Edizione per Testero — Inozemska Izdaja Leto LXXI Štev. 60 a Naročnina mesečno 18 Lir, Ea inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.349 za Inserate. Podružnica! Novo mesto. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznika. Abbonamenti: Mese 18 Lire Estero, nie-se 31 50 Lire. Edizione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire C. C. P.l Lubiana 10 650 per gli abbonamenti, 10.349 per le iu-(erzioni. Filiale« Novo mesto. ■ Uredništvo In npravat Kopitarjeva 6, LJubljana, a Izključna pooblaščenka za oglaSevanJe Italijanskega ln lujega | Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva t, Lnbiana. I Con ces slon ari a esclnslva per !a pnbbncltfl dl provenirnza italiana Izvora: llnione Pubblicita Italiana S. A. Milano. § Telefon 4001—4005. | ed estera: llnione Pubblicita Italiana S. As Milano. Bollettino No 1022 1 % Vivace attivita aerea in Tunisia 5 piroscafi ed un cacciatorpediniere colpiti in Mediterraneo - 7 velivoli avversari abbattuti - Convoglio nemico duramente provato dall aviazio-ne germanica II Quartier Generale delle Forzc Armate co-munica: Sul fronte tu ni si no attivita di pattuglie. Numcrosi velivoli e automezzi nemici sono stati distrutti su di un aereoporto nemico in una azionc a volo radente. Incursioni aerce avversaric causavano 8 moril e 12 feriti a Suša (Tunisia). perdite in corso di acccrtaniento a Tu nisi, danni note voli alle abitazioni delle due citta. La caccia tcdesca abbattcva ncl cielo di Tunisia 6 apparecchi. Formazioni dcll'aviazione germanica hanno agito la sera dell'11 contro un convoglio a nord di Bona colpendo gravemente tre piroscafi per complessive 24.000 tonnellate ed un eacciatorpc-diniere; un altro convoglio e stato attaccato que-sta notte presso Philippeville: due navi da cirea £000 tonnellate ciascuna venivano ccntratc con siluri. NeH'azlone compiuta da nostri aero-siluranti entro la rada di Bona, citata dal bollettino di Icrl, risulta colpito anehe un grosso cacciatorpediniere. Uno dei plurimotori che la notte sul 12 avevano liombardato Palermo raggiunto dal tiro dcU'artiglieria della difesa e prccipitato in marc a sudest di Torre Verduta (Agrigcnto). Due nostri velivoli non sono ritornati dalle Ioro missioni bcllichc. Vojno poročilo št. 1022 Živahno letalsko delovanje v Tunisu 5 parnikov in en rušilec torpediranih v Sredozemlju - 7 nasprotnih letal sestreljenih • Nemško letalstvo zadaja hude udarce sovražnim konvojem Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na tuniškem bojišču ogledniško delovanje. Pri nekem napadu v nizkem poletu so bila na nekem sovražnem letališču uničena številna letala in sovražna avtomobilska vozila. Nasprotni letalski napadi so povzročili osem mrtvili in 12 ranjenih v Susi (Tunis), v T u n i-s u ugotavljajo žrtve, v obeli mestih pa je znatna škoda na stanovanjskih hišah. Na nebu nad T u n i s o m so nemški lovci zbili G strojev. Skupine nemškega letalstva so zvečer 11. marca napadla neko spremljavo severno od Bone ler težko zadela tri parnikc s skupno 24.00(1 tonami ter en rušilec. Neka druga sovražna spremljava je bila to nor napadena pri P h i I i p p e v i 11 c j u: s torpedi sta bili zadeti dve ladji, od katerih jc imela vsaka okoli 5000 ton. Pri nastopu naših torpednih letal nad sidriščem v Boni. omenjenem v včerajšnjem vojnem poročilu, je bil zadet tudi nek velik rušilec. Eno od vermotornih letal, ki so v noči na 12. marca bombardirala Palermo, je zadeto od protiletalske obrambe strmoglavilo v morje južno od Torre V e r d ii r a (Agrigcnto). Da oje naših letal sc ni vrnilo iz vojnih nastopov. Ducejeva navodila stranki Na seji državnega vodstva fašistovske stranke je dal Duce navodila, da je treba vedno bolj skrbeti za slrnjanos? med državo in narodom — TajnikoVo poročilo — Ustanovitev združenja družin padlih in ranjenih pri letalskih napadih — Velika sila stranke: 1,387.000 fašistov pod orožjem Rim, 13. marca. AS: Pod predsedstvom Duceja je II. marca ob 17 bila seja državnega vodstva fašistovske stranke. Navzoči so bili podtajniki, člani in nadzorniki. Po pozdravu Duceju je tajnik stranke izrekel tovariške čestitke črnih srajc novim članom, ki bodo v državno vodstvo prinesli krepak prispevek vere in skušnje. Nato je začel zolisežnim poročilom o delovanju stranke v tej zadnji dobi. To delovanje se je po Du-cejevih navodilih vedno bolj usmerjalo v nujnosti, ki jih določa vojno stanje. Za vojake in delavce Fašistovske organizacije so napele vse sile, da bi vselej in povsod dale čutiti ljubečo vzajemnost vlade z liojiijočim se ljudstvom. Z neštetimi, času primernimi pobudami so pomagale vojakom, delavcem in vsem. ki so jih vojni dogodki odtegnili rednemu življenju. Vedno neposrednejšemu prilagojevnn ju potrebam ljudstva je treba pripisovati novo sestavo vodstva. To vsebuje zvezne tajnike iz raznih pokrajin, kar omogoča neposrednejšj stik osrednjih ustanov z idealnimi in praktičnimi težnjami ljudskih množic. Zaradi tega so bila izvedena številna nadzorovanja pri organizacijah po vsej Italiji, zvezni tajniki pa so imeli več poročil, ki naj bi zlasti prizadevanjem glede prehrane pomagala k čim večjemu uspehu. Med tem vnetim in budnim delom je stranka zlasti upoštevala potrebe tistega prebivalstva. proti kateremu sovražnik s svojimi divjaškimi in ustrahovalnimi nastopi najbolj razsaja. Po natančnih Ducejevili navodilih je v ta namen izdelala pravila za novo državno združenje rodbin civilistov, ki so padli ali bili pohabljeni zaradi letalskega bombardiranja. Ustanovitev te organizacije je stvaren dokaz zanimanja, s katerim stranka nudi varstvo vsem, ki s ponosnim duhom prenašajo težave in žrtve vojne, zraven pa z vsem svojim duhom streme k /niiigi. /.druženje. ki bo podrejeno neposredno stranki, hoče uradno posvetiti vse vrednote, ki pomagajo dajati hrane dejanski veri ljudstvo, izraženi z žrtvijo in krvjo civilnega prebivalstva, ki z vzvišeno nesebičnostjo in rodoljubnim razumevanjem prenaša posledice nasprotnikove zlobno-sti in vedno bolj ojaču je čustva nepotolažljivega sovraštva do sovražnika. Ustanovitev tega združenja bo še bolj prilagodila delo stranke tvarnim in moralnim potrebam prizadetih ter omogočila vedno primerneišo pomoč, pri čemer ji bodo služile fašistovske organizacije, ki so po svojem ustroju za to najbolj primerne. Naloge središč Drug dokaz naglega in ustvarjajočega sloga na tem področju so navodila, ki jih je državno vodstvo na Ducejevo zapoved dalo glede izvajanja pomoči za liste, ki jih je prizadelo letalsko bombardiranje. Bistveno orodje te pomoči bo odslej nova ustanova stranke. Ta ustanova bo podporno središče za tiste, ki jih je prizadel nasprotnikov vojni napad. Ta središča bodo imela poglavitne naloge: 1. Sprejeti prizadete naglo in takoj po napadu ter jim dati prvo moralno in tvarno pomoč. 2. na posebnem obrazcu zbrati izjave rodbinskih poglavarjev in posameznikov o prizadeti škodi, o številu rodbinskih članov, ki jih je treba podpirati, o njihovih takojšnjih potrebah, o možnosti, kako bi 6e iih dalo spraviti pod streho pri sorodnikih ali prijateljih v kraju ali po drugih občinah. 3. Takoj in kar sc da hitro opraviti morebitne poizvedbe 4. Izdati poglavarjem prizadetih rodbin: a) iz-jovo, ki po možnosti vsebuje približen popis prestane škode in prejete podpore: b| potrebna nakazila za nakup hrane in morebitne in neogihno potrebne obleke; c) nakazila za prebivanje v hotelih, skupnih spalnicah itd za čas ki jc nujno potreben za odselitev iz prizadetega kraja 5 Zbrati prošnie za dnevno stalno podporo, Te prošnje ie potem treba oddati upravnim oblastem. pristoinim za določanje obsegi podpore 6 lakoi dati prizadetim denarno pomoč za' neposredne živlicniske potrebe in siccr v obsegu, ki sc zdi primeren fašistovskemu tajniku in zaupniku kraievne skupine 7 Določiti vsaki rodbini ali osebi kraj za koni-novcljavno pribežališče in določili način za preselitev pri čemer je treba upoštevati podatke s seznama. ki navaia sprejcm.dne motnosti prebivalstva v raznih pokrajinah Tn seznam bodo sestavili prefekti v sodelovanju s fč(šistovskinii organizacijami. 8. Podpirnncc dejansko napotovati v spnlnice in obednice. Če bo treb3, bodo podporna središča skrbela tudi za pomoč prcseljenccm. ki potiiie'o skozi kraj. in če bo treba, hodo ustanovila tudi tehnični urad. ki bo poškodovancem pomagal pri vsem, kar jc potrebno, da dosežejo povrnitev škode. Propaganda in pomoč Podporna središča bodo začela z delom takoj, da bi z najskrbneišo naglico izpolnila naloge, kn-tere jim ie določil Duce. Ustanovitev teh središč bo ljudstvo sprejelo z globoko hvaležnostio. ker (Nadaljevanje na 2. strani) I Nemška ofenziva pri Bjelgorodu Poleg Harkova so nemške čete zasedle Bjelgorod, Ahtirko in Grajvoron Sovjetski napadi pri Orlu in Staraji Rusi ustavljeni — Včeraj je bilo na zahodu sestreljenih 22 angleških letal Hitlerjev glavni stan, 13. marca. Nemško poveljstvo objavlja: Iz. kubanjskega mostišča so vdrle gorske čete nepričakovano v sovražne izhodiščne postojanke, vrgle iz njih več sovjetskih strelskih brigad ter jih razkropile. Sovražnik je imel visoke krvave izgube in je izgubil mnogo orožja. Privedenih je bilo okrog 500 ujetnikov. V Harkovu trajajo še dalje ogorčeni poulični boji v posamezenih mestnih delih. Čete orožja SS so strle sovražnikov odpor ter prodrle do glavnega kolodvora ter zasedle vse kolodvorsko področje. Letalstvo jc obstreljevalo z uničujočim učinkom tesno stisnjene sovražne kolone na področju južno od mesta. Zapadno od B j e 1 g o r o d a so naše čete na široki fronti v napadu. Mesta Bjelgorod, Ahtirka in Grajvoron so bila zavzeta. V bojnih odsekih pri Orlu in Staraji Rusi so Sovjeti včeraj ustavili svoje napade. Oddelki bojnih letal so bombardirali včeraj mesto in pristaniško področje v Murmansk u. S tuniškega bojišča poročajo o izvidni-škem bojnem delovanju. Letalstvo je podnevi napadlo neko sovražno oporišče, ponoči pa pristaniško naprave v Boni z vidnim učinkom. Nemški lovci so sestrelili G sovražnih letal, med njimi dva štiriniotorna bombnika. Angleška letala so preteklo noč napadla zapadno nemško ozemlje predvsem E s s c n, B o t - Amerikanci pri pomoči zapostavljajo Rusijo Buenos Aires, 13. marca. AS. Ameriški pooblaščenec za zakon o posojilu in najemu Stet-iinus je izjavil, da znaša pomoč, podeljena raznim narodom nn osnovi tega zakona 9 milijard 632 milijonov dolarjev ali 2 milijardi 408 milijonov šterlingov. V zadnjih treh mesecih pa so imelo ameriške blagovne dobave vrednost I milijarde 970 milijonov dolarjev nli 407 milijonov funtov šterlingov. V drugem letu obstoja tega zakona je šlo 38% dobav v Anglijo, 29% v Rusijo, 15% nn Srednji vzhod in v Afriko. 14% v Avstralijo, Novo Zelandijo, Kitajsko in Indijo, 4% pa v druga področja. Vrednost pomoči, dane posameznim državam pa znaša: Angliji 4 milijarde 430 milijonov dolarjev,. Rusiji 1 milijarda London odklonil Molotovljev obisk Bukarešta, 13. marca AS. Romunska poročevalska agenci ja Rador poroča v zvezi z obiskom Kde-na v Wasiiingtonu, da je po poročilih iz Moskve sovjetska vlada v sredo vprašala v Londonu, če bi se angleška vlada strinjala s takojšnjim obiskom zunanjega ministra Molotova, dn bi prerešclali sedanje politične probleme. Sovjetski poslanik Majski je dobil odgovor angleškega zunanjega ministrstva, da angleška vlada trenutno globoko obžaluje, da ne more sprejeti sovjetskega državnika, ker predsednik angleške vlade zaradi zdravja ne more voditi političnih razgovorov. Nota dodaja, da je moral zunanji minister Eden hitro oditi iz Anglije na potovanje, ki ga ni mogoče odložiti. 826 milijonov, Srednjemu vzhodu in Afriki I milijardo 573 milijonov, Avstraliji, Novi Zelandiji, Kitajski in Indiji 1 milijardo 364 milijonov, ostalim pa 459 milijonov. Skupno torej 9 milijard 672 milijonov, lz tega se jasno vidi, da jc bilo največ pomoči poslane v Anglijo in Afriko, v drugi vrsti pa so šele boljševiška Rusija, Čangkajškova Kitajska in druge države. Največ denarnih virov je bilo potrošenih v vojni v Sredozemlju, kjer je Italija potegnila nase največje sile obeli deniokracij. trop in D u i s b u r g. Prebivalstvo je Imelo Izgube. Posebno v stanovanjskih predelih je bila povzročena znatna škoda. Sočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili po dosedaj prispelih poročilih 22 bombnikov. Osem nadaljnjih letal je izgubil sovražnik včeraj nad zasedeno zapadno ohalo in obalo nad K o k a v s k i m prelivom. Nemško letalstvo je včeraj podnevi napadlo pristaniški kraj na angleški južni obali, ponoči pa je oddelek težkih bojnih letal ponovno izvedel močan napad na pristaniško in industrijsko področje v New Castlu. Eno lastno letalo je bilo izgubljeno. Pred nizozemsko obalo so stražni čolni uspešno končali nočno bitko na morju proti številnim angleškim oboroženim in topniškim hitrim čolnom. Pri tem so 3 hitre čolne potopili, razen tega pa še 2 zažgali in 1 težko poškodovali. V Rokavskcm prelivu je ilotilja hitrih čolnov uspešno zavrnila napad sovražnih hitrih čolnov, od katerih sta bila 2 potopljena, 2 pa zažgana. 1 lastni plovni objekt se je potopil. Ž obeh strani Rokavskega preliva so tudi baterije daljnostrelnega topništva posegle v borbo. Stockholm, 13. marca. AS. Nemški nsnrh pri Harkovu je vzbudil prccijšen nemir v I.>nit-škili krogih. Nekateri listi m> sprašujejo, čo n to predigra za veliko ofenzivo proti Kavkazu. Levičarski tisk je spet začel govoriti o drugem bojišču v Evropi z« olajšanje Sovjctov. luni Beaverbroock je »topil na čelo tistih, ki zahtevajo takojšnje ukrepe v prid Sovjetski Z\ezi. V spodnji zlMirnici Imdo o teh vprašanjih razpravljali prihodnji teden. Berlin, 13. marca, AS. V zvezi z izrednimi moskovskim poročilom z. dne tU. marcu, ki ol>-javlja seznam sovjetskega plena po /i mesta Bolj i. se pripominja s pristojne nemško strani naslednje: Nemške čete »o pri svojih /;fJ povedanih premikih za skrajšanje bojišča /o več tednov pripravljale to izpraznitev ter -<> imele dovolj časa, da so lahko odpeljale ali uničile vse, kar bi utegnilo služiti sovražniku. I a torej ni našel drugega kakor razbitine avtomobilov in ostanke tistega orožja, ki ca jc pustil tam v bojih jeseni leta 1941. Ista slika se nudi tudi v Vjazmi, ki -o jo nemške čete izpraznile, potem ko so uničile vse vojaško važne naprave. l.eta'liščo in železniške naprave nimajo potrebnih priprav, ki bi «e jih mogel sovražnik poslu-/iti. Ko so zadnje tehnične skupine zapustile mesto, je nekaj eskndril letal dopolnilo uničenje tega mesta in prizaneslo le središču z d\ ■> ina bolnišnicama in nekaterimi zgradbami, ki nimajo voja.