,,b,li viftk Cetrtfk. Ctn» na I« S K "... (Z. N«nil|o 3 K 60 v(n .. »ffltnko Io drue« lo|t driiv« « K tl) „ Poiamezn« iltvllk« «« pra- d.j.jo pa 10 vin. — Slovenskemu ljudstvu ¥ pouk in zabavo. bpiil Io dopisi ie poifiKjo: Uredništva ,Domoljuba-, LJubljani, Kopitarjeve ollqe st. 2. Naročnina, reklamacije In Inaeratl pa - "prnvniltvu .Domoljuba", Llobljana, = Kopitarjeve ulice it. 2. - 14. 0 DOBIM dnč 8. c piliš 1509. Bkazal v pri pr le i ii od Postaua proti pilnnčeuiinlu. I)r. Krek. preveč. To vemo iz izkušnje; i pa za naše ljudstvo to tudi jih člankih. Kranjski deželni -i. maja 1900 sklenil, naj de-izdela načrt zakona proti pi-zlasti proti žganjarstvu; le če ;oče, naj se obrne na dunaj-da tak zakon predloži državno se je koroški deželni zbor 'i-.vmhra 1904 iznova izrekel za • pijančevaiiu, ki naj bi tudi za ." nadrobno prodajo žganja v zabil zahteval koncesijo, iu ki naj . da spada pijanstvo med vzroke la 1 Vlada ganstvu ; iot priti )omo |:i-.IK! i t 1 > predložila načrt zakona proti zdaj žc četrtič. Upati smemo, da v razpravo in se z nekaterimi a mi v zboru,ci tudi sprejme, .ki priobčuje vse za ljudstvo ne vladne predloge, je poklic/glasi tudi določbe namerava-z.iiv' na proti pijanstvu. Prodaja žganja bi bila po novem ko-le ure ena: 11 ] trgovinah bi se smelo prodajati žganje samo v zaprtih posodah, nc manj nego po 5 litrov; to naj velja tudi za tiste, ki žganje kuhajo; J1'' za točenje žganja bi bilo treba kakor zdaj posebne koncesije; na drobno sc bo prodajalo žganje sa-"io v zaprtih posodah ne pod osmin-ko litra, ne da bi se smelo piti v prodajalni; tudi ta prodaja spada pod koncesijo in tudi vse sedanje konce-S|ie za tako prodajo se bodo morale PO teni ravnati. Kako se bo podeljevala koncesija? splošno se bo morala gosposka ozirati na potrebe ljudstva in kjer ni take potrebe, konces jo odreči. Ta določba jc pač malo vredna. Važno jc pa, da bo deželna vlada dobila pravico, zaslišavši deželni odbor in trgovsko zbornico, določiti, na koliko oseb sme priti v posameznih občinah kaka konces ja za žganjarijo. Preko tega števila nc bo smela gosposka dovoliti nobene žganjarske koncesije. Žganje se ne bo smelo nikjer točiti v takih prostorih, kjer sc zvršuje kaka druga obrt razen gostilniška ali slaščičarska. Zelo važno jc, da se v prodajalnah. kjer se kupuje živež, ne ponuja priložnost za pijančevanje. Z a koncesijo prodajati žganje na drobno se po novem obrtnem redu zahteva dokaz usposobljenosti. Dotičnik mora dokazati, da jc izučen, in da jc žc tudi delal v taki prodajami. 3. Omejevanje pri prodaji žganja. Deželna vlada bo dobila pravico prepovedati točenje in prodajo žganja na drobno za posamezne dneve ali kraje in okraje. Tako bo n. pr. lahko ukazala, da se ne sme žganje ne točiti, nc na drobno prodajati ob nedeljah in prazn.kih ali v delavskih krajih ob dnevih, ko se delavci plačujejo. To pa nc bo veljalo za tiste, kateri točijo ali prodajajo žganje samo poleg druge glavne obrti; n. pr. za gostilničarje, ki točijo v prvi vrsti drugo pijačo, prodajajo jed la in mimogrede prodajo tudi kako čašico žganja. 4. Pivski dolgovi. Pivca, ki je že enkrat ostal dolžan v gostilni ali v prodajalni na drobno za kako vpijanljivo pijačo in dolga še ni plačal, nc bo mogoče tožiti. Tudi zastavne in poroštvene pogodbe imajo biti v tein oziru neveljavne. — Ta določba ie brez dvojbe ena najvažnejših. 5. Kazni: a) Kdor v popolni pijanosti zvrši kako hudodelstvo, se po sedanjem kazen- skem zakonu kaznuje zavoljo pijano-nosti od treh dni do šest mesecev. To ostane. Odslej se ima pa kaznovati zavoljo pijanosti tud. vsak, kdor pijan zvrši kak prestopek, in sicer od enega dne do treh mesecev, ali do 1000 kron. (Prim. § 523. kaz. zak.) b) Ravno tako se ima splošno kaznovati vsak, kdor v pijanosti opravlja tako delo, kjer pijanost lahko spravi v nevarnost življenje ali zdrave koga druzega: (Prim. § 524., 431., 432 kaz. zak.) c) K'1 . je bil kaznovan zavoljo ravnokar omenjenih prestopkov in je na javnem kraju pijan, se kaznuje z zaporom od enega do štirih tednov, ali z 10 do 500 kronami, če šc ni preteklo pol leta, odkar je zvršil kak prej označeni prestopek. Ravno tako sc kaznuje, kdor 'e tekom pol leta na kakem javnem kraju pian. č) Kdor proda pijanemu človeku kako vpijanljivo pijačo, se kaznuje z zaporom od enega dne do šest tednov ali z 10 do 500 kronami. d) Kdor si da napraviti kako pismo za dolgove iz pijače, da bi tako prišel do tožbenc pravice zavoljo takih dolgov, se kaznuje z zaporom od treh dni do treh mesecev ali z 20 do 1000 kronami. Vse tc stvari razsojajo okrajna sodišča. e) Kdor trguje z žganjem In proda žganje v odprti posodi ali manj nego pet litrov, ali ga toči, ravno tako kdor prodaja žgan e na drobno in ga proda v odprti posodi, ali manj nego osmin-ko litra sc kaznuje od obrtne gosposke; po prvi kazni dobi primerno svarilo; po drugi kazni se mu sme pravica prodaje ali kuhanja žganja odvzeti. Lastnikom žganjarij, kjer se toči žganje. ali kjer se prodaja na drobno, se more tudi odvzeti ta pravica, če so bili že dvakrat kaznovani zavoljo pijanosti, ali če so nedoraslim ali pijancem prodali žgane pijače. (i. Državnemu zboru :e predložen tudi načrt zakona o kurateli, ki zadeva tudi pijance. Dozdaj zavoljo pijanstva niso nikogar smeli deti pod kuratelo. marveč le zavoljo zapravljivosti, če je kdo z lahkomiselnim zadolževanjem spravljal svojo rodbino v nevarnost. Odslej bo tudi pijanstvo med vzroki /a kuratelo. Pijanec, ki je zavoljo njega družina v nevarnosti revščine ali ki ni varen za druge, ali ki vsled pijanstva potrebuje pomoči, da more prav opravljati svoje stvari, izgubi po sodnikovi razsodbi pravico do samostojnega gospodarstva. Po isti ima pravice kakor mladoletnik, ki ic dovršil 1-4 leto: sme se vdinjati. s svojim zaslužkom razpolagati, pridobiti si pravice, ne more se pa vezati z dolžnostmi. ne more biti ne varuh, nima očetne oblasti nad otroci in v oporoki sme določati samo o polovici svojega premoženja. Žganjarji in brezvestni ljudje, ki iščejo dobička od njih. seveda ne bodo zadovoljni s takim zakonom. Poštenjaki, ki imajo glavo na pravem koncu in nekaj srca za tuje rane. bodo pa dejali, da so vsaj nekatere določbe še vse premile. Upam. da so ti v večini. darskem, političnem in na brezverski podlagi. družabnem redu Mirti IMcf. Pozaspali so stari, onemogli liberalci. \ stali so novi. navdušeni — kakor pravijo za narodni napredek ter so si nadeli ime radikalci. pa bi jih bolje imenoval! mlade liberalce. Stari so naredili testament. preden so legli v grob. mladi so -a precej spopolnili ter podpisali s srčno krvjo sovraštva proti katoliški cerkvi. I i mladi liberalci so pri svojem prvem nastopu izpovedali nevero. Napovedal; >o neizprosen boj katoliškim verskim resnicam m cerkvenemu življenju, ki ga / vi večina slovenskega ljudstva. Žele baje dvigniti izobrazbo Slovencev, a obenem hočejo odtrgati narod od Rima V narodnih radikalnih ali mladih liberalcih je dospel liberalizem do vrhunca. Mladi liberalni rod je doslednejši, nestrpnejši drzne,Si. skratka, brezbožnejši. kot je bii stan. Hodijo po mestih in vaseh in trosijo svoje brezverske misli, ustanavljajo knjižnice, zato jih moramo natančneje opisati. m odločn^ DOmolixubov" ^it«telj spozna n odločno zavrne, če ga bodo nadlego-n an. Največ privržencev ima mladolibe-ralna struja med študenti, ki so organiziram v sledečih društvih: ,Sloveniji«, »Ta. boru«. Prosveti«. »Vesni« in »Adriji«.-Kakšen je program teh ptičkov? Katoliško vero za katero se je slovenski narod boril stoletja, so izločili iz svojega načrta Potegujejo se pa za brezverstvo. rovdarjajo narodno probujenje v gospo- Katoliška vera. pravijo, je zastarela iu okorela. Slovence moramo tako izobraziti, da bodo tudi brez vere laliko živeli srečno in zadovoljno. Oinikanec, trdijo, lahko pogreša vero. ker si jo je človek sam izmislil. (Tako pišejo v -1. letniku svo-jega lista »Omladine« na strani 155.) Boga mladi liberalci ne poznajo. Izmislil si ga je Mozes. Mozes jc bil pesnik in zelo domišljav človek in zato se mu je posrečilo prevariti nevedne Izraelce in vse druge ljudi, ki verujejo v enega Boga iu ki so sprejeli deset božjih 'zapovedi, katere si je izmislil prebrisani Mozes. Bog ni ustvaril sveta in človeka. Kajti vse. kar se pripoveduje o stvarjenju sveta in Človeka. je le krasna pravljica in narodna pesem. I Oniladina IV. letnik, str. 155.) Svet in človek sta se razvila. Človek jim je višje razvita žival. Klevetajo tudi nauk Jezusa Kristusa, o katerem zatrjujejo, da ni Bog, temuč bolj izobražen človek / bujno domišljijo. Kristus je ogoljufal vse kristjane, ko je začel trditi, da je Bog. Zametajo ves Kristusov nauk, zaine-tajo njegovo čudeže, ustanovitev svete cerkve itd. Ali ne taje s tem najdražjega, kar ima slovensko ljudstvo? Ali ne kradejo s tem mladini vere. te najlepše dote. ki so jo mogli dati krščanski starši svojim otrokom? Poleg tega se norčujejo iz cerkvene- 1 ga živlenja: procesij, redov, bratovščin, Marijinih družb in drugih cerkvenih usta- ! nov. Zasramujejo katoliške duhovnike. 1 Dijakom svetujejo, naj nikar ne vstopajo v semenišče (lemenat). katerega zovejo r i m s k o s u ž n o s t. Nabirati so že za- , čeli denar, da bi ž njim rešili in zase pridobili one študente, ki so se posvetili duhovniškemu stanu. Zahtevali so že opetovano, da mora država odpraviti pouk v krščanskem nauku iz gimnazij, realk, da, celo iz ljudskih sol. Hočejo svobodne šole. Radikalni študent visokošolec Zalar je zaklical na dijaškem shodu v Celju leta 1907: »Verstvo mora iz šol ven, to je pravoverno cerkveno verstvo' Delovati so sklenili za ločitev cerkve od države. f Omladina . IV. str 170 171 ) Najbolj kažejo mladi liberalni študentje svoje sovraštvo in mržnjo do katoliške c!f 7* za Svobodno M i- Z~J ■ ^roStvo m časopis slovenskih svo-' -V"*;;Z,aiipen sestanek slovenske ' hr' v- uL t ,se ie vršil 7- septem-verxSŽ Fa Jan P0,nenia v^ek brez- , p h'navstva mladoliberalne stru- dent LotH? l—1'" ?e.ro- Bogota^ «tS-uent Lotrič, ki uživa štipendijo katoliške- : Ka župnika, je izjavil, d a o n n v s i dH ; ;rzenci Svobodne Misli? , | m a r a o v e r p c v r, >•; i. » ' o • c s \ 0 J | n t p I n v Svolo nevero je pokazal v sledečem ta : 'VnS'„°;:e»s ' narod moramo os obodm od rimskega h n V Vsak pošten Slovenec — je trd hI moral preklinjati, ko čuie iml v,^ šolo in razporoko drZaVC' SVObodl,(> Z a -Svobodno Misel, ie aeitir , list radikalnih študentov < ''M (IV. letnik, str. 81). mladl«a. Dobesedno je pisal: Priporo? Svob. Misel« kar najtopleie vsem v -uici svobodomiselnim dijakom, ki mislijo z bojem proti klerikalizinu n""' čitajo sami, naj jo pa tudi kar je nI"! tako važno razširjajo, kjer morejo v-bi uc bilo nobenega slovenskega diiaka ki bi ne bil poleg -Omladine naročen t« di na Svobodno Misel«.