Izhaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
Vsakemu svoje! — Slovenci! Ne udajmo se!
Leto XX.
Našim naročnikom!
One gg. naročnike, ki so še zaostali z naročnino, vljudno prosimo, naj jo nam čim preje dopošljejo, da ne bodemo prisiljeni, jim ustavljati lista. S tem, da list sedaj vsaki teden izhaja, so nam stroški zelo narastli in jih moremo poravnati le, če vsi naročniki storijo svojo dolžnost. Zato pa prav iskreno prosimo svoje prijatelje, naj razširjajo naš list in mu pridobijo prav mnogo novih naročnikov. Naročnina naj se pošilja za naprej, kakor je navada pri vseh listih. Naročnina za celo leto stane 4 krone; naj vsak še dostavi, ali je star, ali nov naročnik.
Upravništvo „Mira“.
Kaj bo z državnim zborom?
Najvažnejše vprašanje je zdaj po dokončanih volitvah: ali je naš državni zbor še sposoben za resno delo in kaj potem, če se izkaže, da je bil tudi ta zadnji poskus brezvspešen in da parlament ni sposoben za drugega, nego za prepiranje in razgrajanje? Vlada se trudi na vso moč, da bi spravila voz na pravi tir in da bi prepričala poslance, kako nevarno bi bilo za državo in njene ndrode, če bi trajale še dalje žalostne razmere v parlamentu. Prestolni govor, ki ga je govoril cesar ob slovesni otvoritvi državnega zbora, je poln obljub, prošenj in rotenja. Kakor lepa obljubljena dežela se odkriva v tem govoru blagoslovljeno stanje, ki bi zavladalo v državi, če bi napočili zaželjeni mirni časi; obljubuje se cela dolga vrsta zakonskih načrtov in vladnih predlog, ki so nujno potrebne za gospodarski napredek države. Poslance poživlja, da naj opusté ali vsaj nekoliko omejé nàrodnostne prepire in da naj se spravijo z vso vnemo na gospodarsko delo, ki se je zanemarjalo v državnem zboru že dolgo vrsto let. Ves ta del prestolnega govora, ki se bavi z gospodarskimi potrebami in zahtevami države, je govorjen pač vsakemu pametnemu državljanu naravnost iz sred. Od tistega časa, ko je brezvestna nemška obstrukcija s surovo roko razbila državni zbor, je bilo pri kraju vse resno delo in nastopile so za državo sramotne razmere, ki bi postale lahko usodepolne, če bi trajale še dolgo časa. Naša država je zaostajala in zaostaja v vsakem oziru za drugimi. Kjer ni pridnega za-konodavstva, kjer ni delavnega parlamenta, tam tudi ni in ne more biti napredka.
Toda veliko vprašanje je, če je kaj vplival vladni poziv na poslance in na posamezne stranke v zbornici. Kolikor se more zdaj soditi, je nekoliko upanja, da pride parlament, četudi počasi, do resničnega dela. Zdaj je državni zbor podoben bolniku, ki je ravnokar nekoliko okreval in poskuša, da bi hodil. Njegovi koraki so negotovi, omahujoči in vsak čas je v nevarnosti, da mu noge ne omahnejo in da se ne zgrudi. Treba je ravnati z njim skrbno, polahko; najmanjša sapica ga lahko zopet vrže na posteljo, iz katere bi ne vstal več. Tako je s parlamentom. Najmanjši, najneznatnejši povod izzove lahko zopet hrupno obstrukcijo in potem je gotovo, da bo razbit državni zbor enkrat za vselej. Potem bi se poskušalo morda s spremembo volilnega reda — ali pa bi prišel, in to je bolj mogoče, goli absolutizem. — Stranke so grozno občutljive; druga drugi stoje nasproti, pripravljene na napad ali na odpor. Zaupanja ni nikjer in malo je tudi pravega in resničnega veselja do dela. Nemci se pač na zunaj kažejo delavne, toda njih brezobzirno, predrzno in gospodstvaželjno nastopanje dokazuje, da je v tej zunanji delaželjnosti mnogo hinavščine. Resno pa želč dela stranke na desnici, a pred vsemi jugoslovanski zastopniki, ker so si v svesti, da posebno mi Slovenci neobhodno potrebujemo parlamenta, edinega mesta, kjer moremo govoriti o svojih pravicah, potrebah in zahtevah.
V Celovcu, 14. februarja 1901.
Nujno bi bilo potreba, da bi se združile vse slovanske stranke na desnici, da bi se tako združene in edine lahko branile napadom objestne levice ter zavračale njene pretirane zahteve, a drugič, da bi omogočile koristno delovanje v državnem zboru. Ne čakati, kaj porekd drugi, kaj nameravajo drugi in kdaj pričnd drugi delati; treba je začeti, treba je dati znamenje in vzgled. Čakanje in nezaup-nost ne rodi nikoli dobrih sadov, zakaj lenoba je vseh pregreh mati — in tajiti se žalibog ne more, da je veliko lenobe in malodušnosti v našem parlamentu.
Parlament mora delati! Že takó se nam na jugu države godi slabo in zatira nas lahko vsak, kdor ima na tem veselje in korist. Kako bi šele bilo, ko bi ne imeli nobenega mesta, kjer bi lahko potožili, kjer bi lahko povedali na ves glas, kako se postopa z nami? Vsaka vlada nas boža in gladi z železno roko, — kako bi bilo šele pod absolutistično vlado, ki bi ne imela nobenega gospoda nad sabo, nobenega sodnika, ki bi jo lahko klical na odgovor za njene pregrehe? — Upamo zato in želimo, da naš državni zbor okreva. Samo tam je še mesto, kjer morejo zastopniki slovenskega nd-roda razkriti krivice, ki se gode obmejnim, posebno koroškim Slovencem, katerim so ugonobili brezobzirni nasprotniki s pomočjo noža, denarja in pijače zastopstvo v dunajskem parlamentu.
Državni zbor.
Dné 4. febr. je cesar s prestolnim govorom slovesno otvoril zasedanje državnega zbora. V govoru našteva dolgo vrsto predlog in važnih zadev, katere naj bi rešil državni zbor, in poživlja poslance k vstrajnemu delu. Socijalistov in Schonerer-jevih pristašev ni bilo pri tem slovesnem dogodku.
V 2. seji dné 5. febr. so se poslanci izžrebali v posamezne oddelke ter prečitale običajne izjave. Ko so se take izjave čitale tudi v češkem jeziku, zagnali so nemški radikalci, na čelu jim Wolf, velik krik. — V 3. seji dné 8. febr., ki je bila vseskozi mirna, se je volilo novo predsedništvo. Nemške stranke so hotele na predsedniško mesto postaviti poslanca Pradeja, ki slovi po svoji nestrpnosti do Slovanov. Slovani so bili za staro predsedništvo. Konečno se je po dolgih dogovorih doseglo sporazumljenje, in bil je izvoljen za predsednika grof Vetter-Lilie s 344 glasovi. Novi predsednik je doma na Moravskem in je pristaš takozvane srednje stranke na Moravskem. Podpredsednika sta ostala stara ; prvi je Prade, izvoljen z 236 glasovi, drugi Ceh dr. Začek, izvoljen z 209 glasovi.--------------
Družba sv. Mohorja
I. 1900 na Koroškem.
(Konec.)
