fjpkgoittobl. k- k. Hofbibliotbek,               ^                    .....
afc 21.                     V Gorici, 20. maja 1881.
,,SoLa" izli.'fja ''«•-»k petek  in   vcija po&to |irt»,»«»m:'!in :>li v Gorir: j<a dom
poSiljan*:
Vsi' Ii-t<»     .....    I.   !.."!>
Pol leta    .......• :50
Cetvrt l«'t!i     ......'. .'<)
Pri oziirttitlili in   t«i :i v tak.r  •<;•'  .,po-
stanicah" s<* ptacuju/.a tiavnduo u-i.->i.up.
no vrstn •
H kr. i'i" se tiska I krat
'J   1!   "   "     '.',   3   !.' Z:i vr«'*' cVke   po proMnrn.
1 XI
Po«HinoniP felfte>e dobwjo po 10 snldnx v Gortfi^ tqpatairnici v po-sp.ir.Ui i.iri lilte-^treli kron". in nil Klaivis, irgu. V .Trstu v tohakanii-ci   .,Vi;i   .Iflla r...,'rJh:t-:V'.
Dopisi naj se blugovoJjno  pogiljaio un'diiisf.vn ..Snf:o- v O^ici v Hilaiijnns'ki tiskaviii, liarof n«ia pa opravniStvu„So8ou na Korenji v Sticsa-yi   hiSi  St. 10 Ilr nadstr.
RokopiBi se ne vracajo; dopisi naj se lilagovo.jno frankujejo', — Dolalcero in drugim iicpremoftnitn so nwoininn zuiia, akoso ogJase pri uroduifctvu.
Cesarjeva zahvala.
Nj-'govo c. in kr. aposlolsko Velieanstvo je go-spodn ministru predsedniku najmilostljiviSeblagovolilo poslati naslednje NajviSje svojerocno pisnio:
„Ljubi grof TaaffeS
Veselje, katero p Moje ofrtovsko sra* v teh dnevih napolnjevalo, obcutil sem v dvojni meri po mo-goLnem vtisu splosnega senega socutja, s katcrini je skupna velika druziiia Moje drzave narodov 2enitev ceaarjetifa, Ijubega sina Mojega, z Menoj slavila. Glo-boko ginen od navdusene radosti, katera je Mene, cesarjeviea in cesaiidiojo na Durrnji obsipala in p»e-vesclo prevzct od brezStevilnik cestitanj, katera m fa vseh dezel in vseh kroguv prebivalstva dosia ustno, pismeno in telegrafsko, izrekam s tern v Svojem in v novoporocenih imenu za vsc te ginljtve dokaze Iju-bezni in zvestobe, za to iz srca izvirajoco in v sice sezajoeo verno udanost, za sijajne slavnostne napravc, za mnogoitev'ilno dobrodelne Cine in vseh vrst usta-nove, za globokoiSutna iastna darila, za vse in vsako vsem skupaj in vsakemu posebe Svojo presrcno za-hvato. Zaklad Ijubvzni in zvustobe, ki so je NaShna otrokoma v teh dnevih pokazal, in katcrega hc bodcta za vso bodoinost ohraniti trudila, jc Muhi in Mojej hiSi sreCo oziiaitjujoLe znamenje ravno scdaj sklcucni zakonski zvezi, za katero Jaz s Svojimi narodi pro-aim uebeSkega blagoslova.
NaroLuji' Vain, to sploSno dati na znanjo, iiclim, da se Moja ccsarska zahvala Cuje do najuMtiojSa kofie in do akrajnih m6j Moje drzavet k«t se Mi je od vseh strani v najrazlftnej&h jezikih in oblikah javil Jjubeznt jcdnaki Cut, kakoi^en se je v krasncm ve-denji prebivalstva Dunajskega pokazal tako uepo* zabljivo Jepo
Na Dunaji, 12. maja 1881.
Franc Jo2ef s. r."
Tako govori sanio dober oce proti otrokom; takd ljubez! jivo morda tii §e aikdar govoril noben vladar, kakor se zahvaljnje preljubljeni vhidar, cesar Franc Jozef I, ki v svojej ljubezni obseza vse sta-nove in vae avstrijske narodf.
Govor slovcnskega driavnega poslanca dr. Josipa Tonklija.
t seji drzavnega zbora due 4. maja t. 1, (Konee.)
Sedaj prejdem na srednje §ole. Mislili bi, da didaktna pravila ah naCela zahtevajo, naj sc zidanje pri §olah nadaljuje od zdolej na zgor^j. da naj se tedaj na sreJaji Soli dalje zida na podlogi Jjudske 5ole.
Ker morajo torej ljudske Sole narodne biti po •slovenskih delih deiele, in deloma so tudi take, naj tedaj po naravni poti prestopajo otroci iz ljudske Sole. To je naravno, kakor je po itein§kih dezelah naravno, da prehajajo otroei iz uemske ljudske §ole v nemSke srednje §ole, i;e v francoske, poljske ali ruske. Pri nas ni t»k6. Srednja Sola je po vseh krajih delete, kjer prcbivajo Slovene!, nem§ka ali italijanska, kakor n. pr. v Istriji. Na Kranjskeni, Stajarskem in KoroSkem in na Primorskeia,% posebno v grofiji Go-ri§ki in v Trstu so nem§ke. Cuduo zares, da doha-jajo otroci v srednje §ole brez znanja nem§kega je-zika, »n vendar morajo sprejemati nauke v njim tu-jem jeziku. Kaj strokovnjaki sami presojajo, kako se more to goditi. Dei. zastopstvo GoriSko je na§lo po-moCek, in steer I. 1869, ko sejeobravoavala postava o vi§i reaiki. Postavilo se je namreL na stali§ce, da je treba zidati dalje nanaravnih nafielih; kerpaima-mo v Gorici samo eno realko, in ker ne moremo za-htevati, da bi se osnovala ie druga taka §ola, skle-nilo se je, da naj se spodnja rtalka razdeli v dve ^rsporedni (vStrifini) §oii, in sicer v eni s poduSnim jezikom slovenskim, v drugi pa italijanskim; da bi pa ne trpel nem§ki jezik skode, in da je mogoce vstopiti nalim otrokoin tudi V velike Sole,  katere so za nas
samo v tipmskcm jeziku, se je ob enem doloCilo, da se poduSuje ze v I. razredu na obeh oddelkih tudi nemSiina kot obligaten predmet,
Mislilo se je potem dalje, da m otroci, ako ne prav podu^ujejo v nemsfiini, v 4. letu && toliko nau^ nemskega jezika, da bi bilo mogofiu na viSi reaiki , oba oddelka zopet zdruiiti v namen skupnega poduka v nomSkom jeziku. Ta nadrt pafi ni dalefi segal. Kaj pa je storila v. vlada takrat? Postave kar sprejela ni, ampak jo je zavrgla, fie8, da dvojeziCni poduk (utrak-vizem) v srednjih Solah je skodljiv. Vet zbor je pri naslndnjem zasedanji to ucpriiiko odtttrauil in sklenil postavo, da naj se cela realka razdeli v dva oddelka r slovenskim jezikom za en eddelek in t, ital, jezikom za drugi. Ali .tndi ta naredbn ni vgajala v. vladi, ako ravno je bila zdaj odstranjona dvojezienost. Kamo pa smo dospeli po taki poti? Da sploh ni mogoce podufievati. Vsi otroci, ki bo sprejmejo v srednjo §olo, morajo pregaziti poprej pripravljavne Sole, v ka-terih se otroci podn&ijejo samo ncmski. K-«kd paje moino, da se otroci v enem letu xmM toliko noni-SCine, da bi vspesno se poduL«vali na srednjih solah v vseh predmetih v nemSkcm jeziku, to gospoila moja, presojujte sami.
Kaj je tedaj mU, stalifiCo ? NaS<> staHSfie je po-stavnost, ker nam nnmvcfi postava nstavno zngotavljn cnakopravnost; nam ni drugegn teijati kakor, da bo ta postava izvrSi. Saj mi ne zuhtevamo predpravic, posebnih koncesij, mi nuCcmo^drugoga, kakor izvrSbo onega zakona, kateremu je bila stvarnica ustavna stranka sama 1. 1867, namrefi izvrtitev t'lena 19 dr2. temeljnih postav.