škepa pomena, lako je Vjazma popolnoma izgubila vsak pomen kot trdnjava ali kot točka za zbiranje sovjetskih čet. Sovjeti zapodeni čez Harkov — ključ Ukrajine — zopet v nemških rokah Berli, 13 marca. Nemške in zavezniške čete so torej zopet zavzele Harkov. Boji šc trajajo v vzhodnih predmestjih, toda tamkaj nasprotnik skuša le kriti umik glavnine svojih sil. Sovjetsko vrhovno poveljstvo bi se rado izognilo obko-litvi velikih sovjetskih oddelkov od nemških in zavezniških kolon, ki pritiskajo severno in južno od mesta. Ni še znano, ali «e bo ta ofenziva nadaljevala, vsekakor pa je bil sovražnik pognan preko Donca in je moral zapustiti Harkov, ki je ključ Ukrajine. Zato sovjetska ofenziva med Doncem in Donom ni le propadla, marveč se je spremenila v poraz istih bol jševikov, ki so sanjali, da sc bodo polastili ukrajinske žitnice. Moskovsko zadnje poročilo je jasno priznalo, da je bitka prišla v odločilno razdobje. Značilen jc Y\. Sovjeti so ostali na cedilu Stockholm, 13. marca. AS. Severnoameriški listi se bavijo z ruskimi neuspehi pri Harkovu »Ncwyork Times« poudarja, da se Nemci niso umaknili do tistih meja, kot jih je predvidevala velikanska ruska oborožena moč in da so Ncmci privedli na bojišče nove sveže sile iz zahoda. Nato list nadaljuje dobesedno: »Zdi se, da Rusija ne more sama upogniti Nemčije in iz tega izhaja jasen nauk za druge zaveznike. Če ne bomo hitro udarili mi, bo udarila Nemčija in tega se moramo najbolj bati. Sedaj ni čas za debate o mirovnih problemih, marveč za dosego čim tesnejšega sodelovanja med zavezniki«. — Tudi »Newyork Herald Tribune« piše o islem vprašanju ter pravi, da sijajno izvaja obrambne nastope na širokem bojišču v Rusiji in na manjšem bojišču v Tunisu. Mnogi znaki jasno kažejo, da bo Rusija po, pora- zih v Ukrajini morata znova sama prenašati vso težo kopenske vojne v bodočem poletju. Dočim prihajajo nove nemške čete iz zahoda, pa manjka otipljivih znakov za neposredno zavezniško pomoč Sovjetom. Stalin se je že utrudil od neprestanega in neuspešnega zahtevanja po drugem bojišču, kar se vidi tudi iz pisanja boljševiškega tiska, ki toži, da je Rusija po štirih mesecih neprestane ofenzive prestala toliko žrtev. »Pravda« in »Izvestja« obžalujeta, da ni bojišča v zahodni Evropi ter ponavljata, da bo zaradi pomanjkanja drugega bojišča rdeča armada morala prenašati sama težo voine proti osnim silam, za katere delajo vse vojne industrije v Evropi. Sovjetski listi se nato obregujejo ob anglosaške neuspehe na drugih bojiščih in pravijo, da se nobeni vojski na svetu ne bi moglo kaj takega zgoditi. tudi komentar lista >Krasnaja Zvezda«: Položaj je kritičen predvsem južno od Harkova, k jer je nemško poveljstvo vrglo v boj nove sveže sile. Branilci so pogumno branijo in trenutno se jim je posrečilo preprečiti obkoljcvalni poskus«:. >Exchange Telegraph« poroča iz Moskve, da bodo posledice nemškega uspeha pri I lat kovu resne v trenutku, ko se bodo izboljšale te-, renske razmere in omogočile ponovno vojskovanje. Na srečo je Timošcnkova ofenziva na severnem in srednjem odseku dosegla važne strateške cil je, ki se jih bodo Stalinove armade lahi ko posluževale za preprečevanje nadaljnjili nemških uspehov pri Harkovu. K temu pripominjajo pristojni berlinski krogi: Nič čudnega ni, če moskovski propagnndisti in njihovi zvoiV niki onstran Rokava in Atlantika slavijo zasedbo Vjazine kot slavno zmago sovjetskega orožja. I/ nemškega poročiln je jasno razvidno, da je bila ta točka prostovoljno izpraznjena kakor tudi R/ev in Džalsk. Kremelj sieer govori o krvavih bojih na odseku, toda v resnici so bili tam lo kro jevni boji med sovjetskimi predhodnicami in zadnjimi nemškimi stražami. Te so veličastno izpolnile svojo nalogo. Eden odpotoval v Washington Stockhol m, 13. marca. AS. Iz f/ondona poročajo: Delavski časopisi pišejo, da jc Edenovo potovanje v NVashington v zvezi s potrebo pol nujnem rnzčiščcnjii vprašanj, ki so v zvezi s pomočjo Sovjetski Zvezi in vprašanj, ki so postala predmet živahnih deh.it po i/javiih a me. riškega posi|nnika v Rusiji Standleva in po govorili podpredsednika Združenih držav \Valla-ceja. Seja državnega vodstva stranke £ (Nadaljevanje s 1. strani) so dokaz nagle skrbi ln stvarnega priznanja, s katerim vlada spremlja in podpira prebivalstvo, izpostavljeno ameriškemu in angleškemu nasilju, in glede katerega je nasprotnikovo prizadevanje toliko bolj jalovo, kolikor je okrutnejše. Enako so nujnosti vojnega stanja navdihovale tudi druge panoge strankine delavnosti, tako na primer oddelek z« propagando in tisk in podporni oddelek. V zadnjem polletju je poslalo državno vodstvo stranke zvezam fašističnih bojevnikov in drugim društvom več kukor 251.000 zavojev p ropala nd nega materiala. V raznih industrijskih in poljedelskih družbah v SO pokrajinah je bilo 507 zl>orovaiii. organiziranih je več kakor 558.000 delavcev. Prirejenih je bilo 168 radijskih sestankov za skupno poslušanje posebnih oddaj, prov tako pa tudi pet tedenskih novičarskih oddaj za kmetsko ljudstvo. V to delo so bili v velikem ohsegu vpreženi tudi uradniki in voditelji sindikatov, ki so nn navedenih zborovanjih razlagali vprašanja, ki so se tikala različnih slojev z orizom na vojno. Po svojem tiskovnem uradu je stranka poskrbela tudi za dvig in vzporeditev delovanja uradnih glasil in tednikov fašističnih bojevniških zvez. Tako je razširjala s temi listi in objavami tiskovnega urada stranke najvažnejša navodila za politično usmeritev in bistvene trenutne novosti. Posebno živahno je bilo delovanje bojevniškega urada, kateremu je bila zaupana razdelitev 100 milijonov vrednega blaga za skupno ali posamično podpirnnie, zlasti čet na bojišču ali nn znsednih področjih. Razen tega je stranka veliko prispevala k sestavi podpornih vlakov, namenjenih z« glavni stan vojske. Nadaljevalo se jo razdeljevonjc 500.000 zavojev in to delo bo Končano marea. Med bojevniki je vzbudilo najlepše priznanje. Končno je bila izboljšana tudi riidijska služba za podpiranje vpoklicancev in njihovih družin. V okviru obsežnega delovn-ja v korist bojujočegfl se naroda je bila posebna ozornost posvečena čuvanju pravic delavcev, i v tovarnah in delavnicah z zagrizeno odločnostjo tekmujejo z vojnimi napor« o«'slega naroda. Z nagradami, razpisanimi ob 20 Milici. je režim znova pokazal, kako mu je pri srcu usoda delavskih množic. Te so plemenite ukrepe po volji Duceja sprejele z živimi dokazi hvaležnosti in so ojačile svoj trdni sklep, da bodo sodelovale in delale z ognjem in vztrajnostjo zo povečanje izdelave, ki je temeljni kamen vojaške moči. Skupne menze V soglasju s pristojnimi ministrstvi in sindikati so bila rešena vsa vprašanja, nanašajoč« se na podpiranje posameznih kategorij, posebno pn se je podpiralo povečanje skupnih menz po obratih. V tn namen je stranko izpeljala posebno akcijo, dn bi preskrbela delavcem, posebno pa tistim, ki so zaposleni pri vojni izdelavi in opravljajo najtežja dela, čim tečnejšo in obilnejšo jed, zraven tega pa je storila vse, da se ne bi zmanjšale možnosti za živilsko oskrbovanje njihovih družin. Cilj je bil dosežtn. tudi zato, ker je ministrstvo za kmetijstvo in gozdove dovolilo posebne dodatke. Dosežene uspehe lahko povzemamo v številkah takrtlo: čez +000 skupnih menz deluje, v njih pa se hrani nad 1 milijon 100.000 ljudi. Toda te številke še niso dokončne, kajti nove menze se usia-navliajo. Seznam vpisanih do 28. febr. XXI. Prežeta z razumevanjem za potrehe naroda v vojni je stranka bdela tudi nad vsemi gospodarskimi področji, bodisi da ?e pospeševala rešitev sindikalnih delovnih sporov bodisi da je sodelovala pri reševanju najnujnejših vprašanj, nanašajočih se na kmetijsko nridelavo, organizacijo preskrbe in razdeljevanje potrebščin za široko ljudsko porabo. Najvidnejše znamenie trdne vere in zaupanja, s katerim vojskujoči se narod spremlja delovanje fašističnih organizacij, so številke članov stronke na dnn 28. februarja XXI., razvidne iz seznama, ki ga je tajnik stranke predložil Dueein: bojevniških fašistov 2.653.907. fašističnih v«o-učiliščnikov 60.090, GIL 3,720.000, ženski fašjo 359.370 članic kmetske gospodinje 792.3(8 članic, delavke in gospodinjski poslj 222.093, fašistična podporna organizacija za šole 125.300 čln-nov, fašistična podpornn organizacija za javno podpiranje 257.051. podporna organizacija za državna podjetje 131.915, podporna organizncMa železničarjev 161.643, podporna organizacija poštnih uslužbencev 86.621 in dopolavoro T milijone 795.304 člane. Ni treba poudarjati, da te številke ne obsegajo vseh članov, kajti stranka ima 1,387.082 članov v vojaški suknji, i njim! pa tudi nešteto funkcionarjev. Kaxo- se razvidi iz vsakodnevnih objav strankinih glasil, so ti člani mnoga bojišča oškropili s 6vojo plemenito krvjo in s tem popisali številne strani svojega junaštva in vdanosti, katero zn« fašistiina Italija v polni meri ceniti. Globoko priznanje je vzbudilo v tem času tudi vedenje oddelkov ARMIR-ja, ki je predstavljal trden steber orožja in src pred sovražnikovo olilustnostio in šel skozi trde borbe in ohranil svoj bojevniški ogeni iu temeljito zavest svojih dolžnosti. Ii oddelki so resnično zaslužili visoko pohvalo, s katero jo Duce hotel izraziti vso hvaležnost poni,sne in vzradoščene domovine. Italijanski narod je prepričan, da gre v tem velikem boju proti ameriškemu in angleškemu pohlepu ne samo za čast, življenje in bodočnost domovine, marveč vprav za zahodno omiko, ki jo je rciil Duce, s tem da je po krivicah in izdajstvih nad evropskimi narodi po prejšnji vojni prvi opominjal na boljševiško nevarnost. Po svojem velikem duhu je obujal narodno zavest in vsem prikazal nove vzore, tako da se danes mladi aarodi bijejo in zmagujejo za pravico in resnično svobodo. Tajnik stranke je zaključil svoje poročilo s trditvijo, da je narod prepričan o zmagi in da stranka po velikem in svečanem poroštvu vztrajno koraka naprej. Po tehtnem govoru ministra Vidussonija je nastopil namestnik tajnika Farnesi, ki je prikazal, kako je bil izpolnjen sklep, sprejet na zborovanju 26. maja, glede prevzema in ohranitve upravnih služb. Tedaj ie bil ustanovljen odbor, ki nai bi po fašističnem načelu, da nc sme noben član prevzeti ali imeti upravne službe, če opravlja kako politično službo ali službo v javni blagor, pregledal vse osebne položaje. S tem naj bi se napravila razlika med »svetim in posvetnim«. To razlikovanje je zlasti v sedanjem trenutku velike politične in nravne važnosti. Odbor je že pregledal prvo skupino senatorjev in nar. svetnikov, ki so po svojih osebnostih in nalogah ustrezali omenjenemu sklepu. V tei_ skupini so trije razredi: a) svetniki in senatorji, katerih služba se naslanja samo na politično delovanje; b) svetniki in senatorji, ki delujejo kot industrije!, ravnatelji bank ali tehnični ravnatelji itd.; c] svetniki in senatorji, katerih službeno delovanie izvira iz lastnih naloženih kapitalov ali iz izrednih osebnh darov, po katerih so prevzeli vodstvo in nadzor nad velikimi področji narodnega gospodarskega življenja. Po pregledu osebnih služb, ki je bil opravljen po načelu, da je treba ločiti »sveto cd posvetnega«, so bile najtete za člane prve skupine tiste službe, ki niso v zvezi s poglavitnim delom članov te skupine V tretiem razredu pa naj člani 6ami vestno pregledajo, katere niihove službe gredo v splošno korist ali ne. Farnesi ie zaključil poročilo s trditvijo, da je preiskava dokazala, da ne drži pretirani ugovor, češ da se tak pregled službenega delovanja članov fašistov ne da izvesti. Približati se ljudstvu Pntem je Duco priknznl splošni položaj ▼ zvozi z razvojem vojnih dogodkov ter dal nekaj navodil, po katerih naj bi stranka bila čedalje boli potrebna vez med državo in narodom na vseh poljih narodnega življenja Duce je pohvalil delovanje zveznih tajnikov, ki sn zlasti prizadevajo za pnmnž bojevnikom in njihovim družinam ter kropijo nravno moč italijanskega naroda, ki se t vsemi gmotnimi in nravnimi silami napreza za zmago. Poklonitev duhovščine Duceju Rim, 12. marca. s. Duce je sprejel duhovnike mons. Alberta Bartolomassija iz Cumuana (Turin), dona Calchi-Novatija iz Vimercate (Milan), dona Minettia iz Certepolla (Genova), dona Raoa iz Ali Superiore (Messina) in mons. Malafarino iz Gera* ceja (Reggio Calabria), ki so dobili nagrade v sviloprejskem natečaju za župnike in duhovnike. Duhovnike so spremljali podpredsednik nacionalnega natečaja za duhovnike in direktor glasila »Italia o fede«, prof. Giulio de Rossi, tajnik natečaja dr. Arnaldo Cappa in direktor narodnega urada za svilorejstvo dr. Amor Tartufoli. Prof. Giulio de Rossi je Duceju na kratko poročal o sviloprejskem natečaju za duhovnike in poudaril velike tehnično-propagandno dosežene uspehe. Nato je mons. Alberto Bartolomassi v imenu 230 duhovnikov, ki so se izkazali v natečaju, prečital naslednjo poslanico Duceju: »DuceI Duhovniki, ki so bili nagrajeni v svilorejskem natečaju, ki ga je razpisalo glasilo »Italia e fede«, potrjujejo svoje polno zaupanje v zmago nad rušilci verskega, narodnega in družinskega življenja. Spričo škode v svilore.jstvu, ki je nastala zaradi opustošenja mest po divji sovražni srdi, izjavljajo, da dajejo na razpolago za prihodnjo odgojitev sviloprejk nekaj prostorov svojih župnišč in zemljišč, da ne bo domovina ob zlato svoje svile. Sklenili so, naj marljive kmečke roke stkejo svilnato zastavo, ki bo Vam darovana v dokaz, da italijanski narod in njegova duhovščina nista nikoli dvomila da nas Vi, Duce, po milosti Boga vodite k zmagi v znamenju večnih vrednosti duha in evropske omike, ki je rimska in krščanska.