« 1 )a bi pa lagljc dosegli svoje namene se pridno združujejo. Glavno njihovo dru' štvo je Prosveta«. Namen te organizacije je. razširiti brezverstvo s knjižnicami,prj davanji, prirejanjem iger, ustanavljanjem gospodarskih in drugih društev. Člani Prosvete so sami mladoliberalni viso! košolski študentje, prepojeni do malega vsi z nevero. Nasprotujejo vsem našim organizacijam. Mladi liberalci izkvarjajo s svojo pro-tiversko agitacijo tudi študente po gin,, iiazijah, realkah, pripravnicah za litidsko-šolske učitelje in drugih zavodih. Zato s dogodi, da že tretješolcc izgubi vero in di šestošolec pravi, da je popoln brezverec, in da celo drugošolec izjavlja, da je ateist to je. da ne veruje v Boga. Slovensko ljudstvo, ti se otresi tel uiladoliberalnih agitatorjev iu slovenski svobodomiselcev! Na shodih jim dokazi njihovo nevero in hinavstvo, ker dostikrat trdijo, da niso nasprotniki katoliški vere. Naše organizacije, nastopite z vso odločnostjo proti Prosveti in se potrudite. da kolikor možno veliko članov pridobite zase in jih iztrgate nasprotnikom! Ljudje, ki hočejo res narodni razvoj, vse narodovo mišljenje in življenje, narodovo sedanjost in prihodnjost brez verskih resnic, ne smejo delati za naš narod, ker s takim programom nasprotujejo volji našega ljudstva, ki hoče ostati katoliško. slovensko, demokratično. Zato smo prepričani, da bo slovensko ljudstvo po veliki večini pahnilo od sebi tako mladino, katere program je izrtivali iz src vero v verske resnice ter ga P'# ganiti in zasužnjiti. Dolžnost katoliških mož. mladeničev in žena je. da stoje na straži proti novim sovražnikom — radikalnim študentom ter pazijo na svoje sinove, ki se uče še na gimnaziji, da jih slovenski svobodnim-selci nc potegnejo v svoje mreže. .1. O- | Političen pregled. DRŽAVNI ZBOR. .Državni zbor se .ie dne 2(\ sušca raz ( šel na velikonočne počitnice. Poslanci so pozno ponoči zapustili zbornico, vcseip ker so v zadnjih trenutkih opravili veliK* zaostalega dela, in zadovoljni, da nc « sejo svojim volivcem strašne vesti o vt ski. temveč palmo miru. Res, v zadijP1 času jc državna zbornica storila toi«» da je popravila vso prejšnjo zamudo. ' tem mislimo zlasti na novi zakon Domotmo 259 inskinl boleznini, ki bo obvaroval mar« cr hlev nesreče in zagotovil gospo-rn čc SC šiba živinske bolezni ne bo [f dvniiti. vsaj izdatno državno od-11,.' , Važen je tudi zakon o po-Keni.i železnic, ki ga je zbornica Enih v zadnjem zasedanju. Ko posta-•„ /clciree državna last. bodo cenejše vrlin tega poide dobiček, če ga bo kaj, državno kaso in ne v zlatorodne žepe jnvskili bogatinov. ZMAGA NA KOROŠKEM. Na Koroškem se morajo Slovenci boža vsako ped rodne zemlje in samo |l,o v i odločnosti in zavednosti sc je zavaliti da se niso naše narodne meje še skrčile. Toda ta boj jc težak. Ker •mci vedo. da bodo lažje vdirali tudi na ranjskn. kadar premagajo našo prednjo ražo na Spodnjem Štajerskem in Koro-cm. so sc vrgli z vso silo na ti dve po-ajini i" ne varčujejo niti z denarjem, ti lažmi, niti nasiljem, niti krivico, da eženo /adnjo slovensko družino izpod rciie in zadnjo besedo slovenskega je-(a i/, dežele. Zato se moramo tem bolj ■seliti zmage, ki so si jo priborili koro-. Slovenci pri zadnjih deželnozborskih ilitvali. Pri splošni kuriji so sicer zma-li Nemci, a le zato. ker so potegnili tudi cialni deniokratje skupaj z nemškimi gatini proti Slovencem. Vendar pa bo di tnkai v bodoče bolje. Pač pa so si iborili Slovenci v kmetiški kuriji, ki voli tnajst poslancev, dva zastopnika. Tako koroški Slovenci dobili enega poslanca e. kot so imeli prej, iu sicer kljub temu, so okraji krivično razdeljeni in da so niei trosili o njih najgrše laži.. — Dal »K, da bi koroški bratje rastli in se •dili. IZDAJAVCI. Pri volitvah v tržaško zavarovalnico iti nezgodam so Slovenci sramotno diegli vsled brezvestnosti nekaterih slo-nskili volivcev. Mnogo slovenskih li-ralcev iz logaškega in idrijskega okraja namreč volilo z Lahi. Glavna krivda, so Slovenci propadli, pa zadene vod->'o papirnice v Vevčah, ki jc poslalo glavnico za Ml glasov, a jc ni pravilno dpisalo. tako da je komisija vse te dra-cene glasove zavrgla. Oa sc to ni zgo-o iz neprevidnosti, temveč iz zle volje, tm dokazuje dejstvo, da je isto vodstvo Klalo pri predzadnjih volitvah ravno-k" nepravilno podpisano glasovnico. V MIRU IN SLOGI. Srbija odnehala. .. Francija, Anglija in Rusija so se sled-lc obrnile na Srbijo in odločno zahteva-„ m'i odneha. To je zaleglo. Dne 31. su--a je srbski poslanik na Dunaju izročil asi vladi srbsko izjavo, ki pravi: Srbija tem' ie Avstrija priklopila Bosno in "cegovino, ni bila oškodovana in so-, vsem, kar sklenejo velesile glede nklopitve. Obljublja, da bo opustila Av-„'JI sovražno politiko in da se bo odslej "sproti Avstro-Ogrski obnašala prijatelj- sko. Da dokaže svojo miroljubnost, bo imela le toliko vojaštva pod orožjem, kolikor ga je imela, preden se je začel prepir, in bo razorožila ter razpustila prostovoljske in druge čete. S to srbsko izjavo je bila Avstrija zadovoljna. Sedaj smo na jasnem. Srbija priznava, da je Bosna avstrijska ter se razorožuje — in samo to je hotela Avstrija. Sedaj se začno trgovska pogajanja med obema državama, ker je trgovska pogodba s I. malim travnom potekla, in nato mirno, prijateljsko življenje. Kakor mora je težil dozdaj vsa srca strah pred vojsko, toda sedaj smo te skrbi rešeni. Bog daj, da bi v novi dobi miru pridobila Avstrija zaupanje in resnično naklonjenost Srbije! Prestol se maje. V Avstriji smo se vsi oddehnili, ko se je končal nesrečni prepir za Bosno, toda v Srbiji še ni mirnih dni. Ljudstvo, razburjeno in nahujskano od brezvestnih politikov, je pričakovalo vojske, vojaštvo, ki ima v Srbiji veliko besedo v politiki, je pričakovalo vsak hip povelja, da vdere v Bosno ter si jo osvoji — tedaj pa je naenkrat prišla vest: Srbija jc premagana brez vojske, Bosna je izgubljena! Umljivo je, da je ta novica zadela na Srbskem kot blisk z jasnega. Zato je bila tudi seja srbske skuščine (državnega zbora) dne 31. preteklega meseca jako burna. Poslanci so očitali vladi, da jim ni povedala resnice, kaj misli Rusija o avstrijsko-srbskem sporu, in da je predvsem ona kriva, če je Srbija ponižana in osramočena pred vsem svetom. Obenem se je obrnila jeza poslancev proti kralju Petru in bivšemu prestolonasledniku Juriju, češ, da sta tudi ta dva odgovorna za sedanjo nesrečo Srbije. Toda ti glasovi jeze proti kralju so že odmevali v Belgradu in po deželi, preden so se razlegli po srbski državni zbornici. Sedaj, ko se je Srbija morala odpovedati najslajšim upom, v katere so jo zazibali lahkomiselni vodje, so se naenkrat začele obračati oči naroda na nesrečnega kralja, češ: ta je kriv vsega! Po deželi se vrše demonstracije, pri katerih ljudstvo zahteva, naj Peter odstopi, vojaštvo in zlasti častniki sc upirajo, časopisi javno pišejo, da bi bilo treba poslati sedanjega kralja v pokoj, ker ni sposoben za vladanje. Nesrečni mož na srbskem prestolu, ki bi bil že zdavnaj sklenil mir z Avstrijo, če bi bil smel, bo moral sedaj prenašati vso jezo in nevoljo ljudstva ter čakati, da se vihar strasti poleže; mogoče pa je tudi, da se ne bo polegel, temveč da bo moral kralj s silo zapustiti srbski prestol, katerega mu je dala sila in vnebovpijoč zločin, ali pa se mu prostovoljno odreči. V Srbiji že računajo s tem. Ljudi, ki bi hoteli namesto Petra zasesti prestol, je dovolj in preveč; nekateri priporočajo tega za kralja, drugi onega. Nekateri tudi zahtevajo, naj se Srbija proglasi za republiko, drugi bi radi iz nje napravili kraljestvo, v katerem si ljudstvo samo vsakokrat kralja voli. Peter I. pa vse to gleda in najbrže preklinja dan, ko je sprejel krvavo srbsko žezlo. Kaj bo iz tega ? Kljub ternu, da jc nezadovoljnost proti srbskemu kralju močno narastla, se sedaj najbrže še ne bo nič spremenilo na srbskem prestolu. Srbska dežela potrebuje sedaj miru bolj kot vsakdanjega kruha, če hoče popraviti ogromno škodo, katero ji je povzročil prepir z Avstrijo. Toda prej ali slej bo Peter I. šel — in kaj potem ? Časopisi poročajo, da se evropske velesile že posvetujejo o tem, kaj je storiti, če Peter prostovoljno ali prisiljen odloži srbsko kraljevsko krono. Države se bodo baje dogovorile o sledečem: 1. Nikakor ne bodo dovolile, da bi se Srbija proglasila za republiko, ker še ni zrela za tako državno obliko in ji je treba modrega, previdnega vladarja, ki bo znal voditi in krotiti strasti posameznih političnih strank. 2. Ce proglasijo Srbijo za volivno kraljevino, bodo druge države skupno postavile kakega kandidata za kraljevski prestol in srbska vlada bo morala poskrbeti, da bo izvoljen. Prestolonaslednik. Prejšnji prestolonaslednik Jurij je vztrajal pri svojem sklepu in ni preklical odpovedi. Sedaj se mudi še v Srbiji, a v kratkem pojde iz dežele. Popolnoma se še ni pojasnilo, zakaj je odstopil in aH je kriv smrti sluge Kolakoviča. On sam trdi, da je nedolžen in da so ga njegovi sovražniki s tem obrekovanjem le hoteli spraviti s poti. V Belgradu je še vedno priljubljen in sedaj morda še bolj. Tako je stopil pred kratkim med veliko množico prostovoljcev, ki so se bili zbrali na ulicah; sprejeli so ga z burnim navdušenjem, on pa je nekatere vodje prostovoljcev objel in govoril množici: »Sedaj sem šele v resnici svoboden. Hudobni ljudje so me hoteli razglasiti za morivca, da bi se me izne-bili. Sedaj stopam v vrste onih, ki so pripravljeni, če treba, žrtvovati življenje za domovino in za kralja. Rajši hočem slav-* no umreti z bombo v roki, kakor strahopetno in sramotno dalje živeti. Od danes sem vaš! Živela smrt!« V dokaz, da je pripravljen preliti kri za domovino, je potem Jurij pred množico poljubil mrtvaško glavo in izpil iz nje kapljico krvi. Bivši prestolonaslednik torej še vedno ne miruje. Srbska vlada mu bo morala še močneje nategniti vajeti, sicer ne bo v Evropi miru. Ruske obljube. Rusija je torej pustila Srbijo v zadnjem trenutku na cedilu. Vsled tega se je omajalo tudi zaupanje, ki so ga gojili Srbi do ruske države; da utrdi svoj vpliv na Balkanu in da potolaži nevoljo Srbov, je Rusija — kakor je izjavil srbski zunanji minister dr. Milovanovič — Srbiji zatrdila, da ji priskoči na pomoč ob kakem ugodnejšem času, ko bodo evropske države Srbiji bolj naklonjene. Tedaj se bo baje potegnila za koristi srbskega naroda. Pravijo, da obljuba dolg dela, toda zelo verjetno je, da ne bo Rusija tega dolga Srbiji nikoli plačala. Resnica je le, da je Rusija vodila Srbe za nos, in to vedo prav dobro v Belgradu in Peterburgu. Ruski zunanji minister Izvolskij je tako dolgo spletkaril, da bi bil kmalu zapeljal v Str»ia 2oU vojsko Srbe in celo Evropo, in ravno tako je v prvi vrsti on kriv vseli sedanjih zmešnjav na Srbskem. Zato mu je car Nikolaj priporočil, naj gre v zasluženi pokoj, in mož je svojega gospodarja tudi ubogal ter se odpovedal ministrski časti. Svoj čas so rekii, da bo šel v Rini za poslanika. ker sta s Tittonijem velika prijatelja, zdaj pa o tem molče; najbrž ne smatrajo več Izvolskega niti za Rim sposobnega. LISTEK. Zadnji dnevi Jeruzalema. (LUCIJ FLAV). Zgodovinski roman. — Spisal J. Splllmann D. J (Daije.) SEDMO POGLAVJE. Boji in zmage. Minula sta skoraj dva meseca, odkar ie Lucij v ječi. 2e poteka junij. Tu stopi pravi, da ni vreden viseti na križu tako, kakor ie visel njegov Gospod m Učenik.« »O zdaj spoznavam tvojo ljubezen in ponižnost, veliki Peter, namestnik Kristusov na zemlji!« vzdilme Pavel globoko ginjen. »O da bi mogel s teboj vred umreti! Zdaj želim razpasti m iti li Kristusu!« , .. »No, kar zadeva smrt. bo prej uslišana tvoja prošnja, kakor slutiš!« pravi Tigrin. »Čas .ie že. da narediš tukaj prostor drugim, in zato sem poslal pretorju listino, na kateri je tudi tvoje ime primerno zabeleženo.« »Zapiši še mene! Daj. da še jaz urnr-jein!« prosi tribun. »Tudi jaz sem kristjan! v Ta ko? Torej si se dal od starca oslepariti? Prav. le počakaj nekoliko! Kmaui pride tudi tebi vrsta! Toda za danes je že odposlan zapisnik obsojencev, in dokler mi zadostuje tvoje imetje, ostaneš moj najemnik; pošten hoče biti Tigrin. Povedati pa ti moram, da je onih sto sesterc, katere sem ti vračunil za današnjo slovest, že precej izčrpalo tvoje bogastvo. In če nimaš ničesar več, ne moreš zahtevati še v prihodnje tako lične ^IPPL m wm mMmm «7«srg^gsill/ C^9 HILMI PAŠA IN KIAMIL PAŠA. *'«nji in sedanji turški ministrski predsednik. ječar nekega jutra v tribunovo celico in je posebno dobre volje. Naznani mu. da se ima zgoditi danes nekaj tako nenavadnega. da je vredno sto sesterc; če pa trni jih tribun ne mara obl ubiti. da ga zapre cei dan v temni brlog poleg onega bedastega starca. Lehko storiš z mirnim srcem !« mu odgovarja Lucij Flav; »kaj malo me mika gledati vrvenje na teka-lišču!« »Oho! Ko je vendar že pripravljen mehki prestol za božanskega Nerona! In zlasti danes, ko bo zavoljo male izpre-membe med igrami križan oni poglavar kristjanov, ki ga imenujejo Petra!« »Peter križan? ln tukaj v cirkusu, praviš?« vzklikneta hkrati oba jetnika. »Aha — to vaju vendarle zanima!« se muza ječar z zadovoljstvom. »Da, tukaj v cirkustl! 2e kopljejo ob vznožju obeliska jamo. kamor postavijo križ — kopanje in lopate se slišijo ceio semkaj. No, najzanimivejše je pa to, da norčavi starec želi biti križan z glavo navzdol; sobice — to bi bila nečuvena krivica!« Umevno je, da hoče hiti Lucij na vsak način priča Petrove smrti. Ko je odšel Tigrin, pripomni Pavel; »Moj sin. zdaj morava moiiti! Ka ti samo milost od zgoraj nam podeli zmago. Celo veliki in sveti Peter bi iz lastne moči ne mogel zmagoslavno prestati tega težkega boja,< Oba se zgrudita na tla. da izprosita sebi in Petru pomoč božjo. — Šele šumenje in vrišč prihajajoče množice, ki je jela polniti cirkus, opozori v molitev zatopljena jetnika, da se je približal čas boja. Dvestošestdesettisoč Gledalcev bo paslo v Neronovem cirkusu svojo radovednost; imovitejši Rimljani so napolnili vrste sedežev v pritličiu, ki SO bližji peščenemu tekališču in bojišču, £ Pv )C Z?Sedla ,višie in s'abejše pro-Sn fknv ,,rVlh VrxSta tik "red obeh r, L ' HPa Se šopiri Ilaivišia gospoda. Toda med neotesano množico na najod- daljene.sil, sedežih in omikanimi mogotci m vehko razlike; iz vseh govo^enaka Mi o na krutost in krvoločnost. Vse govori -hi, šale o najzanimivejši točki i^er, 0 l'?1« vrhovnega poglavarja kristjanov " »Škoda, da bo ta komedija skrisr tako naglo pri kraju,« potoži skrbn, lišpana gospica svoji prijateljici in se|P poigrava s svojo pahljačo. »Stranka bo zdaj takoj razpršila. In jaz tako j vidim od časa do časa namesto ničvredi sužnjev in sirovih gladiatorjev umirati kristjane. To jim moramo priznati; nikt ne kažejo najmanjšega strahu pred smrti( in se ne dajo pobiti in poklati tako rodno kakor navadni bojevniki.« »Le potolaži , se, sladka Selena,« od govori prijateljica; »moj oče, ki je pretoi pravi, da so vse ječe napolnjene s tet grdimi, katerih pogum ti je tako všeč" da jih ni prav nič volja darovati boža skemu Neronu aii drugim rimskim bog vom. Tako veselih prizorov, kakor bo današnji, še mnogo doživimo; prav rado. vedna sem, kako se bo kremžil in pai oni veliki duhovnik, ki pride danes na vi sto. Nemara bo nebeški Neron ob tej pri liki zložil kako novo pesem o mukah bolečinah velikanov in pošasti, ki se bo rijo zoper njegov prestol.« »Poglej, že prihaja božanski cesar! Fanfare zadone; tisočera množica s dvigne s svojih sedežev in kliče: »Slav nebeškemu Neronu, slava! Gromov! in nepretrgano ploskanje pozdravlja do šlega vladarja. Cesar zavzame svoje častno mesa pod škrlatnim šotorom, ravno naspref obeiisku. Odet je s kratkim, bogato vt ženim plaščem, katerega si je pritrdila desni rami z bliščečo zaponn. pod p't-ščem pa je oblečen v lahko rožnato sok njo. Odkar se je namreč vrnil z Grškega nastopa najra ši kot Grk. Učne kodre, katerih pulite najdražje dišave, oklep dragocen, s svetlimi biseri posut diadem Poleg cesarja sedi prav tako razkošn oblečena Popcja Sabina, na levi pa ce sarjev ljubljenec Tigelin, opravljen mntig; bolj priprosto, da ne zatemni slave in s jaja svojega gospoda. Častniki, sveto-valci, senatorji, visoki uradniki, vse a peha proti škrlatnemu prestolu, da nji od »svojega boga« milostljiv pogled morda celo prijazno besedo. Tromba zabuči. Lucij stopi k okencu, odkoder r lagotjo opazuje cesara in'Ii? lina. Pritajen gnev vstaja v njegovi ko gleda pred seboj nepoštena mogotca, ki imata na vesti njegovo kr.vuno jetrn štvo. Ali takoj uduši v sebi rastoče vznemirjenje ter moli: »Odpusti nam naše ge. kakor tudi mi odpuščamo svojimi iiikom«. Da, prav nič ne zavida gnusnim ki sicer danes sedi na cesarskem P''-stolu in se baha s svojim gnilim vladat-stvom. v srcu pa že mora trpeti pekletiSKc muke. Morivec svoje matere, ubijavec svoje žene! Požigavec in tisočkratni rivec! Lucij mu bere z obličja, da se zaman otresa gadov, ki že zdaj pikajo' razjedajo njegovo srce. In ta ubogi ^ lin na njegovi strani — ah ne. za sto sv tov ne menja za njegovo mesto. Zdajci zamahne cesar z roko; vno zagrmi tromba, iz ograjne staje pa Pw šestorica četverovprežnih voz na m M 14 Ltomoljftti Stran 261 uaiiSfe l učil zatlsnc oči in čaka, da S aj«' tekmeci določeno pot, dokler Si izmed njih ne doseže venca 5" Samo enkrat se zdrzne od strahu sočutja ter se naglo ozre na dirkališče; „Hi ie zadel eden izmed voznikov na ki ob granitni steber, razbil vprego i polomil svoje kosti. Strašno odmevajo peovi obupni in pretresljivi klici, še bolj ezsrčno pa se roga umirajočemu ne-■ečnikii tisočera množica giedavcev, ki nšči od veselja in zadovoljstva, ko divjo penasti vranci z nesrečno žrtvo po ahu in pesku. Slednjič se zljubi božan-■emu Ne r oiiu pokazati svojo nevoljo, da drzne taka neroda spričo njega nastopi kot tekmec pri vozni dirki. Dirka je končana. Cesar se dvigne s •estola, namrdne zaničljivo obraz, kakor deli nezasluženo miloščino, ter vrže nagalcu običajni venec. Množica pa za-■isne hkrati z vseli klopi: »Veliki duhov-k kristjanov! Na križ z njim!« Neron se isti nekaj časa prositi, nato pa prikima in rodi prošnji. Takoj hiti Lucij k Pavlu z novico, da za Petra pričel čas boja in ločitve. Ali ;ostol že kleči na svojem ležišču z raz-■ostrtimi rokami kakor zamaknjen v Bo-in prosi za svojega sobrata moči in age. Rablji pridrmasti.o s križem ter ga ržejo nekaj korakov pred obeliskom na a poleg kladiva in žebljev. Nato pripe-:jo Petra sredi cirkusa. Vsa nešteta tru-a giedavcev tišči v ospredje, da vidi vr-ivnega poglavarja kristjanov; z vseh opi ogromnega cirkusa mu grozijo in 'igajo srditi pogledi, ln tako stoji med inu častitljivi starček, krog ledja ogr-en z bornimi cun ami starega vojaškega ašča, sicer pa čezinčez pokrit s krvjo sledovi udarcev. Kajti priprava na kri-inje je bilo pri Rimljanih najstrašnejše čanje, in ravnokar je moralo pretrpeti esjovo telo od rabljev to strahovito niu-. Se zdaj trepeta na njem vsaka žilica mišica, kri pa mu curlja navzdol v ma-potočkih. Pa navzlic temu plamte nje->ve velike oči v nadzemel.ski svetlobi, 1 zazre pred seboj križ. Peter razprostre svoje roke in hiti do "iža, kjer sc zgrudi na kolena, ga ob-ne in poljubuje z vsemi znaki veselja, s.ravno ni moči slišati njcgovili besedi k'd divjega vrišča zbesnele drliali. "Pozdravi cesarja, preden umrješ!« množica. Starček odpre svoje oči, sc rc proti nebu in moli tako mirno, kakor "i več na zemlji. Njegovo obličje se eti kakor izpremenjeno, njegova roka blagoslovila rimsko mesto in ves širni et- Morda zre v tem trenutku kot pre-k veličastno baziliko, katero sezida čez estopetdeset let prvi krščanski cesar iz žvalm Neronovega cirkusa nad njego-i! grobom, morda gleda ponosno ku-l0- ki se bo dvigala čez nekaj stoletij 1 tem mestom v nebetični višini? Nc-cita v duhu na obelisku sredi cir-sa besede: Christus7 vincit, Christus >»at, Christus imperat? *) *) Kristus zmaguje, Kristus kraljuje, lstus zapoveduje. Ce ga je Gospod navdajal nekaj hipov s tako sladko tolažbo, mora zdajle toliko bolj občutiti svoj strašni položaj. Kajti že so planili na trpečega starčka sirovi hlapci, da mu snamejo razcapani plašč in ga položijo na trdo križevo bruno. Ko za-bobnijo udarci kladiva, zavlada po vsem cirkusu tišina. Pavel čuje kladivo in moli glasnejše. Kratki bolestni vzdihi, ki jih nareka tnučencu silno trpljenje, prihajajo prav razločno celo do njegovih ušes. »Gospod, sprejmi to daritev in blagoslovi moje naslednike v pastirski službi!« ihti Peter. In potem zaškrtaio rablji, popadejo križ in ga vlečejo do jame; vnovič sirove kletvice in votli udarci. Kakor da so za-rjule vse peklenske sile, tako odmeva satanski krohot zdivjanih poganov, ko je postavljen križ, na katerem se v nenaravni legi z glavo navzdol, z izpahnjenimi udi konca iger je ostalo njegovo telo na križu, potem pa so ga prodali rablji in ječar kristjanom. Ti so ga ponoči brez vsakega šuma pokopali prav blizu cirkusa. Mogočna terebinta, zasajena v vinogradih vatikanskega griča, je kazala prvim kristjanom gomilo prvega papeža. Komaj je zapustila množica cirkus, že stopi Tigrin s svojimi hlapci v Pavlovo ječo ter mu sporoči veselo novico, da ie zdaj prišla nanj vrsta. Medtem ko snemajo hlapci z velikim naporom zarjavele verige iz železnih stenskih obročev, se nudi apostolu še toliko časa, da more iz-pregovoriti s svojim učence'm nekaj kratkih tolažilnih in bodrilnih besedi (Dalje prihodnjič.) v.' f. . ~v ..... Fr. Lentini, mož s tremi nogami. in nedopovednih bolečinah zvija žrtva njihove krutosti. Na vseh klopeh smeh, ploskanje, razposajeno vpitje in razgrajanje. Ljudstvo se naslaja s smrtnimi mukami svo ega bližnjega kakor na praznični dan. Neron se dvigne s svojega sedeža in stopi nekoliko naprej, da si kolikor mogoče natanko ogleda smrtno borbo križa-nega, in se spusti nato z veselim smehom na mehke blazine svojega prestola. Ne pade mu v glavo, da bi milostno mignil s svojim navzdol obrnjenim palcem, naj reši rabeli s poslednjim udarcem mučenca na-daljnih bolečin. Že ko so postavljali križ, si je Lucij zatisnil oči in pokleknil poleg Pavla k molitvi. Medtem je Peter po strašnem, toda kratkem trpljenju izročil svojo dušo nebeškemu Učeniku, katerega je ljubil tako zvesto in ponižno v svojem življenju. Do Vshljg,.. 2e solnce jutranje je vstalo in pozlatilo že gore, ko v halje žalostne zavite tja h grobu stopajo ženč. Kako pa vsaka se začudi, kako se zgane ji srce, ko angelj ji stoječ ob grobu novico radostno pove: »Iz groba vstal je naš Gospod, izpolnil naše je želje, odrešen zdaj jc rod človeški, odvzeto zemlji je gorje.« Fr. Pavšič. t klada. N:va ' — - r .: ; Doi 'd V 7« "C praznik .. ■ -. . : .-r i Velik: nočne praznike r:::.o obhajal; ie - ... . r ...... w ■»•' cm ga ie leži .... .e p s .:•..:;:/. bregeii je že iz- Pr: ii občinskim volitvam, ki so sc v j... ::...rca. je v.ožcna pritožba. Ples v postu. Splošno se govori, da se je v gostilni Mijo Orobotka, ki nosi ponosno ime »Hotel Triglav«, sedaj v postnem časa dvakrat piesalo skozi celo noč, ia sicer od 19. na 20. marca in naslednjo tem. V tem »hotelu« ostaja tudi večkrat : -.c j ve: :r.aš. .b nedc- li "zmb k*sjev fl?rs Jakob ob Savi, dne 31. marca. Da- > f a:: :...•; g take vzorne ..:'.; a r... s v:.•. r.. s..v t." - s- z~,z:>i dob;l: otrobe in koruzo vičn ceno. naše županstvo niti ni občanom naznanilo. Sicer ne mo-fupanstva zahtevati, toda • asi in skrb 2a občni blagor to za-i p - g] te : -rej. kako boste vo-v ca vrdrami se. Stara Oseliea tdi se. Podgora pozor! — Opazo- - • ' • . S ... i : v - .' k : .zv>::ia g - D:' bomo Pogrešali. Svojega verskega vsega:.- oel župn , v najlepši zgled. Ve-m-., ca gospodična teh besc*di ne potre-•• :::: ■ • ' ' ie • ': . •::'• .' t;:'k: ? ' ' ' ' '. -:' ' ■ - v-.- ;; ..sv, 2• " ' : •;: •:: n togega biagosl-.va v nc vem deN.rcga! g Iz Oselice. Volitev, ali bolje rečeno obnovitev volitve novega občinskega odbora se pribi.žuje. Vrš.la se bode dni 15. aprila t. 1. Opozarjamo ob tej priliki zavedne volivce na razdelitev podpore P o toči, kakor tudi gjede podp&re po suši. e > ' menda. "i ji;. p- podružni cerkvi v j mi /Dietni cer-. :::: 5u let je oprav-- b z vso vnemo do ... • zg vernega moža je ... — 28. marca je :■: \. dni odsek v dru- ......gro Oarcia Mo- . . s;; i kaplan po.asnil .gre. .\kd igro so se ... . : • ..c... bilo je brez šuma, _ •: pov. Čast takemu .-„ . _ >egla popolen uspeh, gledale ■ sc pričakovali od fantov tako . . gre po:;.>vi na belo nedeljo p: :. ;■:sl\. slažb. božji; kdor je še ni kidel, naj takrat ne zamudi lepe prilike, ne :...; ...... C.:.i smo. da je gospod učitelj >v j.m učencem prepovedal obiskati to Igri', čuden človek mora biti, ker ga peče tako lepa igra. Stariši, pripeljite na belo nedeljo svo e otroke k predstavi, to pra-v.co imate vi. ne boste se kesali. — Druga krma prihaja malo pozno, mnogi nimajo že kaj živini dati. Otrobi so izvrstni, s se-zamovimi tropinami pa niso vsi zadovoljni, čeravno niso slabe; najbolj se upirajo pa ti. ki veljajo v tari za najpremož-nejše; zakaj so pač prosili? V jeseni se-j..::a žita na polju kaže.o dosedaj izvrstno, B g daj d. bro letino, da si opomoremo po lanski suši. Iz Zaloga, dne 29. marca 1909. V zadnji Številki »Domoljuba« se je čitalo, da so Založani dobili toiiko otrobov, da so jih nekateri posestniki kar prodajali. Pa to n; resnica, ker j h ima vsak posestnik še zase premalo. Založani smo Imeli ko-rajžo, pa smo jih kar naročili; nismo vprašali, koliko stanejo. Komenčani se pa menda niso o pravem času oglasili. g lz Ceinjice. Y Gorenjcu« štev. 12 napada znani dopisnik našo hranilnico. Poznam ga tudi po tem. ker jc na isti strani dopis s podpisom Ivan Frakcij. -■ r-i'c - -v ' ; >•.: Nam je o poslovali u te posojilnice dovolj znanega« več kot je morebiti komu Ijabo. Če bi mi noten vse to razkriti, bi se gotovo za gla-voprijea vsi, y imajo svoje prihranke v nia. Ljudje namreč niso imel, več zaupanja do češnjiške posojilnice, kjer par ljudi neome eno gospodari. — To jc. gospod r- •'-•• • ' — g obrekovanje na- ^?j,ra"lln. kakoršno že zasledujem v , .>.,. V •; rcr.jc-j' več let zoper sebe nasproti vam nisem 5 -; '• braniti hran lnico n načelnik nadzor-'•-i tudi odgovoren za . . . animici. Pri sestavljanju le-• " fga -'--.■■■^ega zaključka sem vse pregledal, uradovanje pa nadzoroval med letom. Revidiral je hn ^'v-if - revJ;'- 'Zadružne zvJze n v rea"- ^ napadi zadenejo "jene. Svi >'■'■■ r jen . stva in sem k: del \ anje v h- tudi revizorja, kakor da bi ne bil uradno izvršil svoje dolžnosti. Občni zbor je odboru izrekel zaupanje, ker je zopet iste može izvolil v odbor. O poslovanju hranilnice je vam znano, kar vam pove to-variš. (J delovanju hranilnice delate sklepe po prometu par mesecev. Uotovo je, da bodo vsled vaše agitacije in agitacije liberalnih žeieznišk. zaorugarjev i.ek-iteri liraudiie vloge vzdignili. KoIiko bodo pri tem imeli dobička, je drugo vpr.. an.e. Nekateri bodo pa zopet denar nazaj pri-nesli, kar se je že sedaj zgodilo, llran.l-mca ima naloženega denarja pri /. družin zvezi« okrog ou.uuu K. Ce nam ta denar prevzameta liberalni hranilni. , bi to znižalo letni dobiček za 15u K. Pn desetletnem delovanja ima hranilnica H'.ouuK tezervnega ionda m bi jo letna z g., a I5U kron prav nič ne zadeia. Letni račun je oil že v redu meseca januarja, in ; priča jasno, kako je delovanje hranilnice. Kdaj ste pa vi izdelaii letni račun.-' rravite: pri naši hranilnici gospodari par ljudi, jaz pa pravim, da pn vasi samo eden, in se ta je učitelj. Ko se bodete enkra: malo podučili o delovanju hranilnic, bodete pa zvedeli, da je dolžno nadzorstvo srbeti za red. Pri nas imamo v odooru ;;. nadzorstvu več udov, ki bolje razumej delo pri hranilnici, kot vi, ki ste pa v va- lira-niliiiCi edin, ki jia se premalo zna, da bi vodil hranilnico. Pri vas sloni hranilnica na enem človeku in kaj bo, Ce tega ie bo v DražgObali. Za zaupanje naše /::. .Inice naj vas nikar ne skroi. ga bo v. -a toliko imela, bodete lahko zadov; .. S skrivnostmi pa, ki so vam znane, ie naj dan, jaz se prav nič ne boj.m. Povem vam pa to: Le se bodo razkrivale skrivnosti m če bode naš odber rabil pošteno orožje proti vašemu obrekovanju, se b ...: e vi za glavo prijema.i. ne ljudje, ki .i ajo v naši hranilnici prihranke. — L)o;j.se v Uorenjcu« s podpisom J. Frak..j podpišite raje s svojim podpisom, sa. tako v selški dolini vsi vedo, ua so vasi. — fr. Demšar. 'i g S Trstenika, dne 21. marca. \ tu-ka šii j i - Čebelic.-- je bilo k- r.cein leta 191)8 vloženih 2400 K, kateri denar so , večini vložili domači šolarji. Je poj Inoma |)rav, da se ttče otroci varčeva;.. . lestoff da bi denar izmetavali za sladkarije in ci-l garete. — Nedavno jc umrla t., naglel smrti mlada ženska — vsled žganja. Našli! so zvečer mrtvo na tleh. — Prtu .1 k-J toni je umrl tako tukaj nek. tuj vandro-vec. To so božje pridige, pa eni Še takih nočejo slišati — tisti, ki sebe in otr ke za« livajo z žganjem. — liraščak Fuc!;> it-1 v Kokri prodal svoja obsežna posestva; kupil pa jc menda vnovič imovino Leskovi-carja, ki sc izseli na Koroško, kjer e po n-zki coni kupil lopo in veliko kme:;j . Te H" drug slučaj, da sc gospodar iz pred-dvorske občine izseli na Koroško, kjer sc grunti mnogo ccneji. kakor na Kranjskcin g iz Podbrezij. Dne 25. m. m. jc umi v Ljubljapi Anton Finžgar. rodom brežan. Dasl Je bival žc dalje časa v Ljub! Ijant kot železniški uslužbenec, se je ven dar šc jako zanimal za svoj domači kra; 1 osebno so jo trudil pretočeno leto, di smo dobili g. kaplana. Rajni ie bil ;aki veren, sv. maše nI nobeden dan zamudil. V političnem življenju pa je bil vedno odločen pristaš S. L. S. in jako uspešen agitator za svojo stranko. Bil je tudi odbornik pri raznih društvih, n. pr. Rafaelovi družbi, društvu »Abstinent« itd. Naj počiva v miru! — Naše izobraževalno društvo ne spi, četudi se malo manj sliši >) njem. Vsakih 14 dni nam jako poljudno predava g. Frman iz Ljubljane o postavali, katere so vsakemu kmetu potrebne. Od takih predavanj imamo največ koristi. Zato se nam je g. predavatelj zelo prikupil, posebno še s svojim nastopom in s svojo poijudno zgovornostjo. Pri njegovih predavanjih je društvena soba vedno premajhna. — 21. m. m. je društveni odbor sklenil preseliti se iz Podtabra v Srednjo vas, kjer je dobil večjo in bolj pripravno sobo. Dobro bi bilo, da bi društvo priredili) poleti kako igro. Ne bo prezgodaj, češe že sedaj na to misli! — 21. m. in. je krajni šoiski odbor zopet sklepal o prostoru za novo šolsko poslopje. Ze lani je sklenil, da naj se zida novo poslopje nasproti staremu; svet jc že kupil in plačal tudi že 10UU kron. Poieg tega so stale precej razne komisije. In to je sedaj vse proč vrženo. Je pač treba dobro premisliti vsako stvar preje, predno sc kaj sklene! — Vode imamo sedaj dovolj. Poleti smo jo vozili iz Bistrice, ker nam jo je manjkalo, sedaj bi jo pa najraje nazaj dali, kar smo je preje vzeli, toliko nam je daje letošnji sneg. g Iz selške doline. Kar štiri dopise v enega »Gorenjca« so železniški in draž-goški liberalci poslati. Menda so se tako vsokolili in korajžo dobili od zadnjega liberalnega shoda v Škofji Loki. Pa ne samo korajžni, tudi surovi so v pisavi; v enem samem kratkem dopisu se beseda »Coč« 17-krat ponavlja; to je res »spa-kedrana«, barbarska slovenščina. Taka žganjarska pisava železniških gostilničar-skili liberalcev se sama obsoja. Malo manj surovo, pa tem bolj strupeno piše draž-goški profesor; tudi on in resnica rada navskriž prideta. Upa si trditi, da se jc posojilnica v Dražgošah za 4UU ljudi iz potrebe ustanovila; resnica pa je, — kar jc že maii otrok odkril, — da se je s tem hotelo udariti Selca in Češujico, ker sta se predrznili v šolski svet izvoliti od učitelja neodvisne može. Resnica je, dalje, da posojilnica na Ccšnjici dobro stoji; vsaj bo že zamogla prispevati k zidavi nameravane nove šoie, — in čez koliko let bo šele dražgoška v tako dobrem stanju? Poprej se od koga kaj nauči, potem se pa po njem udriha; silno hvaležno. Najbolj korajžen jc pa Stilieljnov Janez, I. Frakcij, kateri se kar podpiše. — Seveda dela kakor domišljava sraka, da se diči in šopiri s tujim perjem, katerega je od znanega pava dobila. Zvijačni pav se skriva za iirbet in njega, ki nima ničesar zgubiti, v ogenj pošilja. Tu imamo vzgled, kako se mlade ljudi ne sme vzgajati. Sploh bo treba nezdrave dražgoške razmere korenito osvetliti — če tudi iz doline gor. g V Stranjah se je vršila 25. t. m. volitev občinskega starešinstva. Za župana je bil soglasno izvoljen Tomaž Gradišek iz Spodnjih Stranj št. 12, za svetovalca pa Ivan Šlebir iz Spodnjih Stranj št. 1 in Flo-lijan Pregled iz Laniš št. 4; sami značajni možje S. L. S. g Iz Selške doline. V Dolenji vasi pri Selcih je nemila smrt pobrala dne 27. marca posestnico Marijo Raut, staro šele 40 let. Bila je vzgled krščanskih žen, zlasti do revežev je imela dobro srce. Bila je tudi za časa svoje dolge bolezni prednica pri ženski Marijmi družbi v Selcih. — Nemila smrt je tudi pobrala iz Marijine dekliške družbe dne 25. marca Julijo Pegam, staro 23 let, iz Zabrekve pri Selcih. Tudi ona je bila dobra in poštena dekle in vzgled vsej Marijini družbi. Naj obe v miru počivate! g Iz Mengša. Katoliško slovensko izobraževalno in podporno društvo v Mengšu priredi na velikonočni ponedeljek prekrasno igro: »Sv. Ciril, tnučenik«. Igra nam predstavlja vzpodbudna in gimjiva dejanja, ki so se vršila ob času preganjanj kristjanov v rimskem cesarstvu. Igralci bodo nastopali v lepili rimskih nošah. Kdor hoče užiti nekaj prijetnih in poduč-ii i ti trenutkov, naj pride gledat sv. Cirila, mučenika, na velikonočni ponedeljek v »Društveni dom«, popoiudne ob 3. uri. Pred igro se bode tamburalo in pelo. Cisti donesek se bo porabil za plačanje telovadnega orodja, zato se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeiežbi vabi naj-uljudneje odbor. LioknjSKe novice, h ra^cISi krajev Dolenjske. d Iz Dobrepolj. V nedeljo, 21. marca, jc predaval našim družinskim očetom in materam g. nadučitelj Strukeij o vzgoji zelo podučilo. Poslušalci so bili zelo hvaležni predavatelju in so spoznali, kako so taki roditeljski sestanki potrebni. — Na tiho nedeljo pa je prvič nastopil naš telovadni odsek v kroju pri službi božji pri sv. Antonu. To je bil lep pogled na rdeče srajce okoli velikega oitarja. Mladeniči so klečali na obeh kolenih pri sv. maši, na čelu jim naša vrla učitelja. Čast takim mladeničem in njih vzgojiteljem! d Javor pjd Ljubljano. Rojenice so prinesle Jožefu Anžur, po domače Anton-ku, trojčke, vse tri dečke; dva sta umrla, jeden živi. — Gospod župnik so bili nevarno zboleli, štirikrat niso mogli maše-vali, nadoinestovali so jih g. župnik iz Lipogiava. Krepka narava in molitev fa-ranov jih je ozdravila, da so sedaj popolnoma dobri. d Čebelarski shod na Krki pri Zatičini bo na Veliki ponedeljek ob 3. uri popoiudne pri gosp. Magovcu. Na shodu bo predaval zastopnik osrednjega čebelarskega društva. Radi zadruge jc shod zelo važen, torej se vabijo vsi čebelarji, da se shoda polnoštevilno udeleže. Notranjske novice. Iz Cerknice. n Liberalna želita. Zopet so sklicali shod, da bi oprali velike madeže s cerkniškega liberalnega županstva. Prva perica, dr. Tavčar, je govoril o veri, kako je sveta in potrebna, zabavljal čez dr. Lam-peta in zopet obnavljal neresnico, da je S. L. S. zakrivila slabo razdelitev sena. Rekel je celo, da edina liberalna stranka res skrbi za kmeta. — Druga perica, dr. Švigclj, se je hotel norčevati iz pristašev S. L. S., katerih je bila na shodu velika večina. Pravil je o nekem koiisuiiut, da je nekdaj nekje po neumnosti zapravil krog 700 kron, a ni povedal ,kje in kdaj. --Tretja perica, župan Serko, se je izkušal prati, kakor zamorec. Trdil je, da ima čisto vest in da je bilo oklicano tudi glede otrobov in ferinentina, čeprav tega oklica ni nihče slišal. To je bila želita, da je bilo veseije! Res, prati je treba precej, a liberalci so imeli premalo — žajfe s seboj. Ko sta v to žehto posegia g. kapelan Podbcv-šek in posestnik Korče, pa liberalcem ni bilo prav iu so kričali, da je biio joj! n Volitve, ki so bile določene na prve tri dni aprila, so prestavljene na 17., 19. in 20. april. n Obupno stanje. Cerkniška občina je med največjimi na Kranjskem. Po suši jc bila zelo prizadeta. In vendar je državne podpore dobiia le malo iu šc tista je precej krivično razdeljena. Mnogi živinorejci so v obupnem stanju. Še sedaj morajo prodajati živino, ki bi jo potrebovali doma. Čakali so na podporo, a so je dobili zelo malo ali nič. n Kdo jc kii i v ? To vprašanje gre od ust do ust. Skoraj vsi vemo, kdo. A imenovati pravega nekateri nočejo, drugi si ne upajo, tretji pa nalašč dolži one, ki so popoinoma nedolžni. n Liberalni župan Šerko toži g. Ma-rolta iz Zcrovnice, češ, da je- potrdil dr. l.ampetov odgovor na vprašanje: kdo je kriv? Zupanov zagovornik je dr. Švigelj, Maroltov pa dr. Pegam n Dokaz remice je nastopil dr. Pegan pri tozadevni obravnavi dne 28. sttšca. Dokazal bo, da jc res kriv župan Šerko. Prvič, ker glede otrobov, turšice in lane-ni 11 preš niti razglasil ni. Drugič, ker je prosilce zelo slabo priporočil. Za drugo razdelitev je bilo 89 prosivcev. Leedcnd) je zaznamovan kot zelo reven, 21 kot revni, vsi drugi (67!) pa kot manj potrebni. In še med temi jc za revne označil take, ki niso revni, mnogo revnih pa za manj potrebne. Tretjič: to priporočilo jc dal izmed štirih župnikov potrditi samo enemu, tri pa je izpustil. Četrtič: občinski tajnik je celo zavrnil nekatere prosivce, ker so se poprej zglasili pri Hranilnici in posojilnici. Da sc vse to dokaže, jc dr. Pegan predlagal več novih prič in si izprosil časa 14 dni. Obravnava se je preložila. Idrijske novice. Rekurz je vložen zoper veljavnost zadnjih občinskih volitev v Idriji. S tem rekurzom se bo ukvarjalo ministrstvo. Vzrok, zakaj da se je z naše strani vložila uiii« i.66 ijomoijsb IS** taka pritožba zoper volitve, ie ta, ker si sc vršile na podlagi starega volivnega imenika. V dveh letih (1907 in 1908) se pa lahko veliko premeni, ker nekateri občan . ki dotlej niso imeli voiivne pravice, to dobe, drugi pa j" morda izgube. Odborniki pa imajo med tem priliko, posvet .-vati se, ali ho prihodnji župan gospod I >ra-gotin Lapajne aH ostane prejšnji, gospod Šcpetavec. Nadomestne deželnozborske volitve /.a okraja \'ipava in Idrija so pokaza l. da se naše ljudstvo vedno boli zaveda, da je treba discipline in da brez edino-: • ie doseže nič. Primeroma je priSlo precej volivcev volit; vreme e bilo zelo neprijetno, nekateri možje iz idrijskega okraja se niso zavzemali za kandidaturo gospoda Perhavca, češ. vedno imamo poslance iz Vipave. A vkljub temu, pravim, je gospod Perliavc častno zmagal. Na Vo.i-skem je dobil Perliavc 19 glasov, (iruden 0. V Spodnji Idriji Perhavc 41, Oruden 36, v Doleh Perhavc 12, Oruden 13, v 2ireh Perhavc 09, Oruden 21. v Črnem vrhu Perhavc 55, Oruden 22. Vsaj čast in ti dajmo, namreč kandidatu Orudnu. Tako je agitiral za Zagoda neki fant, ki misli, da bo liberalizem obvaroval pogina. Torej dajte Orudiiii čast, če tudi propade. Tako nekako se vabijo • ljudje k pogrebu, izkazat zadnjo čast. Kakor se mrlič ne ho mogel zahvaliti za tako čast, tako tudi ne napredni kandidat. Sicer pa ima Oruden kot zasebnik dovolj spoštovanja in lahko bi pogrešal tisto čast, ki mu jo da par naprednih volivcev. Idrija. Shod za slovensko u n i v e r z. o. V nedeljo, dne 4. aprila 1.I., je bil pri Črnem orlu- dobro obiskan shod za slovensko vseučilišče. Navzočih je bilo do 400 ljudi. Ne vemo, kdo je sklical ta ljudski shod, ker na lepakih ni bilo imen sklicateljev. Kot gerent sklicateljev se je na shodu predstavil Oangl, ki je predlagal tudi predsedstvo. Nastopil je med. Cernič. ki je v lepem govoru razlagal težave in bole slovenskega akademič-nega dijaštva na nam tujih univerzah, in iz tega izvajal, kako potrebna je liani Slovencem lastna univerza. Udaril je sanioN nekoliko po slovenskih poslancih, češ, da se ne zavzemajo za stvar tako, kot bi sc mogli kot zastopniki ljudstva. Predlagal je nazadnje, naj vsak Slovenec da na dan 20. septembra v spomin ljubljanskih žrtev za slovensko univerzo dvajset vinarjev! Dobra misel, samo če se bo tudi izvrševala!? Nato je predlagal Oangl resolucijo, slično vsem dosedanjim resolucijam za slovensko vseučilišče; nekatere točke so bile dobesedno vzete iz brošure »Boj za slovensko vseučilišče«, katero je izdala »Slovenska dijaška zveza«. Izvzeta je bila edino beseda: bogoslovna fakulteta, katere seveda socialni demokratje ue marajo. Predsednik Štraus je podpiral Oanglovo resolucijo iu povedal, da je ta shod socialnodemokraški shod in se spodobi, da socialnodemokraška stranka manifestira za vseučilišče, kajti ona je edina, ki ima večino v Idriji. Kako je bilo pri teli besedah pri srcu pristnim socialnim demokratom Oanghiu, Tavzesu in Jiilčetu, nam ni znano. Nato sta nastopila še dva ocialna demokrata, ki a Oanginovo asirof ' demokr »a lUCilO. . Prvi je i, vedno Ki, »dna je lev. a ljegov oj za demo) Ki re< odr mi .'laik. da sta bila sicer oba toda v besedah rekel, da se ičita. da je je dokazal današnji za slovensko vseuči-- »drug je pa narobe vseučilišče boj narodni- ja pa ima v tem namreč da pomiri i ona je mednarodna! Končno . .i Oaiuinova sprejeta. Na-; S:ra\ s še agitiral za vstop v nokracijo in obljubil, da bo so-„ ja. kakor hitro pride do ržavi. preskrbela najprej se-■ict.ni, potem pa vsakemu na-i: i verze! Ce bomo čakali šele socialnodemokraške ■ji..ni" z u;ih pomočjo sloven-s ; . vse -če. bomo še dolgo čakaii. I i i,a. da bomo dobili svojo univerzo prej. in sicer brez socialnodemokraške pomoli! Mi nismo proti manifestacijam za slovensko univerzo, in naj si bodo tudi socialnodemokraške. Slovensko vseučilišče je zahteva poldrag milijona Slovencev, ne pa par tisočev socialnih demokratov. To zapomnite, gospodje in prihodnjič skli-čite res ljudski« shod, ne pa strankarski -hod socialne demokracije, na katerem • kodu je manjkalo samo še Kristana, da bi Mi udrihal po klerikalcih! n Iz Dobračeve. Dopisnik - Notranj-ca trdi, da so naši fantje-telovadci od spovedi in obhajila grede kleli in se pri-dušali. Kai naj rečemo na to novopečeno laž? Nič drugega ne, kakor: »Uboga ide-i. ki se mora z lažmi držati pokonci. Dokler bomo imeli take nasprotnike, toliko časa je naša stvar na trdnem!" Vemo pa, da bo nekaj Kokljev in Mavsarjev z vso resuobo trdilo, da je bilo to res, češ. sa i tako stoji v - Not ranjen . Zato izjav-liamo, da je naloženih pri odboru izobraževalnega društva na Dobračevi 100 K kot nagrada tistemu, ki dokaže, da je res, kar je Notranjec pisal o preklinjevanju in pridušanju naših Orlov -. Torej posezite po njih! n Iz Žirov. Vemo, da bo petkov »Not-raniec' zopet javkal iu solze točil nad strahovlado g. kaplana Perka. Zato mu že naprej malo odgovorimo. Umrl je Sokol Ivan Oblak in bil pokopan v Ljubljani, "jegovi sorodniki v Novi Vasi prosijo, naj oznani na Dobračevi sedmi dan. Sedmi peto mašo sc oznani; zakaj, Ivan Oblak je bil umrl spovedan in skesan; cerkvenega opravila in molitev ne odrekamo nikomur, kdor umrje spravijeir z ' logom. Toda kaj si iz nisli naše »pobožno- Sokolstvo. Na pokopališču naj bi mu igrala da car Spreitzerjeva godba. Sokolstvo naj bi se postavljalo v kroju iu na grobu naj bi mu menda eden od teh govoril govor. (Morda bi bil govor celo v takem tonu, kot so pisani dopisi, ki prihajajo v smetišču, ki se imenuje »Notranjec« na beli dan ?!) Oospod kaplan je osebno izjavil sestri rajnega, da godbe in govora ne dopusti. Ako ona do sobote izjavi v imenu Sokolskega društva, da godbe.« govora ne bo, potem bo maša za-dusinca; ako ne, pa maše ue bo No in st tlau ker sestre pokojnega ni bilo, se je smatralo. da je bilo nekaterim več za godbo kakor za sv. mašo. Zato pa maše ni hj|0 in seveda tudi godbe ne. Stojimo namreč na stališču, da naj se katoliška Cerkev vpošteva v e d n o. ne pa samo takrat, kadar se hoče kdo ponepotrebnem izkazovati in postavljati. Ako pa hočete naročiti za rajnega kako sv. mašo, se bo opravila zanj tako kakor za vsakega druzega. To je naša odkrita in odločna beseda. Iz raznih krajev Notranjske n Z Vrhnike. Otvoritev deželne gospodinjske šole. Slovesno se je otvorila na Vrhniki prva deželna gospodinjska šola dne io. marca. Po sv. maši, pri kateri je prekrasno peio čvrsto mlado vrhniško izobraževalno društvo, se je v okusne okrašeni učni sobi gospodinjske šole zbrala cela množica navdušenega ljudstva, (iosp. deželni odbornik dr. Lampe je v imenu deželnega odbora z globokozamiš-ljenim rodoljubnim govorom otvoril novo šolo. (i. nadzornik Legvart pa je s prav prisrčno-ljubkimi besedami izročil 51 go-jenk v oskrbo čč. šolskih sester, ki so jili sprejele z uprav sestrsko ljubeznijo. I ako se je stara šola« izročila novemu namenu in bo brez dvojbe Vrhničanom donaša-la obilo koristi. Bog blagoslovi požrtvovalnost čč. šolskih sester, čestitamo pa Vrhniki na prekoristni novi pridobitvi in na sreči dekletom, ki so mogle izmed tolikega števila prosilk biti sprejete v preurejeno novo šolo. Dr. Krek. Preteklo nedeljo, 28. marca, pa je naše izobraževalno društvo polastil državni in deželni poslanec dr. Krek, ki je predaval o samozavestnih moravškili Hanakili in o potrebni samozavesti slovenskih kmetov. Društveni prostori so bili do zadnjega kotička nabasani. Poslušalci so gospodu poslancu izrekli navdušeno zalivalo, želeč, da ga kmalu zopet čujejo! n lz Logatca. Občinske volitve so bile v Dol. Logatcu dne 26., 27. in 29. marca. Skrajni čas je bil že; zavlačevali so jili gotovi ljudje, ki so sc bali menda za svoj obstanek, kolikor so jih mogli. Ze v novembru bi se bile imele vršiti, zato .ie prav, da nekoliko osvetlimo to zavlačevanje. V novembru torej je bil prvič razpoložen volivni imenik. Pa kakšen! Groza ga je bilo videti. Se v razrede ni bil razdeljen, in nekateri volivci so bili kar po trikrat vpisani! Kako si upa župan tak volivni imenik razpoložiti, ko vendar že tako dolgo županuje! Ali se je zgodilo to nevedoma, ali pa zato, da bi se volitve zavlekle! Sicer pa, si misli župan, kaj to občino briga! Zame in za naše je to čisto prav. Cisto prav pa vendar ni bilo. ko jo župan slava njegovemu imenu —• razglasil vdrugič občinske volitve, ki naj bi bile 16. marca. V oklicu ni bilo ne ure, ne kraja volitve. Še-le okrajno glavarstvo "m je dalo pravi pouk, ki je volitve za 10 oni preložilo. Zopet častno za župana, ki je v raznih presledkih že tolikrat sedel na županskem stolčku! Volivni komisar naj bi prišel k volitvi na zahtevo S. L. S. Olavarstvo je ugodilo. In čujte! v nedeljo Po maši se je pred cerkvijo oglasil klicar z znamenitim oklicom, ki naj bi ljudi v dno duše prepričal, kako ljubi g. župan in njegovi — varčnost: »S. L. S. je s tem, da jc zahtevala od glavarstva volivnega komisarja,« - - tako se je glasil oklic, — »napravila občini .nepotrebne' stroške.« O jej! To pot pa ni zabrnela prava struna. Varčnost, varčnost! Ta zahteva, da so računi v najlepšem redu! Ali so pri nas? Zakaj vselej tisti strah in tisto obotavljanje, kadar zahteva kdo vpogled v občinske račune? Pa cerkveni stolp? Pa novo župnišče? Pa lov? Res, varčnosti je treba, pa manj nepotrebnih stroškov, potem bo vse drugače pri nas v Dol. Logatcu.— Varčnost naj pokažejo gg. varčevalci zlasti pri lovu. Doslej je v,tem oziru niso, ko je bil lov oddan za borih 480 kron. Šel bi bil lahko, kakor se čuje, do 2000 kron. Toda naši magnatje so bili zares varčni, a zase, da so si za tako majhne novce kupili svojčas tako obilo izvrstne pečenke. Zdaj bo doba potekla. Ali bodo hoteli utakniti v lov malo večjo svoto na korist občinske blagajne, da ga bodo še dalje obdržali? Ce jim pečenka diši in dobro tekne, bodo morali izpolniti naše upe. — Pripravljali so sc naši varčevalci na volitve celo zimo in se na vse pretege obotavljali ž njimi, da bi le več časa dobili, kakor Srbi za vojsko. Laž in zasramova-nje je bilo na dnevnem redu, predpust je bil poln veselja in zabav; predstavljali so se po vseh gostilnah »golijati« v raznih figurah in velikostih; pijače je bilo na pre-ostajanje in vse to, da bi otrapiii ubogo ljudstvo, da bi si pripravili gladkejšo pot za volitve. Strašili so, da z novo faro nič ne bo, če pridejo klerikalci noter, spletka rili povsod, kjer so mogli itd., itd. A, česar na noben način niso hoteli imeti, čemur so sc upirali na vse kriplje, se je vendar zgodilo: Tretji razred je prišel v roke S. L. S. — Prvič se je udeležila S. L. S. občinskih volitev. Tretji razred smo hoteli dobiti, ker nam gre po pravici. A reči moramo, da nismo mislili, da bomo nasprotnike tako ugnali v kozji rog in tako sijajno strmoglavili vso njihovo ošabnost in spletkarije ob tla. Nasprotniki so tudi upali do zadnjega. Toda dan pred volitvami, ko so volivci S. L. S. sklicali zaupen shod, jc bil naš položaj jasen in zmaga v tretjem razredu zagotovljena. Nasprotnikom je upadel pogum, ko so videli mogočne gruče naših volivcev hiteti na shod. Popoludne so tudi oni priredili shod pri Kramarju. In sklenili so, da se volitve v tretjem razredu ne udeleže. Vsa dolga zimska mobilizacija, vse uprizoritve »go-lijatov«, vse dosedanje spletke so tisto popoludne postale brezupen — nič. Hudo je, če mora človek sam prečrtati svoje upe in račune. — Izid volitev je bil naslednji: V tretjem razredu se res liberalci in socialni demokratje niso pokazali pri volitvi in so izvoljeni sami odločni možje S. L. S., ki jim je ljudski blagor res pri srcu: Mi-lievc Ivan, Milievc Jakob, Fortuna Matija, Mačeji Franc, Moljk Franc in Kune Janez. Ko naštevamo »izvoljence« drugega razreda, se nas loteva dobra volja, kajti spominjamo se vseh krasnih prireditev golijatskih izza letošnjega predpusta: Hladnik (krčniar), Tolazzi (mladenič, trgovec in krčmar), Hodnik (krčniar), Ko- renčan (krčmar in mesar), Kune (krčmar), De Gleria (trgovec in žganjekuhar). — V prvem razredu: Učitelj Legat, Smole (krčmar), Mulley, Lapuh, Sicherl in po-stajenačeinik Vidic. — Našteli smo nalašč vsa imena, ker mnogo je Logačanov, ki še ne vedo, kdo bo vse v prihodnje vodil občinsko barko. Saj je bila volitev, raztin v tretjem razredu (105), kaj lepo obiskana: v drugem razredu" 14 volivcev, v prvem pa 2. Seveda, kdo bi se za take može pulil ! n Iz Planine. Na velikonočni ponedeljek ponovi naše k. s. izobraževalno društvo igro »Tihotapec« in uprizori na novo »Krčmar pri zvitem rogu« in »Kmet in fotograf«. Program je obširen in dosti zabave za malenkostno vstopnino. Ker je čisti dobiček za društveno zastavo, pričakujemo obilne udeležbe vseh naših prijateljev in somišljenikov. Torej na Planino v Eniavs. — Nadomestna deželnozborska volitev je pri nas pokazala, da Planinci nismo zadnji. Naš Miro Perhavc je dobil 61 glasov, nasprotnika oba le 8. Vsa čast vrlim Planincem, to je najboljši odgovor na vedne neslane in surove dopise v >Not-ranjčku«. — V kratkem imamo tudi občinsko volitev; upamo, da bodo tudi tedaj Planinci pokazali, da so možje! Sedaj, ko imamo okrajni cestni in deželni odbor v naših rokah, upamo, da v kratkem odložimo neznosno breme za cestc, nekaj na okraj in na deželo. Naj se zgodi! n Sv. Vid nad Cerknico. Dne 30. marca se je vršila pri nas volitev župana. Cetvorica liberalcev se je trudila na vse kriplje za dosedanjega župana, liberalca Ponikvarja, toda ni šlo; kajti minili so časi, ko so gospodarili liberalni mogočneži in zato srno tudi mi poslali starega > naro-dovca« v pokoj in poverili županovanje vrlemu možu in vnetemu pristašu S. L. S., Andreju Makovcu. Novi župan se je že prej kot odbornik trudil za občinski blagor in pokazal s tem, da zasluži naše zaupanje in da bo polagoma dosegel marsikaj, kar stari župan ni mogel, oziroma ni znal doseči. Za časa liberalnega župano-vanja sc v naši občini ni storilo prav ničesar, kar bi bilo v prid občanom, ampak delalo se je prav tako, kakor znajo naši liberalci: župan je bil napreden na jeziku, v resnici pa nazadnjak prve vrste in zato smo mu izpodnesli županski stolček za vedno, ker hočemo tudi pri nas napredovati, toda v resnici in v pravem smislu. Cestne razmere v naši občini so naravnost škandalozne in obupne, a upamo, da se zboljšajo, ker bo vodil občino mož, ki bo hotel in znal v tem oziru kaj storiti in njegov trud ne bo zaman, ker vemo, da bo njegova beseda pri kompetentni oblasti kaj izdala, saj je on naše gore list. — Živel novi župan! — Več volivcev. n Iz Hotedršice. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Hotedršici priredi na Velikonočni ponedeljek po litani-jah krasno igro: »Mlini pod zemljo«. Spored: Pevski moški zbor poje »Slovenec sem«; predgovor igri; igra »Mlini pod zemljo«. Ker so uloge v dobrih rokah, zato se je nadejati, da izpade igra izborno. Prijatelji ujnetne in poštene zabave, na Veliki ponedeljek v Hotedršico! Ker je čisti dobiček namenjen za društveno zastavo, prosi se obilne udeležbe. — Da zastava, bode v kratkem plapolala, društ-venikom pogum vžgala, zato naj lado-darnost nima meje, — naj k nam vsa okolica prispeje! — Odbor. Iz raznih krajev. Dunajski Slovenci imajo ta mesec redno slovensko službo božjo v cerkvi sv. Antona, XV.. Pouthongasse 16, na Veliko noč popoldne ob pol treh. Opozarjamo one zlasti, ki jim drugače ni mogoče opraviti velikonočne svete izpovedi, da se bo po službi božji slovenski izpovedovalo in naj torej to priliko porabijo! Z Dunaja. Na dopis gospoda A. Z. »Z Dunaja« v predzadnji številki »Domoljuba« se mi zdi potrebno, da kot predsednik slovenskega katoliškega izobraževalnega društva »Straže« na Dunaju par stvari pripomnim. Gospod A. Z. opominja slovenske starše, naj nikar ne pošiljajo svojih otrok na Dunaj v službo k »dunajskim sodarjem«. Kdo pa so ti dunajski sodarji? To so naši rojaki, slovenski gospodarji, ki imajo že starodavne pravice, da smejo na Dunaju na ulicah pozimi peči kostanj, poleti pa točiti sodovodo. Da so si to pravico ohranili, se jim je bilo zadnja leta dovolj boriti. Naši »kostajnarji« na Dunaju so svetovno znani, zato bi bilo pač obžalovati, ako bi morali kdaj izginiti z dunajskih ulic, in to morda želi gospod A. Z., ko sam pripozna, da bodo tudi letos »dunajski sodarji potrebovali več mladih fantov«, svari pa. naj starši fantov sploh ne pošiljajo na Dunaj. Kar pravi gospod A. Z., da se otrok razvadi v tujem kraju, češ, '»tu ga malokdo priganja v cerkev, sam pa iti noče, kakor je mladeniška navada«, se tudi splošno ne more reči. Vsi boljši gospodarji pošiljajo redno svoje fante vsako nedeljo in zapovedan praznik k sveti maši, enako tudi k sveti spovedi, pa tudi fantje, kateri so prišli nepokvarjeni iz domovine, radi izpolnjujejo krščanske dolžnosti, na Božič, ko so vsi fantje prosti, se udeležijo tudi slovenske službe božje vsako leto v prav obilnem številu. Torej iz tega sledi, da se splošno ne more odsvetovati slovenskim starišem, da bi ne poslali nobenega otroka več na Dunaj, pač pa naj bi stariši skrbeli za to, da izročajo svoje sinove le gospodarjem, na katere se lahko zanesejo, da bodo skrbno nadzorovali njih otroke. Morda ima še kdo izmed naših slovenskih gospodarjev na Dunaju k temu kaj pripomniti, kar bi me celo veselilo! — Albert Strahovnik, t. č. predsednik »Straže«, Dunaj, V./l. Franzens-gasse št. 14. Svedočba gospoda dr. K. Niessner, vodja nemške redovne civilne bolnišnice Tropava. Gospodu J. Serravallo Trst. Vaše železnato Serravallo-kina vino je bilo v tukajšnji nemški redovni civilni bolnišnici uporabljeno pri maJokrvnih in rekonvalescentnih z najboljšim uspehom. btraa '46-> uotnoijab GORIŠKA. Iz Volč. N' kratkem se ustanovi pri nas katoliško slovensko izobraževalno društvo. Bilo bi odveč posebej še poudarjati potrebo takega društva. Že ime samo kaže, da mu bo glavni namen izobrazba. Izobrazbe rabijo vsi, gotovo je tudi nam potrebna. Bolj ko je človek izobražen, več ko vč in zna, več vetja. Zato. dajmo, sto-j pimo v to društvo, gotovo nam ne ;• : Ž...'J Mi hočemo mir — in v miru iz ' razi: Ustanovil se bo v društvu, kakor se sai. ob sebi razume, tudi pevski zbor. Znana spretnost č. gospoda župnika Mihe Krag-j Ija nam je zagotovilo, da bo ta pevski zbor tudi uspeval. Torej pokažimo, da se zavedamo potrebe našega časa. ki zakjeva. da se izobrazuje in uči tudi naše pr r: >: ljudstvo. To pa pokažimo s tem, da se v velikem številu vpišemo v novo izobraževalno društvo. Ustanovni občni zbor bo prvo nedejo po Veliki noči. Prišel nam bo tudi ob tej priliki predavat g. profesor dr. Capuder iz Gorice. — Kdor se misli v društvo vpisati, naj pride ta dan k ustanovnemu občnemu zboru. V Podgori se je v soboto zvečer ustanovila .strokovna organizacija papirnega, delavstva. Torrin-ka Kmečka zveza-- ima v nedeljo, 25. t. m., svoj redni občni zbor pri Sv. Luciji. Zborovanje se prične takoj pot blagoslovu v salonu g. Vuge. Na zborovanje pride govornik iz Gorice, Govorilo se bo o važnih kmečkih zadevah. Kntctj'. tominskega okraja, pridite ta dan k Sveti Luciji! Nuda burja je brila v petek, soboto h: nedeljo po Goriškem. Posebno huda je bila v nedeljo v Gorici. Cc-z li let najden morilec. Meseca avgusta leta 1'-') . so našli v Podgori blizu mostu južne železnice umorjenega uiad-nika podgorske papirnice Friškovlča. Za-prii so ob te; priliki več oseb, ki so jih pa morali izpustiti radi pomanjkanja dokazov. V soboto, dne 3. marca t. I. so pa v Podgori prijeli cigana Majerja, ki ga sumijo, da Je pred 11 leti umoril Priškoviča. Cigan Majer ima svojo bajto tik Železniškega mostu. Te dni se je Majer spri z nekim svojim tovarišem, ki ga je v i zi iz maščevanja ovadil, da je morilec Friško-vičev. — Nič ni tako skrito, da bi kdaj ne bi,o očitol Okrajni š ibki svet za goriško oko' co Je v svoji zadnji seji, kakor poroča -Soča«, zavzel stališče napram »Domoljubo-vim« noticam proti liberalnemu učitelj-Stvu. Kakor piše omenjeni liberalni list bo okrajni šolski svet storil korake ki bi utegnili dovesti do tega, da se napadi v »Domoljubu« proti učiteljstvu preprečijo — K temu sklepu Okrajnega šolskega sveta goriškega dostavljamo s,edeče: Domoljub'. ni napadaj slovenskega učitelj-stva, ampak je grajal protiversko in vzgoji otrok škodljivo delovanje liberalnih učiteljev, ki so v prvi vrsti liberalni agitatorji m širitelji »Svobodne Misli«- šele v drugi vrsti učitelji, nikakor pa' ne v;:,' vens L\X'. P. :uha :::: rča i..J,ne. Temu delu slo-,i v-..:a naš brezobzirni n; da je okrajni ...rra:rii\> te nositelje :r.e-Jtt-:n ko niti s pr-i poštene, kr--. >;;r- vini napadom i okrajni šolski da nam s svo-hoče, da graja v -Domoljubu« • skrbi za to, da š.-i svojo dolžnost a versko-nravna ki jo okrajni šol-kak Finžgar daje ;.ta:or;em. ta potuha je vredna graje, — ne pa .- Domoljub«. Podinelec. \ nedeljo, 2S. marca je :-.i, v Poumcicu v ondotnem izobraževalnem društvu prav zanimivo predavanje. Predaval je ta.niK S. K. S. Z. iz Gorice Kremžar o kmečkem zavarovanju ali pen-zijonu. Vsi poslušalci so sogiasno odobravali misel zavarovanja. Po predavanju je isti predavate!: razložil pomen neomejene zaveze pri rajiajzenskih posojilnicah ter pomen takih kmečkih poso.ilnic. Posni-alci si bili s predavanjem prav zadovoljni. Otalež. Kmečka zveza« za okraj Cerkno je dne 21. marca priredita pri nas javen shod. Predsedoval mu je č. g. ku-rat V. Buda, zapisnikar pa je bil vrli posestnik Magajna iz Masove. Zbralo, se je vkijtib en meter snega in še več, blizu 100 zborovalcev, ki \o z velikim zanimanjem posluša,i govornika Pr. Krcmžarja i z Gorice, ki ie razlagal vladni načrt o kmečkem zavarovanju. Vsi zborovalci so se soglasno izrazili, da se kmečko zavarovanje ne sme zavreči.; da pa bo treba v tem načrtu neka' sprememb, ki jih bo > Kmečka zveza izročila poslancem, da v tem smi-Siti delujejo. iz Sute pri Komnu smo dobili pritožbi), da jc komensko županstvo na naznanil nekega soseda 22. marca prepovedalo voziti podnevi gnojnico posestniku lv. Svaru. Malo čudno se nam res zdi, da županstvo kmečke občine dela kmetu sit nosti, ki pač dela takrat, ko more. Upam: „' da tu niso bili merodajni ne strankarsi j|l, ne osebni oziri. Ne delajte kmetu sitnos- i* brez potrebe I Toliko v tem oziru. V osebne zadeve, ki so s tem v zvezi, se ne spuščamo. Smast (pri Kobaridu). Liberalci na '•'-•e knplje delujejo, da bi proti našemu novo ustanovljenemu izobraževalnemu m ;vu ustanovili liberalno bralno drr Štvo. Sedaj je čas. da se Javno pokaži Kao je naši Zato si mislimo omisliti drr s vene znake. Ce Bog da. se bomo na Ve hko noč ze postavili z društvenimi znak Pozdravi'0 SC d"eVa- kak()f »beralci za kratek tts. Pred sodiščem. Sodnik: »Zakai ste sosedu ukradli klobaso?« — Zatoženec: »Prašiča njegovega sem že dalj časa poznal in zato hi bil rad .mel tnal spominek nanj!« .Nadomestilo. Gospod: »K Vam nc preiti \- stani vanje, je preblizu postaje in jaz tcjja šundra ne morem trpeti!« — Gospodinja: Kak je pa to prijetno, ker se skozi okno \idi, koliko ljudij vselej vlak zamudi!« Slab izgovor. Sodnik: »Nikar se ne izgovarjajte! Policaj Vas je dobil, ko ste priči, ki je bil vinjen, čevlje sezuvali!« - Zato/.e-nee: Res je bilo tako. Slišal sem, kako zdi-hu-e, in sem mislil, da ga čevlji tišče - pa sem mu iili sezul!« • Otročje vprašanje. Pravijo, da vrag muhe je, kadar je sila, kaj pa kadar ni sile?' Reklama. Trikrat so tatje že okradli našo -taeu.no. To vendar spričuje dovolj, da prodajamo d- bro blago. Pri sodniku. Sodnik: »Čudno je pa vendar. da ste denar pri miru pustili, obleko pa ukradli!« Tat: »Prosim, nikar me tega ne poininiaitc, sem se že sam zavoljo tega zadosti jezil!« Bolečine rerm.tiJke, nerToino, rsM "»•'.i.. nrzl,«, rrepiha • mmko Kl»n«,d». l>rZ ',JiJ 0 fe,|"i» fluid 5 K fmok.. «• l»>.k«4„j<(. f- M tr» If, ----------- 11 »• Fcllerju v .s,Dk,cj trg 16 (U,,.t,k„7 Kail. 68, LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec 3. aprila: H 32. 14, 35. Dunaj 3. aprila: 51, -19, 61, 53, u. Dvoboj na paši ali zmaga majhnega. 1. r-m-f r st. u %Xzw 269 Vse vstopnice na vaše veselice nai bodo kolekovane z narodnim kolkom. Deklice in dečki se razvijajo krepki in močni in zgube vse slabosti, če jim poskrbite potrebno posebno hrano v obliki 2219 2 Sccttove emulzije najboljše okrevajalno sredstvo, ki se je v 32 letih od zdravnikov kakor tudi od babic najtopleje priporočalo. » Scottova emulzija je sladka kakor Creme in lažje prebailjiva kakor mleko. Tudi poleti se jemlje z najboljšim uspehom. Cena originalne steklenice :: 2 K 50 vin. :: Dobi se v vseh lekarnah. Pristna lo 8 to znamko — ribi, em — kotg»^-rancijukim vnukom ScottoTe-gr. rtTrianja Vkjdrova tovarna hranil Glavobol, omotica, prsne težave, srčno utripanje, so stanja, ki pogosto nastajajo vsled nerednega odvajanja. V vseh slučajih, kjer nastopijo take nerednosti, rabi naj se staroslovito Franc - JožeJovo grenčico. Izpije naj se je na tešči želodec pol vinske kupice. • M 333 (9). Proda Ht> 918 2-1 lepo pose&tvo v Radovljiškem okraju pri državni cesti — Meri 40 oralov. H ša in hlev sta nova, ker sta pred leti pogorela. Redi se lahko 15 glav goveji živin?, 4 kon)i ter 15 prašičev Proda s« tudi ie polovica ali manj zemljišča s hišo in živino ali brez živine; ali kakor se pogodi. — Naslov po e npravništvo. Za ko'a rski obrt sc sprejme 905 2 -1 iotn!ko m Z učer ca pri Mih. Podboršek, kolar, Ulik, Vodice. Puške! Lancaster . od K 26-— Flobertpuške „ „ 8 50 HStole . . „ . Ssmakresl . „ „ S-— Poprave ceno. iilustri-rani cenik franko. B 2370 F. Dušek, Opečno 123, Češko. Prit a h rem Sto zahvalnih pisem potrjuje doberučintk Remei-ovega olja proti protinu in revmi, ki obst ji iz rastlinskih snovij in se dobro zavživa. Vse vporabe z zunanjim ribanjem 5' —. 2 milijo a divjakov jablan ln hrušk, 1- in 2-letnl, lOOkosov K 10' do K 50' kakor tudi vse drugo gozdne ln grmovno,sadno, lepotilno n drevo-redno drevje llustr glavni cenovnik na željo zastonj. Grofa Žige Batthyariyja graščinska uprava Csendlak pri Radgoni. 908 3-1 200.000 lepotilnih rffAflOV !n dreuorednin ulcv" zlasti .epil-aivjihkost^v ^sUh^Kn^ vega trnja, avorjev, jesenov, hrastov • . različna krasna žalobna drevesa, ^ ^ M n p^l' Milijon sadnin dreves vseh rabljivih .najbolj re izkušenih vrst. 100 visokodebelnih ,.b an po naš, biri 50 K Zbirka 100 kosov lepot,Imh in drevo-'rfdTih Sre^es najmanj 10 vrs in >00 lepotiln.h grmo najmanj 15 vrst, cena K 70-; ^teott « vsake samo po 50 kosov K 4, -. Najboljša živa ograja j e eno - dve in tri-le.no gledlčje 1000 kosov K 6 do K 05'-. Perutnina za pleme in njih jajca 906 za valenje v 20 izkušenih plemen. 3 1 Ilustrovani glavni katalog pošlje na zahtevo zaston) Grofa Žige Ba«hyanyja graščinska oprava Csendlag pri Radgoni. Ako si že nikakor ne morete zakaj Faveve pristne sodenske mine- raziozill, ralne pastilje tako izborno pomagajo pri vseh prehladitvah sopil, pa Vam razložim. Sodenske zdravilne vode so že stoletja znamenite. Pastilje obsegajo pa tudi vse uspešne sestavine teh vrelcev, ki jih pridobivajo z izhlapevanjem. Ali je torej čudno, ako pastilje vsak kašelj, vsako zasiezenje brzo odpravijo? Pravi blagoslov so te pastilje, trpeče človeštvo naj jih samo uživa. Faveve pristne sodenice se dobe v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini z rudninskimi vodami, škatljica K 1 25. 3<(3| Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko O. Guntzert, Dunaj It/. I. GiosseNeugns.tf. Pris:iano najboljše Ualanovljeno 1832. oljnate barve zmlete s stroji najnovejie sestave, prekašajo vsako konkurenco po llnosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko povrlino, razpošilja »"61 SM po nizkih cenah Adolf Hauptmann, Ljubljana prva kranjska tovarna oljnatih barv, lirneia laka in stekl. kleja - Zaloga slikarskih In pleskarskih predmetov. 1' utr ceniki st dobe brezplačno. Milijon vIsckodebelnGtlli in pGldetelnotib sadnih dreves Jabolka od 60 v napr.j, hruške, orehi, domač kostanj. breskve, češplje marelice itd. od 1 K naprej. 00 kosov visokodebelnatih jabolčnili dreves po naši želji K 50. 2 i .000 kosov lepotilnih in dtevorednih dreves, kos od 80 v n.-.prej. 2 milijona lepotilnih grmov, 10 kosov od K !5 20 milijonov akacij. lOOOko-sov od 2 K do f.5 K. 15 milijonov gozdnih sadik smrek, be'ega n črnega borovca, mecesna, hrasta itd. 1000 kus iv od 3 K do 15 K. 2 milijona jablan ln hrušk (divjakov* enoletnih In dveletnih. 1000 kosov od 10 K do 50 K Najb >ljša živa ograja je eno-dve-in tri letno gledičje, 1000 kosov K 6 do K 05. — llu-strovan cenovnik zast nj in poštnine prosto 907 3 1 v grofa Žige Batthyanyja graščinska oprava Csendlag pri Radgoni. Naravnost iz tovarne rjuhe brez šiva 2 kroni 30 vinarjev 150cm široke, 225cm dolge iz zajamčeno čiste latiene preje izdelane, vporabne za najboljše opreme za neveste. Enake rjuhe iz posebno dobre kakovosti 805 komad K 2'80 (1) rumburškfoitanki obeljeni, posebno dobra kakovost meter 50 vin. Dolgost ostankov 8-20 metrov (najmanj se vzame 10 metrov). Razpošilja po povzetju. Za neprimerno takoj denar nazaj. HEHRIK G0LDSCHIK1IED, tkalnica Bystrey p. Novem mestu obMetovi,Češko. -a (odpadki) 11 vrst vonin. kot vijollfnn Bi NA M i lil vttnlfni. senenl, »pajkov Hd pnn ni i ni 5°v» k , k" i1"-"""««v« II 'U "V1" 5 kg brutto K 9. po J _ ; iv aicnrdmc^p n. Illl. 765 3 j' Maatz. Dunaj ix'fllserstrasse 6. Dlj OHroini cestni odbor ljubljnnsk- okolici! odda napravo gramoza okoli 500m3v kamenolomu na Igu. Več se izve pri gosp. Iv. Strumbelju, okraj. cest. odborniku na Igu. Ponudbe sprejema načelnik Anton Belec v Šent Vidu nad Ljubljano. 971 t-i Samo K 48.80 stane oprava zs gospode, obstoleča iz: 1 Gerstlove«« P«' --«-••-- ' • Gerstlove obt-zke k"mP.!' nodneK« vrinlka (zadnja' novosti, t Gerstlovlh hlač tposebeji. I Gerstlnvejsa ... . telovnika (ličen . izgotovljcna v najnovejši la;"m, K 48'80 Gerstlove špeclalltcte: K 2h' -30 — 2fi -tO1 -7'50 1 Gerstlov modni povrSnlk 1 Gerstlov derhy površnik . 1 Gprstlovn modna obteka . I Gprstlo a obleka Iz knmgarna l Gerstlove hlnče Iz knrngarna . Gerstlov oddelek za otroke: I Jopica ..........K 9' " 1 mornarski kostum 1 pnvinlk za otroke 1 kostum na gube...... t detnl ................• nadstropje, Lasten odde'ek za mero pri nfir.'t■ 1 i« »**h dl, ll^ejše IzvrSitvc Točno ra/pofiljanie po povzel]" P'J *;,uitro nepovoljno denar nazaj. Navodila o meri I" vani ceniki vzorcev zastonj. 7 12' -fl'50 7' " ielah. /,a Zaloga oblek GERSTL, Dana], O (f 1) Hariahilierstrasse 136. Pazite natančna na ime in Stov "sl" al. U Domoljub k909 Sira« 271 Ako Kašljate, če ste hripavi, zasleieni ali nahodni, ako težko dihate in se ponoči potite, kaže to, da ste se prehladil« ali dobili influenco, vendar utegnejo imeti tudi ti simptoni važen pomen Zato je potrebno, da preprečite nadaljne učinke in v vašo korist rabite domače zdravilo Orkeny>jev lipov med (sirup), katerega hvalijo in priporočajo mnogi zdravniki. Mnogo zahvalnih pisem potrjuje ta izboren učinek. Vzorčna steklenica (jrkeny-jev lipovega medu (sirupa) stane K 3*-, velika steklenica K 5* ,3 steklenice poštnine prostp K 15«— po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Glavna zaloga za Avstro Ogrsko Lekarna pri ..Apostolu", Butfapetta, Josefsring it. 64, 901 Depot 29. 8-1 naročite cenik m vlatirine in erebrnine, ki ea pošljem zastonj in po-3134 itnine prosto. 26 2 Velika »loga ur, samo švicarskega Izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena In ie jamči. — Ne naročajte ur od tujih židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko FR. P. ZAJEC, ■r.r lo edini zastopnik ivlc.r.k. tovarne ar. — Ljubljani, NUr. trg 83 Izboriti priložnost za nakup za trgovoe mannfakturnega blaga ln za krošnjarje. Razpošilja se tudi zasebnikom. 40-45 mefrou ostonkoo K15'- sortirano v blagu za bluze, 78 cm širok, krasni vzorci modnega cellrja ;a lilSna oblačila, srajce in bluze, Izboro obel|eno domaČe platno, kanafas, za posteljne prevleke, oksforda za srajce ln predpasnike. Krlzet za spodnja krila v temnih In rudečih barvah, lepi vzorci. Modrikasto blago za kuhill|ske predpasnike In domače obleke. Ako ne ugaia, denar tako| nazaj. Na|man|'Se naročilo 1 zavoj 40-45 metrov K 15 — po povzetju. Zavoji se po želji tudi sortirajo. 925 3-1 Tkalnica R. HORNER, MI, Če$Ko. Pri naročilu dveh zavojev poltnlne prosto. 8700 srajc za dame od konkurzne licitacije. Iste so iz najfinejšega šifona, s švicarsko vezenino in ajour in se pošil ajo po povzetju komad K I -85. Nadalje 790 posteljnih nreolp-H iz najfinejše tkanine, obrobljenih, najsolidn-je izvršenih, vsake velikosti, cela garnitura obstoji iz 2 pernic in 6 glavnic K 14-JO. 895 a 20 1 D Priložnostna prodaja = Emanuel Rotholz, Dunaj VII. Neustiftgasse 77. Dopisuje se v vseh jezikih. — Nar> čila morajo biti naipoznejt do srede na Dunaju. Posestvo na prodaj. Anton Muren, Tihaaoj, občina Mirna, okraj Trebnje, proda prostovoljno svoje posestvo. Poslopje z gospodarskim orodjem je v prav dobrem stanu in se nahaja ob cesti Sv. Križ-Mirna. Zemljišče meri približno 20 oralov. Cena po dogovoru. Q42 3 1 iz malin, citron, jagod, Črešenj, dišečih jagod napravljene nedosežne - Sumeče simorcarfe. - 1'rnvi samo s to varstveno znamko. m Enoletna vpo-*raba več kot 4 0 milijonov. !*i»a o sta akr. ilrii/.lja tovarn /a nrlcnt. Nlsilkor in čokoladno I/,-.\felko Kr Vinogradi, |> r<*.| A. Min nik r. } mtr (>la«na zalogu na Dunaju, Josip Katz VI, Theobaldgasse 4. Hočete Ii velezanimivo knjigo zastonj? 50.100 knjig se razdeli m-d zJ^a j i not^ebne Pišite nam takoj in do-pošljemo jo Vam Na raz • polago imamo zelo po-učnobrošuro, ki se peča v poljubnem jeziku in ilustrovanlh oddelkih z bistvom eKk-troterapijc. Poučili se bodete o plodo- nosnetn učinku eletro-terapije zaod-vrnitev živčne slabosti, revmalizma pomanjkanja spanja, glavobola, utrujenosti in pomanjkanja ener-žlje Obširen opis elektro-vitalizer-nparataVas prepriča, da treba dati prednost temu popolnemu telesnemu- aparatu pri zdravljenju raznih pojavov slabih živcev, ker omogoči vporabljati v domači složnosti gal-vanlčni trajni tok, ne da bi motil izvrševanje poklica. Brošura nI cenik ali katalog, marveč strogo znanstvena razprava dobro znanega zdravnika Specialista za elektro terapijo. Se nikdar se nI v Avstriji občinstvu zaslonj razdeljevala tako dragocena k j'ga in akoravno zahieva to od nas velike žrtve, se bodemo vendar potrudili, da podamo pomoč in nasvete bolniku, ki nam bo morda cdo življenje hvaležen za to zastonjsko knjigo. Elektroterapevtiška ordinacija, Dunaj l. Sclmangasse l.,Mezzatiin.odd. 1.3 s Kupoi za brezplačno knjigo. 4.4.1909. Na 928 1-1 elekt'0!e"apevtišk0 nrdiua.ijo na Donajo L, S Sch\vangasse I,, Mezzanin, odd. 1 3/'s. 'S Posini pošijit" ml kujl£-> ..Eine AbhandKung S tilic.r moderne Eleklro-Thcraple" gratis in franko p i, d zaprto kuverto. l Ime: * Naslov: ................................................. Id Iramko j Tžli.i ilnctiOTutil i-onilr i r.!*rl 3000 podobami ur,rlit-niflff, arebi-ainG IU. Prva tovarn* ur v OrUxu it. 936 (ČeEko) Hotnns Konrad is. Id kr. dvorni zaloinlk. fr&Ta avicarska nik. oi.V.-roir.oii aru, nictcm Roekoj-f K 6'—, 'J kola udi K 14'—. liogiutr. A'11 ..I -Rorkopfnlk. ank.-rem. nniK7 — P n. v a aroljrna tra K S 40. Nikak ri.iko! Zuniena dovoljc.ns SMS ali denar nazaj. »U V nnmr.Ti i-i»trrnir------> iTriTtir~~ffm"n*ntn>rmiiimli»i minili.imMKti TrnunlšKi ln msffloiine s čletsi an pregibalne fcn- Ei»o= i a dvorezni jekleni plugi voljorli iz pločevine i obročni, zifszdii in Cumbridge uniji 255 se izdelujejo v prima izborni sestavi pri 6—1 (I tovarna za poljedalsks stroje «"< Dunaj lUTaliorslr.Jtw.71. Ilustr. ceniki zastonj in franko. Izurjeni zastopniki s t iščejo. Monfartli Semenska trgovina M za nadrobno prodajo poleg frančiškanskega mostu priporoča vsakovrstna zanesljiva semena in drevesni vosek v posodah ■■■ po 30 v, 60 v in K 1'20. Doiaoijuti ISfU^ 1«. 14 Ponudimo vsako poljubno množino: zarezane strešnike prve^vrste • zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, samotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov 1.1, d. F. p.ve::::- ::::::: mv "ELJKMR. Na zahtevo poSIjemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno. ehe 400 1 ______.. ^ Trgovina na defeli z velikim prometom, z rna- ,.,„,,■,„ . v, , nu luiuuiuuiiiiiiu r KILA ^ SSliov^nSa'" fj J 6 J Lil L^l [C^C«!! srtoflia 7H llfonfp •• FRANC MISLIH, organlst pri sv. Krilu pri Liijii. UaascnsIrln&Voglcr t ; : ! . !"- . ,, . ,..,. Praea. Ud £ ji bs t 'j., ti.-i.ta^vJ Dobijo se po 1'50 K pri skladatelju, in v ..Katoliški ^-——- U-;., i, ,mr»™ ------------Bukvami". 83d 2—1 r (] fHu EajesšeMarijin i,.. L..j L..IJ L. J [CSEli, Sanatorii dr. Jaklin, Plzen za kilne p.r.,c;je. Prospekt B 169 (1) Kje, pove iz prijaznosti uprava 2-1 ^ f—i .iiMa U-C J^ _složna, cena • <3L f f) v> Cunard Line Bližnji odhod iz domače luke Trsta t Pannonia 13. aprila, Carpatliia 20. aprila, Slavonia 4. maja 1909. IzLiverpola: Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik svetal, dne 17. aprila, 8. maja, 29. maja 1909, Mauretania, 24. aprila in 15. maja 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkvc Srca Jezusovega. t' IZZPt Kje 62 dobe najboljši poSjattoJsfci • a. i gcpeijn , i t :!iil!CC; cr.': & z ssb'jc i. t. d ? ^ 1703 Edino le prlr 26-9 , 1 FR. &TUPICA >.< -» ti ;;: - so prodasta. VeC sc izve v Ljubljani, Trnovski p.istan št. 14 202 13-1 I i I i s H >'» n i n Ljr;J3t;.ir!i, 1.7-r, T rt^ijs <~e;it3: 1 te- . VaivMftuvjav t*"4i štttr. 6» < In j: zato, ker so doiičnl slrojl: Iz ' riajlolj.ih tovarn sveta, najbolje sestavljeni, i .. m iitih proda na tisoče in tisoče ko- ..-.dov in se r.-ivno rs i tej«, ker ».e j li Iz- i je v velikih množinah, dobivajo po { . .- .ih cenah. Moji stroji so povsod jako priljublji ni. Obračajte ti na ^ nojo tvrdko pri n-kupu sta«, en!h po- 1 b-tJ-S •..«, portland-cementa, traverz. ie- leznifkih Sin in druge različne želsznine i in raznega orodja, nagrobnih knžev, tehtnic < f. -i. oou'ii»u vljuunu ndtn^iijaoi Ua ul |( p ..delila c. kr. vlada Lsci'.jezijo za posredo'.- :]e za nakup tri ppniiajo raznih remliisi, stav >šč, posestev, gozdov, travniku«, njiv i. t. d. Kdor želi kaj kupiti ali prodati, naj se izvoli blagohotno obrniti na m jo posredovaln e kjer dobi pojasni a. h disi glede nakupa ali prodaje. Se priporočam LQ»*e"»0 3IS'' 1 Kranj, Glavni Irg P9. Steckenpferd- lilijiiG- mlečno-milo Najiiiilejše milo za Kožo kakor proli psoaml 332 Dobiva se povsod! 20—l 0 H B n^j i «IJ ,y bi 155 cm širok h. 230 cm dolgih čisto Ivlih, obrobljenih, dobro trpežno bla-o, raz ošljata franko brata Lechner w GradloUy Železna hi^a, 572 u m ostane vedno moderna. Veliko izbero več nego 200 kakovosti lepega modernega blaga imata brata Lechner v Gradcu železna hiša, in pošiljata brezplačno vzorce na izbero. jj^Msmism 572 6-1 - - LYRiI KOLESil - IZTA c-, Kolesarske in Nedosežena v Ar—-p0_ kakovosti ln J*"**}* /'"-^Sl. nro OMij.i O.llikoTin z f Ak/Aj^ miiziualoo* zlato kolajno. i^^la ^ ^ T1'' 3 letno jainst. V. J^ X 1 J ^lenie °lt tfl. kataloga. ^ njene in luk- v„jh,, L , , ^^ Basne reci. Dobile ll" P-° <,Cl°' 'Pk lBhCk 10 ZIM,kl L!,ra kolC5' Na|nli|c cciic I Carine nrntitn Od avstrijske pnrlrii?nlcc. C kr uoSInr m , Zastopniki se ISčeJo I čuditi se mor,mm r, ,1'"'''' v Sl- P15'' Va» izdel k v obfe dopada. Inko solidno i/delim,, .. '""mre tovarna sprnvitl na svetovni Irg leko.-e kol,i m, hik„ „M z"lllcva,n "ove dobe ustrezajoče, lalil« HSMUBufiSai* PreM,«„. PostladTcin ^alitevnjte moj cenik bre^plaCno. -- iti