Mfsliti bi bilo torej, da bi vsaj v srednji goli v. vlada vsaj nekoliko dopu§6ala slovenScuie in hrvas^ine v Istriji. Ko bi se vsaj zaukazalo, da bi bili ucenci slovenske, oziroma hrvaSke narodnosti prisiljeni na-uciti se mater!n§Cine. Pa tndi to se ni zgodilo. Prej-Snji nauLni minister je namrefi dolofiil, da naj bo vsa-kemu svobodno, materin§Line ufiiti se ali ne. Pri v-pisovanji v tccaj je otrokom, oziroma staiScm ati va-ruhom prosta roka, da se oglas6 za uCenje materin-§6ine ali pa ne. Ako se oglase za ucenje, so zave-zani. pa tudi samo za en tcCaj. AH se po taki poti izvrSuje postavno zagotovljena gojitev slovenske narodnosti ? To je ravno narobe, to je naravnost proti 19. filemi dr^. tcmcljnih postav, in to zaresno v. vladi tukaj pokladam na sree, da se ne pripeti, da bi imeli leni otroci na izbiro, uditi ali pa ne uclti se materi-nega jezika. Saj pafi vemo, da mladina se ne ucl rada, in starSi se dajo z lahka pregovoriti, ako otroci trde\ da se ne morejo toliko ufiiti, in starSi jim ve-rujejo, ker otrokom se je boriti s tezavami nem§6ine, tak6 da jib starSi ali varuhi odvelejo od dol^nosti nadaljevati uCenje v materinScini.
Mi Slovenci kot skupni narod bivamo po skup-nih dezelah in pokrajinah ter stcjemo nad 1,200.000 dus. Tolik narod gotovo 4ivo potrebuje vsaj nekoliko slovenskih srednjih Sol, v katerih bi se dalje naobra-zeval; to zanikati se pafi ne bode drznil nikdor. Tudi imamo toliko uiSefie se raladine, da bi nje stevilo vse-kakor opravieevalo ustanovljenje nekoliko slovenskih srednjih Sol. Tako je n. pr. na ljubljanski giranaziji 434 ucencev Slovencev, na reaiki pa 112, na gimnaziji v Novem mestu 154, vKranji 30, v Kocevji 7, vMa-riboru na Kimnazijt 159, na reaiki pa 17, vCelji 112, v Ptujem 79, v Gradci pa 21 dijakov Slovencev; dalje je v Gorici Slovencev na gimnaziji 162, na reaiki pa 26, v Trstu na gimnaziji 41, na realkah pa 18, v Paznu pa 5, v koro§kih srednjih §olah jih je 68, vVaraMmu 26, vZagiebu pa 9, po takein skup!450 slovenskih dijakov, ne gled6 na one dijake, ki so sicer slovenske krvi, a iz razlieuik razlogov niso vpisani za Slovence. To Stevilo bi pad opravieevalo ustanovljenje vsaj nekoliko slovenskih srednjih Sol. Res se sedanja visoka vlada lehko izgovarja, da v dosedanjem kratkem 5asu ni §e mogla izpolniti svojega programa; a nadejati se bi pac moral, da bi bila vsaj storila kaj, kar bi pripravljalo na izvrgitev narodne rayno-pravnosti. Na to se bi paC morala posebno oz^rati pri imenovanji profesorjev pri srednjih Solah. Vsak bi pricakoyal, da bode visoka vlada v svednjih Sojah
( na Primorskem nastavljala take profesorjes kf znajo oba dezelna jez»ka ali vsaj enega. A tomu ni takoi nafeloma ee pri nas nastavljajo le taki uSittlji, ki
1 zuajo samo neinSki. To m pafi ne pravi ravnoprav-nosti gladiti pot, ampak naravnost pot zapirati,
A tu naj ie nekaj dostavim. Nikdov m bo tajil, da je pri sedanjem podufievanji v nemikem jeziku ja-ko potrebno, dijakom, ki ne znajo dobro nemski, predmet pojasniti v materinS&ni. To mi bode vsak strokovnjak ali golaik pritrdil. AU pri nas vladni krogi tudi to zanikujejo, Sprifiuje naj tu sledcfii sln-<Saj. Dejlelni lolski svefc je imel oddafci slu^bo m zgo-doviuo in googtaiyo na gimnaziji v Gorici. Vlada je nasvetovala za to tri prosilce, ki so znali samo nem-M. Temu nasproti sem jaz nasvotoval tri prosilce, ki so poleg strokovnjaskih zmo^nostij imeli so drugs predno8ti ter zlasti znali dezelna jezika. To njib prod* nost scm posobno povdarjal, 6eS, xmo2ni obeh deM-nih jezikov, bodo nemiaine neveS6im dijakom lehko predmet v materinfitiliii pojaSnjevali. Pa kaj mi je od-govoril predsednik de2«luega Sokkega sveta, (trzaikl nntnestnik baron Dcprctis) ? „Moni so zdt nepotrebno, da uiiitelj ufianconi tako refi v materinielni pojalnju-je; iiavzo«en bi celo prepov«dal nfiitelju, ki bi hotel dijaku v iijegove.ni jeziku predmet pojasniti, kajtl to bi se godilo le na fekodo nemlkcmu jeziku". (Cujte 1 ua desnici). In odloCil se je za mis veto vane, tri Nem-ce; tudi visoka vlada je potem imenovala za ufiitelja zgodoviue in zemljepisa mo^a, ki razume samo nem-§ki. Cc se motauio bojevati za tako ofiitna nafiela in zoper tako neumna naCela, potem izgubimo zau-pauje v vlado, ki trpi take mo2e (na eclu uprave. Lehko bi navedel §e druge enako sluCaje, ali tega ne storim, ker omenjeni slufiaj dovoljno pojaSnjuje nase stanje. Povdarjati pa moram, da nasi kandidatje dtu-god le te§ko dobivajo slu^be, ker prednosti, ki so v naSej domovini neprecenljive vrcdnosti, ne pomagajo nic y drugih, n. pr. nemSkili pokrajinah. Drugi de-2elni solski sveti se ne o:'irajo na nje, ampak za irae-novanje nasvetujejo ie lastne dezelane; iz tega pa zopet izvira, da nasi kandidatje supljujejo po 6 do 8 let in naposled §e ne dobe nobene slulbe.
Dalje se ozrimo na uCni jezik v u6iteyi§5ih, ki nam izrejajo ufitelje za ljudske Sole. Vsak bi mislil, da se v u&teljisCih po slovenskih dezelah poducujo v jeziku, v katerein bode enkrat ljudski ufcitelj otroke poduCeval, namrefiv slovenskem. To bi bilo paC naravno, kajti dobro mora znati jezik, v katerein bode enkrat poduceval. A pri nap je vse narobe,
V Ljubljani ste uditelji§5i, v katerih se podu^uje vecijioiiia nemski; v Gorici je zensko uCiteljifice, v katerem se trije predineti Ie nemSki podudujejo. V ietrtem letu se poducujejo vsi predraeti nemSki, in vendar morajo ufiiteljice, izstopiv§i iz pedagogija, o-troke sloveuski, oziroma italijauski poducevati. V Ljubljani so mislili Bog ve koliko storiti za narod v de-zeli, ko so dovoliii, da se prirodopis in naravoslovje poduCujeta v sloveoskem jeziku, to je ravno dva pred-meta, ki se na gori§kem uLitelji§& poduCujeta le nemski. Zgodovina se pa v Ljubljani poducuje uem§ki, ker, reklo se je, da slovenski jezik Se ni dosta razvit za sio-venski ta poduk. A ua goriSkem uCiteljiaCi se zgodovina poducuje siovenski. To vse nam dejansko dokazu-je, daje siovenski jezik pripraveu za poduievanje v vseh predmetih, kajti v nekaterih se sedaj siovenski podufiuje v ljubljanskih u&telji§6ih, v nekaterih pa v goiiSkem. Ker je temu. tako, uvede naj se ppvsod slovensko poducevanje pri vseh predmetih. Poleg tega se ne protivimo, da se kandidat uLi tudi nem§kega jezika, nasprotno zdi se nam celo kovistno, da zna tudi nem§ki, kerpozneje lehko tudi iz neraSkih knjig zajema in se dalje izobrazuje. Ker se drugod vse poducuje nemski, zanemarja bodoiii iiditelj siovenski jezik, v katerem bode vendar moral ottoke poducevati. Vsled tega nekateri uiiitelj zna tako slabo siovenski, da vse njegovo poducevanje ue rodi onega sadu, ki ga pridakujemo od njega.
ULite)ji§Le v Mariboru ima nalogo odgojevati u-ditelje, ki imajo pozneje po slovenskih pokrajinah §ta-jarskij) mladino jzrejevati, mariborsko uciteljiSce ja Wdaj m odgojo slQvenskih uCiteljev, Nad tri ^trting
unfeljskih kandidatnv v Maribora je slovenske krvr, a vendar se ondi poducujejo izkljucljivo nemski. Kako inorejo taki ucitelji po krnetih poznejc vspeStio uejte-Ijevati ? Res bi se znal kdo izgovarjati, da po Sta-jarskem bivajo tadi Nenici. A gospoda, v Gradci ste dve uciteljiSgi, eno za ucitelje, drngo pa za ucltelji-ce, ki iraati ndgojevati nemske ufcitelje. Zato naj se marihorsko uLit«ljiSLp prestroji take, da bode sMilo prvotnemn namenu, da bode uamrec odgojevalo ucite-ljc za sloveoske Stajarske pokrajine; po takem naj se i tudi na tem vsi predmeti razlagajo slovenski.             ]
Na Koroskem so razmere s> hnj§e in zalosttifte.