6.	Dekanija Rožek (Domačale). Domačale H (_ i), Lipa 8 (— 22), Skočidol 60 (4- 4), Drava 33 (.), Rožek 12Ò (4- 4), Št. Jakob v Rožu 111 (4- 7), Podgorje 77 (-f- 10), St. Uj 45 (4- 2), Loga-ves 33 (4- 10), Dvor 68 (+ 1), Gozdanje 42 (4- 7), Pečnica 24 (— 3)> St. Jurije 25 (4- 15).
Dekanija kot taka se je povzdignila za 34 udov, a bilo bi jih lahko za polovico več, ko bi Lipa ne bila tako močno padla. Ali ga tam ni človeka, da bi odločno prevzel poverjeniški posel, kadar se ravno slučajno preseli g. župnik? Prav veselo število imata Rožek in Št. Jakob. Le ne odnehati !
7.	Dekanija Spodnji Dravograd. Spod Dravograd 41 (4- 15), Črneče 37 (4- 26), Libeliče 53 (4- 9), Suha 37 (.), Labod 11 (—4), Ojstrica 17 (— 10).
I tukaj imamo v obče napredek. Labod in Ojstrica pojemata; to v prihodnje ne sme biti! Črneče naj bodo n. p. za letos v vzgled!
8.	Dekanija St. Mohor. Št. Mohor 4 (4- 3), Melviče 28 (4- 5), Št. Štefan na Žili 36 (4- 1), Št. Pavel na Žili 21 (— 1), Zilska Bistrica 78 (_j_ 12), Gorje 30 (— 12), Čače 45 (.), Brdo 37
Velja :
za celo leto 4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvo «Mira*4 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
& '
Štev. 7.
(4- 7), Blače 17 (—3), Borlje 21 (— 2), Št. Jurij nad Žilo 61 (— 11).
Eden ud je manj. To sicer ni veliko, a če iščemo vzroke, tako jih najdemo v Gorjah in pri sv. Juriju. Da bi bila ta dva kraja vsaj pri starem številu ostala, imela bi 22 družnikov več, ne pa enega manj. Prav lepo se je obnašala Bistrica. Slava ji!
9.	Dekanija Tinje (Grabštanj). Grabštanj 102 (. ), Št. Peter 22 (4- 3), Pokrče 64 (4- 9), Med-gorje 39 (— 16), Podgrad 8 (— 7), Radiše 85 (4- 3), Podkrnos 28 (4- 2), Žrelec 11 (-f- 2), Št. Jakob ob cesti 12(4-2), Tinje 77 (-P 3), Slov. Šmihel 26 (4- 12), Št. Lipš 14 (4- 14), Št. Tomaž 25 (4-4:), Timenica 14 (—4), Otmanje 1 (.).
Št. Lipš in Slov. Šmihel se odlikujeta izmed vseh drugih. Tukaj se vidi, da se nekaj doseže, ako se dela. Ce ni več mogoče še višje, tako vsaj ne več nazaj! Lepo število štejeta fari Grabštanj in Radiše, dočim sta kraja Medgorje in Podgrad precej nazadovala.
10.	Dekanija Trbiž. (Žabnice.) Žabnice 36 (4- 1), Trbiž 3 (— 2), Vrata 38 (. ), Kokovo 2 (4- 1), Rabelj 10 (.), Ovčjavas 44 (4- 2), Lipalja-vas 13 (— 1), Pontabelj 4 (.).
Da jih je v tej dekaniji celih 66 udov-Mohor-janov manj nego poprejšnje leto, je vzrok, da so Ukve izostale iz imenika. Upajmo, da se to letos popravi. Trbiž bo menda polagoma tudi za vsem obnemogel in vendar ni tako nemški, kakor se dela in kakor si ga želijo nasprotniki !
11.	Dekanija Velikovec. Velikovec 18 (4-2), Št. Rupert 103 (jp 2), Grebinj 82 (— 5), Ovbre 23 (— 8), Št. Štefan 34 (4- 19), Šmarjeta 42 (4- 6), Št. Jurij 13 (-P 2), Djekše 46 (-p 16), Krčanje 20 (— 6), Ruda 53 (.), Gorenče 19 (— 10), Klošter 54 (— 19), Št. Peter na Vašinjah 42 (4- 4).
Kraja: Št. Štefan in Djekše sta rešila to pot dekanijo, da ni nazadovala. Pa žal! Na eni strani vesel napredek, na drugi pa Klošter, Gorenče in Ovbre in kar — 37 družnikov manj! V obče je navdušenje za družbo v Velikovškem okraju pre-mlačno. Naskok od nasprotne strani je res velik, a tem odločnejši bi moral biti tudi odpor.
12.	Razne druge dekanije. Št. Janž na Mostiču 13 (— 3), Wolfsberg 17 (— 3), Št. Pavel 15 (— 3), itd.
Po teh krajih seveda ne smemo in ne moremo pričakovati, da bi se naša družba razširjala. Prav in častno pa je za čč. gg. poverjenike v onih krajih, da se trudijo tam prebivajoče Slovence zbrati pod prapor sv. Mohorja. Cim več se bo Slovencev v tujih krajih oglasilo v družbo, tem dalje se bodo mogli ubraniti potujčevanja. Drugače bodo pa ginevali kakor kafra na zraku; počasi sicer, a
gotovo.	*
* *
Bolj površno smo sicer pregledali letos, kako da je bilo v preteklem letu z Mohorjevo družbo na Koroškem. Ali je napredovala, ali nazadovala ? Videli smo, da je napredovala, da so gospodje poverjeniki, kakor tudi družniki, storili večinoma svojo dolžnost. Večinoma pravim, ne vsi in ne povsod. Kadar bo na Koroškem enkrat 10.000 udov, potem še-le bomo povsem lahko zadovoljni. Potem imamo vsaj še enkrat tako trdno poroštvo, da nas ne uničijo še kmalu. Družbene knjige družnikom um bistré; jačje bodo tedaj spoznali, kaj jim je v prid in kaj v škodo. One jim pa tudi blazé srce, da postane dovzetneje za vse lepo, in netijo v njem ljubezen do trpeče majke Slave. Kdor razširja Mohorjevo družbo, tisti ljudstvo posredno vzgaja. To pa je lepo in častno, nevenljivo delo.
„Kdor bratom um bistri, srce jim blaži,
Človeštvu težko on gorje zlajšuje!”
Zapomnimo si te besede in ravnajmo se po njih !
_________ Stari številkar.
Dopisi.