« Poslanico je podpisalo 230 duhovnikov svilo-rejcev, zmagovalcev v natečaju. Duce je naslovil hesede simpatije na navzoče in podpisnike ter jih pozval, naj nadaljujejo svoje dragoceno udej-stvovauje. Ducejeve nagrade dvojčkom s a DALE CARNEGIE Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncem Cimprič Francu in Jožefi v Jur- ni vasi 21, občina Smahel-Stopiče ter zakoncema H Novaku Filipu in Mariji v Zvirčah 81, občina g Hinje, ob priliki rojstva dvojčkov nagrade v a znesku po 600 lr. ® >Prima linea« št. 19 Hflho si pridobiš prijateljev Bil je sam predsednik, ki je rekel moji ienl, naj pogleda skozi okno, če hoče videti prepelico. Res je bila v tem trenutku prepelica tam. To so majhne prigodbe, ki pa zelo označujejo Hoosevelta. Vselej, kadar je šel mimo naših vrat, nas je po- Izšla je nova številka lista »Prima linea«. ■ klical, da nas vidi in pozdravi. Vsebina številke je: Luigi Pietrantonio: Ostani- S Kako ne bi imeli radi takega človeka? mo mistični, Gian Luigi Gutti: Bolgarija na 5 Nekega dne je Roosevelt prišel v Belo hišo, Egejskem morju, komentar o »Carta della g ko predsednika Tafta in njegovežene ni bilo donja. scuola« ter drugi članki krajše vsebine. List je S Pozdravil je svoje stare služabnike vsakega z nje-urojeva 11 zelo pestro in prinaša odgovore na a K<>vim imenom, tudi kuhinjske dekle, ter vprašal najrazličnejše probleme. Opozorilo Prevoda Prehranjevalni zavod Visokega Komlsarijata za ljubljansko pokrajino sporoča: Ugotovilo se je, da je zmanjkalo iz paketa poslanega občini Št. Jernej (Novo mesto) 29 živilskih nakaznic za mesec marec, ki so označene s številkami od 100.072 do 107.000, a niso izpisane in so brez pečata eno izmed kuharic, če še peče neko vrsto ovsenega * kruha. Kuharica je odgovorila, da ga še peče tu g in lam za služabništvo, ker ga gospodje ne marajo. ■ uGotovo nimajo dobrega okusa,« reče RooseVelt. 5 »Povedal boni to predsedniku.« ln šel je v pisarno, ^ »toma žvečil kruh, ki mu ga je dala kuharica, ■ ter pozdravljal vrtnarje in delavce. ® Dr. Karel Kliot je bil eden najbolj priljub- ■ Ijenih univerzitetnih rektorjev prav zaradi zanimanja, ki ga je imel za svoje bližnje. Nekega dne S gre k njemu študent ter prosi 50 dolarjev za šolski " jiodporni fond. študent pripoveduje: »Dobil 6em rate. da no smejo sprejemati* samih odrezkov, ki so od nakaznice že odrezani. Prijava delavcev pri težkih In najtežjih delih Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za ljubljansko pokrajino poziva delodajalce, dn predložijo prijave delavcev zaposlenih pri težkih in r*. ,.„,,-, , . _____,,„„„„ „„ b„. SI denar in sem že mislil odili, pa me Je rektor za- Te živilske nakaznice so neveljavne na kar g j V J, ob jem posebno opozarjamo vse trgovce ,n ■največjem začudenju: »Vem. da'si pripravi ate te, ki so dolžni prijavil, pristojni oblasti vsakogar, g J J ' ; 6|aba ideja, se- k. bi predložil katero izmed teh nakaznic. j, d ^J jenl- jee(e ,p?no hrano inJ v' za_ Ponovno opozarjamo trgovce in gostinske ob- ■ (Joslni' Uolijini.Tudi jaz sem delal tako, ko sem ■ bil študent. Ali ste kdaj poskusili s telečjo pe- ■ čenko? Zdi se ml, da je to gotovo izmed najboljših g prigrizkov.« Nato mi je začel razlagati, kako naj Ul delam, da bo pečenka čim boljša. Skušnja me je naučila, da je mogoče pritegniti g jiozornost in sodelovanje tudi še tako zaposlenih ■ in važnih osebnosti, če jim dokažemo živo zani- ■ munje zanje in za njihovo delo. . . o Pred leli sem hodil v tečaj, ki je Imel na- najtežjih delih, v svrlio prejema dodatne živilske a men poučevali ljudi, kako naj pišejo roman. Bilo nakaznice za mesec april, takole: jjj je to v Institutu zn umetnost in znanost. Rad hi Občinskim preakrbovalnim uradom v Pokraji- a imel na tečaju nekatere najbolj znane pisatelje, ni od 15. do 20. marca; B Tako bi se lahko okoristil z njihovimi izkušnjami. mestnemu prcskrbovalnemu uradu v Ljubljani g Poslal sem jim zato pisma, ki jih ie podpisalo v času od 20. do 25. marca. a kakih 50 študentov. V pismih sem pisal, da ob- Ostane v veljavi ,kar je bilo določeno za de- B čudujemo njihova dela, želimo imeti od njih na-lavce, ki stopijo v službo med mesecem, kateri in 5 vodila ter spoznati skrivnost njihovega uspeha, pripadajo nakaznice samo z odrezki za tekoči me- S Ker pa vemo, da so preveč zaposleni in ne mo-sec. Prijave, predložene po 20. v mesecu za tekoči B rejo priti ter imeti o tem predavanja, pošiljamo mesec ne bodo upoštevane. S lo vrsto vprašanj, ki se nanašajo nn način nji- Ta določila veljajo tudi za vse naslednje me- a hovega dela in vljudno prosimo za odgovore, sece. B Uspeh: nili eden teh pisateljev ni izostal, vsi so B prišli predavat na naš tečaj. Z isto metodo sem prepričal Leslio Shawa, c , ... . ■ tajnika državnih financ pod Rooseveltovim pred- js ponedeljkom, dne 5. marca se na progi ■ sednišlvom, Jurija NVickershama. glavnega držav-Koeevje—Grosuplje—Ljurbljana ukine jutranji g nPKa tožjica pod Taftovlm predsedništvom, ter potniški v ak št. 9312; namesto njega se uvede ■ mm)„0 drllRih s|avnih osebnosti, da so prišli pre-potniski vlak st. 9312 z odhodom iz Kočevja ob g daval moj(m jiudentom o govorništvu. 6.25 in s prihodom v Ljubljano ob 8.51. Vlak št. g Vsi, od najboli ponižnega cestnega pometača 9312 se bo na postaji Grosuplje križal z vlakom a pa do najmogočnejšega kralja na prestolu, prav st. 9215 za Metliko. _ H vsi čutimo simpatije do tistega, ki nas občuduje. Na progi Trebnje na Dol,—St. Janž na Dol. J Potrudimo se torej, da razumemo stališče drugih se ukinejo mešani vlaki št. 9432, 9433 in 9435.« in jih v njihovih težnjah zadovoljimo. Ko je bil Namesto njih se uvedejo sledeči mešani vlaki: ■ bivSi angleški kralj Edvard VIII. še Walleški _ Vlak št. 9432 z odhodom iz. Trebnja ob 7.00 J prinCi j0 n)ora| „p|o morala bodoča razdvojena Evropa graditi svojo usodo, če hoče, da bo novi red, ki si g« zamišlja, trajen in ne enodueven. Krščanstvo, kakor ga oznanja katoliška Cerkev pod vodstvom Petrovega naslednika, daje stvo zaradi tega nesposobno, ker se ta razklana družba ne more zapet zediniti v neko kulturno in socialno enoto, krivi so ljudje, ki nočejo sprejeti krščanstva kot osnove urejevulnegu počela. Toda poleg tega pa se učeništvo v Cerkvi še posebej trudi, du zgradi zlasti za sodobne časovne razmere človeštvu varne temelje, tako v meddržavnih odnosih, kakor v socialnem vprašanju, tuko v gospodarski prepletenosti, kakor v vprašanju moralne in verske obnove človeštva, ki je bistveni pogoj zu trajnost novega reda. 2e Pij XI. je na globoko zaoral v delu za obnovo človeštvu, uli kakor se je sam izrazil v svoji okrožnici »Qudragesimo anno«, v delu za nov pravni in socialni red, ki se je treba zan j truditi z vsemi silami in z vsemi sredstvi. Toda če je bilo za Pija XI. najbolj značilno prizadevanje za sociulno obnovo človeštva po evangeljskih načelih, je zu Pija XII. značilna njegova ne-utrudnost na področju meddržavnih in na splošno mednarodnih odnosov. Sumo poznejša zgodovina bo mogla prikazati vse njegovo ogromno diplomatsko in doktrinalno delo ki ga tu razvija. Seveda to ni samo odvisno od Cerkve in papeštvu: saj je znano, kar se je že zgodilo ob zaključku prejšnje svetovne vojne, dn je pape-štvo s svojim urejajočim vplivom bilo izključeno ne samo od vsake odločujoče, temveč tudi od vsake soodločujoče besede, vso besedo pa je dobila neodgovorna masonerija, smrtna sovražnica krščanske ureditve evropskega občestva. Velikemu zagonu po krščanski obnovi, ki ga je med katoličani povzročilo neutrudno delovanje Katoliške akcije, so že sledili prelepi sadovi, ki dajo misliti na še lepšo bodočnost. V središču tega delovanja stoji napeštvo s svojo močjo in s svojo avtoriteto. Toda papež Pij XII. gre še dalje. Zanj ni značilno samo to, da s svojim delom in s svojo vodstveno vlogo vpliva na delovanje vernikov, temveč se njegovo prizadevanje razteza tudi na nekatoliški, celo ne-krščanski svet. Postal je res največja duhovna avtoriteta na zemlji, priznana od vseh narodov in plemen, ln v tej svoji vlogi, ob tem svojem vplivu je započel veliko delo za obnovo človeštva na zdravih, neporušnih temeljih, na katerih se bo po vojni gradil novi red. Tudi meščan se klanja materi zemlji Kdo bi naštel vse ljubljanske vrtove, velike in majhne! V teh časih so dobili veljavo bolj kot kdaj koli in pomenijo vsaki družini dragoceno posest, ki jo negujejo po pameti in z ljubeznijo. Ne bi mogli reči, da so bili čez zimo ljubljanski vrtovi zanemarjeni; kdor je le utegnil, je obrnil zemljo žo lansko jesen in se je tudi čez zimo kdaj pa kdaj oglasil na posestvecu okrog hiše kot negovalec sadnega drevja ali vsaj kot človek, ki ga zanima, kakšno zimsko spanje si je privoščila mati narava. Letošnjo nenavadno ugodno vreme je že pred tedni privabilo pridne meščane na vrtove in na njive. Najprej so se lotili toplih gred, kjer lahko žo vidite drobne, svetlozelene letošnje poganjke solate, zelja in drugih zelenih dobrot. Pred tedni so še skrbeli za semena in za gnoj, sedaj pa se sklanjajo k zemlji v zaupanju, da jih vreme ne bo razočaralo. »Saj je bilo poletje tako krasno, jesen tako topla, zima tako ugodna...!« tako se tolažijo ljudje in zaupajo, da tudi pomlad nc bo storila izjeme. Meščani se spet sklanjajo k zemlji. Obračajo jo in jo gnojijo, trebijo, rahljajo, grabijo ter oblikujejo. Ko jih po treh ali štirih urah dela zaboli v križu, si malo oddahnejo in spet nadaljujejo z opravki, ki so sicer naporni, vendar pomenijo vsakomur, ki je navezan na vsakdanje delo v zaprtih prostorih, nekaj ljubkega, prijetnega, skoraj bi rekli, razvedrilu podobnega. Zemlja pa je taka, da ne mara mačehovske nege, temveč poštenih, pridnih in temeljitih rok. Take nagradi s svojimi obilnimi sadovi: z lansko špinačo, radičem, rožnatim zeljem in solato, kar vse najdeš še na jesenskih gredicah, pa z drugimi dobrotami, ki so prezimile v stavkah in z razkošnimi sadovi, ki bodo zoreli med poletjem. Tople popoldanske ure vabijo tudi moške na vrtove. Ti se prav posebno radi lotijo vinogradniških poslov, čeprav samo v malem. Pridne roke pa Ie najdejo dela, če ga iščejo: to ali ono trto je treba presaditi, da bo imela več sonca, brajdo je treba porezati, privezovati, oskrbeti količke in podobno. Saj ni govora o vinogradih v našem mestu, je pa delo s trlo tako ljubko in je končno tudi domače grozdje tako dobrodošlo, da se ljudje, ki so se naselili v naše mesto iz vinorodnih krajev, radi lotijo vinogradništva v malem. Tudi drevje na vrtovih je že začelo oživljati. Prva je cvetela leska, za njo je prišel prav te dni na vrsto dren, sadno drevje pa še čaka na vrsto toplejših dni. Gospodarji, ki si ga ogledujejo od bliau, si vsekakor želijo, da še no bi kaj kmalu cvetelo, zakaj zelo neverjetno so jim zdi, da smo se že čisto poslovili od zime. Jutranja slana je še vsakdanji pojav, verjetno pa je tudi, da nam jo bo še sneg zagodel, preden bo nastopila prava pomlad. Lansko loto je bila sadna letina tako dobra kot že dolgo ne. Marsikje je veje polomilo in sedaj jih je treba žagati, redčiti ter trebiti. Sadjarju gre treb-ljenje tem lažje od rok in od srca, kajti letos ne kaže, da bi bilo posebno veliko cvetnega polja; drevje se bo oddahnilo, jalove veje pa je lažje žagali in redčiti. Predaleč bi vodilo, če bi hoteli opisati pisane opravke, katerih so se ljudje lotili okrog hiš. Velika večina si jih prizadeva, da bi iztisnila iz zemlje in z drevja čim več, marsikje pa negujejo vrt okrog hiše samo zaradi lepote: zaradi lepih travnatih preprog, plemenitega okrasnega drevja in duhtečega cvetja. Lahko pa trdimo, da skoraj ni vrta, kjer ne bi privoščili niti pedi zemlje za vrtnice in nageljne, ki spominjajo na lepotna stremljenja hišnih vrtnarjev. Nova ureditev položaja bivše južne železnice. Te dni je bila ratificirana dne 10. avgusta lani sklenjena pogodba med Italijo, Nemčijo, Madžarsko ter Hrvatsko glede ureditve pravnega položaja bivše južne železnice, katere proge se kot je znano nahajajo na ozemljih navedenih štirih držav. Glavnica družbe znaša 2.4 milij. zlatih frankov, obligacijski dolg pa 86.84 milij. zlatih frankov. Za obrestovanje skrbe navedene štiri države, in sicer po naslednjem ključu: Nemčija 51.1, Italija 28.7, Madžarska 17.8 in Hrvatska 2.4%. Hrvatska nadalje plačuje letno 0.2 milij, zlatih frankov za odkup železnice Zagreb—Karlovac, Italija pa še med 0.5 in 1 milij. zlatih frankov letno za porabo železniških prog bivše južne železnice kot dovoznih prog za pristanišči Trieste in Fiume. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki kon-sumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu komisariutu spet predložil najvišjo cene za tržno blago v Ljubljani ter jih jc ta odobril. Z odlokom VIII-2 št. 301-5 Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka, 15. marca 1913 zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Zeljnate glave pod tO kg 2 L, rdeče zelje 2.25, kislo zelje 4, ohrovt 2.25, repa na drobno 1, repa na debelo 0.75, kisla repa 2.50, repna ciina 2 liri, • motovileč 10, regrat 4.50, radič 6, gojeni radič 10, I špinača 3.70, rdeča pesa 3, rdeče korenje brez zelenja 4, rumeno korenje 2, peteršilj 4, zelena (gomolji) 5, rumena koleraba 2, koterabica 4, črna redkev 1.50, čebula 3, čebulček 12, šalota 4, česen 8, osnaženi hren 4, jabolka I. vrste, namizna, izbrana 5.70, jabolka II. vrste 5, kilogram suhega lipovega cvetja 18 lir, jajca 2 liri komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse to ceno veljajo samo blago pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 4 na modrem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osna-žena in oprana, vendar pa ue več mokra, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižjo cene morajo bili vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Po-gačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa skloh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Blago, za katero so bile cene objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih, sedaj pa con ne bi bilo več v tom ceniku, se prodaja po prejšnjih cenah, če ni bila za dotično idago s posebno odločbo Visokega komisariata, odsek za določanje cen, odobrena drugačna ceua. Drobne gospodarske Iz trgovinskega registra. Pri Prevodu je bil izbrisan inž. Muri Lambert, predsednik zavoda. — Pri tvrdki Raška-Stare, manufaktura v Ljubljani jc bil izbrisan javni družabnik Kaška Oton; edini lastnik je odslej Stare Kadovan. Odprava konkurza: Terdina Franc, trgovec v Ljubljani (vsa masa razdeljena). Italijansko-danska trgovina. Te dni sta sc v Rimu sestali italijanska in danska komisija za trgovinsko izmenjavo za revizijo in dopolnitev trgovinskih sporazumov. V sredo dne 10. marca je bil po predsednikih obeh komisij podpisan sporazum o ureditvi trgovinskih odnošajev med obema državama to leto 1943. Črtanje tvrdk iz trgovinskega registra na Hrvatskem. Do konca januarja leto« je bilo na Hrvatskem v zagrebškem trgovinskem registru črtanih 129 posamičnih tvrdk ter 25 delniških družb oziroma družb z omejeno navezo. Gre večinoma za prejšnj« judovske obrate. Nadalje je bilo v teku meseca januarja uradno črtanih iz zadružnega registra 113 zadrug, od tega na področju okrožnega sodišča v Zagrebu 59, ostalo pa na področju osje-škega okrožnega sodišča. Gre za nesodobne zadruge. Rudolf Wagner — 50 letnik Danes- je preteklo 50 let, ko je v Štefanovi hiši frančiškanske fare zagledal luč svetu NVugner Rudolf, ravnatelj meščanske šole za Bežigradom. Ime Wagner Rudolf zavzema gotovo eno izmed odličnih mest v seznamu naših javnih strokovnih in kulturnih delavcev. Po učiteljski maturi 1. 1912 jo odslužil enoletni prostovoljski rok v vojski in nastopil nuto v septembru 1913 svoje prvo službeno mesto v Šiški. Toda že 28. junija 1914 je bil mobiliziran in je do novembra 1917 prenašal trpljenje svetovne vojne skupaj z našimi slovenskimi fanti na raznih krajih. Vzljubil je domače fante, fantje pu njega, postali so si pravi tovariši. To iskreno tovarištvo se pa ni končalo z vojsko, temveč je ostulo zasidrano v zvcslili prijateljskih srcih do današnjih dni. Aprila 1918 je |x>ložil usposobijenostni izpit za osnovne šole in se posvetil zopet svoji učiteljski službi. Skoraj 7 let je služboval v Spodnji Šiški, bil nuto za "S mesece prestavljen v Ligojno, kjer sc jc pa hitro vživel v dušo našega iHidežel-skega ljudstva: po leta 19J> položenem uspo-sobljcnostncm izpitu za meščanske šole je služ-bovul 4 leta v Slostah, 1 leto v Mokronogu, 2 leti zopet v Ljubljani kot strokovni učitelj. V vseh krajih, kjer je služboval, je zapustil najlepše spomine. Bil jc strog, toda vesten vzgojitelj mladine, ki mu je še dunes hvaležna za dragoceni zaklad l>ogatih življenjskih skušenj, katere ji je posredoval. Izven službenega časa se je izpopolnjeval v svoji stroki in opravil pc-dugoški tečaj ter s' tem dosegel kvalifikacijo za meščanskošolskega učitelja. Njegovo iniciativnost, delavnost in vestno«? so kmalu spoznali tudi predstojniki in ga poklicali na važnejša mesta, lako je bil nad dvo leti referent pri ministrstvu prosvete v Beogradu. Kot referent zu meščanske šole pri bivši kr. banski upravi, kjer je deloval celih 5 let, je tej panogi našega šolstva posvetil največjo pozornost ter jo njen dvig nu sedanjo višino v ne mali meri njegova zasluga. Marca 1941 jc bil imenovan za ravnatelja II. moške meščanske šole v Bežigradu, kjer še danes, splošno priljubljen tuko med kolegi kot med mladino, z blagoslovom božjim nadaljuje z delom velikega poslunstva mladinske vzgoje. — I epu vrsta strokovnih, vzgojnih, domoznanskih in narodopisnih člankov in spisov v raznih pedagoških in sorodnih listih in revijah ter v »Mladinski knjižnici« ie izšlo izpod njegovega spretnega peresa. — Pevsko društvo »Ljubljana« gu že nad 25 let šteje med svoje najodliči nejše člane in pevce. Njegovega jubileja se danes veselimo tudi vsi njegovi stari prijatelji in znanci, ki nas vežejo z njim stari stiki vojnega tovarištva iz daljnih let, iste smernice v kulturnem in družabnem delovanju. Želimo, da nam ostane zdrav in tako vedregu duha kakor doslej v srečo družine, korist naroda in veselje prijateljskega kroga. Berite lep roman ▼ velemestu zgubljene deklice »Postružka« Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah Križanka št. 78 1 2 3 4 5 a 7 a 9 10 U 12 13 14 15 lo 11 ld 19 20 21 22 23 24 25 26 27 2a 29 30 i 31 32 33 34 33 36 37 38 39 40 41 42 13 44 45 46 47 4a 49 50 51 52 53 54 55 56 Vodoravno: 1. pokrajina v Južni Ameriki — 11. grmada, kupčija — 14. reka v Srbiji — 16. del vojskovanja — 20. del zidu — 21. vrsta jedi — 22. naslov Kociprove igre — 23. oddelek, del pota (tujka) — 24. razbojnik, nepridiprav — 25. upanje — 26. mestno shajališče pri starih Grkih — 27. reka v Afriki — 29. pripadnik izumrlega naroda — 30. velika ptica — 31. hrib na Dolenjskem — 34 psevdonim pisca številnih slovenskih KULTURNI OBZORNIK Ob 60 letnici prof. Saše šantla V ponedeljek praznuje šestdesetletnico svojega rojstva profesor slikanja na tehniški srednji šoli, znani slovenski slikar in grafik ter glasbenik profesor Saša Šantel, predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov. Kako ugledna osebnost je prof. Saša Šantel v slovenskem umetniškem življenju, se vidi že iz proslav, ki se v umetniškem svetu pripravljajo za njegov jubilej: tako bodo glasbeniki priredili simfonični koncert, na katerem bodo igrala tudi njegove skladbe, za slikarsko občinstvo pa bo v Jakopičevem paviljonu jubilejna razstava, pri katere otvoritvi danes ob 11 dopoldne bo sviral orkester njegovo skladbo kot uvod in v počastitev njegovega dela. Gotovo bo ta način proslave mikavna novost pri naših razstavah, ter bo na najlepši način izražala priznanje jubilantu, ki združuje v sebi dva navdiha umetniškega ustvarjanja: glasbo in barvo. Tako se je prof. Saša Šantel v našii javnosti uveljavil kot glasbenik ia kot slikar, kot grafičar še posebej, pa tudi kot vzgojitelj našega slikarskega naraščaja, organizator umetnikov v stanovsko društvo, kateremu ob svojem jubileju stoji na čelu, pa tudi ocenjevalec slikarskih razstav in vnet zagovornik umetnosti v naši publicistiki. Prof. Saia Sanlel ee je rodil 15. marca 1883. 1. v Goriziija kot sin očeta profesorja ter matere, ki je bila izredno umetniško dovzetna. Tako je v njegovi rodbini vladala glasba in slikarstvo, kar je dalo naši umetnostmi javnosti tri pomembne umetnike: sestri Avgusto in Henriko ter našega jubilanta Sašo. Vsi ti trije so se uveljavili kot slikarji, med niimi pokojna Henrika kot ena naših naj- pomembnejših ženskih umetnikov, ki je nasledila vodstvo pri ženskih umetnicah po smrti Ivane Ko-bilčeve. Prof. Saša šantel se po maturi ni vedel odločiti, kateri boginji naj služi; slučaj pa ga je usmeril v slikarstvo. Dobil je štipendijo in šel na Dunaj študirat na slikarsko akademijo, ki je bila priključena avstrijskemu muzeju kot šola za risarske pedagoge po srednjih šolah. Pozneje je napravil še grafično šolo v Munchenu ter mimogrede poedušal na univerzi predavanja iz umetnostne zgodovine. Tako je kot dobro izšolan slikar prišel za profesorja na srednjo tehniško šolo, kjer je še zdaj med najboljšimi učnimi močmi tega našega odličnega zavoda. Kakor Vavpotič in »Vesnani« Gaspari, Birolla in drugi, se je tudi Šantel začel udejstvovati kot ilustrator in grafičar ter je v tej panogi, ki je pred prvo svetovno vojno dala tako odlične rezultate, kakor jih je po vojni komaj dosegla, dal nekaj odličnih ilustracijskih del, kakor je »Matična izdaja« ali »Mohorjeve izdaje« Ksaver Meško-vih Mladim srcem. Še pozneje se je vedno rad vračal k ilustraciji ali lesorezu, kakor ga je pokazala v močni podobi zbirka Slovenski lesorez. Sicer se je pa v slikarstvu uveljavljal kot krajinar, ki je razstavljal že mnogo ne samo doma, temveč tudi v širokem svetu (London, Firenze, Madrid, Briissel, Varšava, Dresden itd.) Znani so njegovi portreti slovenskih glasbenikov ter njegova velika podoba v mali dvorani Filharmonije, predstavljajoča slovenske glasbenike v preteklosti in sedanjosti. —■ Kot glasbenik je uglasbil več del, med katerimi so znane: kantata za zbor in orkester, staroslovanska maša za zbor in orkester, Sonata za čelo in klavir, Koncertino za klavir in violino, dva godalna kvarteta, več suit po starih per-leških narodnih motivih itd. Več glasbe je objavil tudi Cerkveni Glasbenik. Mlakarjev nastop v Berlinu Pod naslovom »Kmečka poezija v plesu« poroča praški dnevnik »Der Neue Tag« o uprizoritvi Mlakarjevega »Vraga na vasi« v berlinski Operi naslednje: »Baletnih večerov, ki potekajo brez človeških glasov, nimajo ljudje posebno radi. Če pa se obnaša vrag tako zabavno, če slišiš tako zanimivo glasbo in če je potek dejanja tako presenetljiv kakor je v baletu »Vrag na vasi«, tedaj vam mine poltretja ura ne da bi pogrešali pojočo besedo. Pino Mlakar in Fran Lholka sta ustvarila delo, ki pomeni za operne odre hvaležno nalogo. Po premieri v Ztirichu leta 1935 je sprejela tudi berlinska Opera to, deloma vedro, deloma zgrozljivo, nazadnje pa veselo in svobodno izzvenečo zgodbo, ki se godi v neki vasi in je dosegla naravnost sijajen uspeh. Med glasbo in plesom prevladuje enotnost, ki v vsem zadovoljuje. Medsebojno se kontrapunkti-rata, kadar se ne prelivata čisto skladno v dvoje. Glasba pomeni ples in ples je ustvaril glasbo. Oboje je zakoreninjeno v tem ljudstvu in pomeni kmečko poezijo. — Pristna prvotnost in pa naivnost sta značilni za dejanje plešočih ljudi. Ni potrebno ugibanje, ni potrebno poglabljanje v probleme, dejanje je jasno in enostavno.« Potem ko pojasni vsebino Mlakarjevega plesa — (o tem smo svoječasno izčrpno poročali o priliki Mlakarjevega gostovanja v Ljubljani) — poroča Fritz Brust o Lhotki, Čigar glasbo označuje kot ritimično, polno melodije, duhovito in hkrati tudi narodno. Koreografija in inseenacija obeh Mlakarjev sta pomenili zaokroženo umetnino premiere. Kot gosta berlinske Opere sta nastopila oba Mlakarja in je Pija plesala Jelo, Pino pa Mirka. gospodarsko-pravnih knjig — 36. žensko krstno ime — 40. deklica, devica — 42. pleme (tujka), — 43. del meseca — 44. strupen plin — 45. hun-ski poglavar — 46. hrvatski oblastnik — 47. otok v Sredozemskem morju — 48. politična osebnost iz starega Rima — 49. florentinski pisatelj — 50. prebivalec Evrope — 51. starorimski pesnik —52. starorimski denar — 53. višavje v Srednji Aziji — 54. gorenjski izraz za očeta — 55. svetopisem-i ska oseba — 56. vrsta davščine. Navpično: 1. del cclote — 2. starorimsko božanstvo — 3. mesto v Albaniji — 4. organsko otočje — 5. govor, jezik, glas — 6. nasprotje upanja — 7. priprava za napajanje — 8. irska prevratna organizacija — 9. kraj v Srbiji — 10. mesto ob Azovskem morju — 11. trgovski sprevod v puščavi — 12. država v Severni Ameriki —i 13. pogled s ptičjega leta, razgled — 14. del telesa — 15. gora na Balkanu — 16. vrtna hišica — 17. otočje v Indijskem oceanu — 18. vendarle (brez zadnje Črke) — 19. streljanje s topovi —' 28. prebivalec iranskega višavja — 32 mlad tat — 33. listnato drevo — 34. vpoklic — 35. kraj iz Erjavčevih popotnih spisov — 37 božanstvo starih Egipčanov — 38. državna blagajna — 39. obrazilo nekaterih pridevnikov — 41. dežela v. stari Grčiji. Rešitev križanke št. 77 Vodoravno: 1. Ukrajinske povesti — 18. Živa — 19. Raba — 20. ton — 21. iver — 22. vada — 24. omaka — 25. Rado — 26. beril — 27. Neron — 28. nasad — 29. oral — 30. ujeda — 31. Atala — 32. gredo — 37. zakol — 41. vlom — 45. kobili — 49. lotos — 50. Azori — 51. Luče — 52. Eboli — 53. emir — 54. Ilok — 55. Aca — 56. žanr — 57. ukaz — 58. rak — 59. nrav — 60, snaha — 61. karp — 62. Ana. Navpično: 1. uima — 2. kvas — 3. raka —' 4. Arad — 5. Jaro 6. Ibar — 7. nada — 8. stol — 9. kobulica — 10. Enej — 11. pirč — 12. Ovid — 13. Vela — 14. Erna — 15. svet — 16 tara — 17. idol — 18. žongler — 23. analiza — 33. Roma — 34. etik — 35 Dom — 36. osir — 37. Zala — 38. Azov — 39. koks — 40. Oran — 41.' Vlah — 42. luža — 43. očak — 44. mena — 45. Kerr — 46. obup — 47. Boka — 48. ulan. STran 4. >KLO"VTWBC<, nedelja, 14. marca 1»43-XXT. novica Priprave za posvetitve Brezmadežnemu Srcu Marijinemu Posvetilne molitve, ki jih bodo verniki rabili, (lasti pa posvetitve po farah dno BO. maja so ie dotiskane v zadostnem številu! Prosimo iupno urade, da jih čimprej naroče. Upoštevajte vso odraslo vernike. Za otroke bodo v kratkem natisnjeno podobice s posebno posvetilno molitvijo. (To bodo prišle v poštev zlasti po Marijinih vrtcih in po ljudskih šolah.) Šmarnice bodo kmalu natisnjeno, Naročite jih ie sedaj — naj bi jih naročali tudi verniki. — Spisal jih je eden najboljših piscev in velik častilec Brezmadežne. — Za vse »o obračajte na pripravljalni odbor 5 prih. sobot. Pred Škofijo 1 (pisarna KA) Ljubljana. Koledar Nedelja, 14. sušca: 1. postna nedelja; Matilda Nemška, kraljica. Ponedeljek, 15. sušca: Klemen Dvofak, »poznavalec; Ludovika Murijak, sveta žena in ustanoviteljica reda. Torek, 16. sušca: Hilarij in Tacijan, mn-čenca; Ileribert, škof; Agapit, škof. Novi grobovi "f" Oton Raška. V Ljubljani je za vedno zatls- nfl oči ugledni trgovec Oton Raška. Pogreb rajnega bo v nedeljo, 14. sušca ob štirih poj>oldne ii kapele sv. Nikolaja na Žalah. Sveta maša zadušnica 1)0 v ponedeljek, 15. sušca ob pol osmih v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Naj rajnemu sveti večna Luč! Njegovim dragim naše iskreno sožalje! Nežičevi stari mami v memento V nedeljo, 7. t. m., ob pol treh popoldne so zvonovi na Žalah spremljali k počitku Tebe, nepozabljena Nežičeva stara mama, ga. Marija Kalister. Tiha in skromna si dotrpcla in prav tuko tiho odšla — svojo pripravo za prvi petek si dopolnila v objemu Njega, ki Ti je bil pot, resnica in življenje. Rojena v Dolenčevem gradu v Orehku pri Postumiji, si zgodaj odložila brezskrbnost otroške dobe, ko si se preselila s starši v Trieste. Tam si postala žena in osemkrat mamica. Kako velikodušno si vrnila svojemu Gospodu