Tu naj §e pokazem na slabe naslcdke, ki izvi-rajo iz nacela, da se imaji Ijudske sole pon**mciti. Po teh bi vlada rada ponen ilia narod. A to je brez-vspesuo delovanje. Spoianite se Jozefovih postav. Po teh se je v slovenskfh Ijndskih solah zlasti po frgih in mestih vpeljai nentSki ucni jezik. A kaj se je do-seglo s tcm ? Prav nic. — Ljudje zapustivsi solo so nagloma spozabili par nemikib besed; in ves sled te-ga neraSkega poducevanja je bil, da so posamni mu-zje znali svoje ime z nnu3kiwi erkami zaceekati. To je bil jedini sad jozefinske Sole. Diugaee tadi hi ran-glo biti, fcajti Ijadska Sola je namenjena Ijudstvu, njc-
Ker o::;li ui nobene slovenske Ijudske §ol*vludi & *--g»- izohrazVujupo doniaiib kujigak itt fasnikih. Ci slovenskeui uciteljisci ni n* dnha ne sluhu. A visoka ] so pa §ole nerodke, ttije, potujcili se budo posamni vladi. je do&ua gojiti slovenski jezik tudi na Koros- ( iu sicer tisti, ki so /vts li vse Sole od Ijudske do kern; zato jej resnobno in toplo priporocam, da bi se i vsencillsea, narod sum pa bode ostal rieizobrazeu. Z i-obljtiba njenega programa, jednako skrbeti za me na- ; pustivit ljudsko iolo pririejo ueenet med narod, ined rode, raztezala tudi na koroSke Slovence, (Dobro! glovenske prebivalce; s tnni paL ne bodo govorili dobro! na desnici).                                                 J neraski, ker teh nobeden iiemSki ne ume.
Se<'aj naj omenim se zahtit?, s katerimi m se
Slovenci oglasili. Govorilo se je o programu, ki so ga kranjski poslanc: visoki vladi izrocili; govorilo se je o uacrtu, ki ga je poslauec trzaski, moj visokoSas-titi soaed gospod poslanec Nabergoj izrocil, iu govorilo se je o programu, ki sem ga jaz izrocil, kako bi se po slovenakih pokrajinah dejansko vpeljala ravuo-pravnost. Rad bi vam, gospoda, oaznaoil obseg teh na-crtov, da bi sprevideli, kako skromne so zelje in zahteve slovenskega naroda, in kako malo opravifiena je toz-ba, da se koccmo npreti neraStvuinneraSkemu jeziku. Kaj so zahtevaii poslanei kranjski? ZahtevaH niso nic druzega, kot da se gimnazije in realke tako preustrojijo, da bi se nekateri predmeti slovenski, ne-katori pa r.euts>ki na vsej gimnaziji in vsej realki podu-cevali. To »c ondi pac Khko zgodi, ker so v srednjih fiolah lt« otrcci teh dveh narodoostij. Tako se bi skr-be'.o za narodui jezik, a enako se bi skrbclo za dru-gi dfZiini jezik, za noraSki jezik. Tako bi se dijaki izurdi, da s piva leliko vspe^no obiskujejo vseucili§6c in tehniko, pozneje pa, vruivsi se v domovino, jedua-
V celem Prrrnorji ni ne jedne nemske nbcine. | Kako bi onde pont'm6va!i? Kaj bi sledilo iz takega ; nenmnega ponetngevanja! Ljndje bi se uctli laSki, ker z Labi vsak »!«» obgujejo. Kaj pa bi sledilo iz poita-lijaneevanja 1 Italija, iistanovljena na narodnostno na celo, bi za se zahtevala tndi Piimoi je. — In kaj »U-di iz potujeevanja ? PotnjLenei so zmerom najveCji na-petneli naroda, h kateremu so pristopili. To spri^u-jejo pri nas vse politique pravde od leta 1862. do de-naSnjega dne. Vefiina imen teh hudodelnikov se k<»n-Luje na ic in ek itd. Tako ravuanje ne pridobiva naroda, ampak ga odbija. (Prav resnigno! na desaici). To bodo nasledki ptmetueevanja. Upam, da visoka vlada ne namerava tega, da tcga ne more nameravati, zato jo prosira. da naj odpravt omenjeue napake,
Ravnopravnost krepi tudi celo diiavo. Narod zadovoljeu, da se mu izpolnjnjejo najsvetejle in pra-vicuise in tadi od ustave prizaane zahteve, se nav-du§nje za dr^avo, ki mn brani njegove pravice in skrbi za njegove koristi. Nasprotno ravnanje bi narod le odbijalo. -Skrb za narodnost bi slovcn&ki narod Se
ko vspedQo delujejo kot uraduiki, odvetnifei, notarji, i bolj priklenil diiavi in vladarski hi§i, ce je tose'bolj
in2eairji itd. Da so te zahteve in zelje jako skromne, pritrdili mi bodcte, gospoda, saini.—
Kaj amo pa zahtevaii primorski poslanei ? Zahtevaii smo le to, kar je bil uze goriSki dczclni zbor zahtt'val za gorisko realko. Gimnazije in realke naj se tako prestrojijo, da se bodo v 4 ni&h razredih podu^evali Slovene! slovenski, Ittlijani pa italijanslu. Kemikega naj se aiSe od prvega razreda uCi vsak dijak. Od Cetrtega razreda se zopet vsi skup poducu-jejo nem§ki. Le maierin jezik in krscannki nauk naj se tudi v vislh razredih podndojeta vmaterinem j«zi-ku doti^nih dijakov. Ali to, gospoda moja, ni jako skromud ? Kako more kdo reei, da ho6emo zatreti nemscino, katerej vendar priznavamo se veliko pied-nost; a mi hocemo objednem gojiti lastni jezik ter se ne pustimo potujeiti. To je na§ namen. Mi hoee-mo, da otroci solo zapustivsi dobro zuajo lastni jezik, da v njem lehko uradujejo; mi hocemo, da bi se njim ne godilo tako, kot se je godilo meni in tova-risem, le v ncmskih solah odgojenim, ki smo popol-noma nepripravljeni stopili v javno zlvljenje, kjer se je na Primorskem cd nas zahtevalo, da imamo la§ki nradovati.
^.gospoda moja, so zapreke, ki se iraajo od-straniti, in ki se lehko odstranijo in sicer brez veli-kih stroskov. Vie sedaj je toliko ucencev v ni&h raaredih, da je treba vstricnih oddelkov. Po takem ne bode drzava ni6 ved potrosila, ce izpolni na§e pra-viCne in skromne zahteve. V odseku je visoka vlada navedla dve zapreki, ki zavirati vpeljavo slovenskega ucuega jezika. Pi-va zaprekaje ponjenih besedah mail razvitek slovenskega jezika, uniga pa pomanjkanje solskih knjig.
Pi vo ofiitanje je popoluoma neopraviaeno in do-lofeo ga moram zavrniti. Ce de2eini zbor gori§ki in kranjski obravnavata vse reel slovenski, «e se vse po-Btave v tem jeziku sklenejo in jih ujih cesarska svet-lost tudi  potrdi, raznmeii pa§ ne morem, kako kdo
kajti slovenski narod je navdnlen za Avs-trijo in njerio vladarsko rodovino. Enaka je udanost goriskih Italijanov. Ravno tisti, ki §kiI6 firez mejo, so z veseljem pozdmvljali, kako sedanje nansestniStvo skusa ztn>vaT ponerncevatt in nemski jezik v Ijudske s<»le uvesti. Ce bodete zadovoljili narod, ne bode se oziral in tugoval cez mejo. Ct? pa je narod nezndo* voljeu, oni gospodje med njim pad lehko rogovthjo. Tem rogovile^em,—nehC'^m imenovati skrivnega drust-va, ki zaliboze resnieno deluje — pomagajo V6\ oni, ki sku&tjo znova frimorje ponemciti. Tega pa5 visoka vlada ne more in ne sine 2eteti, zato jo resnobno opominjam, da u2e» enkrat tudi slovenskemu narodu vpelje uarodno ravuopravtiost. S tem se bode prido-bila udanost celega slovenskega naroda. Ker se na-dejam, da bode visoka vlada tudi nam Sloveucem na-sproti izpolnila slovesno dane obljube, glasoval bodem za privoljenje tega oddelka drzavnega protaeuna (Dobro ! na desnici).* _________
Dopisi
IZ SOPICe, 17. maja. (0 veseliei v Scropasu). fudi Sempasci so preteklo nedeljo slovesno prazno-vah poroko cesarjevica Rudolfa. — Ob 10. urt zjutra so imeli c. g. Ztipnik Bki Madou peto maso z za-hvaluo pesmijo; eerkveno sveeanost je povefievalo lepo vbrano petje in grmenje topicev. ZveCer je napravilo ffbralno diustvo" prvo svojo veselico v g. Baje-evi, lepo okiucani sobi. Program te veselice zadnjie v wSoCiK objavljeni, so sami dra§tveniki, kmeft-ki fanti in dekleta dobro izvrsili. Gosp. ugit. Sed<v-ci6 je y kratkem jedrcatem govora pozdravil na?zo2e goste, invse spominjal slavne poroke cesarjeviea Rudolfa in Stefanije, ter koncal  svoj pozdrav z gromo-
refie, da je slovenski jezik malo razvit, da ni pripra-    vitimi 2lviJok,ifil   P»*i
ven za poduCevanje v Solah. Kar se tide druzega oei- ' V.^ioVl   12  kmeekih  pi-vccv  pod  vodstvom  Jo^eta
*_....        _           ,. ...           ...                               Zi^monda (kmeta) 7. Vogerskega, organista Sempaske-
ga, in zapojo  re^arsko himno, na splosno radost na-zoJSega obciustva.