Za velikovško šolo. Darovali so: Mar. Lapuš, posestnica v Beljaku, 4 krone; Ante Ravšl, kaplan pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., 4 krone; Fr. Mihi, župnik v Št. Lipšu, 6 kron; Jos. Tavšič,.župnik v Vogrčah, 10 kron; Fr. Kepec, duh. upravitelj na Češnjicah pri Kamniku, 3 krone ; sloven-
sko omizje v gostilni pri „Matevžu' v Črni 10 kron; Jožef Konrad v Štebnu pri Globasnici 2 kroni ; koroški rojak And. Oražem, mlinar v Briksenu na Tirolskem, 5 kron ; J. Fugger, provizor v Gorenčah, 1 krono ; Fr. Grafenauer, deželni poslanec, 3 krone ; župan J. Jeki v Podjuni 4 krone, ki so bile nabrane med volilci na dan tukajšnje občinske volitve ; L. Tomaž v Št. Rupertu pri Velikovcu 5 kron; Tom. Cikulnik p. d. Škerjanec, posestnik v Mrzli vodi pri Velikovcu, 10 kron ; Fr. Holec, župnik v Naborjetu, 20 kron ; župan Fr. Ko-gelnik v Podklancu 2 kroni; Volb. Serajnik, kaplan v Tinjah, 5 kron, Simon Čemer, župnik v Št. Rupertu ob Velikovcu, 20 kron; Neimenovan s Kutnehore na Češkem, 6 kron. Vkup 120 kron. Živeli nasledniki!
Hodiše. (Kakih sredstev se poslužujejo nasprotniki?) V „Karntner Nachrichten“ piše tukaj in v Št. Jakobu dobro znani dopisnik, da se je po noči zadnjega dné 1. 1900. oddala požarna bramba »črnim41 in da so trije izmed njih od velikega veselja nad tem napravili neko gonjo v podstrešnih prostorih Miha Holiber-jeve hiše, ter prav bogokletno dostavlja, da so je naučili moliti Ceščena-marijo. In to mu daje povod, da ob enem udriha po župniku, češ, da je on šolarje v šoli vprašal, ali molijo pred poukom Češčenamarijo in ali hodijo iz šole v vrsti po dva v cerkev. V poznejši številki tega časnika pa navaja dotične tri gasilce celo z imeni, in s pravo satansko zlobnostjo v oklepu dostavlja, da so zakonski možje, in da so bili od župnikov Ždka in Petermana postavljeni za odbornike ter zavzemajo častna mesta v požarni brambi. In h koncu zlobno ponavlja svoje prejšnje očitanje, češ. da se je isto godilo dné 20. januarja. Kaj je na tej stvari resničnega? Ne dné 31. decembra 1900, temuč dné 6. januarja 1901 (kaj pa se bo dopisnik brigal za stvari in resnice!) je imela požarna bramba volitev. Ko so se po noči nekateri gasilci vračali mimo Markove hiše domu, jih je povabil posestnik Holiber v hišo in takoj od svoje žene opozorjen, da mora biti kdo pod streho, se je podal s 6 možmi, katere je zavolj osebne varnosti naprosil, tja, ter je od ondot zapodil nekega fanta, sina znanega hodiškega „fortšritlarja“. To je bila torej prva „gonja44. Dné 20. jan. pa je tisti fant še z drugimi, katere je s seboj pripeljal, napadel zato Holiberja-Marka v Kramarjevi gostilni (to je tisto podstrešje !) tako, da so ga morali drugi braniti. In to je bila druga „gonja“ ali »vaja z gorečimi smodkami44, kakor pravi nasprotni dopisun! Miha Holiber je torej izvrševal le svojo dolžnost kot gospodar, in zato je bil najprej od fanta napaden in potem od znanega dopisnika z drugimi vred na nesramen način pred celo javnostjo obrekovan! Značilno za resnicoljubnost tega dopisnika, ki dela v Hodišah, odkar je tukaj, vedno le razprtije in nemir, je to, da imenuje tudi enega kmeta, ki takrat niti v Holiberjevi hiši bil ni ! — Kar zadene Češčenamarijo v šoli, je žalibog resnica, da se ta prava katoliška molitev od čisto katoliških otrok v Hodišah v II. in III. razredu dalje časa ni molila in še zdaj v III. razredu (učitelj Hribernik) ne moli, zavolj česar se je tukajšnje verno katoliško ljudstvo pritoževalo, predno je še župnik kaj izvedel. Ako je pa otroke vprašal, je to bila njegova dolžnost in pravica, ker je kot učitelj vero-nauka tudi voditelj duhovnih vaj, h katerim pripada tudi molitev. Da gre naposled zdaj več zdaj manj otrok od doma kar naravnost v cerkev, brez da bi šli poprej v šolo — da se torej ne zbirajo vsi (!!) otroci v šoli — to so pa vendar Hodišani skoraj vsako nedeljo videli; saj niso slepi! —Vse to kaže, s kakimi nasprotniki se nam je boriti! Nobena laž, nobeno še tako nesramno početje jim ni preslabo, da bi ne obrekovali naše stranke tudi pred širšim svetom. A laži imajo kratke noge in padejo na lažnike nazaj. Tako je tudi tu. „Karnt. Nadir. “ so morale v 11. številki t. 1. prinesti kar dva popravka, ki sta ju poslala gg. Ant. Habih in Mih. Holiber. — Zadnja ^Bauernzeitung44 pa ponavlja iste laži. Tudi zanjo se bo našel primeren odgovor. Kakor poznaš petelina po perju, poznamo tudi našega petelinčka po lažnjivih dopisih v liberalnih listih. Ponočne agitacije v Hodišah in Št. Jakobu so bile brez uspeha. Zato je žalost velika! Judje v Jeruzalemu žalujejo nad svojim propadom ob ostankih tempelskih zidov. Naš propadli velemož pa se ne naslanja rad na zidove, zato pa svojo žalost izliva v lažnjive dopise nasprotnih listov. Teknilo mu!
