico, drugo brejo. Franz Ar-char, Weinzerl 12, Laak-Zaier.
401-li
Dekle kuharica, vešča tudi vseh gospodinjskih del gre najraje k samski osebi ali v kako večjo kuhinjo. Cenjene ponudbe na K. B. Krainburg — pod „Kuharica" 422-1.
Kolarskega p močnika takoj sprejmem. Vsa oskrba v hišil Josef Wrdiow-nik, Jama 15, Krainburg.
4ie-l
Hrana
Katera resno misleča vdova Krainburga lastnim stanovanjem bi hotela vzeti v vso oskrbo samostojnega uradnika? Cenj. dopise pod .Pension' 308-5 na K. B. Krainburg.
Prodam
Prodam enoton-sko otroiko harmoniko za RM 120.—. Poizvedbe pri K. B. Krainburg pod 426-6.
SH mm, ti do П cm, pararelno ali konično, IZ iage ali trgovine v
ttopnia nuinosti. Ponudbe na Hans fTraninger, HoU-gro(Shandel, RIa genturt, Volker-markter StralSe, Bahniibersetzung.
1083-/
Mladc .ovce, čiste koroSko -nemške pasme, 15 do 20 komadov, dva junčka, pol leta stara, proda v Aidi Nr. 72 bei Domsdia-le.	226e-K
Zamenjam dobro ohranjen globok otroški voziček, s 4 cm močnimi gumami za malo kromatično harmoniko na gumbe ali z« jamsko kolo. Naslov pod 417-15 pri K. Bote Krainburg.
Kupim kredenco, novo ali rabljeno in dobro o-hranjeno. Zame njam čevlje rjave damske, salonske št. 38 za enakovredne športne čevlje na vezala št. 37. Na slov pod 414-7 pri K. B. Krainburg.
Saksofon (Es)
prodam ali zamenjam za harmo-niko. Naslov pri|Štedilnik, desnii K. B. Krainburg;2f. vzidati, kupim
pod 426-6.
Večje število morskih prašičkov" prodam. Martin Zavrtnik, St. Veit-Save In.
419-1)
Prodam dve leti starega vola. Vajen je vožnje. —
Jenko Matias, Trboje 44. 421-1)
ali dam zanj drugo protivrednost. Dopise na V. P. Wisdimaric 14, P. St. Veit.
403-7
Prodam moško kolo z dinamo in prestavami, skoraj novo za RM 4(X).—. Dopise na K. B. Krainburg pod števil ko 424.6.
Prodam
več ovac, različnih velikosti. — Hudowernik Si mon, Pogelschitz, Post Goriach bei Veldes. 1604-6
Kupim
Išče «e za nakup: мкај vagonov »mrekoveg«, i«l kovega, borovega lesa, tU. 24 in
Klavirsko harmoniko, novo ali dobro ohranjeno, z 80 do 130 basi, kupim. Ponudbe s ceno na K. B. Krainburg pod „Har monika" številka 430-7.
Meniam
Viamem v мкир
v okolici Krainburga, Steina ali Domschale vzamem enodružinsko stanovanje in nekaj zemljišča takoj v najem. — Ponudbe naj se pošlje z naslovom na Ka rawanken Bote" 1608-14 Klagenfurt.
2enitve
23 letni mladenič, izobražen, želi spoznati dobrosrčno in preprosto gospodično, sebi primerne starosti, ki bi bila pripravljena spremljati ga na poti življenja. Le resne ponudbe s sliko, ki'se častno vrne na K. B. Krainburg, pod „Triglav moj dom", h. 420-il.
Motorno kolo, Triunif 200 cm' v prav dobrem stanju, kompletno zamenjam za kompletno pohištvo „spalnico" in kuhinjsko in event. razliko doplačam. Zamenjam pa tudi za suh, trd in mehek les v vrednosti. Naslov pri :K., B«, Kr&inburg pod „Dobra menjava" h. 427-B.
izgubljeno
Oseba, ki je pomotoma zamenjala nahrbtnik v vlaku Neu-marktl — Krainburg in je T Naklai izstopila, se prosi, da proti vrnitvi svojega nahrbtnika, vzetega odda na K. ,B.lKratnbur£ .ali posije naslov.
423-22
A C H T Đ X O !
Anderung: d»r Besuchs-zelt Im Gaukrankenha.us Gallenfela!
Aua drlDgenden Grtln-den wlrd Im Graukran-kenhatis Gallenfele die Besuchezelt wie foigt festgelegt:
Mittwochs, Samstaga, Sonn- und FeiertagB fUr die Zeit vom 12.30 bis 15.30 Uhr.
Leit«r d. KrankcnhauHM
POZOR!
Sprememba časa obiska v deželni boiničl v Gailenfeisu!
Iz tehtnih razlogov se določi Caa obielta v deželni bolnici v Gallenleleu sledeče:
Ob sredah, aobotah, nedeljah in praznikih v času od 12.30 do 16.30.
Vodja bolnišnice.
Mein derzeifiges Program
m
MMnnner Frau«n u. Kinder
von Огбђв 30 aufwiirit
6,фго6(е
Pt&hrmen, Solide
awbeitssiAuhe
B#:i#lls(k#ln A/Gab.
PAUL OBEREDER
Sdiuhfabrlk. Kralnburo. Yeldeier Strali« Nr.41
Globoko potrti javljamo tužno vest, da je naša ljubljeni In najboljša mati, tašča, stara mati in teta, gospa
Franiisha Melalsdi, roj. Jeras
dne 27. aprila 1943.1. ob 13. uri v 73. letu svoje starosti mirno zaspala.
Pogreb naše drage matere и vrši v petek dne 30. aprila ob 10. uri dopoldne na pokopališču v KomendL
Komenda, Ljubljana, Gorixia, 27. aprila 1943.
Globoko IslujoGe rodbino: Mejatseh, dr. Slokar, dr. Mamssi.
Ob prebritki izgubi naie nad vse ljubljene in nepozabne nam mamice, soproge, sestre in svakinje, gospe
Anionie Laitnik
se tem potom vsem prav lepo zahvaljujemo za izraženo nam sočutje. Posebno zahvalo izrekamo Dr. Tanzer-u, deputaciji »Deutsches Frauenwerk« in g. župniku, kateri so našo drago ranjko spremljali na njeni zadnji poti.
Bog plačaj!
AfillDg, 23. April 1043.
Žalujoča rodbina LaBnik In ostalo sorodstvo.