Odlikoval se je mesani zbor „Jaz ni sem Ta-Ijanka"; to pesem so morali pouoviti. Tudi pesem BKranjska dezela", ki ste pele na glasovir kmecke dekleti U. Batig in F. Usaj ste morali ponavlfati. De-klaroacijo MCilinder in Kloboeekttt ki sta predstav-ljala J. Batic in I. B. sta veliko smeha med obcinst-vora napravila.   Igra „Mutectt se je tudi izvrsila na
tanja, moram ga nekoliko zavrniti, nekoliko popraviti Res je, da^ninamo za vse pred:aete u^e sedaj tiska-mh knjig(Cajte! na leviei.), a kdo bi spisaval ucne kojtge v jeziku, vkaterem se nikjer ne sme poduce-vati, kdo bi spisaval solske knjige, da bi jih more-biti sam zalagal m spravljal v lastui omari ? Kdo pa daje tiskafc nemske Solske knjige? Vlada, na stroske zaloge Solskih knjig. A mi imamo uze mnogo sloven-skih tiskanih  o&iib knjig iD premnogo v rokopisih.
In ko bode vlada resnobno na to delala, da bi vpe-       ...     - ,     ,.   —---------   - *~ — —»«- »»
Ijala slovenski ufim jezik, ne hkratu v vseh razredih. Jrlko radovoljnost., Po besedi je bila domaea zabava, ampak polagoma, imeli bodemo nemudoraa knjig, ki i 7er so na§L fanti i»opevali, da je bila veselje. Pa tu-se bodo lehko merile z nemskimi. — Pristaviti mo- ! dl Damtnic ni b^o »« konca ne kraja. Konecno Iolili
ram, da je nas narod vse, kar ima, ustvaril z lastni-    °"'A °" " ""4~  J--------
mi moCmi, ce prav je moral preniagcvati najvefie raz-novrstne zapreke, ki so inu jih stavili vlada in vladi-ni krogi. Ce se j« narod u^e sedaj toliko vztiel  kn-
,.. .-. . , ¦• ., r -J 8ec,aJ toliko vzpel, ko-liko bode se le stoni, kedar ga vlada ne bode nika-kor  zavlraia, teiuved ga L'-----"      "
„- —O_._ljno se podpirala! Slovensko slovstvo se bode potem tako razvijalo ter dospelo na toliko stopinjo, da se bode l«hko merilo S9 alovetvi drugib uaroUoy,
snio se z nado, da se v kratkem v tako veseli dru2-bi zopet vrdimo. Tako so Sempasci, dasi pozno po sempaskem taborji, vendar enkrat narodno Cast re-sili in pokazali, da imajo delavno mofi dosvojegami-liga naroda, ako le hoeejo. Zivilil
J—§t.
*Z Kanala 15. maja, Praznovanje poroke vi-Bokjh mladib zwo^encev nale preljubijene ceaarske
hi§e prazuovalo se je inuogo krasnejse nego je bilo ob svojeui easu v „Soei" naziianjeno, ljudstva je obilo privrelo iz okolice iu iz bltfojih gora, ob 6. uri zvefier naznanjali so zvonov; in grmenje moznarjev zactrtek pomenljivega praznika. razsvitljava je bila velikanska iu kiasna, kakor se tiikdar poprej ne, posebuo so se odlikovaie boljge hise se krasnimi transparenti, cesa-rja, eesarice, mladih zaroeeneev, austrijskih in bel-gsj«,kih grbov napisi itd. kteiih je bilo vseh skupej nad 80. Tudi bakljada s [lozarno strazo, drustvom ve-teranskini iu z godbo na 6etu se je izvrstno obuesia. Grad uad Kaimlom, kjer nas zupau atauuje, bil je ob-sejan s stotinami luet in earobuo v spodnjih okroglih oknihs traipartmtnimi zvezdami, nazgorujein mositovzi s cevelj visokimi 6rkami It. S. cesarja in cesariee, na spodujem nwstovzi pa se trasparenti Njih Vis. Rudolfa i« Stefanije iu z druzimi krasnimi dekoiacijami kras-uo olepsan in razvetljeo. Poleg grada bile so tudi kise gg. dekana iu KriziiicVa, podebno okusno z umet-no izrezanimi transparenti in lepo razsvitljavo okinfia-ue, tudi kosarne zandarjev in c. k. financmb strain i-kov napravile so prav Idp vtis; nastavljetuh je bilo ttidt vec dekoraeij & drobnimi lucicamt sestavljenih, ktere pa zalibng zarad preostrega vetra n'^o mogle go-reti. Vodujak bil je z inlaji okinean in z lampijoni razsvctljeu, stanovanje g. soduika bilo je z lepiini veu-ci, priproge v avstrijsk»h barvah z zastavami, na kte-rih so bill zlati avstrijski iu belgijski gtbi iu izvrst-no okiricitai in razsvetljeni,
Na bli&ijih in daljojih vrhih bilo je mnogo, velikauskih ktesov, nepreuehoma grmenje moznarjev se je od vaeh straui razmevalO; rakete so v ztak Svi-gale bengalicni iu drugi umetui ognji so se zazigali, sploh navdusenje bilo je uepopisljivo veliko. Bakljada z godbo obhodila je cell tig *;, na katerem je bila potem splosua veseliea. Godba je se dolgo po polunoCi ljudstvo z lepimi komadi kratkofiasila, ktero se je uavduseno pozno v uajlepsein redn raz§lo.
Drugo jutro 10. maja se je na vse zgodaj godba oglasila pritrkovanje zvouov iu grmenje topicev se je zopet po dolini razlegalo. Ob 10. uri bila je z asisteuco 5 duhovnov velika slovesna masa z zalival-no pesnijo, ktere so se vse tukajsnje korporacije in mnogo obciustva udclezile. Po masi bila ju v soli ravno tisto uro, ko se je na Diinuji poroka vrsila, Solarska beseda, pri kit-ri priliki so g. dekau med mladiiio razi'elth licno.Toinsic-evo kujizico nUesarjevic Rudolf, nastoi-iik ai'strijski", popoludne imelo je vete-ransko dtustvo v kicuii Iv. Turosa banket, pri kte-reui seje ravdiiseno h-'H^burski hisi napivalo, drustvo je poeastil tudi g. zupan, castei ud veteraacev se svojo nuvzocnostjo. Evo krat;k popis praznovanja poroke cesarjevica Rudolfa in kraljieine Sfefauije, nad kteriina naj euje bozja roka, in bogosla/ bozji naj nud iija rosi.
Iz Deskle. 2. maja. (Izv. dop.) Pied raesecem dui imeli smo tukaj volitev obeinskega stareSinstva, katere se je udcle2ilo neuavaduo ob.ino stevilo vo-lileev, iz eesar se spozna, da tudi nasi kmetje ko-neCno vendar kolikor toliko razvidijo va^aost volitev. Proc toraj s tistim praznim in skodljivim izrekom: nBrez menu lahko opraviju*, kajti za ob^inski blagor je gotovo tudi v tem nekaj, kdo da opiavlja obeiuske zadeve.
Z izidom volitve, katera se je vrsila v najlep-sem redu, smemo biti zadovoljni, kajti izvoljeni so v oM'hiskt odbor mozje, kateri so vredni naiega za-upanja.