Kotmaravas. (Po občinskih volitvah.) Dné 18. januarja smo imeli občinske volitve. Zmagala je, kakor je bilo že prej pri tukajšnjih razmerah pričakovati, zopet naša slavnoznana „nemšku-tarija44, v vseh treh razredih. Pred Ilnovo gostilno v Kotmarivasi, kjer se je vršila volitev, je naš občinski sluga na prostem točil pivo. Torej »Gratis-suf44. Izvoljeni so bili sledeči odborniki: iz I. razreda: Sablatnik P., Pak M., Ratz Pavl in Valentin Pil.; za namestnike: Šaši Peter in Pak Miha. Iz II. razreda: Pr. Ratz, J. Lajčaher, Val. Steiner in Jak. Pihler; namestnikom: Jož. Wieder in Tom. Obilčnik. Iz I. razreda pa: Ig. Wieser, J. Hafner, Mih. Pak in Jož. Mandl; za namestnike pa: Val. Krušic in Ant. Otrob p. d. mlinarčev dninar pri Holekarju v Brdih. Jim pač gre že slaba za po-
sestnike, da morajo jemati že dninarje za namestnike! Izid volitev so pozdravili naši „naceljni“ s pravim tulenjem in lajanjem. — V potu svojega obraza se je trudil za pooblastila zlasti J. Mandl p. d. Halekarč. Ko mu je volilna komisija zavrgla pooblastilo od neke volilke, letel je takoj četrt ure daleč po novo pooblastilo; pa glej, tudi tukaj je imel vrag svojo taco vmes; v svojem velikem navdušenju pozabil je dati podpisati to pooblastilo še od ene priče in volilna komisija mu je tudi to s tolikim trudom pridobljeno pooblastilo zopet zavrgla. Hotel je Mandeljc sicer še tam na volilni mizi podpisati pooblastilo, pa g. komisar tega vendar ni dopustil. Izvolili so na to tega Mandeljca za njegov trud in v priznanje popolne iz-vežbanosti v izpolnovanju obč. pooblastil tudi v obč. odbor. — Posebno lepo pa je bilo gledati novega cerkvenega ključarja J. Hafner-ja p. d. An-drejovca v Št. Kandolfu, s kako skrbjo je stal s polnimi rokami nemčurskih glasovnic pred volilno sobo, in je vsakega pristaša skrbno vpraševal, ima li volilni listič, ali ne. Tudi on je bil za njegov trud in za zasluge pri agitaciji povzdignjen v čast obč. odbornika našega nemčurskega odbora. Vsa čast našemu cerkvenemu predstojuištvu na takem skrbnem cerkvenem ključarju! —Tudi naš učitelj Harih se je silno pehal in agitiral okrog. Bil je tako vesel nemčurske zmage, da se je drugi dan po volitvi otrokom nemčurskih starišev smejal, ko so le-ti druge otroke zmerjali z »Metodiji44. Kaj ne, lepo je tako obnašanje učitelja, ki je plačan od denarja, katerega nosijo tudi „Metodijia v davkarijo! Pribiti je treba tudi še, da so odšli „tajč-nacional44 (kdo se ne smeje!) volilci iz Brd jako nezadovoljni takoj po volitvi domov, ker niso držali jim dane besede, da bodo izvolili v nekdanji samostojni občini Brdi vsaj štiri obč. odbornike; izvolili so pa Brdovčanom samo dva „Mihca“, enega kot posebno vnetega člana „pivne“ stranke in pa že prej imenovanega dninarja A. Otrob-a, kot namestnika. Dné 30. januarja t. 1. je bil zopet za župana izvoljen Pavl Sablatnik p. d. Ile v Kotmarivasi. Temu gospodu si usojamo staviti v drugič kot najemniku lova v občini Kotmaravas javno vprašanje: 1. Ali je res, da je njega in njegovega tedanjega lovca Val. Rop-a zasačil nek posestnik pri tem, ko sta sekala pot skozi mlado gozdno drevje, da se ložej zverina strelja, in ali sta imela v to od dotičnega lastnika gozda dovoljenje? Je-li nadalje res, 2. da je bil šele po reklamacijski ddbi za pretekle obč. volitve vpisan v III. volilni razred Andr. Šerijav v Gorjah, in 3. ali je res, kakor se govori, da je pod prejšnjim načelnikom požarne hrambe in krajnega šolskega soveta v Kotmarivasi kot kafra izginila vsa gotovina požarne hrambe in krajnega šolskega soveta?
Rožek. (Odgovor na laži listov „Freie Stimmen44 in „Karntner Nachrichten44.) Tedaj „Mir“, oziroma njegov poročevalec je, kakor oblastno trdi dopisnik imenovanih časopisov, v svojem poročilu o rožeških občinskih volitvah lagal, a poročevalec „Fr. St.44 tega nikakor ni dokazal, marveč se trudi samo, da bi vse, kar so naši ljubeznivi nasprotniki delali, nam nabasal in tako nemškega Mihelna opral. Hočemo mu tedaj danes jasno dokazati, kje je laž doma. Najprej se nam, ki smo tukaj rojeni, smešno zdi, da vedno o Nemcih govori. Teh pristnih Nemcev je, kakor bo g. nasprotni dopisnik v svoji pohvaljeni ljubeznivosti in resničnosti gotovo spoznal, tukaj 5, — celih pet rodbin. Najbrž ima naše ndrodne odpadnike, ki doma in povsod slovensko govorijo, za nemške Mihelne, — no, potem dober tek! — Popolnoma laž je, da smo se mi komu prilizovali, itd.; ampak kakor se nismo brigali za deželno- in državnozborske volitve, se v začetku tudi za občinske volitve nismo dosti pobrigali. Le nam je nekdo predlagal nekak kompromis, in mi smo bili pripravljeni se pogovorov udeležiti. A kdo je vse zmedel. Pogovor je bil določen od dotičnega gospoda na nedeljo, a ze v torek prej sta g. Postrajnik in Derzovec agitirala na Pečnici, v četrtek pa je agitiral g. Ciper; ali smo potem smeli verjeti in Vam zaupati? Vi, gospodje, ste sami za hrbtom delali in ste hoteli nas dobiti nepripravljene. Le da smo to pravočasno zvedeli, in seveda potem tudi nismo držali rok križema. Ko bi bili pa tako delali kakor vi, bi bila zmaga naša ! — Tudi mi spoštujemo g. Zimeka in laž je, da smo ljudem prigovarjali, da ga bomo volili v 3. razredu ; to že iz tega sledi in hote sami verjeli, da bomo tam, kjer je odločna večina na naši strani, volili samo svoje može. Da g. Zimeka osebno spoštujemo, sledi iz tega, da so naši možje pri volitvi župana njemu dali svoje glasove. Ako vam je torej toliko bilo za mir, po katerem zdaj po volitvah točite mačje solze, zakaj pa niste prišli k določenemu pogovoru h g. Rutarju? Zato, ker ste že prej agitirali! Pri g. Rutarju, kjer Rožečanov ni bilo, se tudi ni dosti o volitvah govorilo. Laž so besede, katere dajete g. Rutarju v usta; on ni rekel, da g. župnik ne sme biti voljen, ampak, da noče biti voljen, in o popravah pri farovžu sploh
ni bilo govora; resnica je, da je g. župnik sprejel kandidaturo še le, ko smo mu prigovarjali. Saj ste tudi vi g. župnika imeli na listih, sevé le od začetka in dokler vam ni g. Rutar rekel, da je to le pesek nam v oči! — Ker tajite razna očitanja v prvem našem dopisu, evo Vam dokaze za-nje! Prej nismo hoteli imen navesti, ker pa vse tajite, tedaj poslušajte:	1. Križci: G. Ciper je kmetu
Ovčeju dal listke, da bi z vami volil; ko je Ovčej šel proč, klical ga je g. Ciper nazaj, zahteval je listke, na njih je naredil dva križca in z besedami, „da bom videl, ali boš gvišen44, mu jih je dal nazaj. Več nas je tako zaznamovane volilne listke videlo. Laž ima torej kratke noge, g. dopisnik, in vaši prijatelji vam tega, ko ste pisali, niso povedali. Pa še eno : Oblačili ste volilce ; zopet izgled. Sam g. Majer je priznal in očitno povedal, da je g. Žnidar prišel po njega in ga je obujal. G. Pufa je pomagal oblačiti g. Ciper, tako je Puf sam priznal. G. Keršbaum je stavil z Ovčejem za liter vina, katera naša moža sta z vami volila, kako pa je to vedel tako gotovo ? ! — Očitate nam tudi glažek vina, kar smo ga še-le po volitvi v farovžu popili ; g. dopisnik, tega vam ni bilo treba plačati, in ni treba nam ga zavidati, saj je bilo pri vas tega še več; pijače in jedi je pri vas od ljubega jutra dobil, kdor je hotel in vam je obljubil, da z vami voli. Tisti, ki vam je medveda o kuhanem vinu obesil na nos, se je najbrž zmedel v hiši in ni se več spomnil, kje ga je srkal! G. Postrajnik naj se le spominja, kje je na dan volitve izustil besede; morda se bo spomnil hiše in tudi pred kom, katerega pa v razburjenosti ni videl. G. uradnikom nikakor nismo odrekali pravice, a če se dopisnik za nje poteguje, bo menda tudi nam malo pravice privoščil. Sploh pa je g. dopisnik „Fr. St.44 in »Karnt. Nachr.44 uradnikom v svojem ljubezni polnem poročilu naredil slab poklon. Naša občina in fara je skoz in skoz slovenska, zato je tudi služba božja slovenska, in le prav je, da se na cesarjev god zapoje slovenska cesarska pesem, četudi so v cerkvi uradniki; saj služijo cesarju, ki vse svoje nàrode ljubi in tudi ubogega Slovenca. Smo pa prepričani, da uradnikom tudi ni toliko ležeče na petju. Zato ste jim slabo postregli, kajti po vašem bi g. uradniki hodili na god cesarjev v cerkev ne za cesarja molit, ampak le petje poslušat! Z ljubeznivostjo44 do našega g. župnika se le ne hvalite preveč; saj vemo, da je tako velika, kakor do rajnega gospoda, na katerega še zdaj po smrti mečete kamenje, ko mu v listih očitate slabosti. Ali jih vi nimate ? ! Konečno še to : Očitate „Mir“-u, da se je lagal; ali celo eden vaših glavnih pristašev je potrdil, da je „Mir44 pisal le resnico! Resnico ljubečim in ljubezni polnim prijateljem se priporočamo !
Št. Jakob v Rožu. (Popravek, — ki ni popravek!) Častito upravništvo ^ira44 v Celovcu. Mislim, da se mi ni treba uklanjati tiskar-nemu zakonu § 19, temveč zahtevam preklic sledečih nepravičnostij. — 1. Ni res, da sem jas kot učitelj Karol Hribernik o letošnih občinskih volitvah v Št. Jakobu brusil pete od hiše do hiše, ampak resnica je, da sem v preteklih počitnicah samo dve privatne hiše obiskal vzlic žlahte in znanstva. 2. Ni res, da sem jas pri volitvah v Hodišah napel vse strune, da bi zapel „Die Waeht am Rhein,44 ker mi pesem niti znana ni, ampak je res, da so se potrudili klerikalci in naprednjaki zmago pridobit. Prvi so odali 124 glasov, našinci 119 v skupini. 3. Ni res, da je vsa nezadovoljnost z Šent-Jakobsko slovensko šolo in vse hrepenenje po nemškej šoli maslo mojega agitiranja, sicer res je, da so me naprosili kmetje, da bi ustvaril prošnjo za delitvo sedanje slovenske šole. 4. Res je, da sem bil večkrat Podkrajem pri Vorinu obiskat sestro in pravil sem njej in navzočim gostem o trudu in delu težavnega šolskega stanu. 5. Ni res, da sem se slutil preslabega in na pomoč klical nekega g. profesarja iz Celovca. 6. Ni res, da sem jas tako slavni agitator ter sejem nemir med Šent-Jakobčane, ker niti stopinje nisem naredil v hiše občanov zahtevajo podpisa za nemško šolo. 7. Ni res, da pristojne oblasti rade vidijo agitiranje učiteljev, ampak res je, da so kazni v disciplinarskih stvareh za nas učitelje zelo občutljive. 8. Najodločneje pa zavrnem priimek hujskanje ; kajti naša dolžnost in naloga je na vprašanje ljudskih želj primernega odgovora dajati. 9. Res je, da je moja pomoč Št. Jakobčanom nepotrebna in nezadostojna. Pričakujem natis v prihodnjem številu Vašega časopisa. Hribernik Karol, učitelj v Hodišah. Johana Fugger, Stef. Rasinger.
Dostavek uredništva. Samo zato smo dali prostor temu popravku, ker se g. Hribernik ne sklicuje na ^tiskarni zakon44. Objavili smo popravek dobesedno, ker vemo, da s tem ustrežemo bralcem prav dobro baš sedaj za — pust! Cernu je g. Hribernik dal podpisati tudi dve priči, nam je ne-umevno, ker tudi brez teh vemo, da popravku verjamemo, — kakor hočemo. V ostalem pa prepuščamo odgovor svojemu g. dopisniku !
Podgorje v Rožu. (Pogreb.) Dné 3. febr. popoludne smo pokopali Alojzija Suher-ja p. d. Žegarja v Podgorji. čez leto enkrat je moža močno udaril splašeni konj, in to je prej ko ne bil vzrok njegove smrti. Iskal je zdravja v celovški bolnišnici, pa ga ni dobil. Še bolj bolan je prišel domu ter moral v najboljših moških letih v zgodnji grob. Pogreba se je udeležilo sila veliko ljudij od vseh krajev, domača in sosedne požarne hrambe, veteransko društvo iz Eožeka itd. N. p. v m. !
Št. Kancijan. (Občinska volitev in ljudsko štetje.) Pri občinskih volitvah zmagala je popolnoma naša krščansko-ndrodna stranka. Nasprotniki so si močno prizadevali, priti na konja, a ni šlo. K zmagi so največ pripomogli naši rodoljubni kmetje, ki so vso agitacijo vzeli v svoje roke, poskrbeli si pravočasno pooblastila in marsikaterega omahljivca vzdržali v pravem tiru. čast zavednim kmetom ! Tako je prav, da se ljudje sami zavejo in sami spoznajo, kdo bo skrbel za blagor občine, da sami spoznajo, kako nevarno bi bilo dajati Nemcem v roke premoženje občinsko. V tretjem volilnem razredu imela je slovenska stranka 51 glasov, nasprotna nemška, oziroma nemškutarska, 23; v drugem slovenska 22, nemška 11; v prvem se pa nemškutarji volitve niti udeležili niso več.
—	Čudne reči so se dogajale pri ljudskem štetju. Cela vrsta ljudij se je dala šteti za Nemce!! Vrli gospod župan jih je vprašal; Kako se pa vendar date šteti za Nemce, saj še nemški ne znate? A odgovorili so: Naši otroci hodijo v Velikovec v šolo (v nemško liberalno šolo ! !). Žalibog, ti ljudje ne spoznajo, kako jim je nemška šola v kvar in tepejo le sami sebe. Kaznuje se na svetu vsa-kteri greh — in tudi ta laž jim ne bo v prid !
Šmihel nad Pliberkom. (Odgovor sŠta-jercu.“) V našem Šmihelu se najdejo res čudni ljudje. Že zato se nekdo jezi v „Štajercu“, da ?črni klerikalci1' „črno“ pišejo v črni „Mir“. Kako je neki pisal dopisovalec nebodigatreba „Štajerca“? Kdor prebere njegovo pisarenje, si mora res misliti, da si črnila ni kupil v omikani Evropi, ker bi vendar ne mogel tako surovo pisati. Mogoče je tudi, da so mu otroci spravili žveplenk v črnilo, ker ves dopis diši zelo po žveplu. V pustnem času se sicer ne vzame vsaka stvar resno, vendar je trditev, da liberalci niso agitirali za občinske volitve, malo prepredrzna. Mi moremo našo tozadevno trditev tudi dokazati. Da smo mi agitirali, nikdo ne taji, a samo tako brezvspešno ne, kakor liberalci, in tako neumno ne, kakor laže dopisnik. Ne hvalimo svoje pameti, a o modrosti dopisnikovi zelo dvomimo. Če celo »neumni" klerikalci, katerim očitate, da imajo kratko pamet, katera niti v 19. stoletje ne sega, vedó, da za pooblastila pri volitvah ni treba koleka, ali ne mora biti sram vsacega »naprednjaka" 20. stoletja, da tega ne vé!? Napredna pamet, kako dolga pa si? Še bolj nečastno pa je, ko si niti toliko ne zapomnite, da bi se vsaj v vseh časnikih enako lagali. „Štajerc“ piše, da je šla tista beračica prosit k nekemu kmetu za kolek na pooblastilo. Čelovške »Ereie Stimmen" pa čenčajo, da je tista beračica šla prosit k peterim hišam za kolek. Vsak otrok vidi, da oboje ne more biti res; „neumni" klerikalci pa vejo, da je oboje zlagano. Laž ima kratke noge, naš ali naši dopisniki pa še krajši spomin.
—	Da vi morete o naših odbornikih govoriti tako zaničljivo, ne zasluži odgovora, to zasluži zaničevanje. Dobro vemo, da bodo vsi odborniki, ne oziraje se na vaše pisarenje, vestno in modro opravljali častna mesta in skrbeli za koristi občine.
No viéar.
Župnik Fran Korman f. Dné 6. t. m. je
umrl v Grebinjskem Kloštru tamošnji župnik, vč. g. Er. Korman, po kratki bolezni. Pokojnik seje porodil dné 15. marca 1847 v Volšbergu in bil v mašnika posvečen dné 24. jul. 1870. N. p. v m. !
Pošte. Med Ukvami in Ovčjo vasjo hodi po-čenši z 11. febr. vsak dan poštni sel. — Občina Bilčoves in Zgornja Vesca se odločita od pošte v Kotmarivasi in pridružita pošti na Bistrici v Božu. Šestkrat na teden bo poseben poštni sel prenašal pisma.
Duhovske zadeve. Prestavljen je č. g. pro-vizor Fr. Ks. Meško iz Knezovega v Grebinski Klošter. — Župnijo Knezovo bo oskrboval č. o. Gotfr. Ohlenforst, karmelit v Zedlitzdorfu. — Bazpisana je do dné 23. marca župnija Grebinj-ski Klošter. — Župnijo Mičice je dobil tamošnji provizor, g. dr. Jos. Plattner. — V Solnogradu je dné 10. t. m. umrl opat tamošnjega benediktinskega samostana, vč. o. Bomuval Horn er, star 74 let. N. p. v m.!
Osebne novice. Podučitelj g. A. Mužik v Šmihelu nad Pliberkom je imenovan za učitelja in ob enem prestavljen v Pokrče. Prestavljena sta gg. učitelja M. A n dri č iz Št. Jakoba v Božu v Sveče in Jan. Fleiss iz Prevalj v Spodnjo vas
pri Budi. — V Velikovcu je dné 11. t. m. umrl tamošnji notar g. Jož. Bainer, star 48 let.—Za župana občine Tolsti Vrh je izvoljen vzgledni narodnjak g. Fr. Kogelnik p. d. Klančnik v Pod-klancu. Slava !
Drobiž. Novo žandarmerijsko postajo so dobili dné 1. februarja na Bistrici v Božu. — »Proč od Birna" je v Celovcu šel dijak 7. razreda na realki Fr. Waserman. To je „nadebudna“ mladina, kaj ne?! — Šola Podljubelom postane dvorazredna. — Do koncem svečana je razpisano mesto babice za občini Globasnica in Bistrica ob Pliberku.
Kralj Milan f. Dné 11. febr. je na Dunaju po kratki bolezni umrl bivši srbski kralj Milan Obrenovič, star 47 let. Kot 14 leten fant je leta 1868. prišel do vlade, kateri se je odpovedal leta 1889. na ljubo svojemu sinu Aleksandru. Živel je ločen od svoje žene Natalije. Zadnje leto se je bil sprl tudi s svojim sinom.
Naša gospodarska organizacija.
Št. Jakobska mlekarna v Rožu.
Pol leta še-le deluje Št. Jakobska mlekarna v Božu, in koliko ugleda je že dosegla! To je pokazalo poročilo na I. zadružnem občnem zboru, ki se je vršil na svečnico tega leta. Poročevalec, neutrudno delujoči g. župnik Mat. Bažun, je spregovoril najprej o važnosti združenja in društev nekako tako-le:
Eno samo palico zlomiš lahko, več palic zvezanih vkup pa je zelo težko, dà, nemogoče prelomiti — resnica, katero uvideva vsak Človek in se o njej tudi vsak lahko prepriča. Istotako vé vsak, da, ako pretežko nabasanega voza eden konj ne more zvleči čez klanec, ga dva, še lahkeje trije in štirje vendar le spravijo naprej. Taki šibki palčici, takemu preobloženemu vozu podoben se mi zdi kmečki stan. — Eden sam kmet si ne more več pomagati, se ne more več obvarovati pogina, in zató so zavednejši, pametnejši kmetje začeli združevati se v razna kmečka društva in zadruge, češ : česar sam ne morem, znabiti dosežemo z združenimi močmi. In misel ta je prava, je dobra, ker je naravna: v združenju je moč!
Dà, v združenju je moč — dokaz imamo tukaj v rokah: letni račun naše mlekarne, ustanovljene še le pred dobrim pol letom! Še še spominjate raznih ugovorov malone od vseh stranij, ko se je raznesel glas, da hočemo ustanoviti mlekarno ? Kaj, tukaj v Št. Jakobu mlekarno, ko marsikje še za dom ni dovolj mleka? Tukaj mlekarno? Kdo bo neki mleko nosil, in še tako dober kup? Kaj bodejo počeli revni ljudje, ko ne bodejo več mogli dobiti mleka? No ja, še to malo mleko, kar ga tu in tam imajo, bodejo znosili v mlekarno, doma bodejo pa posli jedli rodo mešto, mesto z mlekom, z osoljenim kropom polito itd. In danes, kje so vsi ti ugovori? Obmolknili so in morali so obmolkniti, ker se je pokazalo, da je tudi v Št. Jakobski občini mleka več kot dovolj in takih ljudij, ki mleko donašajo tudi za 10 beličev, istotako dovolj !