v nekaj letih kar sedem otroki Saino Karolina Ti je ostala. V njeni družini si bila zlata babica Olimpiji in Dragici. Veliko si trpela te dni, veliko v vsem življenju. Težko si odšla iz Triesteja v Maribor, kjer si tako neutešeno pogrešala gomile svoje družine. Srčno rada pa n sc predala vsem težavam, ko si kot 81 letna bolnica sledila svoji edini hčerki v Ljubljano. Kranjska zemlja je bila Tvoje najučinkovitejše zdravilo in danes, ko bi Te še in še radi poslušali, se mi zdi, da Ti ne smemo zavidati nebeške domovine in pa domače žemljice. ki si jo tako ljubila. Uživaj svojega Boga iz obličja v obličje! Zbogom, ljuba babica! Dal Bog, da obrodi bogata setev, ki si jo posejala v naša srca. — Na obletnico tragične smrti akademika Frančka Zupca, v torek, 16. t. m., bo zanj ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi pri glavnem oltarju sveta maša in tRequiem. Naznanjamo vsem, ki so se dali fotografirati doslej pri Foto-Tourist, Ul. 3. maja, da lahko dvignejo slike odslej pri g. Anici čampa, »Omnia-foto«, Wolfova ulica 6. Sprejemajo se tudi vsa ponuročila. — Stolna kongregacija za gospe vabi svoje članice, da se udeleže v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 8. v stolnici sv. mašo zadušnice za pokojno gosf)o Ivano Ovsec. Obenem opozarjamo na kongregacijsko sv. mašo, ki bo v petek, dne 19. t. m. ob 8. na Selu. Pridite vse. Oranžada S. Pellegrino prva letošnja pošiljka — je prispel al Gg. kavnrnnrji. trgovci in gostilničarji nuj takoj izvolijo dvigniti naročeno blago! San Pellegrino Kolodvorska 8 <— Harfa« vreme. NajatarejM ljudje ne pomnijo takega lepega vremena, kakor smo ga deležni letos v marcu. Kakor zadnje dneve vedno, ta-je bilo tudi v soboto zjutraj za malenkost pod ničlo, namreč —1.4 stopinj C, jx>poldanske temperature so pa vedno nad 10 stopinj C. Tako je bilo v petek največ 12.6 stopinj C. Barometer je v soboto zjutraj kazal 765 mm in se je počasi dvigal, obetajoč stanovitno in 6ončno vreme. — Žalni venci, aranžmaji, izbira lončnic ii cvetja — »R02A«, cvetličarna. — Obvestilo. Obveščamo cenjene stranke, da je prišla nova pošiljka harmonik. Na zalogi imamo več prvovrstnih znamk: Scandalll. Moreschi, Ficosecco Balone Burlni in sicer z 12, 24, 82, 80 in 120 basi, nadalje imamo na zalogi 'udi diatonične harmonike. Vabimo cenjene int-»*ssente na neobvezen ogled. — EVEREST. Prešernova ntica 44. — Članom Olepševalnega in podpornega društva Rožnn dolina sporočamo, da občni zbor ne bo v nedeljo, 14. marca popoldne ob pol 3, temveč ob pol 10 dojMildne. Iz Kočevja Vsem cenj. naročnikom »Slovenčeve knjižnice« sporočamo, da dobe izšle knjige v pisarni naše podružnice (Ljudska posojilnica), kjer jih lahko dvignejo med uradnimi urami. Za nrcmUUcranla m skupne uriMJžncsli d u tii: Tvoln maso ln tvole zivl)enle. Broš. L 2*50 z dodatkom zborne maše v čast Presv. Srcu Jezusovemu L 6"—, vezano L 14"— 0 uardlnl Romano: SvetO Znomenla. Broširano L15'—vezano L 28"—-Pečjak: Pol K DOgU (z velikim tiskom) Vez. rd. obr. L 20-—, zl. L 25 — Tomaža Kempčana: MOlO ZO KrlSfU-SOm. Vez. L22—, na boljšem papirju L 30'— USeniSnik Aleš: KntldO O ZlTl|Cn|U. Broš. L 20-—, karton. L 27 — Vrečar Ivan: RoZnl *enec Dl.DetlCC Morile (za zadost. pobožnost prvih sobot.) — Broširano L 2'— LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred Škofijo 5. Miklošičeva cest« 5 Iz dela in življenja - o J iu in 4am Z Gorenjskega 80 knjižic za 60 lir V Ljudski knjigarni in Novi laložbi dobite ta teden zbirko knjižic, ki še niso pošle (90 po številu) — za 60 lir. Tam se tudi lahko naročite na Knjižice. Naročnina 12 lir. — Cerkvena glnsba v stolnici v nedeljo, 14 marca, ob proslavi obletnice kronanja svetega očeta Pija XII- in 60 letnice škofu dr. Gre-gorija Rozmana na pontifikalni sveti masi ob tO dopoldne: Premrl: Pozdrav vladiki. Havdn: Marijaceljska maša. Foerster: Graduale. Dr. iS Kimovec: Ti si Peter. Premrl: Tebe Boga hvalimo. Škroup: Papeška himna. — Retrospektivna razstava Saše šantla. Kakor smo že javili, bo pri današnji otvoritvi v jakopičevem paviljonu nastopil tudi komorni orkester, ki bo odigral tretji stavek iz Šautlove suite za godalni orkester. Ker je prostor v paviljonu omejen, ne bodo postavljeni v dvorano posebni sedeži za občinstvo. Poslušalci bodo torej morali prisostvovati izvajanju koncertne točke stoje. Razstavna blagajna bo odprta že ob pol 11, da si bodo mogli pravočasno preskrbeti vstopnice oni obiskovalci, ki žele biti na razstavi med iuuzikulnim izvajanjem in otvoritvijo. Filatelisti - pozor! Novi katalog za znamke Michel - Evropa 1943 dobite v Ljudski knjigarni v Ljubljani, Pred Škofijo5, Miklošičeva 5. Cena L 30 — Umetniška razstava akademskega slikarja Franceta Klemenčiča v prehodu nebotičnika (salon g. Antona Kosa) je doživela tako v javnosti kakor pri občinstvu poj>oln uspeh. Razstavljenih je 18 umetnin, samih dovršenih inter-jerov, cvetličnih tihožitij in krajin. Zlasti so zanimive krajine iz okolice Viča. Umetnika odlikuje dovršen okus, fin čut za svetlobo in barve, ki jih podaja z zanj značilnimi širokimi potezami, s čimer dosega izredno plastičnost. Razstava, ki bo odprta še nekaj dni, vsekakor zasluži, da si jo ogleda sleherni naš ljubitelj umetnosti. — Knjiga »Fatima«, »pisal dr. SreJJko Zamjen, izide še ta mesec v tretji, izpopolnjeni izdaji. NaroČila sprejema Mladinska založba, Ljubljana, Start trg 30. — Premog In drva na nakaznice pri tvrdld »Gorivo« Karlovška cesta 8, (Lastnik Lojze Je-rančič mlajši). — Začetkom aprila izide druga Izdaja Dr. Janko Tavzes: Slovensko italijanski in italijansko slovenski slovar, v založbi knjigarne Ant. Turk, nasi. Ljubljana, Pražakova 12. — Odvetnik dr. Grossmann Vladimir sjx>roča, da je preselil svojo odvetniško pisarno v Gosposko ulico št. 3-11, (nasproti Univerze). Nov vodja skupine v Kamniški Bistrici. V občinskem domu v Kamniški Bistrici 6e je okrožni vodja oni dan poslovil od dosedanjega vodje krajevne skupine Žerjava in 6e mu zahvalil za uspešno delo. Obenem pa je pozdravil novega vodjo Franca Turnška. Delovno zasedanje v Radovljici. Pred nedavnim je okrožni vodja dr. Hoch6teiner sklical 6voje sodelavce na okrožno delovno zasedanje v Radovljici. Na zasedanju je sporočil tudi nekatere premestitve, tako je okrožni personalni urad prevzel član Stranke Seywald, ki je prišel 6 Koroškega. Član Stranke Schu6s je prevzel mesto dosedanjega okrožnega šolskega vodje Ladstatterja, ki je odšel k državnemu prehranjevalnemu uradu. Vodstvo krajevne skupine v Ratečah-Planici je namesto Člana Stranke Ochsenka, ki je odrinil k orožju SS, prevzel član Stranke Premet. Vsem svojim sodelavcem je okrožni vodja predstavil tudi novo okrožno mladinsko voditeljico Traute Ern6t in že dalj časa delujočega okrožnega mladinskega voditelja Swierzyn6kega. Zborovanje kmetov v Vodicah. Te dni je bilo kmečko zborovanje v Vodicah in je govoril zbranim član stranke Burgstaller o gospodarjenju, ki naj privede do čim večjega pridelka. Govoril je tudi okrožni kmetijski vodja Vintler, ki je pozval navzoče, naj se ne dajo zapeljati od raznih prekupčevalcev in naj opustijo prodajanje svojih pridelkov na črna Zborovanje kmetov v Lomn pri Tržiču. Pred nedavnim so zborovali kmetje v Lomu pri Tržiču. Sklical jih je krajevni skupinski vodja na gospodarsko zborovanje pri Jeretu. Prišel je tudi župan. Skupno so se razgovorih o vseh gosfiodarskih zadevah v Lomu in končno je pozvai posestnik Jere vse sosede, da zastavijo svoie moči pri sedanji obnovi S Spodnjega štajerskega Lep zaključek tečajev v Vosku pri Sv. Marjeti ob PesnicL Ljudska šola v Vosku je pod vodstvom šolskega upravitelja Wilhelma Dobniga v zimskih mesec-ih priredila vsega 6kupaj v Vosku in okolioi 14 jezikovnih tečajev in tri kmečke nadaljevalne tečaje. Vsak od teh tečajev je imel povprečno 40 do 80 udeležencev, štiri tečaje je upravitelj prirejal za to, da ne bi bilo tečajnikom treba hoditi tako daleč, v Močni, in sicer v gostilni Schi-cker. Gostilničarka je rade volje dala na razpolago prostore in upravitelj Dobnig se je kljub nenavadnemu okolju prav dobro počutil v krogu svojih odraslih učencev. 5. marca so bili v gostilni Schi-cker zaključeni tečaji s prisrčno slovesnostjo. Upravitelj Dobnig je poudaril, kako težko je ponekod prirejati tečaje, da pa s požrtvovalnostjo vendar lahko doseže prebivalstvo lepe uspehe. Na prireditvi eo bili navzoči tudi zastopniki šolstva iz Mari- vsem iastnihom pisalnih in računskih strojen! Ne pozabite, dn je »Everest-Servis« največja, moderno urejena specialna delavnica za vsa popravila pisalnih in računskih strojev. Vsako popravilo izvršimo strokovnja-ško precizno, hitro in po najnižjih cenah. Za vsa naša popravila jamčimo. Zahtevajte za večja popravila Vaših strojev proračun! — EVEREST-SERVI&, Prešernova 44. bora in profesor Streichsbier tz Maribora Je ▼ kratkem nagovoru izrekel priznanje udeležencem tečaja in izrekel željo, da bi tečaji uspevali povsod na Spodnjem Štajerekem tako lepo kakor v Vosku. Za zaključek je bila prirejena prisrčna zabava, na kateri je učiteljica Hilda Ulrich igrala na harmoniko. Vstop v klnodvorano med predvajanjem zvočnega tednika. Štajersko časopisje objavlja naredbo, po kateri je sedaj zopet dovoljen vstop v kinodvo-rane tudi tedaj, ko ee predvaja zvočni tednik. Državno ministrstvo za ljudsko prosveto in propagando je svoj čas izdalo takšno prepoved, sedaj pa jo je preklicalo, češ da ne gre, da bi prebivalstvo, ki sedaj vestno dela nadure in zato zamudi začetek kinopredstav, bilo še prikrajšano tako, da bi zamudilo ves zvočni tednik, ko bi moralo čakati na vstop v dvorano do prvega odmora. Obraz meščanskega zlasti uradniškega življenja je sijajno prikazan v najboljšem slovaškem satiričnem roman n »DEMOKRATU Knpnjte to vedro knjigol ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■bb Iz Hrvaške Ureditev mestne ambulante v Banja Luki. Glavno ravnateljstvo za zdravstvo v NDll je določilo kredit 300.000 kun za ureditev mestne ambulante in fizikata pri mestni občini v Banja Luki. Uspeh' hrvatske zimske pomoči. Letošnja zimska nabiralna akcija, ki jo je organizirala hrvatska zimska pomoč je vrgla 20 milij. kun. Dvanajst novih katoliških žnpnij. N» področju zagrebške nadškofije je bilo lansko leto ustanovljenih 12 novih župnij in sicer: Dubrava pri Zagrebu, Podsused pri Zagrebu, Župnija pre-svetega Srca Jezusovega v bolnišnici usmiljenih sester v Zagrebu, Sv. Barbara v bolnišnici na Rebru, Sv. Frančišek Ksaverski na Ksaverju v Zagrebu, Mati Božja Lurška v vzhodnem delu Zagreba, Rudeš pri Kustošiji, Cačinci v nnšič-kem dekanatu in štiri župnije v virovitiškem dekanatu: Cabuna, Gornji Miholjac, Pavelič selo in Gačište. Iz Srbije Nov drobiž v Srbiji. Po naročilu srbskega finančnega ministra in v sporazumu s Srbsko narodno banko, bo beograjska kovnica izdelala iz cinka za 90 milijonov dinarjev drobiža po 0.50, 1 in 2 dinarja. Dan srbske knjige. V Beogradu so tudi letos proslavili dan srbske knjige. V saborni cerkvi je bila spominska svečanost za pokoj vseh, ki so kakor koli zaslužni zs prosvit skrbske knjige. Te slovesnosti se je udeležil tudi zastopnik srbskega prosvetnega ministra Vladimir Janko-vič z vsemi načelniki ministrstva za prosveto in Drobna ljubljanska kronika Kongregacija gospodlčen In kongregacija učiteljic pri sv. Jožetu imata svoj redni phod v ponodeijek 15. marca. Pridite vsel Trnovski možje ln fantje Imajo pred sv. Jožefom duhovno obnovo kot pripravo na velikonočno spoved in sv. obhajilo. V torek, sredo in četrtek zvečer ob 7 govor (p. Silvin iz Novega mesta), v petek ob 7 zjutraj skup-po sv. obhajilo. Možje in fantje, pridite! Vtneencljeva konferenca 7,a župnijo Ma-rijinega Oznanjenja v Ljubljani bo imela v ponedeljek, 15. t. m. ob pol 7 zvečer svoj 45. redni občni zbor in sicer v dvorani št. 1 na frančiškanski portl (vhod iz Prešernovo ulice). Vljudno so vabljeni vsi delovni in podporni člani ter dobrotniki te konference. Namesto venca na grob hlagopokojnega (f. Inž. Antona Kllnarja, gradbenega direktorja v p., so darovali Društvu slepih, Ljubljana, nameščenci Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnio v Ljubljani 301) lir. Iz istega nagiba je daroval g. Janko Grasek lz Ljubljane 200 lir. Iskrena hvala! Društvu »Dom slepih« v Ljubljani so darovali: uradništvo banke Slavije v spomin Magopoko.ine gospo Elze Tomaži« 225 lir, g. Frana Avhelj, mesar, v počastitev spomina pok. g. šontiakobskega župnika Janka Bar-leta 200 lir. Najlepša hvala. Zahvala. Namesto zdravniškega honorarja g. primariju dr. Bogdanu Dcrču daruje g S I 200 lir potrebnim rovnim otrokom otroške bolnišnice. Odbor društva za vzdrževanje otroške bolnišnice se za ta vciikodu-ni dar najlepše zahvaljuje. Zadruga »Novinarski dom« bo Imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo 28. t. m. ob 10 dopoldne v Novinarskem domu z običajnim dnevnim redom. V nedeljo 14. t. m. nprlzorl Rokodelska Igralska družina japonsko dramo »Praznik cvetočih češenj«, ki .io je po Takedo Isurni spisal Klabund. S tem delom zaključuje Ko-kodelaki oder letošnjo igralsko sozono, za o se bodo vsi sodelujoči potrudili, da ustvarijo čim dostojnejšo predstavo. Režijo drame vodi g. prof. Pirnat. sceno pn je tokrat oskrbel arh Gaišek. Pričetek predstavo bo ob pol 6 popoldne, konec pa bo po 7. Opozarjamo na predprodnjo vstopnic, ki bo na dan predstave Od 10-12 in tri ure pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1., desno. Naslovna stran knjižice »Naš oče« prav dobro zadene njeno zajemljlvo vsc.iir.n: . 