26. aprila pocastil nas je s svojim pohodoni dvorni svetovalec g. baron Rvchbach. Dosei je. nam* red kot vladai zastopuik k volitvi ^upanstva, pri katerej se jo zopet pokazab, koliko zaupanja v^iva pri tuk. obcinarjih g. Andrej Konjedic, ker bil je e u o-g I a s n o za zuyaua izvoljeu in sedaj te tretjikrat. Bali smo se, da ne bo hotel vuovic te easti sprejeti; a spozuavsi, koliko v obeini velja, vsede se zopet na Supanski stol. Beg ga zm!
S Krasa, n. maja. (Se&uisko-komeasko udit. drustvo) je zborovalo due 12. maja z uze naznanje-nim programom v Sezani v sols, poslopji.
To zborovanje je bilo jako dobio obiskovano kajti nad 30 ufiiteljev in u6iteljie se ga je udelezilo!
Tocuo ob 10. uri otvori g. predsednik A. Leban' uadueitelj v Konmu, zborovanje. V kratkih, jedrna-tih besedah je sltkal valnost uciteljskih shodov, ter navduseval navzofie kolege k pndnosti in vstrajnosti Ko se je spominjal rauj. g. Cveka, vstanejo v zna-mebje socutja in zalosti vsi navzofii.
Pri tej priliki se je preds. spominjal N. V. cesarjevica Rudolfa in njega poroke in pozival, naj vsi v znameuje lojalnosti vskliknejo: trikratui zlvio. — Ko se je to zgodilo, se je volila deputacija treh udov obstojeja iz g. predsednika, g. Hrovatiua in gospo-diCue tazafure, katera je sla cestitat k g. glavarju.
Sledilo je potem verificiranje zadnjega zapisnika.
Prvi referat: a0 zgodovini vnarodaej Soli", ka-
*) Bak^jado vodile |9 ot»5inska ia Citalni^iui zastava,
Pin,
terega je imel govoriti' g. H&telj Kantc, se je prelo-
2il na prih. zborovauje.
wO izgovarjatiji   „la in „v* v ljud. Soli" jn go-
voril g. Vrtovec, ncitelj v Doliui. Po dolgi dcbati se
je sprejelo, da je bujjse in pedagogicno, da se „!"*)
izgovarja.
„So-li prewiji! koristen pomoeek pri odgoji sols.
mladine ?* govoril je g. Vodupivec, <;. kr. solski mul-
zornik.   Sklenilo se je,  da je boljSe,   da se premije
ne dajo.
„Kako; naj sn tednik spisuje ?" govoril jo g, A.
Leban.   Stva'r je jako zaniuiala.   Sledili so  kouecuo neki prcdlogi.
Po zborovanji je bil skupni obed. „Proseski kvartet" je tam krozil lepe narodne pesini. Med pe-tjem in napitnicami nam je cas bitto mineval. Lodili smo se vsi v lepej prijateljskej slogi, upajoC, da se pribodnjic Se v veejem Steviiu vidimo. Pa je tudi veselje videti, kako se to u&t, druStvo vedno bolj razvija, kajti samo omenjenega dne je 14 novih udov pristopilo. Na mooga leta! Da se vidimo pribodnjic Se v veejem stevilu!
Folitidni p^egled.
francoska pogodba bo imela tedaj vpliv indi-rektno tudi na Avstrijo in v prvi vrsti na pri-morske Slovenee,
Bolgarskem u knezu o&Ltjo tudi Ne-slovani, da s svojira. razglasom, v katerem crni Bolgare pred svetom, ni mosko postopal, ko je dobro vedel, da se v 20 m^secili ne more vse prestrojiti po zahodno-evropskem kopitu. Taka je!
R u s k i car je imenoval grofa Ignatieva namesto Loris Meiikova za ministra notranjih zadev. Na Ruskem jc -ljudstva silno razkaCeno nad judovskimi odoruiii, katerim Stacune pleni in pozjga.
Domafie stvari.
Cesarjevic* Rudolf se je s cesariiinjo Stefa-nijo odpeljal v sredo u grada Lakseuburga, kjer je prebil prve dni po poroki, v BudimpeSt. Qkoli 25. maja pride stahto prebivat v Prago. Iz d r L. z b o r a so za nas najinicnitnise debate o Solskili zadevah, Nasitna poslanccma ur. Toukliju in dr. Vosnjaku se je pridruzil tudi dr. Xltezli, isterski poslancc, ki je tudi doka-zoval, da se nasi diiavi na Primorskem nevar-nost Lim dalje mnozi, kolikor bolj sc tSlovani tnkaj zanemarjajo in narodnostno zatirajo. Tudi specijalni poroCevalec g. JireCek se je za nas dobro potegoval. 0 vsem tern prih, vec\
Vlada je prcdlozila nacrt 2 zakonov glede na deljenje praSke vclike Sole v ncmsko in fieSko vseu&liSfie in obseza pravnc razmcrc in studij-skega reda in o zakonododatncm posojilu tudi za CeSki oddelck.   Ustavoverci se togote in upajo, da ta nacrt propadc   vsaj v gosposki  zbornici. Ustavoverci v svojih   organih   ze obupavajo   in zugajo z izstopom,  pa se tudi tega boju.   „N. j fr. Pr." je taku ucsramna, da ncprciichoma laze in obrekuje   drzavnozborsko ve&ino;   ko ji lazi dokazejo, pa molft:  prav po judovsko!   Rekla | jn te dni n. pr. da hoee vlada Kraiijsko „slo- I venitiM Po tej metodi pojdemo mi Braniborsko, ! Bavarsko itd. nem&t!
R u m u n s k i kralj se da kronati 22. maja s krono, narejeuo iz jekla iurskega topa, za-pienjenega pri Plevni.
Srbska skupseina je zopet pricela svoje delovanjc in bo skupaj kake 4 tcdnc. 0-bravnavale se bode prediugc o snovanji narodne banke, o obeinski samr.upravi in o avstrijsko-srbski kup^ijski pogodbi.
Francozi so v Afriki naglo postopali. Brez posebnih bojev in bitcv sklenili so s tu-niskim bejem pogodbo, vsled katere se ponove" vse dosedanje pogodbe med Francijo in Tunisom. Francoska vlada sme tunisko Primorje braniti in zasesti ozemlje ob meji tuniski; francoska vlada bo imela v Tunisn svojega rezidenta, ki bode Lttval, da se nova pogodba izvrsi. Tunisko za-stopajo fran. zastopniki pri tujili vladah, in tuniski bej je obecal, da ne sklene brez Franco-zov nobene pogodbe in da ne bo dal uvazati v svojo dezelo orozja in streliva. Rodovi ob tuniski meji in v Primorji placajo vojno odskoduino. Neraci in druge vlade ne delajo zaprek tej pogodbi,
Italija sama je nasprotnica Francozom v tuniski zadevi; ona je nameravala polastiti se Tuuisa, in ker ji je spodletelo, se ital. listi hu-dujejo, in ministerstvo je moralo na novo od-stopiti. Sella ima nalogo sestaviti novo ministerstvo.
Nemcija je gotovo zadovoljna, da imajo Francozi drugod opraviti. Bismarck pa tudi ve, da Italijani bodo hoteli pa drugod dobiti, kar so jim odtegoili Francozi. Tako bo „Irredentatt zopet rogovolila proti avstrijski meji.   Tunisko-
Proslavo poroke cesarjevida Rudolfapo Gori^kem. Tudi za ta list nam je doslo mnogo lepih poroftil, katera navduseno in z Ijubeznijo popi-sujejo poroko cesarjevifievo. Vsem se vidi, da so po* rofietalci sami dogiveli in fititili veseli in pomenljivi dan 10, maja. Povsod so ga navduscno obhnjali; razlika je le v zunanjosti; v Cntilih pa so se sknzali povsod pravi Avstiijanci, Zatoraj nam blagovoljno odpusie <tL poroSevalci, da sino jim popise skrcili po razmerab, katere nam je poStevati.
('epovan. 2ivahne in prisrSne so bile svefia-nosti v „gorskcj nietropoli" v proslavljenje cesarjevi-ceve poroke.
Due 9. t. m, zveier smo smodili velikanske kro-sove vrh „Prevalca, od koder je odprt razgled tjo do Vidma, in dalee doli v Istro. Vas je bila doloma raz-svitljeiia, posebuo lupo 2andarnicrija.
Due 10. je bila slovesna sluzba bo2ja, pretrko-vanje zvoncv in pokanje mo^arjcv je slovesnost po-visevalo, in polno ccrkev poboznega ljudstva privabilo. Po sv. ninSi je bila solska veselica. ZnCfila se jo z govorom naftcga vrlcgn g. u^itelja, nklcnila z krat-kim ogovot'om t g. katekeia; vines pak so ufienci prcpevali in deklamovali veft primurnih pi»8cin. Veso-lice se jo deleSlil krajni iiolfiki svet poInoStcvilno, pa tmli uekaj odliinili gontov.