Na ustanovnem zborovanju naše mlekarne, ki je bil dné 28. svečana lanskega leta, se je oglasilo res samo 33 udov za pristop ; sedaj je udov že 66, tedaj ravno polovico več. In mleka, ali veste koliko ga je bilo v šestih mesecih? Prvi mesec ga je bilo res samo 6422 litrov, a že drugi mesec ga je bilo 7588 litrov, meseca oktobra celò 12.395 litrov, in še celo meseca decembra je došlo 5956 litrov mleka. Vkup je prvo polletje došlo mleka 52.027 litrov ; če vzamemo polovnjak po 280 litrov, je to 185'8 polovnjakov! Ne premalo, bojimo se, da bode letos veliko preveč mleka; zato je načelstvo pri zadnji mesečni seji sklenilo, za letos brez posebnih uzrokov ne sprejeti več nobenega uda.
In cena mleku! Ali je liter po 10 beličev res predober kup? Pač se človeku tako zdi. Za
4	do 5 litrov mleka samo 20 do 25 krajcarjev, to je vendar premalo, bi mislil; ni vredno, da bi nosil, in ne izplača se. Seyé, če bi bilo vkup samo 4 do
5	litrov; a pomisliti je treba, da ima mesec 30 dnij, leto pa 12 mesecev! Če bi tedaj kdo mogel res samo 5 litrov na dan prinesti, je v pol letu vendar že 900 litrov, v denarjih 90 kron. Ali 90 kron ni denar in se li za 90 kron ne izplača nositi v mlekarno mleko, kar ga je doma odveč? Imamo ude v mlekarni, ki so v 6 mesecih prinesli mleka za 383 kron, za 300 kron, za 271 kron, za 246 kron itd. Prašam vas, ali to ni denar ? Tako tedaj vidimo jasno, da v slogi, v edinosti, v združenju je moč, velika moč! Ako si hočete pomagati, ako hočete priti na trdne noge in se obvarovati pogina, bodite edini, združujte se, in nihče vas ne bode mogel zmagati. Ne poslušajte tistih, ki vas hočejo raztrgati v dva nasprotna si tabora: ostanite eden mož in ena moč, in kot take vas ne bode mogel zmagati nobeden sovražnik. Če pa niste edini, ne potrebujete nobenega sovražnika, da bi vas ukončal : ukončali in uničili se bodete sami. »Vsako kraljestvo, ki je v sebi needino, bo razpadlo!"
Društveni račun kaže sledeče številke: I. Dohodki: 1. Deleži 1120 kron; 2. Pristopnina 62 kron; 3. Podpora kmetijske družbe 400 kron; 4. Posojilo 3700 kron; 5. Od udov za posode 350 kron 85 vin.; 6. Od udov za blago 71 kron 68 vin.; 7. Za surovo maslo 1835 kron 13 vin. ; 8. Za smetano, mleko, skuto itd. 174 kron 24 vin. ; 9. Za prodani sir 537 kron 87 vin. ; 10. Za bukvice 35 kron 20 vin. — II. Stroški: 1. Udom za mleko 5045 kron 41 vin. (in sicer v gotovini 3835 kron 19 vin.; v blagu 1210 kron 22 vin.); 2. Za opravo mlekarne 1546 kron 06 vin. ; 3. Poprave v kleti 93 kron 25 vin.; 4. Sodnijski stroški 40 kron 20 vin. ; 5. Tiskovine in papir 116 kron 48 vin. ; 6. Za posode udov 303 krone 21 vin. ; 7. Plača sirarju in pomagaču 408 kron; 8. Bazni stroški 362 kron 90 vin. ; 9. Obresti izposojenega denarja 71 kron 50 vin. — Vkup je bilo torej 8286 kron 97 vin. dohodkov in 7986 kron 01 vin. stroškov, ter je ostalo gotovine 300 kron 96 vin. — Vrednost založnih izdelkov (sira itd.) iznaša 3500 kron; vse društveno premoženje iznaša 5200 kron.
Poročevalec je v imenu načelstva predlagal, naj se cena za liter mleka zniža od 10 vinarjev na 9 vinarjev in je ta predlog utemeljeval. Zborovalci so račun potrdili in tudi omenjeni predlog enoglasno sprejeli. — Že prvo poročilo je pokazalo, da stoji naša mlekarna na trdnih nogah in da smemo od nje pričakovati najlepših uspehov!
Gospodarske stvari.
Sadjerejci, pripravite si cepičev za po-žlahtnovanje ! Bliža se spomlad, in s tem čas zajedno najvažnejših opravil sadjerejcev, za pomno-ženje sadunosnih dreves. Treba je torej, da se oskrbimo z žlahtnimi cepiči onih drevesnih vrst, katere hočemo v svojem sadunosniku pomnožiti ali na novo vpeljati. Najbolj ugoden čas za to je v naših krajih tekoči mesec svečan. Sploh je treba cepiče narezati, predno se pretaka mezga po deblu. V toplih zimah je za to pripraven že mesec januar, in za hudega stanovitnega mraza tudi še mesec sušeč; v bolj mrzlih, odsojnih legah tudi april, če niso popki preveč otekli in izgnani. Ob pravem času vrezani cepiči se dajo veliko dalj časa čvrsti ohraniti, kar je za sadjerejca važno, ker more ž njimi divjake po dva-, celo trikrat požlahtniti, če mu je prvo- ali tudi drugokrat spodletelo. — Pri rezanju je treba gledati, da ima cepič dobro razvite, čvrste popke, da le-ti niso pozebli ali zasuhli, pa tudi ne preveč izgnani in zelenkasti. Priporoča se jih rezati od vej bolj pri sredi drevesa, ne preveč pri tleh, pa tudi ne preveč pri vrhu, posebno na solnčnej strani, kjer je les bolj dozorel. Drevesa, katerim jemljem cepiče, ne smejo biti prestara, slaborodna in rakasta, ampak bolj žive in bujne rasti in dobre rodovitnosti. Mnogoletne skušnje pri rezanju žlahtnih cepičev za požlahtnovanje me učijo, da se je cepljenje prijelo ne gledé nato, ali sem cepiče rezal v pozni jeseni, po zimi ali spomladi, včasih celo do meseca majnika, da so bili cepiči le čvrsti, nepozebli in ne preveč izgnani.
—	Najbolj zadovoljen z vspehom pa sem bil s cepiči, narezanimi meseca januarja do srede meseca sušca. Gledal sem, kakor sem omenil, zlasti na podobo in lastnosti popkov. Načini požlahtnovanja so bili različni: druženje ali kopulacija (najkrajše in najbolj vspešno opravilo) žlahtnovanje z na-kladom v precep za kožo, v precep za kožo in les, konečno v deblo za kožo pa samo rodovitne vejice. Očkanje ali okulacije sem rabil le pri divjih rožah.
—	Narezane cepiče vsake vrste posebej sem zvezal
v kitice z navoščeno špago in jim pripel malo deščico z imenom dotične vrste. Take kitice sem potem hranil v zabojček z vlažnim peskom ali vlažno glinasto prstjo, popolnoma zakrite in pred miši s pokrov-cem obvarovane. Navoščena špaga ali nit strohni na vlažnem kraju že v kratkem času, torej je ne-obhodno potrebno, jo dobro z voskom ali cepilno mažo namazati. Take zabojčke sem postavil potem v hram, ali pa sem jih zakopal zunaj za črevelj globoko v prst. Najdalje se držijo tako shranjeni jabelčni cepiči ; nekateri so bili še meseca novembra za rabo, hruškini se že meseca julija niso radi prijemali, še menj pa se ohranijo črešnjevi, češpljevi in cepiči od sliv in aprikoz. Prepričal sem se tudi, da je treba najprej narezati črešnjevih, češpljevih in aprikozovih cepičev ter jih tudi najprej porabiti, če hočeš, da se požlahtnovanje prejme ; potem pridejo na vrsto hruške in nazadnje jabelka. Najlepše vspehe pri požlahtnovanju bodeš imel vigredi, pri jabelkah notri do julija, čeravno bi bil divjak zelen ; tem preje bode žlahtni cepič pognal. Mnogo jabolk in hrušek pa sem požlahtnil po zimi v izbi na toplem; treba je samo pozno v jeseni shraniti divjake v hram s koreninicami v vlažnem pesku ali v vlažnej prsti in jih do vsajanja zopet nazaj v tako prst postaviti. Dobro je, če jim prej korenine namočiš v vodi z ilom, kravjekom in pepelom, ne pregosto namešanim. Sadjerejci oskrbite se torej ob pravem času z žlahtnimi cepiči za vigredno in poletno požlahtnovanje.	Dr. V. J.
Tržne cene.
V Celovcu, dné 7. februarja 1901.
Ime blaga	na birne		na hektolitre		Prignalo se je
	K	- V	K	v	
pšenica . .	10	60	13	25	— bik
rž ....	10	02	12	25	1 pitan vol
ječmen. . . oves .	.	.	4	52	5	65	46 vprežnih volov
turšica.	.	.	7	40	9	25	9 juncev
pšeno .	.	.	14	—	17	50	49 krav
fižol (rdeč) .	—	—	—	—	— telic
krompir . . grah .	.	.	1 10	70	2 12	76 50	34 pitanih svinj
ajda . . .	7	—	8	75	10 prascev
Pitani voli so po — K do — K, vprežni voli po 220 K do 300 K, krave po 110 K do 280 K.
Sladko seno je meterski cent po § K — v ào (> K 80 v, kislo seno po 4 K GO « do 5 AT 60 v, slama po 4 X 20 » do 5 !£■ — v.
Promet je bil srednji.
Velikovec, dné 6. jan. Prignali so: 67 volov, 33 krav, 8 telic, 4 teleta, 34 ovc, 48 živih in 42 zaklanih svinj. Radi slabih potov le malo prometa.
NAZNANILA.
Preklic.
Podpisani Primož Stuller, krojaški mojster v Črni, prekličem vse žaljive besede, s katerimi sem gospoda Ivana Smolej-a, kaplana v Črni, razžalil, in ga prosim javno za odpuščanje. Izjavljam, da gospod kaplan po dogovoru z mojim zastopnikom ni zahteval sodnijske obravnave. Zavezujem se, vse na-rastle stroške mojega in kaplanovega zastopnika, kakor tudi sodnijske stroške plačati, dalje tudi darovati dogovorjenih 20 kron za uboge šolarje v Črni. Ta preklic naj se na moje stroške objavi v „Mir“-u in v kakem nemškem listu.
V Črni, dné 10. febr. 1901.
Primož Stuller l. r.
m
miM
(Ire na nihalo z godbo
so zadnja novost v napravljanju ur. Take francoske, zmanjšane ure na nihalo so dolge 69 cm, omarica, kot na podobi, je iz naravnega orehovega lesa, fino uglajena z bogato pazlačenimi obrobki in z umetno izrezlanim nastavkom. Igrajo vsako uro najlepše popotnice in plese. — Cena z zabojem samo 9 gld. — Ista ura brez godbe, a z bilom, ki bije vsako celo in pol ure, z zabojem samo 6 gld. 80 kr.
Te ure na nihalo ne gredo samo zajamčeno na minuto, marveč so tudi vsled res lepe oprave pravi kras vsaki izbi. Razpošiljajo se samo s poštnim povzetjem. Kar ne ugaja, se vzame nazaj ter vrne denar. Zato ni noben riziko. — Veliki ilustrovan cenik za ure, verižice, prstane itd. zastonj in franko.
Jožef Spiering, Dunaj, poštne ulice 2/U.
Schulzmarkf
Brady-jeve
želodčne kapljice
(prej Marijaceljske želodčne kapljice)
pripravljene v lekarni „pri ogerskem kralju"
CL Brady-a na Dunaju I., Fleischniarkt 1,
so starodavno in znano pomagilo, ki krepča želodec pri slabi prebavi in želodčnih težavah.
I2na steklenica stane . .	. 40 kr.
Dvojnata steklenica....	70 ,,
Zopet moram opozarjati, da moje kapljice ponarejajo. Pazi se naj torej pri nakupu na zgornjo varstveno znamko s podpisom C. Brady in zavrne se naj vsak izdelek, ki nima zgornje varstvene znamke in podpis C. Brady.
Želodčne kapljice ^ Brad?
(prej Marijaceljske želodčne kapljice) so zavite v rudeče škatljiee in imajo podobo Marijaceljske matere božje kot varstveno znamko. Pod varstveno znamko mora biti zraven stoječi podpis	s ji OLiUj’
Posamezni deli so navedeni.
Želodčne kapljice se pristne dobivajo v vseh lekarnah.
liOterijske številke od 9. februarja 1901. Line	19 51 80 81 85
Trst 68 39 19 42 65
V zalogi tiskarne družbe sv. Mohorja v Celovcu dobiti je v mali obliki molitev :
Tri božje čednosti,
kakor so jih slovenski verniki na Koroškem povsod moliti navajeni. 100 iztisov velja 40 kr., po pošti prejetih 50 kr.
|0r. Alojzij Kraut, |
odvetnik v Celovcu,	w
na benediktinskem trgušt.4,1. nadstropje.
Uradne ure so od W). do 12. ure zjutraj n in od 3. do 6. ure popoludne.
Ob nedeljah je pisarna zaprta.
1 ►v.oi* ! A A A I*ozoi*!
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu
priporoča od svoje najstarejše, glasovite in najzmožnejše
tovarne za gasilno orodje
sl. gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete :
Brizgalnice najnovejše sestave, kakor s patentom proti zmrzlini, s priredbo, da brizgalnica na obe strani šT jemlje in meče vodo; „univerzalko“, prikladno za male občine, katere se nosijo ali vozijo; parne brizgalnice, vodonoše, sesalke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., cevi iz posebne tkanine naj-boljše vrste ; dalje čelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za acetilen-luč. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste. Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor.
Cenike pošiljamo brezplačno in poštnine prosto.
S	Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.