1-ievo očetovsko ljubezen do vsega trpečega človeštva. Vzemite, berite! - Za Jožefovo je zelo primerna knjižica: »Zaščitnik .družni. Dobite jo v Mladinski založbi, Star, trg 30. Cena vsake posamezne knjižloe 1 ura. Vrtnarski odsek SVD, Frančiškanska 6-1., Ima na zulogi še nekaj zelenjadnega semenja. Clanl, pohitite z naročili! Mlakarjeva vesela žalolgra »Najlepše plačilo« v nodeljo 14. marca ob 17 v frančiškanski dvorani, V 5 slikah nastopi 36 oseb, med katerimi je tudi nekaj manjših in večjih duhov. Vstopnice so v prodprodaji na dan predstavo pri blagajni frančiškanske dvorano od 3.30—12 in od 15 dalje. Dirigent Drago Mario šljanec ho dirigiral jutri, v ponedeljek, X. simfonični koncert v letošnji sezoni z naslednjim sporedom: Saša šantel: Suita za godalni orkester. l'o delo bo v celoti prvič izvajano na simfoničnem koncertu, izvajalo pa se bo ob 60 letnici skladatelja in umetnika — slikarja Saše Santla. Tartini: Koncert za violončelo in orkester v D-duru. Solist prof. Cenda Šedlbauer. Sehu-bert: Roznmunda — predigra, in Liszt: Pre-ludiji — simfonična pesnitev. Liszt, ki je živel od leta 1811 do 1S86, jo bil v svoji dobi naibolj slaven in najbolj čaščen pianist Nastopal .ie od otroških let dalje in zel v letih od 1839 do 1847, ko je neprestano koncertiral po celi Evropi, največje triurni1©. Pozneje se ie posvetil pretežno kompoziciji ter napisal veliko skladb za klavir, pa tudi za simfonični orkester. Kar se tiče instruinentacije njegovo delo izredno pestro, slikovito in je znal izvabiti iz orkestra čudovito barve, v tem pogledu je bit močno pod Bcrhozov m vplivom In njogova orkestralna dela spadajo po večini k tako zvani programni glasbi, zato občinstvo vedno s posebno naslado posluša niegovo simfonično stvaritve. Na koncert simfoničnega orkestra opozarjamo, pr&d-vsein pa opozarjamo na točen začetek, ki bo ob pol 7 v veliki unionski dvorani Strojepisni tečaji — novi dnevni In večerni — eno-, dvo- In trimesečni se prično v torek, 16. marca. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šo a: Največja moderna strojopisniea, raznovrstni stroii. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po žel li obiskovalcev. Cčnina zmerna. Informacije, prijave dnevno. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Koncert Poltronlerl.levega kvarteta v sredo, dne 17. t. m. ob pol 7 v volikl fllhar-monični dvorani. Poleg Boccherinija in Beethovna se bo Izvajal na tem koncer u Smetanov kvartet: Iz mojega življenja k snniln meri ono kvartete, ki so največkrat igrnio. Kvartet Iz mojega življenja jo nekaK življenjepis slavnega skladatelja, kar .10 označil sam v nckein pismu na enega svojin najboljših prijateljev. Delo .ie izredno lepo in ima na vsaki izvedbi .velik uspeh. To bo tndl na koncertn v sredo, ko ga Uvajajo tako odlični mojstri, kakor so člani Poltro-nierijevega kvarteta. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matioe. Železničarje, člane železniške nabavljal-n« zadruge ter vse železnlčarje-nečlane obveščamo, da jo železniška zadruga dobila zdaj dodeljon premog, ter ga izdaja na podlagi seznamov v svoji prodajalni v slškl. To je razlika premoga, ki pri tiče železničarjem še do konca marca t. 1. Razliko premoga dobijo tudi železničarji, ki so svoje-časno že prejeli režijski premog. Razliko premoga bo izdajala vsem železničarjem edino žolezniška zadruga v Šiški. Železničarji, ki želijo, da se jim izda premog, se moraio nemudoma zglasiti osebno pri železniški zadrugi v Šiški s svojo legitimacijo. Premog se bo razdeljeval v sorazmerju raznih vrst po razpoložljivih kontingentih. Kdor bi pripadajoče količine premoga ali drv no dvignil do 10. aprila t. 1. mu po odredbi zapade pravica na dobavo nakazanih koločin premoga in drv. Zato opozarjamo železničarje, n v Beethovnovi ulici 7 v sredo 17. t m oni * začetnicami priimkov od A—M„ v četrtek 18. marca od N—2, a v soboto 28. t. m. Od » .. nuj so javijo morebitni zamudniki. Pri delitvi tega krompirja bodo prišli prvenstveno na vrsto tisti, ki niso dobili danskega krompirja. Vsak interesent naj • seboj prinese Gledališče OPERA. Nedelja, 14. marca ob 14: »Prin-coska ln zmaj«. Mladinska opereta Izven. Cene od 20 lir navzdol. Ob 17: »Dežela smeli^ ljaja«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, 15. marca: Zaprto. DRAMA. Nedelja, 14. marca ob 16: »Hamlet«. 100. predstava. — Izven. Ce ne od 15 lir navzdol. Ponedeljek, 15 marea: Zaprto. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja, 14. marca ob pol 6 pop. Klabundova japonska drama »Praznik cvetočih češenj«. — Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10—12 ln tri ure pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12-1., denso. FRANČIŠKANSKA DVORANA, Nedelja. 14. marca oh 5 popoldne: Mlakarjeva žalo-igra »Najlepše plačilo«. Prodaja vstopnic pri blagajni frančiškanske dvorano od 9.80—12 in od 15 daljo. RADIO. Nedelja, 14. marea: 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 8.15 Koncert organista Ferruceija Vlgnannellija — U Peta maša iz bazilike sv. Pavla v Rimu — 12 Branje in razlaga evangelija v italijanščini — 12.15 Branje in razlaga evangelija v slovenščini — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Koncert kmetskega tria — 13.40 Glasba na ploščah — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Adamičevega orkestra 14 45 Operetna glasba na ploščah — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Kmetijsko predavanje v slovenščini, inž. Zaplotnik: Da bomo pridelali čim več krompirja — 17.35 Lahka glasba — 17.45 Priljubljene pesmi vodi dirigent Zeme — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Simfonična glasba — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Koncert radijskega orkestra in komornega zbora vodi dirigent D. M. Sijanec, slovenska glasba — 21 Simfonični koncert — 21.50 Preda; vanje v slovenščini — 22 Priljubljene pesmi vodi dirigent Zeme — 22.45 Poročila v italij. Ponedeljek, 15. marca: 7.30 Pesmi in napevi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Koncert vodi dirigent Pietro Tosehi — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koneert radijskega orkestra, glasba za godalni orkester — 14.40 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. poročila v italijanščini — 17.15 Prenos iz rimskega gledališča »Eliseoc — 19 »Govorimo italijanski«, poučuje prof. dr. Stanko Lebeta — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.4.') Priljubljena glasba — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Simfo-nično-vokatnl koneert vodi dirigent Giana-drea Gavazzeni s sodelovanjem sopranistko Mafalde Favero-jevo in tenorista 'lita Sclii-pa-ja — 21.40 Klasični orkester, vodi dirigent Manno — 22.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. šljanec; s sodelovanjem sopranistko Valerijo Heybalo-ve — oporna glasba — 22.45 Poročila v italij. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: v nodeljo: mr. Leustck. Resl.ieva cesta 1: mr. Hnhovec, Kongreani trg 12: mr. Komotnr, Vič, Tržaška cesta 48; v ponedeljek: dr. Pie-coli, Blei\vcisova cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mostni višji zdravstveni svetnik dr. Frantu Mis, Ljubliimit, Poljanska cesta Nemška vojska v očeh ameriškega časniharja Glavna moč nemške armade je v sposobnosti višjih poveljnikov in tovarištvu med častniki In navadnimi vojaki Berlin, 11. marca. Pred kratkim je v Newyorku izšla knjiga pod naslovom »Predpogoji za uspeh«. Knjiga vsebuje zanimiva odkritja, kakšna je Roose-veltova vojna propagandna politika. Napisal jo je bivši ameriški časnikar Joseph C. Harsch. ki se |e bil mudil v Berlinu kot dopisnik lista »Christian Science Monitor«. Omenjeni ameriški časnikar, ki je živel v Berlinu še v prvih letih sedanje svetovne, piše v 6vo- t'i knjigi med drugim, da je Washington vedno irez kakšnega obzira nastopal ne samo proti časnikarjem, pač pa tudi proli diplomatom in vojaškim odposlancem, ki bili pošiljali nepristranska poročila o Nemčiji in njeni vojaški moči. Tako so na primer vojaškemu odjioslancu v Berlinu polkovniku Smithu grozili z disciplinskimi kaznimi ze samo zato, ker je poročal, kakšno moč ima Nemčija. Rooseveltov krog ljudi je šel celo tako daleč, da je zahteval, da je polkovnika Smitlia treba odstraniti in ga v vojski onemogočiti, zakaj dmgače se lahko zgodi — tako so dejali —. da bo ljudstvo, če zve, kako močna jc nemška vojska, izgubilo pogum in bojnega duha. Ameriški časnikar poleg tega pripominja, da so bili najhujši trenutki v nje- fovem življenju tisti, ko je poslušal, kako angle-ki in ameriški radio oznanjata 6vetu, kako slabotna je nemška vo|ska in da bo v bližnji bodočnosti doživela svoj zlom, na drugi strani pa so se vsi ameriški časnikarji, ki so bili kot vojni dopisniki na bojišču, lahko prepričali o nasprotnem. Harseh odkrito nastopa v omenjeni 6voji knjigi proti Rooseveltovi propagandi ter med drugim trdi, da je nemško vrhovno poveljstvo povzročilo pravo revolucijo v načinu vojskovanja, to pa po zaslugi tako izpolnjenih tehničnih sredstev ter gibčnosti svojih čet. Nobena vojska še ni bila nikdar tako gibčna — trdi Harsch — kakor je sedanja nemška vojska. Prava moč nemških oboroženih sil — pripominja pisec — obstoji v tem, da imajo dostop do višjih poveljniških mest res samo sposobni ljudje. Druga prednost nemške vojske pred severnoameriško je tudi v tesni povezanosti častnikov z navadnimi vojaki, pa tudi v tem, da so nemški častniki oproščeni dela jx> uradih in vojskovanja na papirju, ki severnoameriškim častnikom vzame večino časa. Nemški častnik je nasprotno skoro vedno pri Nohti — zdravilo zoper kašelj Malokomu bo znano, da je noht po sestavi prav podoben človeški koži. Sestavljata ga namreč mehka celularna in pa debelejša roženinasta plast Po prvi se noht debeli, roženinasta plast pa se 6talno pomika naprej. Noht torej zmeraj raste v debelino in dolžino. Roženinasti del nohta ima svojsko bledtkasto barvo, ker so krvne žilice S|iodaj nevidne. Nohti prav počasi rastejo, povprečno tuj milimetre na mesec. Da se noht na roki docele obnovi, traja 120 do 140 dni, na nogah pa 180 do 300 dni. pri debelem paleu pa celo nad eno leto. Nohti na prstih navadno ne zrasejo več kakor pet centimetrov, ker se pač stalno obrabljajo, tudi če jih ne strižemo. Vse drugače pa je, če jih kdo skrbno neguje. To se je zlasti dogajalo na Kitajskem, kjer 6o imeli mandarini nekako posebno pravico, da so nosili nepostrižene in prav dolge nohte. Dolgi nohti so veljali za znak posebne časlitljivosti. Na Kitajskem je človek še danes imeniten, Če ima dolge nohte. V tej deželi so ljudje, ki jim je takorekoč »poklic« skrbeti za rast nohtov. Pravijo, da je pri skrbni negi in pažnji možno doseči deset centimetrov dolge nohte. A to ni vse; poleg splošne veljave imajo nohti na Kitajskem še denarno vrednost. Kdor ima dolge nohte gre v lekarno. Tam mu lekarnar pazljivo izmeri dolžino nohta ter mu ga potem odstrižo. Na Kitajskem namreč rabijo roževinasto snov nohta v zdravilstvu. Nohte očistijo, jih zmeljejo v prah in poleni prodajajo kot zdravilo zoper kašelj, ki ima na Kitajskem poseben sloves. Seveda imajo nohti določeno ceno in plačujejo jih po dolžini. 6vojih vojakih. Je njihov tovariš, njihov svetovalec ter niihov prijatelj ter tako ustvarja predpogoje za notranjo povezanost vojaških oddelkov, povezanost, kakršne ni v nobeni drugi vojski. Severnoameriški vojaški odposlanci so se vedno čudili, kako morejo biti nemški častniki vedno pri svojih vojakih, istočasno pa držati tudi v upravnem oziru red med njimi. Nemški častnik 6i je vedno na tekočem glede potreb in zahtev svo-|ih vojakov in jim je lahko V6ak trenutek koristen. Tudi podčastniški zbor nemške vojske zasluži posebne omenil«. Harsch z grenkim občutkom ugo- jPOVEST PILOTA ŠTEFANA tavlja, da je tud: v tem oziru položaj v vojski Združenih ameriških držav prece| drugačen. Pozdrav tned nemškimi vojaki ie najlepši izraz njihovega tovarištva. Častnik odzdravi navadnemu vojaku prav tako prisrčno, kakor ga je preprosti vojak prisrčne pozdravil. Harsch potem pripoveduje, kako je nekoč ojx>zoril na to tudi načelnika glavnega stana ameriške vojske, generala Marshal-la, in da mu je ta tedaj omenjal težave, ki so v demokratičnih voiskah v zvezi i vprašanjem pozdravljanja. Ta priznanja ameriškega časnikarja, ki gotovo ne goji kakšnih simpatij do Nemčije, priznanja, ki so bila objavljena po letu dni. odkar so Združene države šle v vojno, bi severnoameriškemu ljudstvu morala odpreti oči. zlasti še po preskušnji ameriških vojakov pri prvih spopadih z vojskami osi. (Le Ultime Notizie). Nikdar v vsej zgodovini vojn se šc ni zgodilo, da bi ljudstvo bežalo pred lastnimi vojaki in se pridružilo umikajočemu se sovražniku Berlin, (DNB). O trumah beguncev, ki so so takrat, ko so nemške čele sklenile oditi s kavkaške-ga sveta in ozemlja ob Donu, na vse načine prizadevali, da bi se rešili pred prodirajočimi sovjetskimi četami, piše vojni dopisnik naslednje: Strah pred bližajočimi se sovjetskimi četami je bil po vseh vaseh in mestih, zlasti pa še na Kavkazu tako velik, da so ljudje rajši zapustili svoje domove in s tem večino svojega premoženja, kakor pa da bi 6p>et prišli pod Sovjete. Storili so to, da bi rešili vsaj svojo svobodo in golo življenje. S tem se je pokazalo, kako misli prebivalstvo Sovjetske Rusije o boljševizmu in kako je proti njemu razpoloženo. Prepričljivejšega dokaza o tem pač ni. Treba je pripomniti, da niti eden teh beguncev, ki so s svojimi družinami sledili nemškim vojaškim oddelkom, ni bil k temu prisiljen. Nemško vojaško poveljstvo je imelo najtežje pomisleke proti tem trumam beguncev 6redi najtrše zime, zakaj ni jim moglo zagotoviti niti oskrbe z živili niti jim dati na razpolago primernih bivališč. Obstojala jo tudi velika možnost, da bi ta val beguncev ustavil promet po cestah, zaradi česar bi občutno inotil potek vojaških premikov. Ob dolgih vrstah tovornih avtomobilov, s katerimi so se vozile nemške čete — piše vojni poročevalec — so se pomikale vse od obzorja neskončne ruske slepe sem trume sani tn voz i begunci. Cel narod ie zajiuščal svo|o domovino. Ob vrstah tovornih avtomobilov «o jahali konjeniki, ki so dobili orožje od nemške vojske, ter prevzeli v varstvo begunce, lako so prepotovali begunci že *'eč sto kilometrov po stepi. Človeku so se nudili prizori, ki jih doslei v vojni še nikjer ni doživel, prizori, kakršne si predstavljamo iz dobe velikega preseljevanja narodov. Skupaj ? nemškim vojaštvom sf st? pomikala kar cela cor>ka in stepna plemen« Ljudje so prosili, naj iih Nemci za božjo voljo nikar ne pustijo tam. naj jih vzamejo s seboj, da ne bi spet prišli Sovjetom v roke Celo ua premikajoče se vlake so skakali, da ne bi ostali tam. Obešali so se po stopnicah vagonov, stali na odbijačih ali pa so zlezli na streho ler se tako peljali z nami kljub silnim snežnim viharjem, ki so brili. .Doslej se pač še ni nikdar v zgodovini vojn zgodilo,- tako končuje svoje poročilo nemški vojni dopisnik z vzhodnega boiišča, »da bi ljudstvo bežalo pred lastnimi vojaki in sc priključilo prostovoljno umikajočemu 6e sovražniku.