ZveCcr ob 0. je  bilo  slavnostno  zborovanjo v
nkotoIi3ko-politi5ki  fiitalniciH. Prcdscdnik je zborova-
nje zacel z primertiiin govorom  opisavajoc odgojo in
misljetijo visokih novoporofiencev z ozirom na teiiiije
I noScga katoliSko — narodncga drufitva. Potem jo na-
prosil druStvcnika t g. And. Lebana,  da naj povza-
tne liesedo.   Kratko a jedrnato je govornik opisoval
juuafikc vladarjo iz HabsburSke hide. Veselo zadovolj-
wost in vcckratno   pohvalo je vzbudil zanimiv govor.
! Koucdno je prcdscdnik zborovanje zaklju^il s tern, da
' je pricujocpga g. 2upana napvosil, da naj potom si. c.
k.   glavarstva visokima  novoporoCenccma poslje naj
spostljivejSe Cestitanje in naj  boljsa vosfiila  nasega
druStva.   Z navde§enimi slavo-klici  so temu natofiili
pritrjevali priSujoCi druStveniki.
Po zborovanji se je pricela pri g, zupann javna veselica, katero smem pristevati naj lep§im in naj bolj zanimivim, kar jih je videl Cepovan.
Po nckatorih toCkab veseliCnega programa je el-talnieni pi*edsednik vzdtgnil kozarec in napil najprej {iresvitiemu gospodu cesarjevHSu Rudolfn in princesinji Stcfaniji. Med drugimi papitnicami so nas sosebno, razveseljevale one 6. g. A. Lebana. Svetanosti so se dele^ili tudi odliCni zastopniki grgarskc in gorenje ttibuSke obfiine. Pozno v uoc se je sve&tnost koneala z zaiiganjem umetnib ognjev.
Iz AjdovScine. z^e prcdveier naznanjali so streli iz mozmujev in pritrkovanjc zvonov, da se Ki-H za nas preveseli dan. Veliki kres prizgan po sM-roslovauski navadi svigal je proti nebu in rakete svi-gale so po zraku. —
Due 10. t. m. se zberoob cJl/2 zjutra pred sodnijskim
i   .  ;   ...   ____   »—l__:x..:~   i.a..«...,»;;»     ;«   ¦«/l!   vtt  tn  Ann
prirejevalcem slovesnosti dobro postregel s sladko vin* sko kapljico. Pri tej priiiki zadoneli so mnogotcri 2ivijo! slava! cesarjeviCu; 2ivijo! slava! 8tefaniji: 2i-vela Avstrija! i. t. d.
Vtorek .10. t. in. je po dovrseaem sv, opravilu g. viknr Stepan razveselil starce >u sfcarke domafe srenje. kakor jim je moralo gotovo vgajati. G. zupan Bolko je podaril revezcm tukajSnje srenje vsoto 100 fl. z iiamenom, naj te uovcc razdeli g. vikar med znane domace siromake. V itnemi onih, ki so bili drlo.zni teh daril, bodi blazemn darovatelju ttt javno
izrt'Ccna najioplejsa jsabvala. AH tudi solska mladina,___
"pri"t*j pfiliki Si ostala orez milega prijatelja. Kakor bo^ji angelj v cloveSki podobi, stopi gospod Hme-ljak pred vikarja, u^itelja in Sol, deco, pa polo2i na z>tvenik milosti za domaLe §olske otroke 50 ft. V svojej tibi poniznosti pa se je na§ darovatelj odre-k<l vsakej zahvali za ta denarni znesek; all Slovenes in sploh Slovau ima za prejeto dobroto prav rad hvali^no srce, katero zoli razodeti; zato izrccomo v imenu fiolske mladine gospudu darovatelju prav srcno zahvalo.
Otioci so pri tej priiiki prejeli marsikaj v dar, in sicer: po jedno risanko, jedno plsanko, jeden svin-6nik, jedno pero, jedao pisalo i, t. d. Poleg tega pa mho jib ki pogostili piimenio. ZapevSi med drugim ccsareko in narodno himno, vrnejo m vai oveieljeni na svoje domove.
Zvi'ier istega dne imcli smo stieljanje, umotne ognje, bakljado, kresove in tudi razsvefiavo nekaterlh boljsih hi§. Ooobito lepo bakljado, ki je prekrasno odsevala, napravili so na§i Komparci v selu poleg. Lo-kavca. Slava jim! Ta sijajni dan, je pri g. 2upaiiu tudi staraginstvo na obedu vrstilo zdravice na pre-svitia porocenca, na Njiliovo Veli&iustvo cara in carinjo, in na mogocoo naso Avhtrijo.
Ta dan ostane nam vedno v sladkom spominu.
Iz sv. Kri^a pri Ajdov&6ini. V pouedeljek na vc6er razsvctili smo uase majlino mestice prav \\w(;\\f) in Icrasno, prizgali smu velik kres, ZA^igoU razno rakete, streljali z moinarji prav pozno v no6, da je odnuwnlo po vsej dolini in pritrkovanjo zvonov oznaujevalo je nam veseli praznik.
Drugi dan se je v lepo viednjeni proceniji i>o-mikala iz Sole proti ccrkvi nasa solska mladina, za njo pa so sli nasi stareslne. i. t. d. E nam pridra-,>ilo se je tudi vc*d udov veteranskega drustva. Pri sv. n:asi so strcgll g. 2npuiku razven g. kapbtna tudi tu* kajSnji W. gg. ocelje kapucini. I'o dokonfiani sv. magi, pri kateri je bilo silno veliko obcnistva, vcruila se je solska mladina v solsko poslopje, kjer je priredila lepo veselico v spomin slavne poroke visokib poro-fiencev. —
Mladini in vsem navzo^im razlozil se je v dol-gem jedrnatein govoru pomen tega visocega praznika, Sledili so zivlol klici v slavo visokima porofiencema in celi habsbmski rodovini. Vrstilc so sc na to Se ra-zne primerne pesmi in deklatnacije, posebno lepe in galjive in jeden dvogovor. S „cesarsko himno" je sve-danost konCala ob 111/2- u,i piedpoludne. Gotovo nam ostalne ta veseli dan v spominu.
Kri^evski.
*) P. n. utSitelje opozarjftmo na ta sklep z 2el|ot da ga pretresajo in se nauasajo tudi na vile rarloge, katerih se pe-dagogiki ni pioiuo ogibati.                                        Vt,
poslopjem vse tukaj^uje bouoracije, in tudi za ta dan nalaSe sestavljena iastna strata, katerej so se pridru-2ili tudi veterani, dclalsko drustvo se zastavami in muogo mnogo ljudstva. Z godbo, ktera je intonirala cesaisko himno, na celu odsli so tam zbrani v pre-lepem redu v eerkev, kjer se je pela sv. tna§a se za-hvalno pesmijo. Ob polu dae pogostili so 40 ubozih doma&ncev obojega spola.
Med obedom svirala jim jc godba. Ob treh popolu-dne pricela se je ljudska veselica s plesom in 00 polu devetih zve6er, pomikala se je mno^ica z bakljado iu godbo po vseh ulicah tega trga, katere so biie raz-svitljene. Pred 2upanovo hiso in sodnijskim poslopjem se je vstavila in godba je svirala cesarsko himco. Ne-pretrgani zwijoklici do zaroCencev, premilega nam ce-sarja in niegove todbine, razlegali so se po trgu.
Viditi jc bilo tudi vefi transparent s primer-nimi uapisi, Po bakljadi pri^gali so se umetni ognji in javni pies nadaljeval se je se cez polunofii.
Iz Lokavca pri AjdovSdini. Due 9. maja zvefier je bilo: zvonjenje, streljanjeiz topiaev, za&ganje raket, gosp. Hmeljakov krcs, razsvettjava hi§ in sle-dnjifi bakljada. Koncem tcga. pa je g, 2unan Bolko,
V Kamnjali in Vol. iabljah. Veselica, katero so priredili kamenjski rodoljubi dne 8. maja t. 1. nas je izredno iznenadila. Slavolok pred Solskim poslopjcm, nad katerim so vihrale tri velike zastave pokne^ene grofije Goriske in GradiSke, okusno na-pravljeni oder v obsirui Solski sobi, kakor tudi o-stale priprave, bile so vzorni ponos rodoljubom in pravo veselje obiloim gostom.
Tudi pri besedi pokazali so kamenjski rodob'ubi, da so mosSje v svojej stroki. Posebno se je odlikoval s6 svojim slavnostuim govorom v obfie BpoStovani g. Hilary Zorn, tamoSnji kaplan. Giueno je posluSalo zbrauo obeinstvo navduScnega govornika. Pokazal nam je, da cuti in izdihuje z narodom, da mu duho-vito serce u^alujejo te^uje naroda svojega. Z enako imvdusenostjo bili ste sprejeti tega gospoda skladbi „Rojstna hiSa" in aSlavospev SlomSeku", kateri so pevci afektno in dovrSeno peli in zopet peli. Pokazal je s tem g. skladatelj, da ima narod siovenski v svojej sredi druzega g. Hajdriha, s katerim morejo redki skladatelji sedanje dobe tekraovati. Mnogo lepega smemo se od onega gospoda pricakovati» to da vcdite, Slovenci, da ta gospod stoji med onimi odliCnjaki, ki sebe dokaj zmerno sodijo.
Omeniti nam je tudi igro kamenjskin rodoljubov, katere vsebina so viaze na kmetih. Igra je kratko-iasna, Saljiva in ob jednem dokaj podufina. Igralci so napravili obUo smeha. Slava toraj kamenjskim rodo-
JU Tudi v Vel. zkbljah je imela Solska mladina v le po okineani Solski sobi veselico dne 10. maja t. 1. PriCetek se slovesno sveto maso in po maSi nTe Deum". Po konCani sluzbi bo2ji sledila je veselica v Soiski sobi, katere se je vdelezilo obilo domacega ob-cinstva. StarSi so bili gineni sliSati nevstraSene de-klamovalke, nedol^nega govornika in lepo navduSeno petje svojih ljubljenih otrok. Koncem je mladino na-govoril mnogo spoStovani in zasluieni gosp. J. Smuc vikar, ter v kratkem, a jedernatera govoru, polagal nasrcj nedoline mladiue nrelepe laatnOBti, katere
difijo naSega bodocega vladarja cesarjevica Rudolfa in delajo Cast in ?«panje mogocni Avstriji.
Sveto pri Komnu, 14. maja. Tudi mi Svccani wswo hoteli zaosttti za drugimi nego praznovali suio in povelicali obti avstrijski praznik, kolikor so splob mntft nase dopuscale.
9. t. m. so tnpiii pokali in godba je „veccrmei sviraje, prehodila vas, za njo pa vescli vast-ani Dru-zega dne rano, je daioval sv. maso t. g. kaplau Pa-hor, a po sv. davttvi Sli so vasOani obojega spola v najlepSem redu, kar je skoro ner.avadno bilo, z av- j stiijskimi tor slovanskimi zasiavami v Komen, kjer se je mno2ica zdruzila z veterani, katprejn vodil g. po veljnik Wallenhof. Vsi zdruzeni, z god ho na *eluf prehodili s»in» Komen, poteiu pa Sli v farno ce»kev. Po masi so se Svccani vrnili zopet s svojo gndho doom. Popoludne je bil javeo pies in zveier skupna vedeija pri g. J, Pipanu.
Omenite Se to. Svecani so bili pred stovrsmm duevom vedno v razkolni$tvu, a ta dan pozabilo s« je na vse. Mir in sprava vrnila se je spet v nasa srca in zadovoljni napili smo Jedinstvtt*. Kontt obLe pri-znanje gg. aranzerjeni, katari so vse stonli, da se je ta praznik spodobno pocastil.                       — ic
Iz Korana, 15. maja. Tudi komenska obCina ni zaostala v prazuovauji 10. maja. Naj omenim sa-mo sledefe. Zve&r 9. maja, ko se je mraCilo, bila je vas razsvetljena. zvonovi so pdtrkovali pripokanji topieev, zastave so vihrale. Godba prisedsa iz Sute (Svetega) svirela je pred c. kr. okrajno sodnijo ce« sarsko himno in je potem obhodila vas. Navdnseui iivioklici so se odroevali od vseh strani ter priSali, kako je ljudstvo naSemu mileme vladarja vdano, Vr-bu nasib sivih gora so pa ranc-gi veliki kresovi pri-(ali, da bivajo tnkaj Slovani, ki so mofini jez Avstriji na obalib sinje Adrije.
Di ugi dan, 10. maja, na vse zgodaj pokanje to-pifiev in pritrkovanje zvonov. Ob 10. nri je bila ve-Hka peta sv. maSa, katcre so se vdeleSili tr^ani in vse korpuracije, Solska mladina z uc'iteljstvom. Pred maso so je Sols, inladini razlagal visoki poracu pa-trijotiencga praznika, Razdeide so se potcm §ols. mladiui kojizice: BCesarjevi6 Rudolf in odpevsi ce-sarsko pesem odpeljala se je mladiim k sv. mast. V Urn je dosb vse ljudstvo paroma iz Sute z godbo, dekleta lepo ovencana. Pridni/.ili so sc tudi dunes ttniformirani veterani, katerih je pri nas ic 40. Po mail so veterani z zastavo marSirali z godbo pred c kr. okraj. sodnijo, tam se je igrala zopet cesaraka pesem in grouiovitt zivioklici so odmevaii od vseh strani. Kaposled so veterani z godbo inarSirali po Komuu. Stare&nstvo je imclo pri g. zupauu skupen obed, kjer se je napivalo med gruienjem topiCev.
Ob 8 uri zveCer je bil pod lnilim nebom banket Vdele^ili so se ga duhovniStvo, uradniki, uCiteij-sko osebje, zandarji itd. skupaj okoio 40 oseb. Dvo-ri§Le je bilo lepo razsvetljeno z lampijoni, ozaljsano z brSljanoni, podobami cesarjeviCa Rudolfa, Stefauije in Nu. Yelieaustev. Na krasno lepem tiansparenlom je bilo citati:
^Viribus unit[sa BZi?io, Rudolf in Stefanija Z njima vecna bode Avstrija !tt Med obedom vstaneg. kapfen Ferfolja in veteran g. Ant. Leban,  ter napijata  oba cesarski rodbini.   Po napitnicah zadoui cesarska pesem, topiCi pokajo,  zi-vioklici odmevajo, umetni ognji Svigajo v zrak, bil je ganljiv prizor.
Takoviiam je eas pri petjf in zabavi Ie prehitro potekel. Se le po poiunoSi razSIi so se vdelezenci v najlepsem redu srcno zeloC, da                                 ;
Bog zlvi Rudolfa, soprugo premifo, HabsbUr§ko rodbino, preslavni ves rod!           ]
Preslavnim vladarjem naj Avstriji srefie,           !
Se slava in blagor obilno mnozl! Naj poznim §e vnukom prestol se leske6e Narodov ljubezni, zvestobe, moCi!
V Podmelcu obbajali so z vso mogoCo slo-vesnostjo dan potoke cesarjevifia Rudolfa. Na pred-veder bila je velika bakljada in serenada. Na Eliza betinem vrhu (na Ubaji) Svigale so poleg velikega kres^a rakete pod nebo in so kazale v zraku zvezde raznih barv. Ljudstvo se je siliio fcudilo umetnemu dgnju. Namestu godbe so nasi Sitabiicni pevci vcseli dan povelicevali, ko so Sii z razstavo po vasi, kjer si zapazil tudi 4 ti*nspartnte na oknih. V torek je pa Solska mladina pela pri slu2bi bo2ji kaj navduseno. Za trud pa lepa bvala naSemu vrlemu g. uSitelju.
Iz Medane. 9. maja bila je naia vas raz-svetljena, in je imela fiaroben transparent z napisom „Bog. 2ivi Rudolfa in Stefanijo". Umetni ogenj in ve-likanski kres je slovesnost povefieval. 10. maja je sla IqL miadina z zastavo in ljudstvo na siroko trato, obrneno proti italijanski ineji. Petje pri ljudski ve-selici je naznanjalo daiec* tje onstran Idrije, da pri uas vtje drug uuli, da se po 2ilab na§ih sinov pre-taka kri slovanskih siaov. Medanci niso §e videlt enake veseiice.   Naj §e omenim, da se je zafielo na-
rodno petje vendar probujsti tudi pri nas.   Da bi se je krepko zbudilo!
Ipavski ttg je bil priredil na bliznji Zemoni v nedeijo velikansko ijadsko veselico ia dast ce.sarje-viCevi poroki. Veselica je bila toliko ve&i, kolikor z vefio radosrjo se je ljudstvo poklanjalo de/. pnd-sednikii Winklerjii, ki je bil dosel v Ipavo «ez Unisico.
JrloroSM novi Skof je imenovan od svit. ces. 30. marca t. 1. g. kanouik in kapiteljski viKar Peter Fonder.
6. g, Anton Mahnic, bi uLi sv. pisnio v nn~ Sem osretlnjem seuunusii, p<istal je dr. bogoslovja.
0. Jan. Nep. bar. Prato, iz Tridciitn, dobd je tajnisko sluibi* v>lt«l sklepa obf. zbora pri kmel. druzbi v Gorici.
Posebna veselica lo dne 28. t. m. na vrtu Goriike iitainiee. Nataufcui program se bo udow fii-talnice in njene potldruznice menda te dni razposlal.
Bar. Kuhii, topniLarski general, priiei je bil v Gonco, in v sredo so bile voja&ke vaje pod njego-vim nacelnistvom na Rojicab. Takoj potem se je od-peljal.
Na Gradu. gori§kem imeli so v nedeljo ljud-sko veselieo. Hise so bile olepSane z zastavarai, zve-der bila je razsvitljava. Pogledat je bil prisel tudi okr. glavar bar. Rechbach.
Dr. Jan. Heiweisu na fiast so napravili Iju-bljanski Sokoki in pevski zbor citalaitiit, z drugimi druStvi, kakor tudi z mestno godbo b a k 1 j a d o iu prekrasno serenado pred njcgovim stanovanjem.
Veterani gori§ki imeli so v nedeljo zveier tudi se posebno zabavo z godbo v prostonh rest. jEvropa". Predsednistvo je v treb jezikib povdarjalo povod slovcsaosti. Udelezencev je bila poina vebka dvorana.   Vmes je bilo mnogo dostojanstvenikov,
Dva gg, T. in B.» sta se v sredo v gledii&ni kavanii gortski prcpiralu iu do krvavega stepla. Eden je ranjen in opraskan.
Novi cerkvi sv. srca Jezusovega, ki sesezida v Ljubljani,v vspomiti poroke cesai-jevifm Rudolfa s princesinjo Stefauijo, polo2tt se je temeijui kameu preslo saboto. Sezida se v gotiskem slogu z 1 zvo-nikoin in 3 altarji. Spomcuica je pisana v htinskem jeziku, podpisali so jo knczoskof dr. PogaCar, dr. J. Bleiweis in drugi dostojaustveniki. G. knezoskof je slovenski razlagal pomcu zidiinja te cerkve.
Na Dobravem v zupaaiji Biljauski (v Br-dih) bo drtigo nedeljo shod zupaupv iz doleujih Bid. da se pogovoii* o skupnero postopanji gied6 na previsoko eeujene taiife briskili Vinogradov. Nam se zdi sedanje posvetovauje ze prekasuo; vendar pa naj *e 2upani vsekako vdele^e shoda v obilein stevilu, da si stvar vsaj pojasnijo. Motda spregyvorimo se o tern.
Delavsko podporno druStvo v Trstu ob-hajalo bo 5. juuija slovesuo blagoslovljeuje svoje za-stave. Sveiianost bo velika; vefio njej piih.
V Piranu so zve^er 10. maja dve bombi po-kuili. Enega so zarad tega zaprli.
Volitve v trgoviusko in kapcijsko zbornico ljubljansko so se sreCno izvrsile s sijaj n o zmago narodne stranke, Na obCo radost zmagali so kandidatje nar. vol. odbora v kup. oddelku s 83 glasovi vecine, v obrt. pa ceio z 2336 glasovi zoper 233 glasov. Vesela novica v pogledu na boljio bodoCnost!
DeMico, 11/2 Ieto staro, uasli so v sredo za-pusceno na vratih v Gorici; druga 3 letna dekiicaje pa po nemarnosti padla s 1. nadstropja*
„Slovenskemu Narodu* je prevzel zacasno vredovaoje g. Peter Grasselli, dokier upravni odbor Narodue tiskarue ue dobi stalnega mednika. G. dr. Tavcar pa, ki je bil za cas bolezni pok. Jurcica glav-ni ureduik „SK N.*, ostane tudi zauaprej Iistu pod-pornik kot sodelalec.                                        l
„So6a" se odslej prodaja tudi v tabakarnici v nunski uiici v Gorici.
Slovstvo.
Izbrane narodne srbske pesnl z dodat-kom iz smrti Smail-Age Gengica. S srbsko slov-iiico, slovetiiikim tolmaceujeni ivcrukom tujiK bese'd iu ritil.sko abecedo. Priredil Janko Pajk, r. 1c. profesor. Diugi poiuuo2eui uatis. V Ljubijaui. Zalo2iln in iz-dafa Klein in Kova6, kiijijforiskarjti. 1881.
Ta. na§im solani ti)ltkt> potrebna in priljiibljeua knji^ica izsla je v knjigotiskami Klein iu Kovaeevi v driigem pomuozcnem izdanji. Gospod pisatelj se je vidno potmdil kolikor mogoie krafko in lakk«> ra-zumljivo vsa ulav.ia pravila srbskega j«»zika v slovidoo sestaviti i.i f<m je pndal 6 lepib uarodnih pesnij iu dva speva iz nSnirti Smail-Age Cengi<Ja". Ker je te-daj druga ixdaja boljsa in v«6ja od prve, iipatno, da i»ode slovenska mladina in tudi odrasceui se pndneje segli po njej. Dobiva se pri Klein in KovaCu, (Ege-rjeva tiskarna) v Spitalskili uiicah po 40 kr. v Ljub.
Siovenskeinu narodu!
Pred nekoliko dnevi izro&li smo s tu^nim srcem in rosnim ofiesora materi zemlji umrjoie telo odlidne-ga sina domovine slovenske. Zagrebli smo v rani, hladni grob pisatelja Josipa Jureida, ki je tako kakor nihCe pred njim ves 6m svoje mo§ke dobe svotd slu^il svojej domovini ter predvagemu narodu sloven-skemu posvetil najboljSe mofii svojega neumomo de-lavnega in plodovitega 2ivljenja,
Vzgleden in znacajeo domoljub, izboren prvobo-rrtelj v politiCnem boji, a osobito ncdosezeii plsatelj in pripovedovalec neumrjo^ib povestij in romanov pri-dobil si je pokojni Johip Jurtie neizmerno slavo, a tudi neizmerne zasluge za ves narod slovenski.
Sveta doUnost je zatorej vsem Slovencem, dase brez razloC'ka stand in politiSnega miSljenja hvale^no spominjajo tega velikega rojaka ter mu oskrb6 d o-stojen spomenik.
In v ta namen zdruiili so se podpisani, stalno v Ljubijaui bivajofii umrScinu plsateljti ogji prijatelji in (Sestilci v osnova 1«n odbor ter zafieli uabi-rati novce za JurcJfcv spomenik.
Ta spomenik bodi trojent
P r v i 6 misli podpisani osnovalnf odbor pdkoj-nemu pisateljti postaviti -priraeren spominski ka-m e n ua grobu pri sv. Kristofu.
DrugiC namerava se to poletjc na Jur^i^evem rojslviMieni domu na Muljavi vzidati s po mi n 8 k o pi at o.
Tretjifi boCe osuovalni Odbor utnrsemirpisa-tcljit najlep§i spomenik postaviti s tern, da se to Ieto zaCne v HC-nih knjigah izdavati Jnrt'ifievc zbranc spisev
Cisti dobodek JurciSevih splsov, katerimjeured-nistvo prevzel F r. L e v e e, namenjen je roditeljem pokojnega pisatelja, j e d n o i n o s e m d e t>e 11 e t it e m u bolelmemu oCetu Marku in j e d n o i n s e d emdcset-letnej, uze II let do cela s Icpcj .materi Mariji, katerima je bil umiSi JurCiC, vestno izpolnjuj6 Cetrto zapoved bo^jo, ves cas svojega ftvljenja ;hvale2en sin in dejanski jiodpornik. Uverjeni srao, da slovenski narod svoje Lesti iu zahvalno.^ti pokojnemu pisatelju ne more lepSe kazati, nego s tem, da dostojtio skrbi za bolehue in ueimovite roditelje njegove. Mislimo tudi, da oLe, ki je rodil in matt, ki je poklonila narodu Mlcvenskemu takegu sina, vredna sta. da oba hvale2no podpiramo to kratko dobo, katero jiffla je bozja praviea oilioCila Se prebiti na svetu.
Ako bi se pa izdavanje Juriicevih zbranih spi-sov po kaksnej neljubej prilikt zakesnilo, skrbel bode osnovalni odbor za to, da bodeta roditelja Jnr<5i^eva vendar redno dobivala meseCuo, nabranim uovcera pri-memo podpuro.
Novce za JurCiCev spomenik nabira osnovalnega odbora blagajnik, gospod dr. Josip Stare, c. kr. finanSne prokurature adjunkt in hiSni p o s e s t n i k v L j u b 1 j a n i.
Vsi poslani doneski ogla§ali se bodo javno po slovenskih listih, katere uljudno prostmo, da ponatis-nejo tudi ta poziv.
V Ljubljani, 14. maja 1831.
OSNOVALNI ODBOR ZA JUrCiCEV SPOMENIK: Dr. Valentin Zarnik,
predsednik.
Peter Grasselli.  Pr. Levstik.  Dr. H.Dolene^X   Prof. Toma Zupan.  Dr. Ivan Tav6ar.  Ivan Hriwar.
Dr- Josip Stare, blagajnik.
Pr. Levei%
tajnik.   \
(Dalje v prilogi.)
Igdajatelj in odgovorni wednik:   F. PODGOKNIK. — Ttska: »HilariJan8ka tiskarna" y Gorici.