« Se v poznih nočnih tirali je bilo slifati kolperterje: »Najmlajši pilot srečno prestal prvi poletU — »Mali zračni junak!« — »Hrabri letalski nurusčajnik!« itd. Zajetni stražnik, ki je ponavadi uravnaval promet pred glavno pošto, je postal tako radoveden. da je za hip pozabil na službo in kupil cel sveženj časopisov. 110. Velika rssska zimska ofenziva docela zvodestela Na jugu so nemške čete spet na pohodu proti vzhodu in naskakujejo Harkov Berlin, 12. marca. 6. V berlinskih vojaških krogih razpravljajo o ciljih, ki 60 jih Sovjeti zasledovali z njihovo veliko zimsko ofenzivo ler poudarjajo, da so doslej dosegli le neznatne uspehe v primeri z načrti, ki so jih nameravali uresničiti. Bolj-ševiki so hoteli osvojiti vso Ukrajino ter nemške čete pognati čez Dnjeper. Prepričani 60 bili, da liodo spet zagospodarili nad vsem Črnim morjem in znova zasedli Krim. To izpričujejo smeri napadov sovjetskih čet meseca februarja ter nasprotnikove izjave. Sovjeti so se najbolj zmotili, ko so sodili, da je tako imenovana nemška gibljiva obramba znak j30jx>lne izčrpanosti nemških sil. Sovjetsko vrhovno poveljstvo je zatrdno računalo, da se bodo nemške čete j>od silovitim ruskim pritiskom umaknile iz bojnih črt ob Doncu. Zato je poslalo več oklepnih armad proti Dnjepropetrovsku in Za-porožju. Nemške čele pa so tedaj prešle v protinapad in te 6ile uničile. Tako je prišlo do novega razvoja v bojnih nastopih. Poslej je namreč pobuda v vojskovanju vzdolž lega odseka prešla v nemške roke. Nemške čete korakajo spet proti vzhodu. V berlinskih vojaških krogih pravijo, da je središče teli bojev zdaj južno od Harkova. kjer bi 6e Rusi radi maščevali za udarce, ki jim jih zadajajo nemške čete pri Orlu. Tu pošiljajo Sovjeti v boj tudi čete, ki so 6e bojevale v obkoljenem Stalingradu. AH si so že naročil nn najboljši tednik »Domoljub«? »Varčevati s premogom se pravi izdelovati orožje!« Cenijo, da bi lahko brez kakšnih posebnih žrtev prihranili v gospodinjstvu in po uradih letno milijon ton premoga »Karntner Zeitung« prinaša pod gornjim naslovom naslednji članek: Nemški minister Speer je glavnemu pooblaščencu za orožje inž. Seebauerju dal posebno nalogo, naj skrbi za varčevanj* s pogonsko 6ilo in ukrene V6e potrebno, da bi ljudje varčevali z uporabo električnega toka in plina. Omenjeni poblaščenec je pri neki priliki časnikarjem svojo nalogo jx»drob-neje razložil in pripiomnil, da je to naloga vsega Sto let Morsejeve abecede Prvi, ki so jo poznali, čeprav ne takšno, kakršna je danes, so bili — divjaki Morsejeva abeceda je danes najbolj razširjeno sredstvo za prenos novic bodisi brezžično ali s pomočjo žice. Pika, črta, pika: na tem preprostem zaporedju temelji že celo stoletje brzojavno pošiljanje novic iz kraja v kraj. Zares, že sto let je minilo, odkar se je Morse, ki je bil doma iz Severne Amerike, predstavil svetu s to duhovito iznajdbo. Danes lahko s I>omoč.jo Horzovih valov dosežemo, da naše besede v dobri sekundi sedemkrat pridejo okoli zemlje. Pred sto leti smo bili še zelo daleč od tako naglega prenašanja novic. V teku zadnjih sto let pa se je prav tehnika prenašanja novic čudovito izpopolnila, saj smo dosegli tako hitrost, o kakršni 6e uašim prednikom niti sanjalo ni. Pa poglejmo, kako so se ljudje nekdaj obveščali. Če je rimski cesar hotel dati svojim kohortam v Španiji, Galiji, Mali Aziji ali v Germeniji kako važno naročilo, se je moral po-služiti štefete. V krajih, kjer so bile dobre ceste, so štafetni tekači v enem dnevu prenesli kako vest v 120 milj oddaljeni kraj, kar je približno 180 km. Smn Julij Cezar je prišel od Rima do Rodana — pot, ki je dolga okrog 1200 km — v 8 dneh. Pozneje so Rimljani uporabljali v te namene tudi konje, ki so morali biti dobri tekači. Država je za tako prenašanje novic morala plačevati lepe denarje Samo upravitelj rimske 'obival letni rala za Z| vn prenašanja ki iz afriških pragozdov dosti pred starimi Rim pošte je dobival letno 120 tisoč sesterc, vsota, ki bi zadostoval« za zgraditev miljo dolge ceste. Kar zadevo prenašanja novic, so bili divja- l.jani. Oni so se namreč posluževali in se še tudi sedaj poslužujejo zvočnih signalov in to s jKimočjo posebnih bobnov. Njihovi bobni so narejeni iz votlih drevesnih štorov, ki so dolgi kakih sto devetdeset centimetrov in imajo eno ali dve podolžni špranji. Zvok teh bobnov se sliši celo 90 km daleč. Zaporedje na ta način oddanih glasov tvori neko vrsto »morsejeve« abecede, ki ni sestavljena iz črk. ampa.k iz besed. 2000 km na uro! Da si ustvarimo približno sliko hitrosti, ki so jo afriška plemena dosegla s tem načinom prenašanja novic, zadostuje tale primer; mo- štvo vojakov-heleev se je izkrcalo na zahodni obali Afriko. Dve uri nato je prišla vest o izkrcanju že k plemenom na vzhodni afriški obali. V dveh urah je torej novica prišla čez vso Afriko, kar je več ko 4000 km. Dva tisoč kilometrov na uro! Za sistem, ki so ga poznali divjaki, to ni sla.bo. Ni torej pretirano, če trdimo, da so bili divjaki v nekem smislu izumitelji morsejeve abecede. Zelo hiter je bil tudi optični način prenašanja poročili, ki so ga poznali že Grki. Vsaka lega luči je značila Kako črko iz abecede. To je bil 6istem, kakršnega so uporabljali tudi mornarji. Perzijski kralj Kserks je za iste namene uporabljal sužnje. Te je v enakih razdaljah drug od drugega postavil ob cestah. Če je hotel poslati komu kako naročilo, ga je povedal prvemu od teh sužnjev, ta ga je sfKirocil svojemu sosedu, in to je šlo tako dolgo, dokler ni prišlo naročilo oziroma poročilo v kraj, kamor je bilo namenjeno. Tnko prenašanje je bilo tridesetkrat hitrejše, kakor če bi jih prenašali najboljši sli. Poseben način prenašanja novic je uvedel Demokrit, in sicer s pomočjo posebnih palic. V Nemčiji in v glavnem v V6eh severnih deželah optične signalizacije na sploSno niso bile v rabi, in to najbrž zaradi slabe vidljivosti, ki jo je treba pripisovati vremenu. V začetku preteklega stoletja so začeli delati posebne optične naprave. Te so uporabljali izključno le za vojsko in mornarico. Za zasebnike je bilo pošiljanje brzojavk s pomočjo teh naprav zelo drago. Dolžina sedanjih brzojavnih kablov — Hkratni obseg zemlje Odločilen korak v tehniki pošiljanja novic jp bil narejen z iznajdbo električnega brzo-javljanja in morseie abecede in tega je zdaj sto let. Uporaba Ilerzovih valov in radiotele-grafije je prinesla zadnji in temeljni napredek, ne da bi odstranila ali spodrinila žično brzo-javljanje. Dane« je mreža vseh brzojavnih kablov na svetu dosegla dolžino 650 tisoč kilometrov, kar je štirinajstkratni obseg zemlje. Muzej mi je naklonil primerno nagrado za najdene dragocenosti Ker je bil moj oče varčen, je imel tudi en nekaj denarja. Tako svil si postnvila blizu letališča lepo hišico, v kateri še danes stanujeva. nemškega naroda. Varčevanje z električnim tokom in plinom ne bi imelo nobenega haska, če ne bi tudi v uradih in v domačem gospodinjstvu varčevali s pogonskimi 6red6tvi — je dejal inž. Seebauer. Nemški državni minister je zaradi tega naročil vsem oblastem, bankam in upravam uradov narodno socialistične stranke, da morajo privarčevati 30 odstotkov električnega toka in plina, ki so ga doslej jjorabili. večji hišni obrati 20, manjši pa 10 odstotkov. Naloga posebnega f»oblaščenca pa je, skrbeli, da se bo ta odredba strogo izvajala, ne da bi bilo pri tem treba izdati morda kakšne prisilne ukrepe. Noben Nemec se ne bo tej 6voji dolžnosti izognil, ker 30 zahteve takšne, da jih lahko izjiolni. Treba je le malo razumevanja in pazljivosti in brez večjih naporov bo mogoče privarčevati večje množine električnega toka in plina Inž. Seebauer ne dopušča nikakih dvomov o tem, da bo v skrajnih primerih nastopil tudi s prisilnimi ukrepi, če uradi in gosp>odinjstva ne bodo upoštevala tega poziva v zahtevanem obsegu. Uvedena je bila tudi posebna nadzoretvena 6lužba, da bi brez kakšnih večjih težav lahko izsledili tiste, ki bi huje kršili predpise in izrabljali položaj, ter jih primerno poučili, da to ne gre. Za dosego zaželjenega uspeha ni nikomur dovoljeno, da bi si na 6voji pisalni mizi pri električni svetilki vključil števec, ali pri loncu števec za plin. Smernice za varčevanje z električnim tokom in plinom, ki jih bo dal omenjeni pooblaščenec, bodo za vsakega dovolj jasno podane, da se bo lahko po njih točno ravnal. V najslabšem primeru bo v6ako gos|>odinjstvo privarčevalo 11 odstotkov toka in plina. To pa bo mnogo pomagalo oborožitvi, ki je danes tako važna 6tvar. Prav tako važno pa je tudi varčevanje z električnimi žarnicami, ki danes brez piotrebe gorijo f>o marsikateri hiši Zato bo prodaja električnih žarnic čez poletje ustavljena. Vsak naj gleda, da si bo že zdaj pripravil nekaj rabljenih žarnic, ki jih bo lahko vzel v roko, če bi 6e mu katera pokvarila. V tem ne bo nobenih izjem za nikogar. Gre za varčevanje, pri katerem morajo sodelovan V6i. Prav tako ne bo nobenih radijskih žarnic. Zato pazite na radijske aparate in ne dajte, da bi igrali, kadar nihče ne posluša. Posebni pooblaščenec bo ljudstvu in uradom pomagal s posebnimi navodili o jjorabi in varčevanju. Javne ustanove za razsvetljavo bodo tudi pregledali, in pokazalo se bo, da se da 'udi tu prihraniti mnogo toka. Cenijo, da bi v gospodinjstvu in pisarnah lahko letno prihranili milijon ton premoga. Lahko si vsak predstavlja, kaj to pomeni. Koliko rudarjev mora delati, da toliko premoga, kilogram za kilogramom, spravijo na svetlo Koliko lažje je prihraniti kak kilogram premoga 6 tem, da pravočasno ugašaš luč! Tako bo lahko vsakdo pomagal rudarju 'n nemški oboroževalni industriji nudil najdragocenejše nemške 6iirovine. Nazadnje pa ne smemo prezreti, da si človek s takim varčevanjem še sam preccj prihrani Nihče naj ne misli, da je 'o varčevanie nekaj postranskega v političnem in vojaškem Ž'v|jenji|, Siasprotnorgre za bistveno stvar v vsakdanjem boju na notranjem bojišču, zakaj varčevati s premogom se pravi izdelovati orožje. Sovjeti zahtevajo od Anglije žito Stoekholm, 12. marca. s. Po zadnjih obvestilih je sovjetska vlada poslala angleški vladi zahtevo, naj možnosti čimprej pošlje v Rusijo žito, in sicer tz Indije, ker je tn dežela Sovjetski Rusiji najbližja. Rusko prebivalstvo trpi, kakor se zdi, lakoto in vlada ne ve, kaj bi storiln spričo pomanjkanja žita in pšenice, ki vlada v deželi. Položaj glede |>rchrane v Sovjetski Rusiji je zdaj strašen. Kruha in krompirja je silno malo, mesa in maščob pn sploh ni. Ko je britanska vlada prejela prošnjo naj Sovjetski Rusiji pošlje žito i/ Indije, se je znašla v veliki zadregi, zakaj, kakor je znano, žita tudi v Indiji sami zelo primanjkuje. aaaaoBBaaeesnraiTiftVBtifscBnrceacitBcaar SP0RT IScrsnes spet vabi prijatelje namiznega tenisa k boibi moštev za prvenstvo Ljubljane. V nedeljo, 14 t. m ob 14 prične v Mikličevi dvorani prvenstvo moštev Ljubljane za 1942-43 s sodelovanjem treh najboljših ljubljanskih moitev: Korotana, Mladike in Hermcsa Izenačenost zastopnikov vseh treh klubov, ki je prišla že pri zadnjih tekmovanjih devetorice do izraza, jamči, da se bodo za to prvenstvo vsi trije klubi spoprijeli z izenačenimi izgledi za prvo mesto in je pač nemogoče prerokovati komur si bodi zmago. Korotan, ki ima precejšnjo prednost v svojem najboljšem igralcu Bradešku, bo moral zagrizeno poseii v borbo, če bo hotel zmagati. Mladika, ki ima sedaj tri zelo dobre igralce v Stroiniku Romanu, Recku in Keržiču, so bo potrudila, da bi ponosni naslov iztrgala Korotancem, ki ga branijo. Tudi Hermežani so se temeljito pripravili. Bogataj in Poženel bosta krepko zaigrala, ker bi tudi ona rada prenesla naslov prvaka svojemu klubu. Vstopnina minimalna. Nogometno prvenstvo Preteklo nedeljo se je Livorno spet pomaknil za dve točki naprej. Čisto gotovo ie, da bo zadržal razliko, ki ga loči od Torina, tudi to nedeljo, ko je na vrsti 24 kolo državnega .logometncgo prvenstva. Livorno bo igral danes doma s Triestino, Torino pa bo imel v gosteh Benečane. Sta to lahki nalogi, ki čakata moštvi z vrha razpredelnice, o izidu pa skoraj nc moremo dvomiti Drugače pa bo v Milanu; spogledali se bosta enakovredni enajstorici Ambrosiane in luventusa ter bili bitko za tretje mesto v tabeli. Priiateliem nogometnih prognoz obiavliamo potrebne podatke, na podlagi katerih bodo lahko i ugibali o usodi moštev na dan lašniih tekmah: Livorno 23 14 6 3 39 26 34 Torino 23 13 4 6 49 21 30 Ambrosiana 23 13 4 6 45 26 30 Juventus 23 12 5 6 56 38 29 Genova 23 12 3 8 52 43 27 Milano 23 9 8 6 31 27 26 Bologna 23 tO 4 9 41 25 24 Fiorentina 23 10 4 9 42 45 24 Lazio 23 8 6 9 41 44 22 Atalanta 23 9 4 10 22 31 22 Roma 23 8 4 11 27 40 20 Bari 23 5 8 10 18 33 18 Triestina 23 3 11 9 20 27 17 Liguria 23 6 5 12 26 52 17 Vicenza 23 4 / 12 21 34 15 Venezia 23 3 7 13 22 40 13 (Nadaljevanje na strani 6.1 S. S. VAN DINE: 20 Umorjeni Kanarček Novo zasliševanje obeh telefonistov je bilo precej drugačno kakor prvo. Markham ju je zasliševal s tako natančnostjo, da bi prav gotovo moiala povedati vsako malenkost, ki bi jo bila morda zjutraj pozabila ali hote zamolčala. Ko pa ju |e končno odpustil, ni imel niti najmanjšega novega podatka, ki bi osvetlil vso zadevo. Njuno pri|X)vedovanje se je naslanjalo na zelo trdne temelje: Od sedme ure dalje ni krenil skozi glavna vrata proti plesal-kinemu stanovanju nihče drug, kakor plesalka sama, njen spremljevalec in mladenič, ki jo je zaman iskal. Vratar je z V60 gotovostjo trdil, da je zapri stranska vrata z zapahom nekoliko po šesti uri in nobeno, še tako zvito vprašanje, ga ni moglo zmesti. Tudi sobarica ni vedela povedati ničesar novega in na ponovna Markliamova vprašanja je le ponovila vse, kar je izpovedala že zjutraj. Kljub vsemu prizadevanju ni bilo mogoče odkriti najmanjšega novega znaka, ki bi pripomogel k razčisčenju zadeve. Dolgotrajno in natančno izpraševanje je prav za prav celo zaprlo vsa jx>la, ki bi mogla kakor koli voditi k rešitvi. Zadeva se je zdela nerešljiva. Ko se je ob pol petih Markham ves utrujen spustil v naslanjač, se je zdelo skoraj izključeno, da bi bilo mogoče najti kako rešitev. Vance je zaprl spisek in odvrgel cigareto. »Veruj mi, 6tari moj,« je zamrmral, »da v tej zadevi ne boš opravil ničesar po uradnih potih. Zakaj ne jjokličeš kako egiptovsko vedeževalko 6 6tekleno kroglo?« »Ce pojde lako naprej,« je ves obupan izjavil Markham, »bom zares moral sprejeti tvoj nasvet.« Prav v tem trenutku je Svvavker odpri vrata in dejal šefu, da ga čaka inšpektor Brenner pri telefonu. Markham |e pograbil slušalko in medtem ko je poslušal, si je napisal v noles nekaj opazk. Ko je bil razgovor končan, se je okrenil k vanceju: »Zdi se mi. da si bil nekoliko zmeden glede skrinjice z dragulji. Bretmer potrjuje to. kar je izjavil že zjutraj: skrinjica je bila odprta s posebnim dletom, kakršne imajo in znajo uporabljati samo poklicni vlomilci. Dleto je bilo dolgo en palec in tri osminke s ploščatim ročajem. Orodje je bilo že staro in je imelo majhno zarezo na spodnjem koncu. Bilo je isto, kot so ga uspešno uporabili lansko jx>letje prj vlomu v Park Avcnue... Ali te ta pojasnila zadovoljujejo?« »Tega nikakor ne morem trditi.« Vance ee jc zresnil in bil videti zaskrbljen. »To napravlja zadevo še bolj fantastično... majhno svetlobo bi mogel videti v vsm tem, če ne bi bilo tiste skrinjice in dleta ...« Markham je pravkar hotel odgovoriti, ko so 6e zopet odprla vrata in je Svvavker naznanil, da se je vrnil narednik lleath. Ilea'11 je bil manj nezadovoljen kakor takrat, ko je odhajal. Sprejel je cigaro, ki mu jo je ponudil Marknam. nato pa je sedel k mizi nasproti Markhamu in vzel iz žepa oguljeno beležnico. »Imeli 61110 nekaj sreče,« je začel. »Burke in F.mery, ki sem ju pozval, da sta mi pomagala, sta prav kmalu izvedela nekaj podrobnosti o plesalki-nem življenju. Zdi se, da je imela le malo prijate- ljev... Glavni prijatelj, ki &o ga največkrat videli v njeni družbi je bil neki Karel Cleaver.« »Pozuain ga,« je izjavil. »Io je ista oseba...« »Prav on je,« je dejal Heath. »Prej je bil davčni uradnik v Brooklynu, pozneje se je ukvarjal s stavami pri konjskih dirkah v jersey City. Stanuje v Stuyvesantu. kjer 6e lahko 6reča 6 svojimi političnimi prijatelji. »Res je,« je pritrdil Alarkham. »Neke vrste poklicni veseljak je in mnogi ga poznajo pod imenom »Pop««. »Ker je Cleaver 6talno v Stuyve6antu. mu boste o priliki lahko stavili kako vprašanje glede gospodične Odeli. Gotovo ve kaj o njej.« »Brez dvoma,« je dejal Markham in 6i nekaj zapisal v beležnico. Skušal bom govoriti z njim še nocoj... Nimale nikogar drugega v seznamu?« »Bil je tudi neki Mannix, Louis Mannix, ki se je spoznal s plesalko še takrat ko je bila v »Follies« Vendar pa ga je zapustila in niso ju več videli sku-aj že nad eno leto. Zdaj ima drugo prijateljico, odi podjetje Mannix in Levine, tvrdka za uvažanje krzna; zelo pogosto poseča nočne lokale in je precejšen zapravljivec... Vendar pa se mi zdi nepotrebno. da bi se zanimali zanj. Preveč časa je že, odkar je pretrgal vsako zvezo z lepo plesalko.« »Res ie,« je priznal Markham. »Mislim, da ga lahko črtamo iz seznama.« »Če boste še naprej črtali, vam kmalu ne bo ostalo drugega, kakor truplo zadavljene plesalke!« je pripomni! Vance. »jc še gospod, ki jo je odvedel 6noči k večerji,« je nadaljeval narednik. »Zdi 6e. da nihče ne jiozna njegovega imena. Bržkone je eden izined starejših gospodov, ki znajo biti zelo previdni... Sprva sem mislil, da je bil Cleaver, a opis se ne ujema. Smeš- £ no pa je to, da se je odpeljal potem, ko je 6premil prijateljico domov, naravnost v Stuyvesant!« Markham je prikimal. »Ze vem vse. narednik. Poznam tudi neznanče-vo ime. Res ni Cleaver.« Vance se je tiho 6mejal. »Kdo je?« je vprašal Heath. Markham se je nekoliko obotavljal in premišljeval ali naj naredniku zaupa tajno6t. Nato je dejal: »Povem vam njegovo ime, a ostati mora tajno. Ta človek je Kenneth Spotevvoode. Povedal mu je, kako ga je Spotevvoode prosil za razgovor, da pa mu ni znal povedati ničesar zanimivega. Povedal mu je tudi, da je ugotovil resničnost njegovih trditev z ozirom na to, kod je hodil prejšnjo noč. »Ker je zapustil dekle pred zločinom«, je končal, »ne vidim razloga, da bi ga nadlegovali in spravljali njegovo ime v javnost. Obljubil sem, da bom ohranil njegovo ime tajno iz ozira na njegovo družino.« »Ce ste zadovoljni vi,« je dejal Heath in zaprl beležnico, »6em jaz tudi. Se nekaj vam moram poročati. Odeli je stanovala na 110. cesti. Emery je iztaknil njeno prejšnjo gospodinjo in od nje zvedel, da jo je oni nališpani mladenič redno obiskoval.« »Zdaj sem se spomnil, da imam tukaj podatke, ki mi jih je sporočil profesor Brenner,« je pristavil Markham in pokazal naredniku zapiske, ki 6i jih je naredil, ko mu je telefoniral inšpektor.« Heath jih je pazljivo prečital. »Isto sem trdil tudi jaz!« je zadovoljno vzkliknil. »Delo poklicnega vlomilca, ki se je na podoben način že večkrat udejstvoval.« (Nadaljevanje s strani 5.) Današnji spored v prvem razredu državnega nogometnega prvenstva je naslednji: Torin: Torino — Venezia Genova: Liguria — Milano Bcrgamo: Atalanta — Vicenza Rim: Lazio — Fiorentina Bologna: Bologna — Roma Bori: Bari — Genova Milan: Ambrosiana — Juventus Livorno: Livorno — Triestina Prvenstveni ples bo trajal le lest tednov. O končnih izidih ali o končnem vrstnem redu bi bilo prezgodaj govoriti, čeprav vse kaže, da bodo odnesli za letos zmagovalno trofejo v Livorno. Norvežani so dobili smuškega prvaka. Največ zanimanja je ni Norveškem za smuške tekme v klasični kombinaciji. Ko so nedavno tekmovali v Haerumu, ie prispelo tjakaj ogromno gledalcev. Junak dneva je bil Reidar Karlsen, ki je dosegel prvenstvn v smuških skokih z daljinama 45 in 52 m. Tudi v teku na 18 km se je dobro postavil. AVlflDIC iKUul« ipiclallsi UAVbKJC Wolfova 4 KLEIN | IZDELOVALNICA HARMONIK FLEISS JOSIP LJUBLJANA BLEl\VEISOVA 35 Vam nudi veliko izbiro piano in diatonitaih harmonik SGARAVATTI SEMENU S. A.. PADOVA Sementi dl Ortaggi, Foraggi ««. Semena za zelenjavo, krmila itd. Chledere otferte. — Zahtevajte ponudba. Vsem prijateljem in znancem naznanjam žalostno vest, da me je za vedno zapustil moj dragi soprog in slriček, gospod OTOM RAŠICA trgovec Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 14. marca 1943, ob štirih popoldne z Zal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, dne 15. marca 1943, ob pol osmih zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Prosim za tiho sožalje. V Ljubljani, dne 13. marca 1943. Žalujoča soproga MARA in ostalo sorodstvo Banka v Beogradu išče za vodilno mesto sposobnega, resnega strokovnjaka z dolgoletno prakso: Pogoj: znanje nemškega jezika. Naslovite dopise s potrebnimi podatki in z navedbo referenc, zahtevkov in dneva nastopa službe na oglas. odd. »Slovenca« pod šifro: »Direktor banke«. Dobro in poceni želi biti vsak postrežen! Vse to Vam nudijo radovoltno naši inserenti! Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob ležki izgubi našega dobrega strica, prečaslitega gospoda Jankota Barleta mestnega župnika pri Sv. Jakobu v Ljubljani se lem polom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Globoko zahvalo izrekamo čč. gg. monsig. Viktorju Steska in kuratu Viktorju Sega za dušno tolažbo ob bolezni pokojnega, g. dr. Igorju Tavčarju za veliko skrb in požrtvovalnost, gg. duhovnim sobralom, vsem darovalcem vencev in cvetja, pevcem za žalno petje, vsem prijateljem in znancem, ki so pismeno ali uslno izrazili sožalje, društvom in ustanovam, ter vsem, ki so pokojnika v lako častnem številu spremili na njegovi zadnji poli. Ljubljana, dne 13. marca 1943. Žalujoči sorodniki Ljubezen ' Kristine Homanove -^pt Vse družine, s katerimi jo občeval, vsi ime-nitniki, ki jih je poznal, vse, kar je imelo v malem mestu količaaj veljave, se je zbralo okrog groba. Med meščani je žalostna novica močno odjeknila. Kamor koli je v teh dneh prišel, so govorili ljudje o pokojnem svetniku Ilomanu z navideznim sožaljem. Ni pa manjkalo tudi besed, katerim se je poznalo, da so jih rodili drugačni občutki. Tudi nekaj, skoraj zadoščenju podobnega, je bilo slišati. Saj so vsi vedeli, da se bo moralo končati tako ali podobno. Nobeno drevo ne raste do neba! Vsaka ošabnost se nekoč zrušil Kako je zbolel svetnik Homan? Ah, to je bilo na neki dolgi, divji ježi z njegovo ženo. Tako je baje povedal zdravnik in tako je šlo med me-Ičani od ust do ust. Na Kristino so gledali z neko skoraj grozno mešanico zadoščenja in običajnega sočutja. Zdelo se je, kakor da gre za veliko predstavo. Kako se lio neki vedla? Zgodilo se je že dvakrat, da je v mestu vrelo in kipelo zaradi njenega vedenja na pokopališču. Ljudje so spet obnovili spomine na tiste dni. Tudi Kristina se je . spomnila pogreba svojega učitelja prav tedaj, ko je šla za krsto svojega moža. Ka'kor strah iz otroških let se je je lotil spomin na pokopališče, kjer je kot dvanajstletna deklica vzbudila toliko nevšečne pozornosti. Takrat je prvič čutila, prvič doživela, kaj pomeni smrt za ta svet. »Končano, za vse večne čase končano.« Tistega učitelja je sovražila iz vse globočine svojo otroške duše. Potvarjal se je in bil je krivičen. Zagrenil ji je vsa šolska leia in vsa otroška leta. Ko pa je začel župnik s svojim nagrobnim govorom in ko se je poslavljal za vse čase, jo je presunilo bliskovito dognanje. Neka vzvišena premoč jo je zrušila na kolena. V tem hipu je pozabila na vso mržnjo proti svojemu učitelju. In potem je še enkrat doživela slovo za vse čase. To jo bilo tistega poletja, ko so se nabirali težki oblaki na nebu in ko je stala ob grobu svojega očela. Čutila je, kako je izgubljala tla pod seboj, zdelo se ji je, da naglo pada. Končano. Končani so odnosi do človeka, ki ga je z vsem srcem ljubila, na katerega je bila tako srčno navez.ana. Končano je z očetom, ki jo je imel tako rad in z očetom, ki jo je mučil. Tuja, ltakor danes, je stala takrat v krogu svojih sorodnikov. Prav za prav ni nikoli jokala, takrat pa jo jo prevzel tako bridek občutek zapušče-nosli, da se je zrušila na zemljo in ihtela. Pozabila je na ljudi okrog sebe, točila vroče solze in drgetala tako presunljivo, da so jo morali odnesti. Potem je prišel nekdo, ki ji ie pomolil roko rešitve v njen globoki prepad trpljenja. To je bil njen ljubi mož, ki jo je odvedel na sončno in tako visoko goro sreče. Sedaj je tudi to končano. Sedaj gre za njegovim pogrebom. Družba sorodnikov, do katerih ni nikoli čutila srčne povezanosti, hodi z njo. Za gledalce so nastopili trenutki napetega pričakovanja. Vseh oči so uprte v Kristino in tudi Bergen se vzpenja na prste in strini vanjo s strahom. Ničesar ni storila! Visoka postava, odeta v preprosto, mehko črnino, se je samo zrušila. Njeno lice, belo kakor lilija, ni moglo postati bolj bledo. Odnesli so jo na voz in ob njeni odsotnosti so začeli s poslovilnim govorom. »Samo omotica,« je šlo od ust do ust. Popoldne je odšel Bergen na Poljane. V hišo ni vstopil, pač pa je zvedel isto, kar je šlo od ust do ust. Pravijo, da je bila nenavadno globoka omotica. Sedaj je že nekaj ur spet pri zavesti in je že vstala. Da bi se izognil nevšečnemu govoričenju meščanov o žalostnem dogodku, je Erik Bergen še istega večera odpotoval. Prvotno je nameraval za nekaj tednov ali mesecev v bližnje večje meslo, potem pa jo hitro spremenil svojo odločitev: odpeljal se je na jug, v deželo sonca. Vselej se je oddaljil zelo daleč, kadar se je hotel približati. Minulo je pol leta. Polje je cvetelo in žilo je zorelo. Visoka ženska postava se je premikala po cesti proti mestu. Nosila je temno obleko brez običajnih znakov žalovanja. Od daleč pa je bilo videti, čeprav je bila šo mlada, da gre za vdovo. Poteze na obrazu in kretnje so izražalo zapuščenost in otožnostr Tako jo stopala, kakor da bi ji pomenil vsak korak novo naprezanje inoči. Njen izklesan obraz je razodeval resnobo. V trudnih, žalostnih očeh je žarel droben žarek odločnosli. Popotnica je nosila črn sonfnik, lično torbico in par novih rokavic v rokah. Sla je na obiske. Kristina Romanova je šla na obiske k ljudem v mestu. Zdravnik ji je rekel včeraj, njen notranji glas pa ji je že dolgo prigovarjal: kakor koli si poišči pot v sveti V samoti žalostne hiše boš propadla! Zimo in pomlad je preživela kakor v nekom čudnem, neresničnem svetu globoko pod morjem. Pila je ob studencu groze, ki je naraščala iz dneva v dan. Zdelo se ji je, da ji v začetku ni bilo tako hudo. Izžarevala je bolečino in jo prenašala zase. Potem je polagoma prihajala do zavesti nenadna vrzel, vedno večja, ki jo je vsak dan težje čutila. Tain, kjer je občutila nekoč oporo, ve-drost, ljubeznivost... je zijal prepad brez dna; kjer je bila široka življenjska pokrajina z neskončnimi razgledi in tisočerimi potmi, je ostalo samo še brezno. In vsak korak, vsak pogled jo je vodil v prepad. Če imaš tukaj ljudi okrog sebe ali ne, je v bistvu vseeno. »Toda samo do gotove meje!« ji je dejal včeraj zdravnik. Kristina ga je razumela, čeprav je ni zapustil občutek obupa. Ljudi je odslovila, vse vezi je pretrgala. Ni bila v tem posebnost njene narave. Ljudi je odslovila in odslavljala zaradi tega, ker ni mogla govoriti z njimi; v njenem sluhu je, kakor v živem spominu, še vedno zvenela govorica ljubljenega moža. Tej govorici je hotela prisluškovati v dnevih svoje velike žalosti. Tuji glasovi bi jo samo motili. In če si bo spet zaželela človeške družlie, tako je mislila, bo že kdo prišel. Kdo, to jc vseeno. Za Liudsko tiskarno v Liubliani: Jože Kramarii Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenili