CELJE NOVEMBRA 1978 — ŠTEVILKA 44 — LETO ХХХГ1 — CENA 4 П1Ч glasilo občinskih organizacij szdl ceue, laško, slovenske konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Tik pred zdajci. Samo šest dni nas loči od začetka Tedna domačega filma, največje slovenske filmske prireditve in najobsežnejšega kul- turnega dogodka v Celju. Večmesečne priprave, pri katerih so se poleg uredništva NT in RC angažirali tudi mnogi naši zunanji sode- lavci, so na točki, ko lahko rečemo: Kar bo, pa bo! In zgodilo se bo veliko. Pričakujemo, da si bo filmsko bero, zbrano za ta teden v Celju, ogledalo čez 30.000 gledalcev. Celje bo gostitelj kakšnim šeststotim gostom, ki bodo modrovali o filmu, vlogi film- skih delavcev in drugih sorodnih zadevah. Želimo si za TDF srečen start! VAŠ UREDNIK Praznično Celje v znamenju TDF 78 VIRŠTANJ HITREJE IZ MANJRAZVITOSTI Gospodarska zbornica Slo- venije — medobčinski odbor Za celjsko območje ter svet občin celjske regije so pred dne\-i organizirali pogovor o hitrejšem razvoju manj raz- Шгћ območij celjske regije s posebnim poudarkom na Kozjansko v Virštanju. Po- govora so se udeležili — po- nekaterih najvi(üiejsih predstavTiikov družbenopoli- tičnega in gosp>odarskega živ- ljenja SRS — tudi predstav- niki omenjenih območij, ki so se zadržali pred^em pri razgovorih o možnih vlaga- njih organizacij združenega äela na ta območja. Resnici ^ ljubo je treba povedati, ^ bi bil virštanjsfci dogodek '^Ико pomembnejši, če bi Se ga udeležile vse povablje- ne organizacije združenega dela, tako pa so od 16 naj- močnejših delovnih organiza- cij ljubljanskega in gorenj- skega območja prišle le šti- ri. To seveda ne pomeni, da v Virštanju ni prišlo do zelo pozitivnih in konkretnih do- govorov, zlasti še, ker sta se posveta udeležila tudi se- kretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc in podpredsed- nik republiškega IS Zvone Dragan. V Virštanju so formirali p>oseb(no delm-no skupino, ki bo dokončno obMkovala spre- jete dogovore in jih tudi razvitosti v laški, šentjurski, membna vzpodbuda pri hi- trejšem odpravljanju manj- ra2wiosti v laški, šentjurski, šmarskl in moziixski občini. Da gre pri tem za zelo resno zavzetost, je dokazala tudi navzočnost precejšnjega šte- vila predstavnikov različnih bank v slovenskem prostoru, ki so izrazili vso pripravlje- nost za kreditiranje gospo- darskih nalDžb na omenjena območja, kar velja še pose- bej za sovlaganja večjih in- vestitorjev. Tukaj so namreč kreditni p>ogoji zelo ugodni. Izredno vz]podbud€!n je tu- di sklep, da se bodo morali v najkrajšem času zbrati predsta-.Tiiki bank, gospodar- skega življenja in gospodair- ske zbornice in skupaj pre- veriti vse možnosti gospodar- skih naložb tudi z delovnimi organizacijami, ki v Viršta- nju nißo bile prisotne, so I>a potencialni kandidati za sovlaganja na Kozjanskem in drugod. Takšna stališča sta podpr- la tudi Zvone Dragan in Franc Šetinc, ki sta še po- sebej poudarila, da ne kaže čakati in zavlačevati z de- lom, torej z intenzivnim vla- ganjem v gospodarske objek- te na manj razvitih območ- jih, saj je ponekod ix>ložaj že naravnost kritičen. Tako je, na primer, investicijska sposobnost domačih organi- zacij 2!druženega dela na teh območjih zelo skromna, iz- redno neugodna je tudi sta- rostna struktura prebivalstva, močna je dnevna emigracija in še bi se dalo naštevati. Prav zaradi vsega tega je tudi Fi-anc Šetinc še pose- bej podprl predlog za orga- niziran nastop bank, zborni- ce, manj razvitih območij in seveda organizacij združene- ga dela in pri tem še i>o- udaril, da je treba izkoristiti vse dane možnosti, ne le celjske regije, p>ač рт tudi v samih manj raz\iitih območjih, upoštevajoč tudi problematiko zdomcev, ki je ponekod še posebej pereča. Izhodišče, odnosno osnov- na misel nedavnega pogovo- ra v Virštanju, je bilo vse- kakor mnenje, da ne kaže čakati in da je uspeh odvi- sen le od organiziranega na- stopa, čeprav je biio že pre- cej narejenega, zlasti še v infrastrukturi in šolstvu ter otroškem varstvu. M. STRAáEK FRANC ŠETINC Z LJUDMI MORAMO DELATI S KONFERENCE ZK VEMO Pred dnevi je bila v celj- skem Elrau konferenca vseh osnovnih organizacij Zveze komunistov, ki sta se je ude- ležila tudi Franc Šetinc, iz- vršni sekretar Centralnega komiteja ZKS, ter Janez Za- hrastnik, sekretar Medobčin- skega sveta ZKS. Komunisti Ema so na konferenci nada- ljevali z razpravo o priza- devanjih za sanacijo delovne organizacije, o gospodarjenju in notranjih odnosih, ki so jo pričeli že pred mesecem dni na partijski konferenci. Razgrnili so vi-sto problemov, s katerimi se srečujejo pri svojem delu in gospodarje- nju, opozorili na neusklaje- noist med poslovnimi, samo- upraivnimi in političnimi ak- cijami ter na odpore posa- meznikov, ki nasprotujejo splošnim prizadevanjem za boljše delo in boljše rezul- tate. Ponovno so opozorili na prisotnost tako imenova- ne »mojstrske mentalitete« in ljudi, ki pod plaščem sa- moupravljanja zavračajo vse, kar je novega in boljšega in ki se ne vključujejo v obi- lico naporov vseli zaposlenih. V razpravo komimisitov iz Ema je posegel tiidá Franc Šetinc. Med drugim je dejal: »Mislim, da je vaša zastav- ljena pot dobra. Potrébiyéfte pa več konkretnosti — seve- da ne na tej konferenci, am- pak v osnovnih organizacijah Zveze komunistov, na sestan- kih samoupravnih organov. Konferenca naj le F>omaga osnovnim orgimizacijam in naj jim bo opora, naj koor- diniira njáliove akcije. Le ta- ko bodo lahko p>ostale osnov- ne organizacije še bolj sa- mostojne in bolj odgovorne pri svojem delu. Danes ste govorili o moj* strski mentaliteti. Ргалг do- bro vemo, kaj pomeni ta beseda in vsi prav dobro čutimo, kaj je mojstrska mentaliteta. A vsi tudi vemo, da s to besedo okarakterizira, mo vse mojstre, skupinovodje, vemo, da so nekateri dobri in odgo\'-omi. Vsi pa tudi ve- mo, da imamo, žal, še vedno mojstre, kj. napadajo samo- upravljanje in naš boj za dobro gosp>odarjenje. Včasih smo reikli, da je mojstrska mentaliteta zaprtost ljudi, ki se upirajo vsakršnemu po- gumnemu planiranju in ki so tehnološko zaostadi. To je mentaliteta tistih, ki imajo radi samoupravljanje samo do svojega ozkega interesa, tistih, ki se brž ujamejo v veter limapingproletarske mi- selnosti, jutri pa — če bo tako naneslo — bodo v Ime- nu samoupravljanja naščuvali ljudi, da bodo prekinila de- lo. O tem ne govorim na pamet, o teh rečeh imamo že bridke izkušnje. Ne želim na veliki zvon obešati dogod- ke v ravenski želessami, saj tam niso bili glavni akterji pri prekinitvi dela delavci. Najbolj odgovoiTii so bili prav tisti, ki so najbolj odgo- vorni tudi za probleme v njihovi delovni organizaciji. Vendar pa ravenska železar- na ni izjema. Zato ne gre jadikovati, ampak je potreb- no z ljudmi politično delati. Morda so med njimi tudi člani ZK, morda so ix)moto- ma stopili v naše vrste. Naj- več bomo storili, če bomo s takšnimi ljudmi raizčistili probleme in s tem dali zgled, kako je treba od vsakega skupinoivodje zahtevati poli- tično odgovornost. Tovarié Dolane je rekeJ, da lK>čemo več socializma, kot smo ga pripravljeni ustvariti. To je res in s takšno prakso se moramo spopasti. Končno moramo vedeti, da je sa- moupravljanje mateiriailizira- na odgovornost, pa naj gre za delavca ali skupinovodjo.« Na podlagi ocene gospo- darjenja, samoupravnih od- nosov in organiziranosti teff na podlagi razprave so ko- munisti Elma podprli in spre- jeli skupna programska izho- dišča vseh družbenopolitič- nih organizacij in samo- lфravnih orgaaiov aa deio v bodoče. DS KJE KAJ, KAKŠNA -' NOVOST v SOBOTO v ŽALSKI NAMI JAVNA RADIJSKA ODOAJA Obljuba dela ilolg in poravnali ga bomo v soboto. Poravnali s tem, «la bomo speljali napove- dano javno radiJ.4ko oddajo, ki Jo tokrat pod pokrovitclj-stvom žalske veleliU^ovnice in BE()- íiRVJSKK B.\NKE pripravljamo v restavracijskih prostorih Name. Tako bo tudi po tej strani ta od- «laja imela nekaj novega. Novo pa ne bo samo to. da ho oddaja v restavracijskih prostorih, ampak ^Hdi to, da bo po n.Iej »Martinovskl ples«, saj bo oddaja na tisti dan, ko bomo krstili mošt v vino. to pa sobotnemu sreßanju, ki\sc ¡!0 začelo ob 30. uri, daje št; poseben vabljiv ix'ëat. In kakšen bo proçiam? Kot vedno seveda dober, pester in za vsakogar. Področ.je narodne slasT)e bodo zastopali kar domačini — narodni ansambel A'eseli hmeljarji in vok;ilni kvintet Svobode pod vodstvom Florijana L«\sjak:i. Dve točki bodo prispevali tisti, ki bodo najboljši na sobotrU popoldan- "•'i prireditvi v kino dvorani pod naslovom »Pesem in mladost«. Zabavni del bodo obogatili VO- '^AI.I s pevko Majdo Centrih, gost ali »zvezda večera« oz. oddaje pa bo odlični in priljubljeni ma- riborski pcvec Ivo Mojzer. V novi /asedbi se bodo predstavili tudi Veseli IJbojčani iz Mboj. Ob- 'Jiibljenih ,ie še nekaj dru.;ih točk pa nagradna igra, ra/govori in seved.-\ vse tisto, kar sodi k bolj- ^niu »okusu« tak.šnih srečanj. skujiaj bo povezoval gledališki igralec Matjaž Ar.senjuk, ki po- ostalega pripravlja tudi točko i dramskim tekstom. Samo še to: predprodaja vstopnic je v žalski Nami, organizatorja oddaje pa sta tako kot ve- •"no Kadio Celje in Novi tednik. Posnetek oddaje bomo predvajali že v nedeljo dopoldne v rednem radijskem programu. Zdaj pa vam ne preostane drugega, kot da si soboto rezervirate tako, da bo- lahko prišli na veselje in lop večer v žalsko veleblagovnico Namo! TC)NK VIIABL 2. stran — NOVI TEDNIK St. 44 — 9. november 1978 GORENJE: KITAJSKA DELEGACIJA Od 3. do 7. noivembra je Ma na pavabilo predsed- stva CK ZKJ na obisku v Jugoslaviji delegacija pr- vih sekretarjev provinc KP Kitaj-ske. V ponede- ljek dopoldne se je šest- najsttlanska delegacija mudiila v Velenju in obi- skala Gcirenije, kjer si je ogledala proizivodnjo v to- varni Gorenje in se sešla na razgcvoru s predstav- niki obiskane tovarne. V prostorih Gorenja je de- legac.;jio pozdravil sekretar komiteja Občinske konfe- rence ZKS Velenje Janez Miiklavčič, sestavljeno or- ganizac^fjo združenega dela Gorenje pa je gostom predste^TÎ genexalni direk- tor Ivan Atelšek. »Ponuidili smo, da bi na Kiiitajskem zgradili toivar- no za proiz^'odnjo hladil- nikov z letno zmoglji- vostjo pol mili'jona izdel- kov. Naša želja pa je,- da bi na Kitajskem nastopili s celotnim programom gosipodinjskih aparatov in tudi televizorji,« je dejal Ivan Atel¡§ek. Priv gotwo obstojajo obojestranski inAeiresi in prisotni so 7. zadovríJjstvom sorejeli to informacijo. »Vaša dele- gacija bo pri nas prisrčno sprejeta.« so z гагтото- rom člani dele- gacele KP Kitaiske «voj obîsk v velenjskem Gore- nju. PRED VOLITVAMI V SZDL RAZGOVOR Z JANKOM ZEVARTOM v vseh občinskih organi- zacijah SZDL so že stekle or- ganizacijske, vsebinske in kadrovske priprave na bliž- nje volilne konference, v ne- katerih obCinah našega ob- močja — na primer v Mo- zirju in Slovenskih Konjicah — pa S9 tudi že sklicali ce- lodnevne razgo\'ore z vsemi predsedniki krajevnih konfe- renc SZDL. V kratkem se bo- do sestale občinske konfe- rence SZDL, ki bodo na svo- j.Th sejah sprejele izhodi.^ti za pripravo volilnih konfe- renc, rokovnik ter se do^ vorile, v kolikšni meri bodo dopolnile sklepe, ki določajo načdn delegiranja in sestavo delegatov v vseh novoizr^olje- nih organih. Da bi se pobliže seznanili z živahno \'Olilno deja\-nQst.jo v socialistični zvezi, smo se pogovarjali z Jankom 2e\-ar- tom, predsednikom medob- činskega sveta SZDL za ce- ljsko območje. NT: V pripravah na volitve v socialistični zvezi boste po- svetili največ.io pozornost n.jcnim temeljnim organizacij- skim obilicam, kot so na pri- mer krajevne konference, ulični ot'bnri. va.ški odbori in dnige. Zakaj? J. ŽEVART: »Razlogov za to je več. Najprej pa zato, ker so to temeljne celice de- lovanja socialistične z\-eze, kjer se neposredeno izražajo in povezujejo številni intere- si ljudi. Zal pa te oblike or- ganizacije socialistične zveze marsikje še ne delajo tako, kot bi morale in prav zato bo FKDtrebno nemudoma pri- stopiti k organiziranju ulič- nih in vaških odborov i>ov- sod tam, kjer jih še nismo ustanovili, ali pa jih obuditi, kjer jih je zajelo mrtvilo. Ugotavljamo, da smo različne oblike organisinmja sociali- stične 2iveze marsikdaj zane- marili ter se s tem tudi od- daljili od ljudi. Zelo malo je sestankov z našim članstTOm, kar, tudi ni dobro. Kajti ljudje morajo čutiti, da so povezani, ч-вак dan je po- trebno delati z njimi.« ЧТ: Pravimo, tla ga ni področja v naši družbi, ki ne bi neposredno zadevalo socialistično zvezo. .4ill SZDL polno uveljavlja to svojo ustavno vlogo in nalogo? J. ŽEVART: »Res je. V novši družbi ni ne področja, ne naloge in ne problemov, ki bi lahko šli mimo sociali- stične z\-eze. Kljub temu pa je še mnogo pomembnih stvari, o katerih v socialistič- ni z^-ezti ne razpravljamo in se ne za\7»mamo za njihovo rešitev. Rekel bi; da je temu kriva šibka organ izirRnost SZDL. Jasno je namreč, da se mora socialistična zveza politično in organizacijsko usposobiti, da bo lahko iz- peljala vse svoj(; vsebinske naloge ter resnično zagotovi- la to, da ne bi nobene odlo- čitve sprejemali mimo delav- cev in občanov. Poleg tega pa mora socialistična zveza tudi okrepiti krog s\x>jih aktivi- stov, če bo hotela uveljaviti svojo družbeno vlogo. Kajti brez bobrih kadrov, ki bodo pripravljeni delati in ki bo- do sposobni opravljati od- go^-ome funkcije v SZDL, bo ta organizacija izgubila mno- go svojih moči.« NT: Kako pa tečejo v so- cialistični zveri kadrov-ske priprave na volitve? Л. ŽEVART: »Kriteriji za izbiro kadrov so znani. Do- loča jih pestra paleta nalog, ki stoje pred socialistično zvezo in zato je treba ob vo- litvali postaviti na odgovorna mesta v tej organizaciji take ljudi, ki bodo imeli dovolj znanja in sposobnosti sco- pri jeti se z njimi. V SZDL smo se dogovorili o stalnih kadrovskih pripravah na vo- litve. A pokazalo se je. da tega načela v prakasi ni-smc uveljavljali. Vsaj ne v zado- stni m.eri. Sploh pa je za nas značilno, da znamo zelo od. govorno razpravljati o ka- drih, ko .gre za fimkcije v drugih organizaciiah ali po- membnih političnih tele.sih, šibki pa smo. ko razpravlja- mo in kadrujemo v lastni organizaciji. NT: Kakšen je roko\Tiik vseh volilnih opravil v SZDL? J. ŽEV.4RT: »Volilna opra- vila bodo tekla v socialistič- ni zvezd vse tja do meseca marca, morda celo do aprila. Najprej se bodo do konca januarja sestale vse krajev- ne konference SZDL, ki bo- do temei iito ocenile svoje delo in ugotavljale, v kolikšni meri so uspele uresničiti svo- jo ustavno vlogo. Volilne konference kríiie'.-nih konfe- renc pa bodo izkoristili tudi za to. da bodo celovito spre- go¡vorili o najpomembnejših problemih in nalogah, ki za- devajo krajevno skut)nost, morda neko oTjtmočje аИ uli- co. Ko bodo vse krajevne konference opravile svoje \-o- Mlne konference, pa bodo stekle pripraw n^ volilno konferenco občin «-V^h orga- nizocii in slednjič tudi re- publiške konference SZDL.« DS BOČNA NOVA PRIDOBITEV Štiriintrideset let je mini- lo od 24. oktobra 1S44. leta, ko so Nemci požgali Bočno in Devce v Zadxeéki dolini. Vas ix>d Menino, ki теИко bolj si>oniinja na trg po svo- jem etnografskem profliu, si je oipomogla iz ru5e\-in po os\x>boditvi le postopoma. Pridni domačini, bogata na- rava, les in rodovitna zem- lja... vse to se je skladno razvijalo ob zdrai-i rasti vse Gornje Savinjske in Zadre- ške kotline. Napredek je zajel tudi oko. liske kraje v krajevni skup- nosti Bočna. Tako so pred kratkám izročili namenu as. faltno cesto Homce — Otok, ki povezuje Sa^'^injsko in Za- dneâko dolino. Ob podpori delovnih organizacij so cesto zgradili domač ni s pr-osio- voljnim delom ter samopri- spevkom. Namenu pa so izročili še dve man^ài krajevni cesti ter vrtec, ki jè urejen v osnov-n: šoli. JOŽE MIKLAVC POPRAVEK V pre,|šn.}i številki NT nam }e na 1. .strani pitnagajal tiííkarski škrat. V Малтс! so noliotc prene'>li podnaslov Solžeiticina p^t navzil«l« z /adiije strani na prvo in .Je bil .seveda tako članek na 1. strani v neskladju s podnaslovom. Za neljubo iiomoto se .skupaj s .itavnico opravi- čujemo, L'REDNi'5TvO JANA PERTINAC Med celjskimi delegati, ki se bodo koncem no- vembra udeležUi 8. kon- gresa Zveze sindikaiov Jugoslavije, je tudi Jana PertinaČ. Zaposlena je v delovni organizaciji Marx ozironna v temeljni orga- Tozacifi Grosist kot taj- nik samovpravnih orga- nov. Čeprav je v tej de- lovni sredini šele dobro leto dni — prej je bila namreč v službi v celj- skem Nivoju — se je ta- koj spoprijela z imloga- mi in obveznostmi, ki jih nosi odgovorna funkcija tajnika samoupravnih or- ganov s seboj. Spremlja in pomaga poživljati de- lo sindikalne, mladinske in partijske organizacije ter vseh samoupra-vnih organov in se aktivno vključuje tudi v izvrše- vanje sprejetih nalog. Teh pa seveda ni malo. Na- sprotno, veliko je zelo perečih vprašanj, ki ter- jajo îistre'4no rešitev. »Moram reči,« mi je v razgovoru dejala Jana Pertinačeva, »da me naj- bolj zanimajo vprašanja, ki nekako sodijo v sklop socialne politike in druž- benega standarda delav- cev. Pri nas je prav s tega področja obilica pro- blemov, na katere delav- ci vsakodnevno opozarja- jo in ki jih skušamo v okviru vseh druzbenopo- Uličnih organizacij in sa- moupravnih organov tudi ustrezno reševali. A kaj, ko vseh problemov ne moremo odpraviti kar noč. kaj navedem le ne- katere. Ze nekaj časa se v okviru sindikata in dru- gih družbenopolitičnih or- ganizacij ukvarjamo z vprašanjem, kako rešiti vprašanje delovnih inva- lidov. Teh imamo v naši delovni organizaciji kar veliko in skupaj si priza- devamo, da bi jih tudi ustrezno zaposlili in jim poiskali primerno delo. Kljub temu pa menimo, da problem invalidov ni samo naš, ampak je ve- liko širši in bi ga zato morali reševati na nivoju občine. Morda z ustrez- nimi institucijami, reha- bilitacijskimi centri ali še kako drugače. Drug pro- blem. ki ga vsak dan sre- čujemo pri nas, pa je t)e- zan na stalno odhajanje naših delavcev iz trgovi- ne drugam. Predvsem je to značilno za tozd Ma- loprodaio, v katerem so zaposlene predvsem žen- ske. Zaradi deljenega de- lovnega časa in povezano s tem velikokrat neureje- nega varstva otrok, mno- ge trgovke odhajajo dru- gam. Nenazadnje pa iz naše trgovske organizaci- je odhajajo kadri v dru- ge delovne organizacije zaradi nizkih dohodkov, ki pa so zopet posledica položaja, v katerem je ce- lotna trgovska dejavnost.« »Boste o teh vprašanjih razpravljala tudi na zvez- nem kongresu sindikata?« »Socialna politika je pač področje, ki mene naj- bolj zanima. Vendar pa ne vem še, če bom prav o tem področju razprav- ljala na kongresu. Možno je tudi, da se bom do- taknila vprašanja trgovi- ne in dohodkovnih odno- sov. O tem se bomo de- leaaH še posebej dogovo- rili.« DS PISE IVAN SENICAR OMEJITVE IM OKEJENOSTI Iz pestre palete sodelovanj m nasprotovanj med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo je oboroževanje oziroma zaželena mzorožitev najpo- membnejše vprašanje. Razgovori o tem se vlečejo ie leta, posebno pereči pa so tisti, ki jih označujemo s kratico SALT. To je okrajšava ?& angleški naziv stra- tegie arms limitation talks, kar pomeni razgovore o omejitvi strateškega orožja. Iz preteklositi tovrstnih dogovarjanj je znano, da sta ZDA in SZ sklenili prv-i tak dogovor, torej SALT 1, že maja 1972. leta. Ta spo- razum pa je že zdavnaj potekel in zduj že skoraj dve leti intenzivno potekajo pogajanja za SALT 2. Pri teh naporih, da bi obe veliki sili uredili divje tekmovanje v pixMzvodnji strateških orožij, to je ti5;ih, ki imajo najhujšo rušilno moč m ki dosegajo tudi najbolj oddaljene cilje, je na obeh straneh izražena želja iin tudi pripravljaiost, da dosežena ustrezen spo- razum. Pri tem pa pada v oči, da so se odnosi med Ameriko m Rusijo kar precej spremenili v zadnjih letih in da niso nič več podobni tistim iz časov Forda in Kissingerja. Reči je potrebno, da je Sovjetska zveza tudi takrat želela sponizumevanje in sodelovanje, kakor danes, da pa je bila ameriška politika do Moskve v tistih časih jasnejša, kot je zdaj. Očitno postaja, da so novi ameriški predsednik Carter in njegov ix>litični štab spremenili način pogajanja Л1 sodcloranja s Sov- jetsko zvez». Opazovalcu izgleda, da se Amerika obnaša tako, kakor da je v tem besednem in živčnem dvoboju moč- nejša, čeprav njiliova proi:& j^t. 44 — 9. november 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 pRI IZVAJANJU PLANSKIH NALOG OSNOVNA NALOGA JE DVIG OSEBNE IN DRUŽBENE PRODUKTIVNOSTI j^ljub temu, da smo v zad- letüi dosegli dokaj ugod- "i dinamiko rasti gospodar- " .g je že sedaj jasno, da ne- ^rili ciljev in nalog, ki jih zapisali v srednjeroč- ^ programe razvoja tako publike kot federacije, ne Ij^o dosegli. Krivda za to predvsem v tem, da ni- ,„0 uspeli narediti večjih jjjrememb v kvaliteti razvo- ji po eni strani, po drugi pa ugotoviti stabilnosti v gos- p¿arstvu. O tem pričajo v ^ vrsti podatki o produk- Ö^Tiosti, ki močno zaostaja ja predvidevanji, pa tudi po- ¿¿tki o zaposlovanju. Jasno je namreč, da ob ekstenziv- ^ zaposlovanju ne more- jno dosegati željene stopnje rasti produktivnosti. In če 5ПУ) pri njej zatajili, smo ovrgli tudi dobršen del mož- nosti za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj. Tudi podatki, ki pričajo o udeležbi našega gospodarstva na tujih tržiščih, niso sklad- ni s predvidevanji srednje- ročnega programa. Zaskrb- ljuje pa predvsem dejstvo, da ob šibkem izvozu močno narašča uvoz, kar seveda povzroča negativno plačilno bilanco naše države in vse večjo zadolženost pri medna- rodnih bankah. V prihodnje bi morali impeti vse sile, da bi zagotovili hitrejšo rast iz- vozne dejavnosti in se tako z večjim deležem vključiti v mednarodno delitev dela. Ko so udeleženci območne- ga posveta, ki ga je v torek sklical medobčinski svet SZDL v dogovoru z repub- liškim izvršnim svetom, raz- pravljali o uresničevanju srednjeročnega načrta repub- like in federacije so menili, da bi bilo treba v prihodnje veliko bolj kot doslej zao- striti odgowmost za nj^ovo iz\'ajanje. V planske doku- mente bi bilo potrebno vgra- diti elemente sankcdcniranja za vse tiste, ki največkrat kar zavestno kršijo planske cilje in s tem rušijo dogowr- jene in na vseh ravneh spre- jete smeri družbenega in go- spodarskega razvoja. Na območnem posvetu so udeleženci živahno razpravlja- li tudi o osnutku republiške in z\-€zne resolucije družbe- nogospodarškega razvoja za prihodnje leto. Težo razpravi je povečalo dejstvo, da pri- hodnje leto zaključujemo ob- dobje sedanjega srednjeroč- nega razdobja ter stopamo v priprave za novo. Razprav- Ijalci — bili so iz vseh občin našega območja — so pouda- rili, da bi morala resolucija omogočiti enakopraven raz- voj vsem področjem gospo- darstva in negospodarstva s tem, da seveda jasno opre- deli prioritetna področja gos- {Xiidarstva. Sicer pa je bilo s strani udeležencev posveta tu- di več zelo konkretnih pri- pomb. Naj navedemo le ne- katere. Predstavniki celjske občine so menili, da bi mo- rala resolucija bolj konkret- no opredeliti razvojne pro- grame Eima in Cinkarne ter v gvojem besedilu zajeti tudi iHvesticije v železarni in LIK Savinja, žalčani so se zavze- li za to, da bi med nosilce razvoja v kmetijstvu vklju^ čili tudi tovarne, ki delajo kmetijske stroje. Ob tem so podprli že prej na posvetu izrečeno misel, da so v re- soluciji premalo konkretno opredeljeni nosilci razvoja tekstilne industrije s tem, da je tudi preusmeritve v tej veji gospodarstva iz resolu- cije težko razbrati. Več pri- pomb na be.sedilo predloga slovenske resolucije so na- vedli tudi predstavniki obči- ne Velenje. Zavzeli so se za to, da bi v resoluciji bolj razdelali problematiko pro- meta rn zvez. Območni posvet je bil le eden od členov v verigi raz. prav, ki se bodo v osnutku resolucije družbenoekonom- skega razvoja Slovenije in Jugoslavije zvrstile v obči- nah. Izzvenel je z mislijo, ki so jo udeleženci izrekli že na začetku razprave: pri izvaja- nju resolucijskih določil je potrebno zaostriti odgovor- nost vseh nosilcev planiranja. DAMJANA STAMEJČie CELJE: NARODNI HEROJI MED VOJAKI Danes (četrtek) bo ob \Z. uri v prostorih Doma JLA v Celju kulturno-ža- bavna prireditev z naslo- vom »Narodni heroj med nami«. Priretlitev priprav- lja komanda celjske gar- nizi je, častni gost pa bo narodni heroj Tone Vid- mar-Luka. Kulturni pro- gram pripravlja vojašld klub, v njem pa bodo na- stopili mladi Osnovne šo- te. I. celjske čete. Doma »Vere Slandrove«, Osnov- ne šole Hudinja, Glasbe- ne šole, recitator ji Elko- nomskega šolskega cen- tra in drugi. Med pro- gramom bodo predstavili Toneta Vidmar ja-Luko, kateremu bodo vojaki po predstavitvi postavljali tu- di vprašanja o njegovem pestrem in plodnem živ- ljenju. CELJE —TITOV VELES ODPIRA SE NOVO SODELOVANJE Deveti november je praz- nik Titovga Velesa, občine in mesita, ki stopa v krog ti- stih, s katerimi ima mesto ob Savinji, Celje, pobratim- ske odnose. Delovni ljudje in občani Titovega Velesa praznujejo deveti november kot svoj praznik v spomin na osvo- boditev mesta. In od tedaj, 1944. leta, pa vse doslej, se je tudi v tem makedonskem mestu marsi- kaj spremenilo. Zdaj je to močno gosïKxiarsko, kultur- no in družbenopolitično sre- dišče širšega območja. To je občina, ki zavzema po svoji gospodarski moči tret- je oziroma četrto mesto v Makedoniji. Medtem ko šteje občina 65.000 prebivalcev, jih ima mesto 45.000. Med temi je 15.000 zaposlenih. Titov Veles je mesto z močno industrijo, trgovino in kmetijstvom. Tudi malo gospodarstvo zavzema vidno in pomembno mesto. Poleg več osnovnih šol ima štiri srednje šole, ki jih obiskuje okoli 3.000 mladih ljudi. Upravičeno ponosni so na razvito zdravstveno službo. Tu dela kar 93 zdravnikov, od tega 40 specialistov. In po- tem bolnišnica in še in še. Med Celjem in Titovim Ve- lesom se spletajo pobratim- ski stiki. Zadinji razgoivori v Celju so odprli nič koliko možnosti Za dobro in uspeš- no poslovno povezovanje med kolektivi obeh mest ozi- roma občin. In ne gre samo za sodelovanje na gospodar- skem področju. Tudi za iz- menjavo izkušenj na družbe- nopolitičnem, kulturnem, šp>ortnem in drugih poljih. Zato ni naključje, da je že sinoči na slavnostni priredit- vi in danes dopoldne na slavnostni seji občinske skupščine Titov Veles na- stopila tudi folklorna skupi- na železničarskega prosvet- nega društva »France Preše- ren« iz Celja. Vsebina tn obseg medse- bojnega sodelovanja že dobi- vata ja&neijše obrise. O tem je tekla beseda tudi včeraj in teče danes v Titovem Vele- su, saj je mesto za njegov praznik obiskala tudi dele- gacija Celja pod vodstvom predsednika občinske skup- ščine Jožeta Marolta. Rezultati razgovorov o medsebojnem sodelovanju bodo kmalu dobili svoje me- sto v pyoseíbnem dokumenitu, ki ga bodo proučili tako v Celju kot Titovem Velesu in ki bo tudi podlaga za podpis listine o F>obratenju. To bo v Celju napravljeno za praz- n=k občine, julija prihodnje leto, v Titovem Velesu pa novembra, prav tako nasled- nje leto. V družino štirih pobrate- nih mest Celja, Ćuprije, Do- boja in Sdska prihaja zdaj novi član — Titov Veles. i>>- brodošel! Delovnim ljudem in obča- nom Titovega Velesa zd de- veti november, za današnji praznik, tudi naše najboljše čestitke. M. B02IC NA 8. KONGRESU ZSJ V BEOGRAD BO ODPOTOVALO 19 IZVOLJENIH 21. novembra se bo v Beo. radu pričel 8. kongres Zve- ïe sindikatov Jugoslavije. Udeležilo se ga bo 1205 dele- gatov iz vseh jugoslovanskih J^publik in ix>krajin, med ijimi tudi devetnajst delega- tov iz naš^a območja. Tako ^ bodo ia celjske občine '«leležili kongresa Zlatko Le- Skovšek, Maks Pečnik, Stani- slava Pirš, Vili Končan. Aloj- öja Kolšek, Igor Ponikvar, ''ana Pertinač in Ivan Kra- ''ïer, iz občine Velenje bodo na kongres delegati Mi- ^ ArzenSek, Marcel Med- Jed, Malčka Selih in Stane ^uia, iz žalske občine se bo- kongresa udeležila dele- tota NežiKa Golčman in Stan- ^ Satler, iz konjiške Nada plastee, šmarske Karolina ^larič, laške Marko Man- l^'^da, šentjurske Ivan Jager ^ iz mozirske občine se bo ^gresa udeležili delegat '^c Stiglic. Delegati bodo kongresu sprejeli vsto dokumentov, med njimi tudi statut ZSJ in resolucijo o na- logah Zveze sindikatov Jugo- slavije v boju delavskega raz- reda za razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odno- sov in sistema socialistične- ga samoupravljanja. Po kon- grešnih koomisijah pa bodo razpravljali o vseh p>erečih vprašanjih in problemih, s katerimi se srečuje delavec — samoupravi jalee. Tudi delegati našega ob- močja bodo na kongres pre- nesli vrsto izScušenj in odprli vprašanja, ki so za delavce v združenem delu še posebej pereča. Da bi irazprave te- meljito pripravili ter se do- govorili o delu v posameznih komisijah, so se sestali vče- raj na skupnem i)ogovoru v Celju, kjer so se pogovorili o vseh vsebinskih pripravah na kongres. DS MARIBOR: 60 LET BORCEV ZA SEVERNO MEJO Po sklepu Občinske konfe- rence SZDL Maribor bomo ta mesec slovesno proslavili Séstdeset let botjev za sever- ,no mejo. Program praznova- nja bo obsegal vrsto aktiv- nosti, ki bodo v vseh pogle- dih pravilno osvetlile obdob- je bojev za severno mejo. Pred šestdesetimi leti je klic po svobodi prišel v sle- hemo slovensko vas. Vzklilo je seme izkrvavelega naroda v deželah majniške deklara- cije. Pred vsem svetom smo v takratnih bojih za severno mejo in pozneje v narodno- osvobodilni borbi dokazaH, da znamo biti tvorci samo- bitnega življenja in kovači svoje sreče ter lasode. Na vseh poljih smo orali ledi- no, v brazde smo vrgli kleno, zdravo seme, ki je vrglo bo- gato žetev svobodnih let. Da- il smo zgodovini dokaz, da smo v s^'oji hiši samostojni gospodarji. Sredi dela smo. Poni vere smo, oprti na lastno državo, v s^ojo bodočnost. To bo ob 60-letnici bojev za severno mejo in današnji socialistič- ne Jugoslavije naša javna iz- poved, ki jo bomo povedali v obmejnem Mariboru vsemu svetu. FRANJO NOVAK Maistrov boi-ec RAZŠIRITEV VOJNEGA PRAVA V letošnjem letu so v Ženevi sprejeli dopolnila k ženevskim konvencijam, sklenjenih 1949. leta, o varstvu žrtev v mednarodnih oboroženih spopadih. Zakon o ratifikaciji dopolnil k ženevskim konvencijam bo spre- jela tudi Jugoslavija. Določbe, ki govorijo o pravilih vojskovanja in po- ložaju borcev so bile doslej najbolj sporna vprašanja. Dosedanje vojno pravo, ki je vsebovalo tudi pravila o vojni okupaciji, je dajalo več prednosti velikemu in modernemu napadalcu kot pa šibkejšemu branilcu. Nove pravne rešitve pa v glavnem zmanjšujejo objek- tivno pogojene prednosti, s katerimi bi bil favoriziran sodobno oboroženi agresor. Po novem se ženevske konvencije ne bodo uporab- ljale samo za velike mednarodne vojne, temveč tudi za protikolonialne in osvobodilne vojne. Takšna pra- vila so gotovo velika pridobitev za neuvrščene države in velika pomoč osvobodilnim gibanjem. Nenavsezad- nje pa pomeni takšna rešitev tudi pomemben korak pri progresivnem razvoju mednarodnega pi-ava. Vojno pravo, kakršnega smo poznali doslej, je zeio jasno in ost.ro razlikovalo civilno prebivalstvo in vo- jake. Celovito je doslej bdi varovan samo vojak uradne armade. Dopolnila pa v precej večji meri določajo tudi pravila varovanja civilnega prebivalstva in materialnih dobrin. Temeljno pravilo je, da se v vseh okoliščinah morajo razlikovati civilne osebe in borci. Boj mora biti naperjen izključno proti borcem. Dopolnila ženevskih konvencij so tudi neregularne borce v celoti mednarodnopravno legalizirala. Zaradi tega bo mednarodno pravo v prihodnje varovalo tudi tiste ljudi, ki prihajajo iz vrst oboroženega ljudstva. Tudi ta opredelitev je zelo pomembna, saj bo olajšala obrambo malih držav proti močnejšemu napadalcu. Posebej pa je ta opredelitev pomembna v tistih drža- vah, ki podobno kot Jugoslavija, jradijo svojo obrambo na splošnem ljudskem odporu. VIKI KRAJNC JAVNO VPRAŠANJE DVEMA ZAENKRAT ODGOVORITA, PROSIMO: DR. ANTON CRP:PINŠEK IN ALOJZ POTOČNIK Gre za vprašanje, tei je lahko umestno, ali pa tudi m. Za vprašanje, ki v resnici terja odgovor, saj, kolikor smo uspeli zbrati podatke še drugod, ga ne postavljamo na podlagi enega samega primera. Pa vendar, naj to vprašanje izpeljemo z navedenim primerom: V temeljni organizaciji Maloprodaja Tkanina Celje je 6. septembra letos izostal z dela eden od članov kolektiva. Izostanka ni opravičil. Bil je bolan, kot je dejal. Toda vodstvo temeljne arganizacije je terjalo od njega zdravrd- ško spričevalo. Tudi tega ni bilo. Zato so v kolektitu uvedli disciplinski postopek. In ko bi naj zadeva dobla svoj epilog v disciplinskem postopku, je član kolektiva, o katerem teče beseda, prinesel »poroćilo o trajanju sačasr.e nezmožnosti za delo — zadržanosti od dela«. Izstavljeno je bilo 5. oktobra letos v celjski splošni ambulanti in potr- jeno, da je bil omenjeni tovariš 6. septembra za delo nezmožen. Zaradi zdravniškega potrdila, izstavljenega 5. oktobra letos, je bUa torej odsotnost z dela dne 6. sep- tembra opravičena, in v kolektivu so morali ustaviti disci- plinski postopek. Tovariš, ki je bil 6. septembra bolan ш ki je za to bolezen daòil zdravniško spričevalo 5. oktobra, se je na- smehnil. Tako tudi nekateri drugi. Sicer pa so se v kolek- tivu vprašali,, ali je mogoče enodnevno bolezen ugotoviti in opravičiti po enem mesecu, oziroma natančno po devetin- dvajsetih dnevih, saj je po zdravniškem potrdilu na dlani, da bolnik 6. septembra ni bil pri zdravniku. In tak9 temu vprašanju, ki so si ga zastavili v Tkaninini enoti, postavljamo še svojega? Ali je takšna praksa izdaja- nja zdravniških potrdil, kot opravičilo in dokazilo za delovno nezmožnost za en dan ali dva, v navadi? če je, bi v Tkanini in po vsej verjetnosti tudi drugod, ne nazad- nje v uredništvu, radi vedeli, za koliko časa nazaj je moč izdati takšno poročilo. Gotovo je, da je vse primere težko strpati v en koš, toda, na sploh — ali je moč dobiti takšno poročilo o trajanju začasne nezmožnosti za delo tudi za več mesecev -nazaj, ne da bi ob nastopu bolezni bolnik prišel k zdravniku? Naj za konec še zapišemo, da je navedeni primer vzbu- dil v Tkaninini enoti precej nezadovoljstva, tudi več vpra- šanj, zlasti pri ljudeh, ki so sprejeli svoj odnos do dela kot obveznost. Prav tako so se vprašali, aLi niso takšni primeri v nasprotju s prizadevanji, da in zmanjšali število bolezen- skih izostankov z dela, posebno takšnih, ki bi jih lahko dali v narekovaj, čeprav to ne pomeni, da bi kdorkoli pror vemu bolniku odrekal pravico do zdravljenja in s tem do izostanka z dela. V Tkaninini enoti bi radi dobili odgovor na vprašanje, da se bodo vedeli ravnati v prihodnje, če bi naleteli še na kak tak ali podci>en primer, da ne bodo uvajali disci- plinskega postopka, da bodo, če je takšna praksa v veljavi, mesec ali tudi več čakali, da bo nekdo, ki je izostal z dela, prinesel ustrezno potrdilo. Radi bi vedeli zato, da bi prihYamli smehljaje in ogorčenje, da bo položaj znan vsem in ne samo nekaterim. Gre torej za več vprašanj, ki se na koncu koncev str- nejo v eno. Ne bomo ga ponavljali. Gre za vprašanje, ki ga kot uredništvo naslavljamo direktorju TOZD Splošna medicina Zdravstvenega centra v Celju dr. Antonu črepin- šku in predsedniku skupščine Občinske skupnosti za zdrav- stvo Alojzu Potočniku. Na vprašanje pa lahko odgovori še kdo, morda kdo izmed delavcev v sindikatu družbenih dejavnosti. Ze v naprej vsem hvala za razumevanje tn odgovor, še zlasti, če smo vprašanje zaradi morebitne prakse postavili brez razloga. UREDNIŠTVO NT 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 44 — 9. november 1973 INVESTICIJSKA POTROŠNJA IN GRADBENIŠTVO VSEKAKOR JIH JE VEČ Nič koliko kritike vsakodnevno usmerjamo na račun gradbeništva oziroma gnulbene operative, pa čeprav dostikrat krivično. Dejstvo je, da je gradbeništvo kot ena izmed izredno pomembnih in zanimivih panog v gosptKiarsivu neverjetno mešana dejavnost in da gre pri njej za izredno soodvisnost mnogih partnerskih dejavnosti, ki se in so vklju- čena v graiJbeništvo oziroma sploh v investicijsko potrošnjo. Gospodarska zbornica Slo- venije je na eni svojih zadnjih sej predsedstva pretresla probleme v gradbeništvu in opozorila na nekatere ključne probleme, kol so: veliki stroški zaradi slabe organiziranosti, težave pri povezovaiyu, razdrobljena projektantska dejavnost, kadri in zaposlovanje ter iztrošena mehanizacija. Gradbeništvo torej mora- mo obravnavati s širšega družbenogospodarskega vi- dika, v okviru celotne inve- sticijske potrošnje, ne le zgolj ozko v smislu proble- mov gradbene panoge, ali celo včasih same gradbene Oï>erative. Prav soodvisnost mnogih partnerskih dejavnosti, ki so. delujejo pri gradnji objek- tov, naj gre za industrijske ali stanovanjske gradnje, bi morala biti bolj razdelana v dohodkovnih razmerjih in medsebojnih obveznostih ter še posebej v medsebojnih odgovornostih pri posledi- cah. Tako pa danes na pri- mer po podatkih SOZD GI- POSS zaradi neorganizirano, sti vseh subjektov — part- nerjev v gradbeništvu oziro. ma investicijski potrošnji za- mujamo več kot dve leti, za- radi ozke družbene produk. tivnosti dela vseh dejavnikov pa vsak dan izgubimo 2 mi- lijona dinarjev. Da ima to končne posledice v ceni sta- novanj, pa ni treba posebej razlagati. Uspešna uresničitev pro- gramov pa tem področju v srednjeročnem obdobju bo torej zelo odvisna od tega, kako se bomo znali in mo- rali organizirati v smeri uva- janja dohodkovnih odnosov, znanstveno raziskovalnega dela, dolgoročnega planira- nja pa uvajanja standardi- zacije, modernizacije in tipi- zacije storitev in izdelkov v gradbeništvu. Tudi z mnogimi integra- cijskimi procesi v gradbeni, štvu ne moremo biti zado- voljni. Malo jüi je, pa še opravljeni niso vedno in po- vsod dosegli svojega globlje- ga pomena. Na tem področ- ju nas že sicer obvezuje dru- žbeni dogovor o racionali- zaciji stanovanjske graditve, potrebno bo predvsem ures- ničiti in oblikovati samo- upravno skupnost za indu- strializacijo visokih gradenj. Pa tudi gradbeništvo SOZD, ki formalno pravno obstaja- jo, bi morale biti bolj upo- števane v okviru funkcioni. ranja. Po nmenju mnogih je hu- da razdrobljenost projektant, ske dejavnosti eden izmed glavnih problemov v gradbe- ništvu oziroma na splošno v investicijski dejaraosti. Tudi pri plasmanu gradbe- nih storitev v tujino ne bo- mo mogli dolgo konkurirati, če ne bomo znaU doma na- rediti dovolj hitro in kvali. tetno raznih projektov. Reši. tev ni v množici majhnih projektivnih birojev, ampak v njihovi združitvi ter obli- kovanju močnh projektant- skih organizacij. Kadri in zaposlovanje v gradbeništvu je naslednji ne- majhen problem. Dejstvo je, da kadrovski vir iz dru. gih republik pri nas v Slo- veniji usiha. Temu se bomo mogli uspešno upirati edino z modernizacijo, kjer je le možno in bolj skrbnim ka- drovanjem zlasti strokovnih kadrov, ki jih že tudi marsi- kje primanjkuje. Torej mo- dernizacija in industrializa- cija! In, če smo že pri mehani- zaciji, naj navržemo še po- datek, da je naša gradbena mehanizacija prav v zad- njem času že precej iztroše- na. To je ugotovila tudi raz- prava v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Poseben problem sploh je nabava gradbene mehanizacije iz uvoza, saj domača industrija praktično ne proizvaja no- benih gradbenih strojev, če pa že, potem starejše tipe, kar ob 70-odstotni amortizi- ranosti gradbene opreme se- veda sploh nič ne pomeni. Ponujen zaključek sploh ni, rožnat in zahteva energič- no in usklajeno ukrepanje vseh družbenih dejavnikov v panogi, ki je za našo druž- bo in njeno gospodarstvo iz. rednega pomena. Gradbeni- štvo je pač takšen barome. ter, ki dokaj natančno meri tudi sicer mnoga gibanja v gospodarstvu in zato je tu. di razumljiva vsa teža, ki jo je temu dala seja pred- sedstva Gospodarske zbor- nice Slovenije. MITJA UMNIK Ivan Glušič: »Postopek za pridobitev gradbenega dovo- ljenja je zares dolgotrajen in zapleten. Spremembe že pri- pravljamo!« GRADBENA DOVOLJENJA üdLGÚTRAJNd zapleteno PRIZADEVANJA ZA POENOSTAVI^ POSTOPKOV TEČEJO TUDI V ŽAlc Ljudje se vedno bolj pri- tožujejo nad tem, da. je po- stopek za pridobitev gradbe- nega dovoljenja izredno za- pleten, da o tem, kako dolgo traja, niti ne govorimo. Nič čudnega ni, da so to vpra- šanje sprožili na eni izmed zadnjih sej zbora ki-ajevnih skupnosti pri žalski občin- ski skupščini. V odgovoru de- legatom iz Andraža, ki so vprašanje postaivili, med dru- gim piše, da se lahko grad- beno dovoljenje izda v veči- ni primerov na osnovi prav- nomočnega lokacijskega do- voljenja. Pogoje za izdajo lokacijskega dovoljenja dolo- ča zakon o urbanističnem re- du, za^kon o gradiitvi objek- tov pa pogoje za izdajo grad- benega dovoljenja. Lokacij- sko dokumentacijo izdeluje v žalski občini Zavod za na- črtovanje, za pridobitev te dokumentacije pa mora po- skrbeti investitor. Mnogo- krat se postopek ustavi za- radi tega, ker ljudje vlagajo zahtevke za izdajo lokacijske- ga doivoljenja, brez da bá pred tem uredili vprašanja lastništva zemljišča. Za pri- dobitev lokacijskega dovolje- nja je mnogokrat treba do- biti dovoljenje, potrditev ali akt, ki so določeni po po- sebnih predpisih za lokacij- sko dovoljenje. Mislimo na sanitarno soglasje, požarno- varstveno soglasje, vodnogo- spodarske smernice, soglasje za pi';'ključa>tev na električno in vodovodno omrežje in dru- go. Tudi zahtevku za i2dajo gradbenega dovoljenja je treba priložiti dokaz o last- ništvu oairoma pravici upo- rabe prostora, poleg tega pa še lokacijsko dovoljenje, pro- jekt, soglasje vodnogospo- darskega organa, včasih pa celo soglasje organa za var- nost in pravilno delovanje prometa, pa soglasje prizade- tih organov in organizacij. Zaradi vseh teh soglasij ni nič čudnega, če je vse sku- paj dolgotrajno in zaplete- no. Seveda pa številna so- glasja niso edini vzrok za to. Ljudje marsikdaj vlagajo nepopolne zahtevke, ki jih je treba F>ot-em doix)lnjevati. Res je tudi to, da je bilo pred sprejetjem urbanistič- nega programa občine veliko zahtevkov za izdajo izjemnih lokacijskih dovoljenj. Ti po- stopki so bili potem daljši, saj je bala potrebna poleg ostalega še posebna potrdi- tev. Izjemne lokacije sedaj niso več možne, saj urbani- stični program določa za vsa- ko območje, po kakšnem ur- banističnem redu se ureja. Upravni organ na občini ima sedaj možnost, da рго^ za izdajo lokacijsk^a do ljenja za gradnjo na cJolj nem območju tako zavrne, predno steče postopek. ' stopki pri samem upravj organu so včasih zares ( gotrajni. Samo letos oktobra se je zbralo na delku za urbaniiepi, gra^ ne in komunatoe zadeve kot 1100 vlog za izdajo kacijskega dovoljenja. Kot nam je povedal na nik oddelka za gradben« komunalne zadeve ter u; nizem pri žalski občij skupščini Ivan Glušič, v ; cu že pripravljajo nekat nove predpise za poena vitev lokacijskega postqi Sicer pa zapletenost in j gotrajnost teh postoji ugotavljajo tudi repulí organi in že pripravljajo ve predpise. Poraiosta;': naj bi bila predvsem v t< da bi se določene pristoj sti republiških organov ] nesle na občino. Tako odpadla nekatera sedaj p: pisana posebna soglasja. JANEZ VEDEX KJE>KAJ; KAKŠNA CELJSKA TRGOVINA OD LETA 1971 NIČ NOVEGA Celjske trgovske delovne organizacije še zdaleč niso dosegle zastavljenih srednje- ročnih razvojnih ciljev. Vzro- kov za ta'Kšno stanje je več. V prvi vrsti izhajajo iz ne- intenzivne investicijske iz- gradnje, saj na primer v Ce- lju vse od leta 1971 niso zgradili nobene nove trgovi- ne. Dalje tičijo vzroki v niz- ki akimiulativnosti trgovine na drobno, pa v splošni za- mrznitvi marž, v prešibki po- vezanosti proi2rvodnje z delov- nimi organizacijami, ki se ukvarjajo s prometom na drobno in še bi lah'Ko našte^ vali. Kljub temu pa je trgo- vina vseeno uspela doseči že- ljeno stopnjo rasti družbene- ga proizvoda in jKJvečati ude- ležbo v družbenem proizvodu celotnega celjskega gospodar- stva. Vendar pa ji dosežena stopnja reprodukcijske spo- sobnosti ni omogočila ures- ničitev razvojnih ciljev v za- črtanem obsegu. Ko so na zadnji seji izvrš. nega odbora občinske kon- ference svetov potrošnikov ocenjevali razvoj celjske trgo- vine v zadnjih treh letih so člani menili, da morajo trgovske delovne organizad je nemudoma zasnovati re- alnejše razvojne programe, ki bodo temeljili na dejans'ko doseženih rezultatih. Popravi- ti pa morajo tudi že priprav. Ijene programe, ki niso več v skladu s sprejetimi zakon- skimi predpisi. V ta snova- nja, so poudarili člani izvrš- nega odbora, pa se morajo veliko bolj kot doslej vklju- čiti tudi proizvodne organi- zacije in banka. S. LAŠKO ZAČELI SO Z GRADNJO KOLEKTORJA v Laškem so pričeli z dol- go pričako\'ano gradnjo ko- lektorja. Ljudje se ustav- ljajo na mostu čez Savinjo ter z zadovoljstvom in zani- manjem komentirajo strojna dela. Pogled na Nivojev bul- dožer sredi široke struge preseneča, še bolj pa učinek skupnega dela z bagrom — kopačem. Obala je v nekaj dneh spremenila podobo v reguli- ran breg, ki ga bo treba le še utrditi in položiti kolek- tor, ki bo zbiral kanalizacij- ske cevi, industrijske odpla- ke, vse pritoke ter meteorske vode. Vrednost te naložbe gre v milijarde starih dinarjev, po- večuje pa jo še velika zamu- da, saj bi z deli morali pri- četi že 1977. leta.. Kolektor »S« kot se uradno imenuje, bodo gradili v dveh etapah. V prvi bodo reguli- rali levi breg Savinje ter po- ložili kolektorske cevi od naselja Jagoče (nad me- stom) do vključno naselja Marijagradec (pod mestom). Tako bodo zajeli kompletne odpadne in meteorske vode levjega brega Laškega. V nadaljevanju del, v dru- gi etapi, bodo položili ko- lektorske cevi od naselja Debro (nad mestom) do me- stnega železniškega mostu. Ta kolektor bo zbiral od- plake desnega brega, vklju- čno z močno onesnaženim potokom Rečica. Desni ko- lektor bo pod železniškim mostom preko posebnih ce- vi in črpalnega sistema pri- ključen levemu kolektorju. Ob desnem bregu, niže od že- lezniškega mostu, razen ne- kaj individualnih hiš. ni pra- ktično več onesnaževalcev vode. Zaradi lokacije « ki vodi v Zidani most izredno težavnega terena bilo nadaljevanje kolek« po desnem bregu ekonoc neupravičeno, posebno ker bi morali v za kij: fazi locirati in zgraditi ä ni napravi na obeh bregf' Tretja etapa bo torej gradnja čistilne naprav zmogljivostjo obeh kolelî jev. Locirana bo pod ö Ijem Marijagradec, na le' bregu. Do takrat, ko bo zgra.' čistilna naprava, bo preti še veliko onesnažene Vendar, začetek je tu. S stva so zagotovljena in ščani ob upanju na čist' prihodnost upravičeno P' kujejo, da se bo kmaW v tej smeri premaknilo ' v (3elju. Sicer pa tudi ^ šanje: kako je v tem p" du v Celju in ali bodo žena sredstva v Lašjcem man? (Prosimo Občinsko munalno skupnost Celje- odgovori na zastavljeno šanje, opomba uredn^' NT.) Sicer pa potem, ko s« sleherni Laščan zavedal, v to nekdaj tako čisto ai reko ne prispeva niti kaP- za njeno nadaljno pr"? bo njegov kažiprst ^ bolj očitajoč, obtožujoči bremenilen kot je zdaj- ' cal bo na odgovornost f' nazadnje — zahteval! BOŽIDAR SLIJ^' j^t. 44 — 9. november 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 MA SLIVNISKEM JEZERU ^Íí j j ÊÎ PRIZADEVNI RIBIČI IZ ŠTOR Okoli Slivniškega jezera in (arn, kjer so si ribiči druži- pe Voglajna iz Štor posta- vili oziroma uredili svoj ¿om, ni več tistega vrveža, Iji je bil tako značilen za poletno obdobje. Prelep ko- tiček zdaj skoraj sam uži- I ,ra v jesenskih barvah. In tudi jata divjih rac, ki se je že udomačiila, pogreša obi- I jjiovalce, izletnike, ribiče ... I slivniško jezero je nastalo I jaradi zajezitve Vogaljne, za- ' radi pregrade Tratne. Za to 1 niočno in visoko steno, je ' nastalo okoli 84 hektarjev ve- I liko umetno jezero. To je i Voglajna. In ker gre za re- i Ico, ki so jo zajezili zaradi potreb štorske železarne, up- : ravljajo s to vodo ribiči. V tem primeru člani družine i Voglajna iz Stor. Njim je to jezero prineslo življenje. Prav tako tudi ribam, ki so zdaj v tem predelu reke našle obilo možnosti za ob- stoj. V tem jezeru je zdaj oko- li sedem do osem ton rib. V glavnem krapov in seve- da tudi drugih. Prizadevni ribiči so v te vode vložili tu- di rdečega krapa. Sicer pa računajo, da je v jezeru sa- mo krapov za okoli tri tone. In to lepih kosov. Na obali jezera stoji lep dom štorskih ribičev. Uredili so ga iz nekajsto let stare hiše, ki je po njihovi zaslu- gi dobila povsem novo po- dobo.. Samo ra ureditev do- ;ma so ribiči prispevali okoli i osemnajst tisoč udarniških k Pri domu je tudi majhen ^zalivček m v njem nekaj čolnov na vesla. Motornih čolnov tu ni in jih po тееј verjetnosti nikoli ne bo. Nad domom bo v kratkem urejen tudi tako imenovani športni prostor. Gre za pre- cej veliko ravnico, kjer se bo moč razvedriti tudi v ig- ri z žogo, pri namiznem te- nisu, morda tenisu in podob- no. Storski ribiči, ki bodo pri- hodnje leto slavili srebrni ju- bilej svoje družine, petindvaj- setletnico, so ponosni na to pridobitev. Navzlic postojan- ki, ki so jo tu uredili, so očuvali okolje in naravo v svoji prvobitnosti. Tudi z av- tomobilom do doma ni mo- goče priti_. Obiskovalci tega izrednega kotička puščajo svoje železne konjičke pri pregradi Tratna, kjer je ure- jeno p>arkirišče. Potem mo- rajo po označeni sicer pa edini poti skozi gozd prib- ližno deset minut. Navzlic tej «odmaknjeno- sti» je imel ribiški dom ob Јегеги veliko obiskovalcev. Tudi po tisoč na dan. In ta- ko je ribiški dom postal pri- bežališče mnogih izletnikov. V njem so štorski ribiči od- prli manjši bife in tako z najnujnešim postregli mno- gim obiskovalcem. Toda, ka- ko v prihodnje? Ribiči bodo skušali zadr- žati ta kotiček takšen, kot je. Torej, še vedno zaprt za motorna vozila. Ta predel Slivniškega jezera naj bi os- tal oaza sredi izrednega na- ravnega okolja. Jim bo to uspelo? Okoli jezera, njegovi bli- žini, že rasejo vikendi. Pri- tisk se bo prav gotovo ve- čal, tembolj, ko bodo ljudje spoznali lepote tega jezera in njegovega okolja. In prav ta ugotovitev opozarja, da bo treba slej ko prej uiesničiti celotni ureditveni načrt. Ide- ja je znana. V ribniškem do- mu je tudi narisana. Po tem predlogu naj bi na poloto- ku Rakitovec nastopalo pra- vo turistično središče. Mor- da manjši hotel oziroma go- stinski objekt, čolnarna, ko- pališče, razna igrišča in še kaj. če bodo uspeli najti investitorja in uresničiti ta program, potem najbrž ni bojazni za ribiško oazo. V nasprtonem primeru pa se lahko zgodi tudi kaj takš- nega, kar ribičem ne bo všeč. Toda, glede na možnosti, ki so, bi bilo več kot prav, če bi ribičem pustili to. kar so sami naredili, primernega in- vestitorja pa napotili na lo- kacijo, kjer se bo lahko raz- bohotil komercialni turizem. Slivniško jezero je že v kratkem času svojega obsto- ja potrdilo, da lahko posta- ne pomembna turistična in rekreacijska postojanka na tem otwnocju. In prav prve izkušnje terjajo, da bodo na- daljnje odločitve o zazidavi na tem oteiočju, o korišče- nju vode, o ribolovu itd., takšne, ki bodo podpirale Os- no\Tio idejo. Čas bi bil, da bi sprejeli kompleksen za- zidalni načrt za to območje in tako prekinili vsakršna ugibanja o nadljnjem razvoju predela, ki si ga kaže obi- skati tudi zdaj, v lepi jese- ni. Ribiška družina Voglajna ima zdaj okoli dvesto čla- nov, toda že prihodnje leto jih bo okoli tristo. To pa je najbrž zgornja meja, si- cer se zna porušiti ravno- težje med ribiči in zarodom v jezeru. Seveda v škodo rib. Sicer pa je treba po- vedati, da štorski ribiči na- menjajo večino svojih sred- stev prav v ribji zarod. Ta- ko so lanska vlaganja oce- nili na 150.000 din, letošnja pa na 120.000 dinarjev. Tako na Slivniškem jeze- ru, torej na tem predelu Vo- glajne. Drugi del pa je še vedno preveč izpostavljen onesnaženju. Navzlic temu se življenje vrača tudi v spodnji tcrft Voglajne. Ribiški dom na Slivniškem jezeru je bil letos prvič od- prt od aprila do oktobra. V tem času so tu prodali šti- ri tisoč enodnevnih ribolov- nih kart. V prihodnji sezo- ni bo na voljo tudi ribiški pribor. Tudi tega si bo moč sposoditi. Sicer p>a čaka pri- zadevne štorske ribiče pri- hodnje leto še počastitev 25- letnice obstoja družine. M. BOŽIČ PRIPRAVLJENI NA SEZONO V organizaciji izvršnega odbora za žičnice Zdru- ženja TOZD prometa 'in zvez pri Gospodarski zbor- nici Slo-venije je bila vče- raj v prostorih hotela Areh na Рсчћогји pri Ma- riboru tieko\'na konferen- ca, na kateri so predstav, niki oziroma upravljalci žičnic govori'-i o pripra- vali na letošnjo sezono, nadalje o vseh novostih v slovenskih zimskošport- nih središčih, o cenah pre- voeov na žičnicah in še o drugih \Tpra.šanjih, ki so več kot značilna za to področje. Raгgo^x>r so povezali tudi z ogledom nekaterih objektov na mariborskcin predelu Pohorja. ŽIVAHNO V ZDRAVILIŠČU Rogaška Slatina je bila tudi prve dni novembra polna gostov. V hotelu Donat je težko dobiti pro- sto solx), nekaj več pro- stora je v drugih hotelih zdravilišča. Zanimivo je, da imajo tudi ssasebniki nekaj goetov, čeprav je tu raTimeroma največ neza- sedenih zmogljivosti. Ob koncu prejšnjega tedna so v razsta\T!ih pro- storih pivnice odprM raz- stavo del akademskega slikarja Veljka Tamaña. Razstava bo odprta do 3. decembra. Sicer pa y zdravilišču niso poizabili niti na mar- tinovanje. V soboto, 11. t. m. ga namreč priprav- ljajo v resta\Taciji Pošta Slivniškem jfztru. Sj^edaj dom nbicev družine Voglajna * Storah. Luče, planinska vasica v Gornji Savinski dolini, med bistro Savinjo in Lučnico, so mikavne ne samo poleti, tedaj, ko zaživi svoje turi- stično življenje, marveč tudi v drugih obdobjih. Počasi se uveljavlja tudi zimska sezo- na. Tudi zavoljo smučanja, urejenega smučišča ob vleč- nici itd. Popotonik, ki se pripelje po cesti, zagleda vas šele zadnji hip, ko je obrnil hrbet skalnatemu masivu Breznice. Četudi sta živinoreja in gozdarstvo glavni gospodar- ski panogi, dobiva tudi tu- rizem čedalje močnejšo vlo- go. Poletna sezona je razme- roma kratka. Takšna je pač usoda vseh krajev ob gor- njem toku Savinje in ob Dreti. Zato prizadevanja za njeno razširitev. Toda, smu- čanje je le en koi-ak. Vsi ostali še čakajo. V zadnjih letih se je v tem kraju po zasliši prizadevnih turističnih delavcev uveljavi- la tradicionalna prireditev, ki je s predicami in igralci na citre dobila svojevrstno na- rodopisno obeležje. Toda, možnosti za širšo turistično in tudi kulturno uveljavitev kraja imajo še v dejstvu, da je Strmec, naselje v okviru krajevne skpunosti Luče, roj- stni kraj našega ргл-ega sim- fonika, skladatelja Blaža Ar- niča. Zakaj ne bi n>ogIa bii-i prav Amrčeva glasba os- nova Za tradicionalna glasbe- na srečanja, za tradicionalne glasbene prireditve? Luče so tudi kraj, odko- der vodijo mnoge prijetne in zanimive planinske in turi- stične poti. Tudi sprehodi. V gostiščih postrežejo z do- mačo hrano, specialitetami, s i katerimi so se letos še prav posebej postavili na tradicio- nalni turistični prireditvi. Ne glede na gostišča in domači, ne, ki oddajajo turistične so- be, pogrešajo v kraju, v va- I si, večji prostor, večjo re- I stavracijo. Luče je planinska vasica, ki ; jo kaže obiskati. Kadarkoli. I Lepa je tudi zdaj, tudi pozi- ¡ mi, ne samo poleti. MB Siv Ä -'»iÄ .-•¿■v. ■'tit'." y-; KAKŠNA : ¡ NQVOSt SREČANJE HRANILNICARJEV V ŠENTJURJU 3. novembra je bilo na osncrvni šol Franja Malgaja v Šentjurju srečanje hra nilničarjev pionirskih hranilnic na območ ju občine Šentjur, Prisostvovale so dele gacije Pionirskih hranilnic: Šentjur, Pia nina, Slivnica, Ponikva, Dramlje, Prevor je, Loka in Dobje. Zbrali so se kot v drugih občinah na celjskem območju z патеплт, da skup- no pregledajo dosedanje delo šolskega varčevanja na območju Ljubljanske ban- ke — Splošne banke Celje — ekspoeiture Seiatjur in da ugotovijo, kako je bilo v okviru PH uspešno in s kiricšnimi pwob- lemi so se pri tem srečevali. čeprav je minilo že več kot 130 let. odkar je pričela delovati prva šolska hra- nilnica na Slovenskem, ki jo je ustano- vil napredni slovenski učitelj v šoštanju Peter Musi; torej ima mladinsko varčeva- nje pri nes dolgoletno tradicijo, vendar so se šele v novi Jugoslaviji in samo- upravnem socializmu pojavile takšne ob- like, v katerih se mladi ljudje vzgajajo v varčne občane in swbodne osebnosti. Najnaprednejša obUka v tem smislu pa je prav gotovo šolska hranilnica, kjer mla- di sami zbirajo svoja sredst'va, načrtuje- jo njihovo poraho, upoštevajo načela go- spodarnosti, -vzajemnosti in solidarnosti ter v raznih oblikah uresničevanja nepo- srednega samoupravljanja odločajo prav o vseh zadevah v z-^ezi s poslovanjem svo- je hranilnice. PH jma kot samoupravno interesno po- dročje lahko velik vpliv ne le na poglab- ljanje gospodarnosti, temveč tudi na vsa osrtala vzgojne področja, kjer omogoča liš- F>ešnejše pionirsko udejstvovaiije v saroo- upra-vTii obliki. Uspešnost PH torej ni le v številu vlog in dvigov, v meljaničnem poslovanju, temveč v veliki meri т vsebi- ni dela sveta in zbora občanov. Varčevanje utrjuje v otroku voljo ob podajanju čustvenih hotenj razumski že- lji. Varčevanje v PH ne vzbuja stremlje- nja za osebnim bc^tenjem, ker so vlo- ge brez obresti in je njihova moč v skup- nem obrestovanju in njihov pomen v skupnih ciljih. Vl^atelj se navaja na vrednotenje po- srednih koristi. Varčevanje vzbuja v otao- cih načrtnost, občutek za pravilno vred- liotcnje smotrno porabljenega časa, mate- riala, vsebuje zdravo doživetje delovnega uspeha. PH vzgaja v svojo samoupravno organizacijsko obliko člane v gospodarrie upravi jalee. PH mora v načinu in obsegu delova- nja narediti še en korak naprej in teži- ti za tem, da bo ves denar, ki se na ka- kršen koli način zbira na šoM, vložen v PH. Ponekod pa so uvedli v PH tudi že brezgotovinsko poslovanje, čeravno je s tem nekotiko več dela pri izpolnjevanju formularjev, saj se otroci radi zmotijo. A smernice so jasne. Na srečanju hranilničarjev v Šentjurju so pyosamezne delegacije podale pregled dosedanjega dela, v razpravi pa so dolo- čili pernice za bodoče delo, nato je sle- dil krajši pregram, ki so ga pripravili učenci osnovne šole v Šentjurju pod men- torstvom tovarišice Kukovičeve. Podobna srečanja hrarulničarjev so bila letos še v: Laškem, na Kristan vrhu in Donački gori, v Tepanju, Strmcu in jutri bo še v Žalcu. Ob koncu naj se zahvali- mo vsem prirediteljem in vsem, ki so se v tako lepem številu odzvali srečanjem hranilničarjev na otanočjii Ljubljan^e banke — Splošne banke Celje. 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 44 — 9. november 1973 CELJE PRVA RAZPRAVA O SREDSTVIH ZA 1979. LETO člani izvršnega sveta celj- ske občinske skupščine so se že srečali z osnut-kom odloka o občinskem proračunu za prihodnje leto. Z njim se bodo v javni razpravi sezna- nil: tudi delovni ljudje in občani, saj gre za dokument, ki mora dobiti svoj odmev v javnosti. Takšna je tudi na- ša praksa. O njem pa bo tekla razprava tudi na seji občinske skupščine. Po tem predlogu naj bi znašali skupni prihodki ob- činskega proračima v prihod- njem letu 151,741.000 dinar- jev, in to za občinske po- trebe 127,337.800, za nove obveznosti 21,310.500 in za tekočo proračunsko rezervo 3,092.700 dinarjev. V primer- javi z letošnjim letom se globatoi obseg proračuna v prihodnjem letu povečuje za 34 odstotkov. Ne brez razlo- ga. Proračunska ix>raba je bila namreč v zadnjih letih tako omejena, da z razpo- ložljivimi sredstvi ni bilo moč kriti vseh zahtevkov. Razen tega prihajajo na ob- čine in s tem na občinske blagajne nove naloge, ki prav tako niso majhne. Ne glede na precejšnje predvideno povečanje prora- čunskih prihodkov in seveda tudi izdatkov je osnutek pri- hodnjega občinskega prora- čuna vsklajen z dogovorjeno rastjo splošne porabe. Novost med viri prihodkov občinskega proračuna za pri- hodnje leto je prav gotovo občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,5 %. Gre za sredstva, s katerimi bo moč financirati zlasti neka- tere nove obveznosti. Navzlic navidezni novi obremenitvi osebnega dohodka v bistvu stopamo v novo leto z manj- šimi obveznostmi t^a vira, na kar ne kaže pozabiti. Sicer pa bodo prihodki proračuna tudi naslednje leto porabljeni oziroma razdelje- ni za delo organov družbeno- politične skupnosti, za dejav- nost ljudske obrambe, za delo družbenopolitičnih orga- nizacij in društev, za nego- spodarske investicije, za kul- tumo-prosvetno dejavnost, socialno in zdravstveno var- stvo, za komunalno dejav- nost, za dolo krajevnih skup- nosti, za intervencije v go- spodarstvu itd. Pomembna je odločitev, da je za delo krajevnih skupno- sti, za izvajanje delegatskega sistema v teh celicah, name- njenih, zaenkrat v osnutku, kar 7Д)0.000 dinarjev. To je znesek, s katerim se lahko ix>stavi le malokatera občina v Sloveniji. V njem je tudi odnos skupnosti do dela kra- jevnih skupnosti. Seveda pa to niso vsa sredstva, ki bodo namenjena za to dej almost. Celo občinski proračun odpi- ra še nekatere možnosti za dodatne vire. Skratka, začenja se razpra- va, ki bo opK>zorila ne samo na delo občinske skupščine, ki sprejema odlok o proraču- nu, marvtč tudi na obvezno- sti celotne celjske občinske skupnosti do nalog, ki jih nakazuje osnutek proračuna. Seveda pa to ne pomeni, da bodo z njim pokrite vse za- hteve in potrebe, že prvi osnutek občinskega proraču- na je namreč pokazal, da bi morali imeti v blagajni vsaj za okoli 20 milijonov več denarja, če bi hoteli kolikor toliko zadovoljiti vsem za- htevam. Zato je šel že dose- danji osnutek skozi rešeto. In kakšen bo končni pred- log? MB ANSAMBEL VIKIJA ASICA ZA UPOKOJENCE Marsikatero oko oskrbo- ^-ancev Doma upokojencev v Celju je bilo minuli petek 2rv€čer solzno, ko so poslu- šali koncert, ki ga je za njih pripravil ansambel Vikija Ašiča. Ob razgibanih polkah in umirjenih valčkih ter še posebej, ko so se nasmejali humoristu Poldeku, so obu- jali spomine, o katerih so go- vorili še dolgo po koncertu. Vsekakor je ideja ansambla Vikija Ašiča, da igra v takih in podobnih domovih, hva- le in posnemanja vredna, saj so vsaj za ta večer razgibali sicer dokaj monotono življe- nje oskrbovancev v Domu upokojencev. F. P. ŠENTJUR ^^ ^^ it^i ^Н^^ ^ ^ PRENOVLJENI DOM IN NOV ORODNi VOZ Šentjurski gasilci so imeli nedavno veli'K praznik, saj so izročili v uporabo svoj raz. širjeni in prenovljeni dom. Da je bilo slavje še večje so dobili v uporabo hkrati tudi nov orodni voz. Stavba se po zaslugi pro- jektanta in izvajalcev del le- po vklaplja v okolje. Celot- na investicija je staila le 1,160.000 din. Poleg treh ga- raž v katerih imajo dva orod- na voza in eno cisterno ima- jo na voljo še delarvnico, sej- no sobo, veliko dvorano za kulturne in zabavne priredit- ve, stanovanje za hišnika, ki je hkrati orodjar, kurilnico ter stolp za sušenje cevi. Pri delih na domu, ki se je raz- tegnilo vsled financ na daljšo dobo, je bilo članstvo izred- no delavno, saj je opravilo nad 4.000 udamiÉkih ur, kar predstavlja preračunano v di- narijö vrednost najmanj 300.000 din. Gasilstvo v Šentjurju se p>onaša s 104 letno tradicijo in ni ga društva v kraju in občini, ki bi po številu let aktivnega delovanja dosegalo to društvo. Od tistih prvih si- la enostavnih ročnih tlačil- nih črpalk so v zgodovini šentjurskega gasilstva važni mejniki. L. 1928. so si nabavili prvo motorno brizgalno, 30 let nato so dobili pravi orod- ni avtomobil, ki jim služi še danes, leta 1965. je prišla v dom prva modema motorna brizgalna, ki ji je leta 1971. sledila avtocistema. Danes je društvo dobro opremljeno in je kos tudi naj- zahtevnejšim reševalnim po- segom zavoljo sposobnosti kadrov, katerim so vseskozi p>osvečali veliko pozornost. Nešteta prizaianija ia nagrade, ki jih je društvo prejelo v času svojega obstoja priča- jo, da je bilo društvo vse- skozi strokoTOO, organizacij- sko in družbeno na visoki ravni. Društvo je prejelo pri- znanje Osvobodilne .''ronte, priznanje gasilske zveze Ju- goslavije in Slovenije ob 100 letnici delovanja, nagrado 18. avgust občane Sentijur, nad 30 diplom, plaket in zalival za vsestransko delo, več čla- nov društva pa je dobilo tudi republiška priznanja oziroma odlikovanja tovariša Tita. Ob otvoritvi doma ne ma remo mimo nekaterih oseb- nosti, ki so bilé gonilna sila izgradnje. V mislih imamo predsednika društva čoki Ja- neza, 5ci je bil glavni organi, zator celotne dejavnosti, pa Močnik Franca, ki je z mi. zarskimi deli prispeval k estetskemu iagledu doma, Draga Jančiča, ki je poskrbel za parkovno ureditev okodi- ce in rekorderja v udanná. škem delo tov. Jošta, ki je opravil kar 409 ur. Društvo se je prizadevnim članom od- dolžilo s podelitvijo bronastih čelad, ki jih je prejelo 9 čla- nov, srebrnih čelad, ki jih je prejelo 6 članov in zlatih če- lad, ki jih je prejelo 13 čla. nov. Uvod v nedeljsko slavje je bila velika kombinirana gasil- ska vaja, katere so se ude- ležila vsa gasilska društva v občini in člani Civilne zaščite ob sodelovanju aviacije. To je bil dober prikaz sposob- nosti in opremljenosti gasil- cev in CZ. E. REČNIK CELJE —ĆUPRIJA IZREDNI SPOMINI NA NOVA SREČANJA Zdi se mi, da dnevi še nikoli niso tekli tako po- časi, kot takrat. Končno je le prišel težko priča, kovani dan. Odpotovali smo na obisk k našim prijateljem v Ćuprijo. Vse mesto je še spalo, ko smo se zbrali rm že- lezniški postaji. Pripeljal je vlak in poslovili smo se od staršev, še zadnji pozdrav skozi okno in odpeljali smo se. Sredi popoldneva nas je radovednost zvabila v kupe, kjer je ravnatelj osnovne šole »Pranja Vrunča« na Hudinji v Celju govoril o zgodovi- ni teh krajev, kamor smo bili namenjeni, o poti nove Jugoslavije. Za ko- nec smo zapeli še pesem »Lepo je v naši domovi- ni biti mlad .. .* O njej sem premišljevala ie po- tem, ko sem se vrnila v svoj kupe. Da res je lepo biti mlad in svoboden. Vožnja se je bližala koncu. Ustavili smo se in Samo še »skok« г av- tomobili iz Svetozareva v Ćuprijo. Natančneje na osnovno šolo »Djure Jak- šiča«, ki je pobratena z našim pionirskim odre. dom. Ko smo stopili iz av- tomobilov, se je okrog nas zbrala kopica naših vrstnikov. Bili so naši gostitelji. Mučila nas je radovednost, kdo nas bo sprejel. Razdelili smo se. Moji novi prijateljici je bilo jme Violeta. Odlična deklica. Pripeljala me je na svoj dom. Njeni star- ši so me ljubeznivo spre- jeli in počutila sem se kot doma. Zvečer mi je Violeta razkazala mesto. Lepo je! Zjutraj sem bila malo zmedena- Ni se mi ta- koj posvetilo, kje sem. »Aha, v ćupriji!« In da- nes gremo na izlet v Kra- gujevac^ sem se spomnila. Prispeli smo v Kraguje- vac. Krenili smo na Su- marice, kraj, kjer je bilo ustreljenih več kot 7.000 ljudi. Ogledali smo si tu- di muzej. Vsem nam je bilo tesno pri srcu, ko smo si ogledovali fotogra- fije groznega zločina. Ogledali smo si spomeni- ke, ki stojijo na tem ob- močju in se seveda usta- vili tudi pred tistim, ki govori o zlomljenih kri- lih, o smrti mladih gim- nazijcev. Popoldne sem se z Vio. leto in njenimi straši od- peljala na krajši izlet. Pokazali ao mi trdnjavo »Cara Lazarja«. Bilo je zanimivo. Zvečer pa sem pomislila: »Kako lep dan je bil in pred mano so še trije dnevi!« To so bili dnevi, ki jih ne bom nikoli pozabila. Obiskali smo Sutjesko. Med vožnjo smo se usta- vili v Titovem Užicu, kjer smo si ogledali mu- zej in v Višegradu, kjer stoji znameniti most na Drini. Naslednji dan je bil najbolj pester. Najprej smo imeli malo trima. Potem smo obiskali grob Save Kovačeviča, narod, nega heroja in slap Peru- čico. Dan smo sklenili z obiskom muzeja. Zvečer smo pospravlja- li svoje reči v kovčke. Naš izlet se končuje. Zju- traj smo se odpeljali pro. ti Beogradu. In poslovi- li smo se od svojih ču- prijskih prijateljev. Tež- ko nam je bilo. In potem še letališče Surčin in čez dobro vro smo že bili v Sloveniji. Na svidenje Beograd, ćuprija. Na svidenje Su- tjeska, na svidenje vsi ljudje, ki ste nas tako toplo sprejeli! DARJA ZABUKOVEC j^t. 44 — 9. november 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 PRED6.REVIJ0 VLIBOJAH TOKRAT DVA DNEVA V Libojah so v zaključni jazi pHprave 2Д zdaj že šesto revijo narodno-zabavnih ansamblov, ki jo vsako leto zadnjo nedeljo ü novembru, pripravi pod pokroviteljstvom ¡{eramičiie industrije Liboje domače kul- iurno-prosvetno društvo Svoboda ob sode- lovanju ansambla »Veseli Libojčani«. Re- nija dobiva iz leta v leto vse večjo velja- IX), kar kaže tudi zanimanje posameznih ansamblov iz Slovenije in zamejstva za nastop v Libojah. Prvo leto je nastopilo sedem ansamblov, drugo šest, tretje deset, četrto osemnajst in lani že štiriindvajset. Leios je prijavljenih rekordno število narodnih ansamblov in vokalnih skupin, tu to kar petindvajset! če pa k temu pri- štejemo še nastop domačega pevskega zbora pa fanfaristične godbe na pihala ter dva ljudska umetnika, ki bosta za- igrala na star instrument citre, vidimo, ia bo to resnično množična prireditev. Zaradi obilice nastopajočih ansamblov, ki jih je vsako leto več, se je organizator odloČil in bo letos prvič pripravil revijo v dveh dneh. To je v soboto, 25. novem- bra in v nedeljo, 26. novembra. V soboto ђо koncert ob 18. uri, po njem pa prija- teljsko srečanje, v nedeljo pa bosta dva koncerta, in sicer ob 15. in 18. uri. Zaradi dvodnevnega programa si bo revijo lah- ko ogledalo tudi večje število ljubiteljev domačih pesmi in napevov, kar prej ni bilo mogoče zaradi premajhne dvorane in so tako mnogi ostali brez domačega glas- benega užitka. Oba dneva bo program izredno pester in tudi kvaliteten, saj bo nastopila cela vrsta ansamblov, ki je že osvajala lovori- ke na festivalih v Ptuju in števerjanu. snemala za radio m televizijo ter plošče. Vsak koncert bodo začeli fanfaristi doma- če godbe na pihala pod vodstvom Franca Kovača, nato pa bo zapel tudi domači mo- ški pevski zbor. Prvi večer (sobota) bodo nastopili naslednji ansambli in vo- kalne skupine: Savinja iz Šempetra, Fran- ci Zeme iz Vojnika, Savinjski instrumen- talni kvintet iz Galicije, vokalni kvintet iz Žalca, Planinski odmev z Vranskega, Trio Štef iz Liboj, Trio izpod Boča s kvartetom Ingrad iz Rogaške Slatine, vokalni kvartet Frankolovčani s Franko- lovega. Veseli Štajerci iz Velenja, Veseli Libojčani iz Liboj, Koroški vokalni oktet Poljane iz Preval] na Koroškem, Veseli hmeljarji iz Žalca, Ptujski instrumentalni ansambel iz Ptuja, Dobri prijatelji iz Brežic, Boris T er glav iz Šempetra, ansam- bel iz Dobja pri Planini, ansambel iz Glo- basnice v Avstriji in citraš. V nedeljo pa bodo na dveh koncertih Igrali in peli: Franci Zeme iz Vojnika, vokalni kvintet iz Žalca, Savinjski instru- mentalni ansambel iz Galicije, Brane Klav- žer iz štor, Planinski odmev z Vramkega, Savinja iz Šempetra, Griški kvintet iz Griž, šaleški fantje s pevci Flamingo iz Velenja, Veseli Libojčani iz Liboj, Viki Ašič iz Celja, Trio Štef iz Liboj, Stane škoda iz Izole, Slovenija iz Šempetra, Franci Lipičnik iz Zagorja, Boris Terglav iz Šempetra, ansambel iz Dobja pri Pla- nini, ansambel iz Globasnice v Avstriji in citraš. Ob koncu vsakega nastopa bodo vsi nastopajoči skupaj zaigrali melodijo, za letos pa so izbrali skladbo Franja Ber- gerja »Savinjska dolina«. TONE VRABL DELEGAT ZA 8. KONGRES ZSJ POTEKALE SO PREKO OSNOVNIH ORGANIZACIJ Od 21. do 23. novembra bo 7 Beogradu 8. kongres Zve- ze sindikatov Jugoslavije, ki se ga bo udeležil iz žalske občine tudi Stanko Satler. Ob obisku smo mu zastavili T z\'ezi s tem nekaj vpra- šanj. Izbrani ste za delegata na Ï. kongresu ZSJ. Kalio ste sprejeli to odločitev? Bil sem zelo presenečen, ko sem iz- vedel, da sem izbran za de- legata na ta kongres in, da mi je dana čast, da se udeležim tega največjega ïbora sindikalnih aktivistov. To je nedvomno zahtey-na dolžnost, ki terja dosti pri. prav in posvetovanj. Kako se vi îîripravljate? Kot delegat sem sodeloval že v pripra- vah na 9. kongres ZSS, ki ie bil v Mariboru. Priprave so potelcale preko osnovnih organizacij v delovnih orga- fiizaoijah in TOZD. Te je pri- pravil Občinski svet ZSS. Za- sledoval pa sem tudi potek 9- kongresa ZSS, predvsem »tališča, ki jih je kongres sprejel. Ali boste morda sodelova- li v razpravi in o čem? O tem, kdo bo razpravljal na 8. kongresu ZSJ se še nismo dogovorili, toda če bo po- trebno, se bom vključil v razpravo in sicer predvsem o stališčdh 9. kongresa ZSS. V okviru sindikata že dolgo aktivno delate. Kakšne spre- membe in dopolnitve bi žele- , 11 v delu te organizacije, ter kaj po vašem člani sindikata lahko od nje pričakujejo? V ok^dгu sindikata delam že precej let in sicer tako v osnovni organizaciji v sredini, kjer delam, tako na občin- skem svetu ZSS, kot v re- publiškem sindikatu za ke- mično industrijo. Sindikat je organizacija, od katere lahko precej pričakujemo, toda le tedaj, če bomo sodelovali vsi In se tudi zavedali, da ta organizacija ni samo izvršni odbor, pač pa smo vsi de- lavni ljudje člani in da mo- ramo biti toliko zavedni, da bomo upoštevali resolucijo sindikatov in da se b'D'mo za- vedali tudi svojih dolžnosti, ne le pravic. T. TAVČAR mmmm^^ ШШШШШ^ BOYOST LJUBEČNA: POLIGON AVTOŠOL že v prejšnji številki Novega tednika smo pisali o začetku gradnje prepotrebnega "^jekta za poučevanje novih šoferjev — poligona za avto šole na celjskem območju. Ob- bodo gradili v več etapah, v prvi pa na površini štirili hektarov, kjer bo cestišče ^ Spremljajočimi objekti. Prva etapa gradnje prepotrebnega poligona bo stala približno 'Milijardo din, sredstva pa bodo združila avto šole, združeno delo, JLA in drugi. Danes "'i.iavljamo še dva posnetka z začetka gradnje poligona, ki bo med najsodobnejšbni to- ^'■^'tiiimi objekti v Sloveniji. f'^'^oj po uradni otvoritvi gradbenih del so stro.ji že zaorali v travnike ob stari osnovni na Ljubečni, kjer bo kmalu — čez nekaj mesecev — že prvo cestišče za poučevanje JJ^vlh šoferjev. Cestišče bo široko sedem metrov. Temeljni kamen za nov poligon avto šol ^ položil predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina, katerega Vidimo skupaj s predsednikom odboru za gradnjo poligona Markom lirezigar.ieni (levo). TONE VRABL ZDRAVSTVO ČAKALNA DOBA KRAJŠA? VELIKO NOVOSTI V AMBULANTAH čakalna doba v ambulantah splošne medicine v Celju je že dalj časa rak rana celj- skega zdravstva. Na njo leti tudi največ pritožb uporabnikov, ki se pri iskanju zdrav- stvenega varstva najprej srečajo z njo. Zdaj je v organizaciji čakalne dobe prišlo do bistvenih sprememb, ki so predvsem v korist pacientov, dočim je zdravstveni kader nekoliko bolj obremenjen. S temi novostmi se je ubadal in jih tudi uvedel predsednik kolektivnega poslovodnega organa temeljne organizacije Splošne medicine dr. ANTON CIIKPINŠEK, s katerim smo tudi pripravili razgovor. Dr. Anton črepinšek je v razgovoru zelo natančno ob- razložil potek čakalne dobe. »Vsak bolnik, ki pride v zdravstveni dom v Celju se lahko k zdravnikom, ki de- lajo dopoldne, naroči v spre- jemni pisarni pri okencu v avli zdravstvenega doma, ki jo vodi medicinska sestra od šeste ure zjutraj dalje. Za izbranega zdravnika dobi šte- vilko in gre v čakalnico nje- gove ordinacije. V tem času, s pomočjo zdravstvene knji- žice, ki jo je oddal, poiščejo y sosednjem prostoru — cen- tralni kartoteki, njegov zdrav- stveni karton. Takoj, ko je nekaj zdravstvenih kartonov zbranih, pokliče administra- torka sestro ordinirajočega zdravnika, da lahko pride in prevzame zdravstvene karto- ne. Na enega zdravrJka se izda samo 30 števflk. To so bolniki, ki so prišli v zdrav- stveni dom zaradi nekega no- vega obolenja aU pa po dalj- šem času zaradi kontrole svo^ jega kroničnega obolenja ter zato, da si priskrbe zdravi- la. Lahko se zgodi, da bo eden od štirih ordinirajočih zdrav- nikov imel že ob sedmi un zyutraj izdanih vseh 30 šte- vilk, drugi 25, tretji 10, četrti 8. Če pride bolnik in zahte- va, da se ga spusti k zdrav- niku, ki ima že vse številke oddane, mu sestra pojasni, da ima na vciljo še ostale tri zdravnike. Če pa je njego- va zadeva odložljiva pa naj pride naslednji dan, tako da se bo uvrstil med prvih tri- deset, V zelo izjemnih pri- merih pokliče po telefonu zahtevanega zdra\iiika in mu pojasni pacientovo zadevo. Na videz izgleda, da je oa- cientu okrnjena njegova za- konita pravica proste izbire zdraivnika, vendar popularnost enega zdravnika ne sme biti izkoriščena do take mere, da bi ta klonil pod težo deia ali pa bi padla tudi njegova kvaliteta. V splošni medicini smo že imeli res kvalitetne zdravnike, ki so dobesedno pobegnili, ker jim organiza- cija službe ni f>omagala re- šili problem preobremenje- nosti. Omejitev izdajanja številk pa ni imela namen samo za- šč.titi bolj iskanega zdravni- ka pred navalom prvih pre- gledov, ampak tudi določe- no enakomerno razporeditev dela v drugi polovici delov- nega časa z naročanjem pa- cientov, ki so v postopku zdravljenja. Zdravnik torej svoje ^ delo ni končal s tri- desetimi prvimi pregledi. Predvidoma — v drugi polo- vici delovnega časa, od pol enajste ure dalje naroča pa- ciente, ki so v bolniškem staležu ali tisti, ki jih mora že v kratkem času — do ene- ga tedna kontrolirati. Tu je uvedena novost, da dobi pa- cient majhen kartonček z vpisanim dnevom in uro pre- gleda, s čimer se mu skrajša čas čakanja. Ehiako evidenco uvede v zvezek sestra, če je pacient naročen ob enajsti uri je zelo pomembno, da takrat tudi pride, ker se lah- ko zgodi, da bo točno spre- jet. če pa bi prišel šeJe ob dvanajsti uri, zraven pa še nekaj zamudnikov, vsi pa se bodo pomešali med one, ki so naročeni ob dvanajjsti uri, bo naenkrat taka gneča, ki bo naredila nered v ambu. lanti in čaikalnicd. Bistvena razlika je v tem, da jim ni potrebno zjutraj po številko. Zdravnik pa ima možnost še v istem dopoldnevu z do. datnimi preiskavama v labo. ratoriju in rentgenskem od- delku natančno postaлáti diag- nozo in ustrezno terapevtsko ukrepati. Včasih pa zaradi noti-anje organizacije dela prihaja tudi do manjših spre. memb. Občasne konice prew komemega števila prvih pre. gledov se bodo pojavljale še naprej in takrat bodo moia- le vse ambulante povečati obseg dela in čas dela ne gle. de na zasedenost v drugi po- lovici delovnega časa. Enako je delo organizirano v dveh ambulantah popoldne, paciente pa sprejemajo od dvanajste ure dalje.« ZDENKA STOPAR 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 44 — 9. november 1973 DRUGA PREDSTAVA SLG CELJE OB UPRIZORITVI ŽMURKOVIH OTROK Mlad.im gledalcem je celj- sko gledaMče letos pripra- vilo predstavo Rainerja Ha- chfelda Zmurkovi otroci. Ob občutnem pomanjkanju so- dobnih domačih besedil za mladino so celjski gledali- ščni'ki takrat že drugič se- gli po besedilu znane zahod- noberlinske gledališke skupi- ne Grips, ki se je uveljavila s sodobnejšo dramatiko za otroke, v kateri ne prevla- duje vsiljujoča poučnost, am- pak aktualna problematika odnosov med odraslimi in otroki. Te igre še zdaleč ni- so namenjene le otrokom, saj lahko povedo marsikaj Utdi starejšim. Tudi Zmurkovi otroci, ki Jih je ustvarjalno poslownil dramaturg Janez žmavc, nam prikažejo nasprotje med svetom odraslih, ki je poln norm in suhega pragma- tizma, ter svetom otrok, ki je swbodnejši in ži-vahnej- šd prav zaradi nenehnega prepletanja resničnosti in domišljije v otroški zavesti. Otroka, ki prideta na počit- nice k sorodniikcan, kjer ne najdeta nobene igrače, si ta- ko igračo izmislita. Izmislita si öiadeÄno bitje, Žmurka, v imenu katerega počenjata svoje otroške norčije in po- tegavščine ter vna.šata v re- doljuben svet odraslih zme- do In nelagodnast. Ob vdo- ru sproščene otroške fantazi- je se izkaže svet odraslih skrajno smešen v svojem ne- razumevanji ter grotesken v želji po nasilni uredit\'i, po nasilnem imičenju otroške donrišljije same. Da bá av- tor to nerazumevanje (xira- slih posplošil, ne ostaja samo na ravni družine, ampak vplete v dramski konflikt še predstavnike širše druščine odraslih — miličnika, genera- la, predsednika občine in ce la, predsednika občine in ce- da se na koncu izkaže, da je otroška domišljija nepre- magljiva in neobvladljiva, saj Zmurka ni mogoče uničiti, namesto v obliki škatle se pojavi ob koncu v obliki ce- vi. Besedilo torej zaupa v moč otroške domišljije, ki si je sposobna ustvarjati bogastvo videza. Igro je postavil na oder Janez Pipan, ki se je znašel ob navidez lahkotni igrici pred precejšnjim številom te- žav. Ni namreč preprosto iz\'esti z odraslimi igralci de- lo, ki je menda namenjeno mladim tudi v izvajanje. Vse tisto, kar bi bilo videti pri mladih igralcih naravno in prepričljivo, se namreč pri odraslih igralcih kaže kot bolj ali manj prikrito spre- nwedanje. Več ko je igre na neposreden odziv občin- stva, več je neprikritega sprenevedanja, hkrati pa tu- di manj možnosti, da bi mla- di gledalec aktivneje so- ust\^rjal s svoio domišljijo, čeprav je odlična scenograf- ska zamisel Draga Turine (velika kocka, iz katere je mogoče mimogrede pričarati vsa potrebna prizorišča), ta- ko sproščanje domišljije gle- dalca izzvala, pa tega ostale izrazne prvine niso primer- no stopnjevale. Zdi se, da je režiserja bolj zanimala za- bavnost in dinamika pred- stave, kar ga je pripeljalo v pretirano bučnost in povr- šinskost, kot pa osnovno na- sprotje med svetom domi- šljije in sulle vsakdanjosti. Prav to nasprotje pa posebej izpostavlja tudi izrazni prin- cip »igre v igri«, ki ga pred- stava sicer v začetku nakaže, pozneje pa nanj vse bolj po- zablja. Zato ostane tudi mož- nost enačenja med Zmurkom in veliko kocko, ki oba za- živita le v svobodni otroški domišljiji, komaj opazna. Prav jasneje poudarjena vzporednica med čudežnim žmurkom in čudežno kocko, iz katere se rodi predstava, med igračo in gledališko predstavo, bi omog-očila mla- demu gledalcu važno spozna- nje o temelju sveta igre, umetnosti, predvsem seveda gledališke, ki ni mogoča brez soustvairjalnega sodelovanja gledališke domišljije. V burko usmerjeno upri- zoritev so igralci napvoinili z mnogimi bučnimi pretiravar nji in brez vidnejših napo- rov po novem in bolj prefi- njenem izražanju tipoloških značilnosti posameznih dram- skih likov, še najbolj na- ravna sta bila Jadranka To- mažičeva in Matjaž Arsenjuk kot Oz in Spin, do neke me- re umirjena še tudi Marjanca Krošlova, medtem ko so Bo- gomir Veras, Borut Alujevič in Janez Starina v svojem bučnem karikiranju preveč igrali na neposreden učinek v dvorani. Poseben problem so tudi songi Aleša Kersni- ka, ki ostajajo mestoma za- radi premočne glasbene spremljave napol razumljivi, in koreografski delež Ika Otrina, saj oboje ne prispe- va dosti k izvedbi celovitosti predstave. Srečanje z Zmurkovimi ot- roki je torej zadovoljiilo le napol, saj predstava ni izko- ristila vseh možnosti, ki jih besedilo ponuja. Očitno gre pri tem tudi za vprašanje otroških besedil z odraslimi igralci, ki pa ga v teh okvi- rih ne gre načenjati. SLAVKO PEZDIR AMATERSKI FILM vprašljiv poskus OB FILMU STANKA JOSTA DOMOTOŽJE Prejšnji četrtek je Poto-ki. no klub EMO Celje ob 30.1et. niči Ljudske tehnike piiipra- vil v dvorani kina Metropol svečano premiere pr\ega slo- venskega amaterskega celove- černega filma Domotožje. Piim je najnovejši ustvarjal- ni dosežek scenarista in re. žLserja Stanka Josta in mno- gih zagnani h sodelaл"c&v. Jost, ki je doslej posnel že vrsto srednoemetražnih igra- nih filmov po znan h lii.erar- nJi predlogah, se nam tokrat predstavlja tudi kot avtor scenarija in dialogov. Nobeno nakljiočje ni, da se v tem, morda najibolj svojem filmu, loteva sodobne teme, ki jo očitno najbolj neposredno do- življa. V fümu gre za pogo^ sto obravnavano nasprotje med sodobno mestno c viiliza- cijo in tradicionalnim krneč- klim življenjem, ki se tej ag- resivni miselnosti mora ne- nehno umikati, žal pa kljub dobremu poznavanju temati- ke Jostu na že znano ni uspe- lo pogledati na nov, izviren način. Zgodba o stairem pa- ru, ki ne more več obdelo vati svojega posestva, in o hčeri, ki išče srečo ob od zemlje že odtrganem mlade- nču, o nujnem koncu star- šew v domu za ostarele ter o hčerini osamljenosti v me- stu, je značilna za določeno fazo di-užbenega raavoja, hkrati pa ravno zaradi tega nadvse nevaraa, da ob njej avtor zdrsne v že zmane izpo- vedovalne klišeje. Prav to pa se je zgodilo Jostu, ki ni niti z osTednjo zgodbo niti z ob- robnimi motivi presegel vse- ga tistega, kar smo Slownci o tem problemu že zvedeli skozi filme 2i\x>j':na PavLovi- ča (Rdeče klasje. Let mrt\'e ptice), Matjaža Klopčiča (Vdovstvo Karcline Žašler) in še koga. Pikolovsko bi bi- lo v času, ko je tudi v pok. lični kinematografiji vpraša- nje dobrega scenarija najbolj ž^če, opozarjati na avtorje, ve tozadevne ohlapnosti, ki se seveda odražatio v zatLkar jočem se ritmu, delni nepreg- lednosti in, kar je najhuje, v neprerrričljivo^ti. V obiikovenem smislu je Jostu delno uspelo z zapo- redjem kadrov z vasi in de- la v tovarni stalno opozar- jati na osnovni konflikt, če- prav je res, da taka vzpored- na montaža včasih pregled- nosti ne koristi. Najbolj uspeli del filma je prav go- tovo njegov zaključni del, v katerem se po principu vzporedne naontaže pojavlja mati, ki umira, hči, ki rodi, in polje, ki cvete, čeprav je tudi sovpadanje rojstvo — smrt znano že iz marsikate- rega našega ßlma (Zafraño- né: Matejevo trpljenje), je omenjena rešitev tudi v Jo- stovem filmu ustrezna in po- meni izpovedni in izrazni vrh celotnega filma, ki pa žal ne raste organsko iz ce- lote. Da je zaključna sekven- ca res dobra, je dokazal tudi odziv občinstva, ki je šele tu onemelo in se ustrezno vživelo v dogajanje. In še nekaj! Zaklju^hia sekvenca je skoraj brez besed, pa vendar zgovomejša in prepričljivej- ša od vseh prejšnjih. Mar ni ta izkušnja nova pobuda za razmislek o odnosu med besedo in sliko, ki je v tem filmu preveč v škodo sHki. Рополтто pa bo treba razmi- sliti tudi o tem, ali je za sporočilo in doživetje, ki nam ga ponuja Domotožje, res potrebno posneti celovečerni film. PUmu namreč prepo- gosto pade ritem, da bi ver- jeli potrebi po talco zahtev- ni metraži. Ob avtorju Stanku Jostti moramo omeniti vsaj še sne- malca Miša čoha, ki je po trd il svojo lirsko občutlji- vost zlasti v zaključnih po- snetkih, in požrtvovalne ig- ralce: Lierko Belakovo, Jad- ranko Tomaži Sevo, Mira Pod- jeda, Jožeta Pristora. Olgo Puncerjew in Pranja Cesar- ja, ne da bi mogli našteti vse. Kljub omenjenim očit- kom pa nikakor ne moremo zanikati velikega ust\-arjal- nep-a napora vseh soust-v-ar- jalcev, ki so se po premieri gledalcem tudi predstavili. I i SL..\VKO PEZDIR ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKEM V CEUU KULTURNA ZGODOVINA Piše: MILENA MOŠKON DVOROCNI MEČ Meč je vrsta hladnega orožja, ki se je uporabljala vse od bronaste dobe naprej, zlasti do konca 17. stoletja. Osnovno obliko meča sestavljata ravno dwrezno re- zilo in ročaj. Obstojajo kratki me-či, dvoročni meči (do dolžine 190 cm), meči za šport — rapirji, meči za pi"©- bi jan j e oklepov, noži in bodala. Iz teh vrst mečev se je razvila sablja, ki ima eno- rezno, krajše ali daljše krivo rezilo, pa tudi palaš z rav- nim, eno ali dvoreznim rezilom. Z ozi rom na uporabnost so meči lahko sodni, vojaški, lovski, športni, okrasni in paradni. Med vojaške spadajo tudi meči ti^ovske in vo- jaške mornarice. Meč se uporablja kot napadalno ali obrambno orožje in služi za prebadanje, sekanje in za udarce. Dvoročni meč je bil v i-abi v 15. in 16. stoletju. Uporabljali so ga dežel- ni najemniki, ki so morali biti močni in dobro izurjeni možje za boj. Dvoročni meč pa je prišel v poštev tudi na raznih tekmovalnih piireditvah. Nekateri dvoročni meči so imeli dvorezno, plamenasto razgibano rezalo. Pokrajin- ski muzej v Celju hrani več vrst mečev. Največ pozornosti zbujata dva meča dvoročnika, ki sta razstavljena v glavni dvorani Stare grofije. E:den izmed teh mečev je predstav- ljen na fotografiji. Ta meč je jeklen in meri 157 cm. Ima dvorezno, v prerezu gladko lečasto rezilo in usločena od- bojna kraka s tromi spira lasto zvitimi zaključki. Odboj- nik ima odbojna prstana in ščitka, spodaj pa sta dodana kavljasta nastavka. Trn ročaja je ovit z žico, kar omogoča trdnejše držanje v rokah. Na koncu pa ima meč bučast ročajni glavič. Meč je brez signature, po vsej verjetnosti pa je izde- lek južnonemških kovačev iz 1. pol. 16. stoletja. Dvoročni meč iz Pokra/inskega muzeja v Ci-Iiu. Foto: Viktor Berk DAROVNICA ZAČARANA V USPEH Borštnikovo srečanje je za nami. Slovensko Ijinl- sko gledališče iz Celja je nastopilo nu tej osrednji slovenski gledališki manifestaciji v Miiril)oru z /иц. no in doslej /e proslavljeno Čarovnico iz Zgornje üav- če pisatelja Rudija Selige in v režiji Dii.šana Jovaim- viča. Uspehom v Sarajevu, Novem .Sadu in nenazail- nje tudi na beograjskem BUefu, se pridružuje tudi uspeh na Borštnikovem srečanju. Poglejmo, kako se ta uspeh zrcali v posameznih nagradah: čarovnica ¡г Zgornje Davče je bila nagrajena kot najbolj.ša pred- stava v celoti. Zan,}o je dobil kolektiv SLG Clcljt» (U- plomo in denarno nagrado. Meta Hočevarjeva jc do- bila nagrado za scenografijo v tej predstavi, diidotno in denarno nagrado pa je dobila tudi Miladu Kale- zič za vlogo Darinke v omenjen! predstavi. Milada Kalezič je dobila še posebno nagrado za najl>oljso vlogo od žirije Združenja dramskih umetnikov Slo- venije in .še nagrado RTV Ljubljana za najboljšo nihi. do igralko. Vsekakor Izreden usiïeh za predstavo in njene ustvarjalce, uspeh za kolektiv Slovenskega ljudskega gledališča Celje, uspeli njegove rejíertoarne usmeritve. Iskreno čestitamo! PREJELI SMO: ODMEV NA PREDSTAVITEV KNJIGE »ODUŠEVI« J02ETA VOLFANDA v celjskem gledališču je bila pred dnevi predstaviter knjige Odmevi Jožeta Volfanda. Poleg drugih gostov so t«j predstavitvi prisostvovali tudi slušatelji stalnega seminar- ja človek — delo — kultura, torej tudi kulturni animatorji. Vsi, ki smo knjigo prebrali smo imeli na jeziku pi-av gotovo veliko besed, pa se razen dveh nismo oglasili. Ргат gotovo je za to bilo več vzrokov. Nekateri, ki so sedeli т zadnjih vrstah so komaj slišali, kaj se pogovarjajo т sprednjih vrstah, bilo je vse preveč utesnjeno, morda pa nam je vzela besedo že na začetku zelo poglobljeaia raz- prava nekaterih gostov. Iz knjige Odmevi pa je prav gotovo razvidna алЧогјста želja, da o kulturi razmišlja prav vsak delavec in da ima tudi vpliv na to kakšna bo ta kultura. Spominjam se kako smo novopečeni kulturni animator- ji živahno razpravljali o gledališkem repertoarju, kako ži- vahne so o filmu v delovnih organizacijah razprave s film- skimi delavci. Že dolgo uveljavljeni teden domačega filma je prav gotovo pripeljal veliko delavcev v kinodvorane gledat naš jugoslovanski film. Prav gotovo je knjiga Odmevi kulturen dogodek. Moti me izrečena misel, da se bojimo prihodnosti. Tej misli se prav gotovo mnogi ne pridružujemo. Prav gotovo so celj- ski kulturni delavci dokazali s svojo zavzetostjo, da n« samo veliko razmišljajo o kulturi pač pa tudi veliko de- lajo in zakaj bi se potem bah prihodnosti. Kulturnim animatorjem je potrebna spodbuda za njihovo delo, to pa je bilo izrečeno na predstavitvi knjige Odmevi. Mislim, da knjiga Odmevi spodbuda prav gotovo je, samo prebrati jo je treba possorno. A. J., Cinkarna Celje AG тШЋ GOSTOVALO V PARACiNU Amatersko gledališče Železar Celje-štore se je ob kon- cu meseca oktobra vrnilo s tradicionalnega gostovanja т Paraćinu. V gosteh so bili pri Mestnem gledališču Paracin, kjer je vsako leto v oktobru mesecu srečanje srbskih ama- terskih gledališč. Ixítos so nastopili s Kraljem na Betaj- novi v režiji igralca SLG Boruta Alujeviča. Po doslej uve- ljavljenem dogovoru bo paračinski gledališki ansambel gostoval prihodnje leto v Celju, oziroma štorah. ALBIN LUGARIC V CELJSKERI LIKOVNEM SALONU Tokrat se prvič predstavlja celjskemu občinstvu slikar, ki nam razkriva pokrajino na svojstven, osvobajajoč nar čin. Kajti prej se je več ukvarjal s tako imenovanimi no- tranjimi motivi, tihožitji in dnigimi bolj izpostavljenimi »psihološkimi« motivi. Zanimiva je njegova ustvarjalna pot skozi različna obdobja slovenske in jugoslovanske hkovn« tvornosti. Po rodu je iz Ptuja. 1950. leta je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. A. G. Kosu, pri katerem je čez dve leti tudi končal specialkc za sükarstvo. Razstavo v Likovnem salonu, ki bo odprta do 12. no vembra, je pospremila na F>ot uvodna beseda Mete Gabr šek-Prosenc. VELJKO TOMAN RAZSTAVLJA V ROGAŠKI SLATINI Minuli petek je višja kustosinja Pokrajinskega muzeja C!elja Milena Moškon v Pivnici Zdravilišča Rogaška Slatina govorila o likovni poti Veljka Tomana, mlajšega slovenske- ga likovnika, ki je 1971. leta diplomiral pri prof. SedejU na ljubljanski Akademiji in končal tudi tretjo stopnjo re- stavratorstva. S svojimi krajinskimi motivi je pKJkazal veS svoj ustvarjalni pogum, ki vodi v končno izrazno moč dv® vzporedni silnici: svojstven, krokijevski način slikanja linij in temu primemo barvito razigranost. Veljko Toman ј^ sodeloval tudi na mnogih slikarskih kolonijah, letos tudi na kei-amičnem simpoziju v Libojah. Za svoja dela je pr®" jel tudi več nagrad, med njimi študentsko Prešernovo n»' grado za restavratorstvo. Raz&tava bo odprta do 3. cembra. j^t. 44 — 9. november 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 Tekmovanja v okviru emajlirskega krožka so bila prav gotovo sptHibudna za rast stro- kovnosti dela. Delo v modelarskem klubu je vedno zanimivo za mlade, pa ivaj gre za brodarske ali jadralne modele. DRUŠTVO LJUDSKE TEHNIKE EMO CELJE PESTRA DRUŠTVENA DEJAVNOST z razvojem samoupravljanja na osnovi ustave iz leta 1S63 in še posebej ustave iz le- ta 1974 se družbenopolitična funkcija društev bistveno menja. Ljudje sicer uresničujemo svoje interese v družbenopolitičnih skupnostih, delovnih organizacijah, družbenoipolitič- nih organizacijah, vendar so interesi tako raziiovrstni, da jih te skupnosti in organiza- cije ne morejo v celoti zadovoljiti. »Razvoj socialistične samoupravne družbe zahteva negovanje in bogatitev individualnih nagnjenj in zanimanja delovnih ljudi in občanov za razne družbene, humanitarne, socialne, kulturne, znanstvene, tehnične, športne in dni- ge aktivnosti. S takimi aktivnostmi se povezujejo in uresničujejo širši interesi delovnih ljudi. Raznovrstne oblike tega združevanja so Izraz obstoja demokratičnega pluralirma in- teresov delovnih ljudi in občanov«. Tako Edvard Kardelj v svoji knjigi Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja na str. 213. Mladi tečajniki v radio klubu vzpostavljajo svoje prve zveae in pošiljajo svoj pozivni znak YL3EOP. Avto-moto khib .je storil veliko za prometno vzgojo, sevetU r tesni povezavi e šolami. Na sliki; prometuild — pionirjL Jubilej Društva ljudske tehnike ЕЛ10 oziroma vse njene velike dražine krož- kov in klubov sega s svojo zgodovino v leto 1948, ko smo po obračunu z inform- birojem in začetki prvih korakov v samo- upravljanju ustanavljali nove organizacije za posamezna področja, kot so znanost, prosveta, kultura, v^oja, tehnika. Danes društvo LT v ï^VILO Celje včla- njuje 1200 članov in članic, kar jpomeni, da je močnejša organizacija pri njih samo še sindikalna. Izredna pa je tudi pestrost posameznih dejavnosti, saj je v društvoi devet različnih krožkov in klubov. Med najmočnešiml sta stroj no4>rodjar- ski in emajlirski krožek s preko 500 čla- ni, sledijo pa po številčni moči še nasled- nje društvene dejavnosti: avto-moto klub, gospodinjski krožek, foto-kino klub, klub za podvodne dejavnosti, krožek za prede- lavo pločevine, radio klub in modelarski klub. Ves čas svojega delovanja je bila glav- na naloga društva LT EMO izobraževanje članstva na področjii tehnične kulture. To obširno poslanstvo je seveda zahtevalo pre- cejšnja sredstva, zato je bilo društvo pri- morano v nekaterih krožkih in klubih or- ganizirati prototipno dejavnost. Le-ta ni služila pridobitniškim ciljem, ampak je bilo to včasih še bolj potrebrv) kot v se- dajem času. Tako so na primer v dru- štvu LT EMO že leta pričeli izdelo- vati sterilizatorje za potrebe celjske in drugih bolnišnic. Razlogi so bili prepro- sti: pomanjkanje deviz in dejstvo, da takš- ne opreme takrat še nismo izdelovali doma. Seveda se je prototipna dejavnost s časom izredno razmahila in se k sreči povezala predvsem z inovacijsko dejavnost- jo — racionalizacijami in tehničnimi iz- boljšavami. Tako je EMO preko društve- ne dejavnosti osvojil 105 predlogov inova- cij, od katerih večina se še vedno s pri- dom uporablja. Predlog bi bil seznam vseh tistih, katerim je razvita dejavnost IT EMO Celje v splošnem pomanjkanju opreme in orodja pomagala. Naj na jedr- nat način strnem prizadevanja na izobra- ževalnem področju: 377 tečajev iz 29 pa- nog s skupno udeležbo 6183 tečajnikov Od tega je odpadlo samo na tehnično iz obraževanje 293 tečajev s 4711 tečajniki. Temu sledi podatek o Ш predavanjih e 6945 udeleženci ter 352 strokovnih eks- kurzij s preko 10.000 udeleženci ter o 79 razstavah. Nedvomno gre za impozantne številke, pri katerih so bili doseženi tudi zavidljivi usp^i tako v jugoslovanskem kot mednarodnem merilu. Naj jih vsaj nekaj zabeležimo: Društvo je skupno prejelo 64 priznanj, plaket in diplom, s seštevkom priznanj pasa:iHv:nih krožkov in klubov pa 395. Ver- jetno so eni izmed redkih društev LT, ki so san^o od Zveznega odbora LT Jugosla- vije pregeli 27 priznanj in radi se še da- nes pohvalijo, da so prvi tudi ustanovili dejavnost LT v industriji v naši državi. če ne štejemo velikega udarniškega dela, potem kaže p>oudariti, da jim ob le- tošnjem jubileju kaže vse najboljše, da si bodo pridobili in uredili Dom LT EMO, ki bo pa-av gotovo v ponos doseženim društvenim uspehom, delovni oiganizaciji in vsej tehnični kulturi v Celju. Z uspehi so segli tudi preko meja Ju- Koslaviye. Poleg tega, da so imeli do se- daj že tri državne prvake v varjenju, je bil njihov fihn Beg izbran za jugoslovan- skega zastopnika na festivalu UNICEF na ^Nizozemskem, sicer pa so širše poznani dosežki foto-kino kluba na p>odročju ama- ^rske filmske kulture, v modelarstvu pa ßü imeli tudi evropskega prvaka. Področje društvenih dejavnosti po- staja vse pomembnejše, še pomemb- nejše bo postalo v bližnji prihodnosti tudi kot eno ključnih poti nadaljnjega poglabljanja samoupravnih socialistič- nih odnosov. Društve^ie dejavnosti bo- bo morale postati še bolj sestavni dei organiziranosti naše družbe na širo- kih in trdnih delegatskih temeljih. Društva so imela v vsej naši zgo- dovini pomembno vlogo. V pomladi narodov leta 1848 so mnogokrat oživ- ljala in spodbujala narodno zavest ter v zasnovi nadomeščala institucije, ki so jih mnogi številnejši narodi imeli v svojih nacionalnih državnih insti- tucijah. Jasno, da so bila v stari Jugosla- viji društva strankarsko opredeljena, pa vendar so napredne sile, zlasti ko- munistična partija, znale v naprednih društvih ustvariti sile, ki so pri usta- novitvi OF odigrale pomembno vlogo povezomlca. Mnoga napredna društva so se v celoti vključila v OF. - Leta 1963 je ustava prinesla »spo- pad z državo« in prav v tem obdobju t. i. liberalizacije je prišlo do popUwe društev, pri čemr se je skoraj že vsak poklic hotel tudi društveno organizi- rati in dostikrat tudi na ta račun ohraniti ali povečati določene privi- legije. Društiia so stremela za tem, da so si га rxxìstva našla ljudi s polo- žajem v političnih in državnih foru- mih. Na osnovi zadnje ustave smo mo- rali ponovno regulirati družbene od- nose tudi na področju delovanja druž- I benih organizacij in društev. Tudi si- I cer je bilo to področje z vidikov \ družbenega uravnavanja in usklajeva- la nja dlje časa zanemarjamo. Danes pou- I darjamo predvsem politično vlogo, de- legatsko sestavo in element članstva. Kot posebno dejavnost moramo ome- niti reševalne akcije kluba za podvodne dejavnosti, i>a tudi njihove strokovne na- lete na primer pri pregledu mostnih koiv strukcij pod -vxKlno gladino. Kadar govorimo o jubilejnih uspehih, še posebno, če gre za dejavnost, ki je zrastla na prostovoljnem združevanju in- teresov nmogih Ijtidi, tudi na ljubiteljski osTkovi, potem vendar moramo omeniti ne- katere, ki so na svoji vodstveni fimkcii predsednika Drštva Ljudske tehnike EMO Celje priape\'ali svoj pomemben delež. To so predsedniki Ludvik Pavčič, Jože Z^pušek, Ludvik Kiajec in Franc Vrabič, ves čas pa se je živo zanimal za delo, probleme in uspehe društva LT EMO se- danji častni predsednik Zveze ljudskih tehnik Jugoslavitje pa tudi častni predsed- nik delavskega sveta delovne organizacije EMO Celje Franc Leskošek-Luka, ki je v letu 1960 tudi razvil prvi društveni praipor. Društvo Ljudske, tehnike EMO Celje, p>onosno na svojo tradicijo in mnoge us- pehe stopa ob svojem 30-jubileju v novo obdobje delovanja društev na trdnih de- legatskih temeljih, zavedajoč se svojega izrednega poslanstva pri širjenju tehnične kulture in graditve novih samoupravnih odnosov v naši družbi. To pa je pot, ki smo jo vsi dobro in jasno začrtali. MITJA UMNIK СЕМи »NIŽJI SLGJ« »Ali veš, za kc^a je ta av- tobus? Za višje siloje, ne pa za tako usrane šolarje, kot si ti!« Da, tako prijazno me je pozdravil sprevodnik av'tobu- sa, ki vbzi na relaciji Loče— Celje in seveda nihče drug bi ne bil sposoben takšnega obsojanja, kot tov. Jože Mer. nik. Povejte mi prosim, ali nis- mo danes v socialistični druž- bi, ki nima nikakršnih slojev, v družbi, v kateri ima vsak svoje pravice in dolžnosti. Zlasti dolžnosti naj bi izpol- njeval tov. Mernik, ki mi je navsezgodaj 4. in 5. oktobra grozil in nameril klofuto in me na avtobusni ix>staji ozmerjal in zakričal, naj že držim gobec. Povejte mi pro- sim, kdo je vreden obsoja- nja, ijaz ali on, ki mi je jas- no povedal: »Osebno ti, da \'eš, ti, ne smeš na ta avtobus, in zakaj ne? Zaradi osebne mržnje, da veš!« Vem, da je včasih hudo F>ogledati resnici v oči. Prav tako tov. Memik ni pogledal v oči njej, ki je édina naša prijateljica, pred osmimi me- seci, ko ni izpolnil svoje dol- žnosti. Povedal namreč ni, da Izletnikov avtobus, ki pelje ob 19 uri in 10 minut Iz Ce- Ija ne pelje v Zreče. In tako je tisti večer veliko potni, kov moralo čakati v Sloven- skih Konjicah do 22. ure na avtobus. No in takrat sem mu res dejala, da ni izpolnil svoje dolžnosti. Čeprav me je takrat nesramno ozmerjal, nisem ničesar storila. Zato pa vas prosim, povejte, kdo je nižji sloj po mnenju tov. Mer- nika, ki me ne pusti na a\i;o- bus, ki odpelje ob 5 uri in 45 minut iz Slov. Konjic. Samo zaradi osebne mržnje?! Odgovorite in premislite dragi bralci ali smo študentje res nižji sloj? Ali smo vred- ni obsojanja, ali smo res ti- sti, ki moramo prestati vse, mi mladi, ki se trudimo, da bi ustvarili družbo brez »niž- jih slojev«. Odgovorite, pro- sim! BRANKA SODERZNIK, študentka Pedag. akademije UREDNIŠTVO: Morda bi bilo veliko bolj prav, če bi na vaše pismo odgovoril spre- vodnik Jože Mernik in Izlet- nik, kajti sicer odgovor na vaše vprašanje ni nujen, saj gre za vprašanje, ki smo ga pri nas že zdavnaj rešili. Zdaj pa gre za primer, samcat pri- mer, ki bi moral odpreti še drugo stran medalje. ZAKAJ TAKO? Osnovna mladinska organi- zacija Tabor je za petek, 20. cfetobra sklicala razširjeno sejo. Predvsem zaradi proble- mov, s katerimi se srečuje. Na sejo je povabila tudi pred- stavnike krajevnih družbeno- političnih organizacij, društev in se\'eda krajevne skupnosti. Vabilu so se odzvali le trije: Zdtìnko Puncer, sekretar or- ganizacije ZK, Franc Uranjek, predsednik Krajevne skuprno- sti in Anton Drolc, predsed- nik Društva prijateljev nara- ve. Ni pa bilo predstavnikov SZDL in Partizana. Na seji so mladi opozorili, da nimajo ustreznega prosto- ra za delo, v katerem bi se zbirali večkrat na teden. Edi- ni prostor, ki bi prišel v po- štev, bi bil v Kmetijski za- drugi, ki pa bi ga bilo treba precej urediti. Socialistična zveza, kot mentdr mladiie, bi morala poskrbeti za to za- devo, vendar od nje ni nobe- ' nega odziva. Peireč je tudi problem fi- nanciranja. Osnovna mladin- ska organizacija Talx)r je si- cer dobila dotacijo, ki pa je premajhna. Mladi gradijo svojo kočo, »Zajčevo kočo« pod Krvavico. Dela gredo h koncu, denarja za nabavo opreme pa ni. Kočo bi radi odprli prihodnje leto. Da bi rešili to vprašanje, bodo pro- sili za pomoč tudi Krajevno skupnost in organizacije združenega dela v občini. dani mladinskega odseka so opravili na »Cankarjevi tehniki« precej dela pri po- seki in čiščenju 25 arov gozd- ne površine. Krajevna skup- nost je obljubila prispevek tisoč dinarjev za stroške pred pričetkom dela, vendar de- narja še ni nakazala. Potem kultura v vasi. Ze lep čas nismo imeli kakšne igre. Zato so mladi ustano- vili dramsko sekcijo, ki je z delom že začela. Športna dejavnost se od- vija na rokometnem igrišču. V prejšnijih letih je bil na oglasni deski na domu Par- tizana urnik vadbe. Letos te- ga ni. Prav tako Partizan nj organiziral športnih skupin. Zato so mladi sami sestavili nogometno moštvo. Delegatski odnosi, oziroma povezovanje med družbeno- političnimi organizacijami v Taboru je zelo slabo. Odzi- vov na sestanke ni. Zato de"la vsaka organizacija po svoje. Na koncu je beseda tekla še o programu dela mladin- ske organizacije v Taboru. Zdaj bi radi organizirali ples- ne vaje, nadaljevala pa bi se naj tudi dela pri koči. VOJKO BEC, Pondor 23 TAKSNE VOŽNJE PA NE! Bil je lep sončen dan. Z družino sem se napotila na izlet k svojcem v Šmartno v Rožno dolino. Bila pa sem zelo presenečena, ko sem mo- rala na odhod avtobusa ča- kati kar dvajset minut dlje od predvidenega odhoda. Ko sem vstopila, mi je sprevod, nik računal za dve celi in eno polovično karto 17 dinarjev. Prispeli smo k svojcem. Po- tožila sem jim m vprašala, kako je s ceno za avtobusni prevoz. Povedali so mi, da sem plačala dva dinarja pre- več. Pa so me potolažili, da to ne bo zadnjič. Bližala se je deveta ura zvečer, čas odhoda. Pot nas je vodila nazaj v Celje. Pri- šli smo na avtobusno posta- jo v Smartnem v Rožni do- lini, in to deset minut pred deveto uro zvečer. Bilo je vse temno. Nökaj potnikov je ča- kalo. Vozili so se na nočno delo. Pa smo se menili, kje je šofer. Ura je bila devet, njega še od nikoder. Povpra- šala sem, kako je z odhodom avtobusa, pa so odgovorili, da je tako vsak dan. Zaradi tega nekateri komaj dobijo v Celju avtobus za nadaljnjo vožnjo v službo ali kam dru- gam. Bila sem že jezna in sem začela hoditi okoli avtobusa. Tam, na drugi strani, sem zagledala sprevodnika z ne- kim dekletom. Nikomur se ni mudilo. Potem sem šla iskat šoferja. Videla sem, kako je hitel pospravljati svojo sobo. Pa tudi on se ni zmenil za odhod v Celje. Nisem vzdr- žala in sem mu rekla, da je že čas za odhod. Bil je tiho. Pustil je svoje delo in potem smo se odpeljali. Ko je pri- šel sprevodnik, sem morala zase, za moža in štiriletnega otroka plačati za vožnjo do vile Ana 12 dinarjev. Spet preveč! Opozorila sem ga in vpra- šala, kdaj ima avtobijs od- hod iz Smartnega pri Celju. Zagodel mi je pošteno in de- jal, naj se zaradi tega zme- nim s šoferjem. Pa se je obrnil in šel nazaj k dekle- tu, ki je bila tudi zdaj v avtobusu in preklinjal. Z možem sva sedela zadaj in se pogovarjala, da bi bilo zelo dobro, če bi se znašel v časopisu, ker je do potnikov tako neolikan. Prihitel je na- zaj in nama grozil, da naju bo odpyeljal na postajo mili- ce, če ne bova tiho. Otrok se ga je ustrašil in se je pričel jokati. Končno smo prispeli do na- še izstopne postaje. Se na ce- sti je čez vrata preklinjal na nas. Poizvedela sem š^ pri dru- gih, kakšen odnos ima do drugih ix>tnikov. Bile so sa- me slabe besede. Potniki so mu za vožnjo plačevali že po 4 dinarjev več kot bi bilo potrebno. Doživeli so tudi, da na tem avtobusu prevažajo tudi pomije, hrano za praši- če. Z možem nisva mogla ver- jeti tem besedam. Tako, upam, da moje pis- mo ne bo romalo v koš, in da bo prišlo v javnost. Tovariško vas pozdravlja MARUA GRAČNER, Celje, Vojkova 14 UREDNIŠTVO: Pismo za- res objavljamo, seveda šele potem, ko ste nam posredo- vali popoln naslov. Škoda, da v njem niste napisali, kdaj se je to zgodilo. Upamo, da ste si datum »lepe« vožnje zapomnili. Morda bi ga sami sporočili Izletniku, TOZD Potniški promet, saj upamo, da bodo ukrepaU na to vaše pisanje. SEM ZA »AHLINARJEVEGA JANEZA« Prvič se vam oglašam. Zve- sta naročnica Novega tednika sem že deset let. Zelo bi že- lela, da bi sprejeh predlog Ivana Premrla in da bi se pri izbiri novega romana od- ločiU za »Mlinarjevega Jane- za.« To knjigo sem brala, ko sem imela sedemnajst let, pa bi jo še danes, čeprav jih imam že 73. Dobro se še spominjam, da sem jo brala na paši, in vanjo sem bila tako zaljublijena, da niti opa- zila nisem, ko mi je govedo šlo v iškodo. Malo je manj- kalo, da me oče zaradi tega ni natreskal. Prepričana sem, da bo ta povest všeč vsem bralcem Novega tednika. Zato upam, da boste spre- jeli predlog. Vas lepo pozdravlja vaša zvesta naročnica M.\RIJA KOVAČ, Vojnik UREDNIŠTVO: Odločitve na naše stvari še zmeraj ni, zato so takšni predlogi več kot dobrodošli. Hvala za predlog in seveda za pismo. POZDRAV IZ GORIC Člani SZJDL Dobrna smo se F>od vodstvom Staneta Ko- zinca m Darka špacapana odločili za izlet po naši zem. Iji. Tako smo tudi obiskali Slovenske gorice. Obdani od jesenskih vinogradov, se vsi, na tem lepem izletu, spomi- njamo tudi na vas. Lep poz- drav. STANE MIKLAVC UREDNIŠTVO: Hvala za pozornost. Prepričani smo, da vam je bilo ob lepem vremenu in na lepem izletu v resnici tudi lepo. SPORED OD 9. DO 15.11.1978 četrtek, 9. 11.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila Ifi.OO Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.30 V ŽI- VO — VARNOSTNE ZADEVE SO DOBRE (razgovor s predstavniki UJV Celje) — vmes ob 17.00 Kromka, 17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 10. 11.: 8.10 Poročila, 8.15 Petkov mozaik, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45 Zabav- ni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melo- dij, 17.30 Turistična oddaja, 17.45 Domači ansambli, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 11. 11.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldne z va- mi, 9.00 Zaključek dopK>ldanskega sporeda. 15.30 Obve- stüa, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni globus. 17.30 Filmski spre- hodi, 17.45 Vrtiljak melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja. 12. 11.: 10.05 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30 JAVNA RADIJSKA ODDAJA — posnetek oddaje pod pokroviteljstvom NAMA Ž.4LEC, 11.30 Med prijatelji, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Zabavni globus, 13.30 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 13. 11.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Ob- vestüa, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Nove plošče, 17.30 športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 14. 11.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldne z va- mi, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.;ш Ob- vestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kromka, 17.15 Lestvica domačih zabavnih melodij, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbo- ri, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 15. 11.: 8.10 Poročila, 8.15 V ŽIVO — TE- DEN DOMAČEGA FILMA СЕ1ЛЕ 78, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in p>ozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Vrtiljak melodij, 17..30 Aktualno, 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. Lestvico zabavnih melodij vam po- klanja KONUS TOZD Blagovna biša Celje s proda.jalnami v Celju, •{»)gaški Slatini in Slov. Konjicah. LESTVICA ZABAVNIH MELODIJ: 1. JAMAJKA — Tomaž Domicelj 2. BISERE IMAŠ V OČEH — Franjo Bobinac in Oto Pestner 3. Staying alive — Bee Gees 4. OPROSTI MI KATRIN — Rani Mraz 5. Brown girl in the ring — Boney M KUPON za lestvico nabavnih melodij Glasujem za pesem ____________________ izvajalec_______________________ Ime, priimek, naslov ............................... Nagrajenca: Drago Dubravski, Nova Dobrava 19, ¡ Milan Petek, Tmovec n. h., Šentjur Lestvici sta na sporedu vsak torek in petek ob 17,ü Pišite nam na naslov: Novi tednik Radio Celje, ^ Vsakič nagrada mala plošča. Ansambel VOKALI: Igor Koro.šec, Jože škerjanc, Majda Centrih. ANSAMBEL VOKALI KVALITETNA S SAMOUPRAVNIM DOGOVA MEDSEBOJNA NES Težko je reči, kdaj je bil ansambel Vokali bolj priljub- ljen, pred kakimi sedmimi, osmimi leti ali ta čas. če- prav od prvotne zasedbe ni ostal nihče več, je res, da jih je takrat in da jih tudi da- nes odlikuje resen pristop k igranju in izbom glasbe. 2iadnji dve leti igra ansambel v naslednji zasedbi: klavia- ture — Jože škerjanc, bas kitara — Igor Nerat, bobni — Loúze Oberžan, kitara — Igor Korošec in pevka — Majda Centrih. Razen tega, da igrajo instrumentalisti tu- di po več instrumentov, so vsi tudi pevci, zaradi česar so obdržali ime VokaU. Kljub temu, da so člani ansambla glasbeno izobraže- ni, svojih skladb zaenkrat še ne igrajo, pripravljajo pa nekaj skladb, ki jáh bodo začeli izvajatì drugo leto. Na repertoarju imajo predvsem tuje skladbe, ki so jih pri- redili za svojo zaserajajo pri takih ans kajti vsak glasbenik it pristop in pogled nß Ravno zaradi tega, medsebojnih sporov, več časa p>osvetijo glasbi nasploh. Vc^ Sambia, ki jih zastoípí kako glasbeno usn^ sicer Jože škerjanc, ' pa o vsem odločajo ' Ansambel VokaU, nastopa že vrsto let- imel samostojnih K« kljub temu, da so in^ talno in vokalno ćLO^ ni tudi za to. UveU j^t. 44 — 9. november 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 TDF 78 SO OIVIOGOCILI Glavni sopokrovitelji CINKARNA CELJE. EMO CELJE. METKA CELJE. UNIOR ZREČE in pokrovitelji posameznih prireditev ter predstav: Kovinotehna TOZD Tehno-mercator, Izletnik, Ingrad, Zavarovalna skupnost Triglav — območna skupnost Celje, Ljubečna, Ljubljanska banka — Splošna banka Celje, Tkanina, Libela, Kovinotehna, EtcI, LIK Savinja. MIK Prebold. Merx, Kora Radeče. Lesnina TOZD Sopota, Papirnica Radeče. Prosvetno društvo Loče, Tekstilna tovarna Prebold. Горег, Javna skladišča, Gorenje Velenje. Za ljubeznivo pomoč se jim organizacijski odbor TDF 78 iskreno zahvaljuje. 6. TEDEN DOMAČEGA FILMA CELJE OD 15. DO 21. XI. 1978 Pred šestimi leti je celjsko ob- činstvo v svojih kinematografih prvič, skromno, a iskreno, pozdra- vilo Teden domačega filma in se poklonilo umetniškemu sporočilu domačih filmov. Porajajoča se ma- nifestacija takrat èe ni imela jasno začrtanih poti razvoja, še več, tudi vsebinska podoba ni bila dokončna. Jasno pa je bilo že od prvega TDF nekaj — TDF ne more in ne sme postati le še en jugoslovanski filmski festival. Ne sme postati ne »mala Pula« in še manj festival na- menjen blišču nagrad, zvezd in ban- ketov, festival koi prireditev, ki je lahko le sama sebi namen. Od te odločitve naprej celjski TDF raste vpet v živo tvornost združenega dela, v skupne interese delavcev pri filmu in za stroji. To ni parola, ni zamisel. V Celju se je nič kolikokrat potrdila v dejan- ski praksi. Na razgovorih med de- lavci v združenem delu in delavci pri filmu, na podobnih razgovorih z učenci in dijaki. Zaživela je v vsej bogati zamisli in dosegla svoj cilj. Premagala je magično mejo filmske odtujenosti. Obogatila film- ske delavce z znanji in vedenji o delu in delavcih v združenem delu, te delavce pa s snovanji, razmišlja- nji in problemi v bogatem svetu domačega filma. S svojimi vsakoletnimi posveto- vanji stopa TDF še korak naprej. Postaja mesto razmišljanj in do- govorov, vsebinskih bogatitev film- ske ustvarjalnosti, pa naj bo to v filmski proizvodnji ali pa v repro- duktivni kinematografiji. Od lani bogatijo TDF tudi krat- ki filmi. Predvsem slovenski, saj TDF je pregled slovenske filmske ustvarjalnosti. A ob njih vidi ob činstvo tudi druge, najboljše jugo- slovanske kratke filme. Že dve leti spremlja TDF tudi njegov mladi dodatek. Revija ust- varjalnosti pionirskih filmskih krož- kov, pregled talentov, iz katerih bodo zrasle nove generacije sloven- skih amaterskih in profesionalnih filmskih delavcev. Mali TDF, ki je tudi uvod v manifestacijo, je nje- na velika pridobitev. TDF se vse bolj odpira tudi v svet. Celjskemu občinstvu, ki že vrsto let v novembru živi s TDF, hoče predstaviti tudi filme iz tujih dežel, ki jih z njihovimi reprezen- tančnimi filmi le redko srečamo v kinodvoranah, pa tudi na televiziji. Letos začenja TDF tudi z revi- jami republiških kinematografij. Iz- bor je prvo leto padel na revijo makedonskih filmov. Tudi to je bo- gatitev vsebinske zasnove TDF. In če zapišemo ob koncu, da še danes, pred šestim letom osred- nje slovenske filmske manifestaci- je njena vsebinska podoba ni do- končna in dokončno opredeljena, to ni kritika. Je pohvala. Kajti TDF išče in bo iskal še naprej. Ne le sožitje domačega filma in domače- ga gledalca. Ne le njune dogovore in pogovore v procesih svobodne menjave dela. Išče in bo iskal še mnogo več. Popolno vraščenost fil- ma kot pomembne kulturne dob- rine v celoten sistem zadovoljeva- nja človekovih kulturnih potreb. Pa ne le tistih, ki iščejo v smeri potrošnje, marveč tudi tistih, ki si žele ustvarjalnega razmišljanja in delovanja današnjih porabnikov, ki pa ne morejo in ne smejo ostati vpeti v ta krog. BRANKO STAMEJCIC MALI TDF Celje je letos ¿e drugič gostitelj srečanja mladih filmskih ustvarjalcev, ki bo tokrat že XIV. po vrsti. Drugič pa je to srečanje uTOd v Teden doma- čega filma. Lani ?mo se tudi dogovo- rili, da ta prireditev ostane tradicio- nalno v Celju kot sestavni del Tedna domačega filma. V Celju se bodo tako od 10. do 11. novembra zbrali najmlaj- ši slovenski filmarji. Svojo udeležbo na Malem TDF so prijavili filmski klubi iz Zgornje Kungote, Zagorja, Kočevja, Frama, Ljubljano, Radomelj, Novega mesta, Izole, Solkana in Ceîja. Gostitelji najmlajših filmarjev bodo učenci I. osnovne šole in dijaki Gim- nazije. Med svojim obiskom v Celju bodo filmski krožkarji obiskali tovar- no Metka, ogledali pa si bodo tudi razstavo o ustvarjalnosti celjskih ki- noamaterjev. Celjani se bodo na Malem TDF predstavili s šestimi filmi, in sicer: INTERVJU, HAGA VAGA, HORTI- KULTURA 78, ŽELEZNIŠKA POSTA- JA, CRNA MAČKA in MALI ČAROV- NIK. Vse projekcije prijavljenih filmov bodo 10. in 11. novembra v kinu Me- tropol. Vsi trije napovedani problemski posve- ti v okviru letošnjega Tedna domačega fil- ma bodo pobudili širšo družbeno pozor- nost. V sredo, 15. novembra dopoldne, na dan začetka 6. TDF. se bo v sejni sobi družbenopolitičnih organizacij v Celju za- čela okrogla miza o Ekranu, reviji га film in TV. Ze v vsebinske priprave пл posvetovanje je bilo vključenih več nepo- sredno prizadetih in soodgovornih za pro- gramsko, uredniško koncepcijo revije, za njeno razširjenost in čimvečjo kulturno, strokovno uporabno vrednost. Izhodišča pogovora za okroglo mizo bodo pripravili v uredniškem dboru in izdajateljskem sve- tu Ekrana, uvodno razpravo pa bodo pri- pravili tudi predstavniki organizatorja. K oblikovanju stališč o tem, kakšno kulturno poslanstvo opravlja Ekran in kakšnega bi lahko, pa je organizator povabil različne uporabnike. Tiste torej, ki so pogostoma dokaj kritično razpoloženi do Ekrana, ki ga uporabljajo ali bi ga morali uporab- ljati, pa iz različnih vzrokov tega ne dela- jo. Tako naj bi na okrogli mizi v raz- pravi sodelovali predstavniki Zveze kul- turnih organizacij Slovenije, Društva slo- venskih filmskih delavcev. Zavoda za šol- stvo SRS, Viba filma, republiške kulturne in izobraževalne skupnosti, TOZD repro- duktivne kinematografije pri gosjxydarski zbornici Slovenije in še mnogi drugi. O Ekranu naj bi svoje povedali tudi udele- ženci tz RTV. Razprava za okroglo mizo potemtakem ne bo namenjena le kritične- mu presojanju uredniške koncepcije Ekra- na. Bolj temu, kaj so uporabniki pri- pravljeni storiti, da bi Ekran resnično lahko uspešnenje opravljal pomembno in dragoceno kulturno in strokovno poslan- stvo. Ne le s strokovnim pisanjem o fil- mu, ampak tudi s pisanjem, ki ho mobi- liziralo, osveščalo, usmerjalo, ki bo obr- njeno tudi k razgibanemu filmskemu amaterskemu življenju, v klubsko dejav- nost, k filmskovzgojnim prizadevanjem, k reproduktivni kinematografiji in drugim vitalnim vprašanjem slovenske filmske politike. V četrtek dopoldne, 16. novembra, se bo v veliki dvorani Narodnega doma zače- lo celodnevno posvetovanje o filmski vzgo- ji v usmerjenem izobraževanju. V nepo- sredno vsebinsko in organizacijsko pripra- vo posveta sta se zelo prizadevno vklju- čila republiški zavod za šolstvo in repub- liško vodstvo Zveze kulturnih organizacij. Za uvod bo okrog 150 udeležencev iz vse Slovenije, predvsem iz šol, iz kulturnih a>-ganizacij, iz filmskih klubov itd. poslu- šalo sedem referatov. Namen posveta je dvojen: želi ovrednotiti dosedanje rezulta- te filmske vzgoje in njenega deleža v učnovzgojnem delu osnovnih in srednjih šol, prikazati nekatere nove metodološke in kulturnopolitične možnosti za razmah filmskovzgojne dejavnosti v šolah, pred- vsem pa postaviti film, filmsko vzgojo in filmsko ustvarjalnost mladine med ce- mentne stebre celotne kulturne politike šole. Tako zasnovan in v bistvu speciali- ziran posvet se uvršča med redke, a ne- dvomno zelo odmevne razprave o narav- navanju predmeta umetnostna-kulturna vzgoja v usmerjenem izobraževanju. Ude- leženci posveta bodo delali tudi v skupi- nah. Gradivo posvetovanja bodo v sode- lovanju z republiško konferenco SZDL ubjavili v posebni brošuri V ponedeljek. 20., in v torek, 21. no- vembra, v obeh zadnjih dneh Tedna do- mačega filma, bo jugoslovansko posveto- vanje filmskih kritikov in publicistov. Tema: kateri vidiki sodobnosti zanimajo film, fümske ustvarjalce in filmske gle- dalce. To strokovno srečanje, ki pa se želi soočiti z mnenji občinstva, udele- žencev-gledalcev, ljubiteljev filmske umet- nosti do teh vprašanj, bo lahko zaznalo zanimiv in ustvarjalen zasuk mlade jugo- slovanske režiserske garde k problemom sodobnega človeka. Vsako umetniško delo, ki ve govoriti človeku o človeku, ki je prežeto z vsemi plastmi sodobnosti in časa, ki ga hočemo spreminjati, vselej izziva gledalčevo misel in srce. Ne pusti ga v samozadovoljnem, pasivnem sprem- ljanju filmske zgodbe. Ponese ga v sre- dišče tistega življenja, ki s seboj prinaša tudi marsikaj negativnega, a obenem vselej znova daje človeku v roke vse možnosti, da si ga skroji po svoji in družbeni podobi. Slovenski film zna po- tegniti kratko. Saj se v zadnjem času premalo pogumno odziva na driižbeno življenje in na sodobne fokoi^e naše sa- moupravne revolucije. Posvetovanje orga- nizira sekcija filmskih kritikov in publi- cistov pri društvu slciDenskih filmskih delavcev. Problemska posvetovanja letošnjega Tedna domačega filma odlikuje aktual- nost. Lotevajo se temeljnih vprašanj naše kulturne politike. Tako Teden domačega filma vnovič dokazuje svojo zaraščenmt z osnovno smerjo socialistične kulturne politike, s smerjo podružbljanja razprav v najtehtnejših problemih domače film- ske ustvarjalnosti, filmskega življenja in družbenih naporov na tem področju po- sebnega družbenega pomena. -nd 12. stran — NOVI TEDNIK Št. 44 KINO UNION 15. Xi. ob 19.30: KO ZORIJO JAGODE 16. XI ob 15.30 in 17.30; KO ZORIJO JAGODE; ob 19.30: BRAVO, MAESTRO 17 XI. ob 15.30 in 17.30: BRAVO, MAESTRO; ob 19.30: TIGER 18. XI. ob 15.30 in 17.30: TIGER; ob 19.30: VONJ POLJSKEGA CVETJA 19. XI ob 15.30 in 17Л0: VONJ POLJSKEGA CVETJA; ob 19.30: PES, Kl JE IMEL RAD VLAKE 20. XI. ob 15.30 m 17.30: RES, Kl JE IMEL RAD VLAKE; ob 19.30: OKUPACIJA V 26 SLIKAH 21. XI. ob 15.30 in 19.30: OKUPACIJA V 26 SLIKAH; ob 19.00: PRAZNOVANJE PO- MLADI KINO METROPOi 15. X! ob 16. ¡n 18. uri: MAKEDONSKA KRVAVA SVATBA; ob 20. uri: ČRNO BELO V BARVI (Slonokoščena obala) 16. XI. ob 16. in 18. uri: VOLČJA NOČ; ob 20. uri: KRATKO POLETJE (Danska) 17. XI. ob 16. in 18. uri: BOLEČINA; ob 20. uri: SKRIVNOSTI RUŠEVIN (Portugalska) 18. Xi ob 16. in 18. uri: MIRNO POLETJE; ob 20. uri: ZMEDA V SALHINETI (SZ) 19. XI. ob 16. in 18. uri: PLANINA GNEVA; ob 20. uri: CIRKUŠKA AKROBATIKA — (Kitajska) 20. XI. ob 16. uri: ČAS BREZ VOJNE; ob 18. in 20. uri: LJUBICA 21. XI. ob 16. uri: ZAKLETA SVA, IRINA; ob 18. in 20. uri: PA ŠE KAJ KINO DOM 15. XI. ob 16., 18. in 20. uri: NORA LETA 16. XI. ob 16. in 18. uri: MALI VOJAK; ob 20. uri: KO ZORIJO JAGODE 17. XI. ob 16. in 18. uri: KALA; ob 20. uri: BRAVO, MAESTRO 18. XI. ob 16. in 20. uri: PROTI KINGU; ob 20.00: TIGER 19. XI cb 16. in 18. uri: VLAK V SNEGU; ob 20. uri: VONJ POLJSKEGA CVETJA 20. XI. ob 16. in 18. uri: MIRKO IN SLAVKO; ob 20. uri: PES, KI JE IMEL RAD VLAKE 21. XI. ob 16. in 18. uri: KEKEC; ob 20. uri: OKUPACIJA V 26 SLIKAH KRATKI FILMI Tudi letos bo program Tedna domačega filma obogatil izbor kratkih filmov. Med njim' predvsem vseh slovenskih kratkih filmov, ki prihajajo v poštev za podelitev Badiurovih nagrad. Pred predstavami celovečernih filmov — premiernih in repriz- nih — bomo videli naslednje nove kratke slovenske filme: DOBER DAN, CELJE, BELI NOMADI, BORIS KIDRIČ, KRUHEK, NARODNA NOŠA, OTON ŽUPANČIČ, PAL- ČEK, SREBRNI JUBILEJ PULE, 2ABE. Pričakujemo, da bo možno med TDF prikazati še nekaj drugih kratkih filmov, vendar vam trenutno še ne moremo sporočiti naslovov. Tečejo predvsem dogovori za predstavitev nekaj makedonskih kratkih filmov v revialnem sporedu makedonske kinematografije v kir»u Metropol. ORGANIZATORJI Teden domačega filma orga- nizira uredništvo Novega tedni- ka in Radia Celje v sodelovanju s Kinopodjetjem Celje, Društ- vom slovenskih filmskih delav- cev Ljubljana, Viba filmom in revijo STOP iz Ljubljane, ter ob podpori družbenopolitičnih orga- nizacij in občinske skupščine Celje, občinske kulturne skupno- sti, republiške kulturne skupno- sti ter številnih delovnih orga- nizacij s celjskega območja. TV PREHOS Letošnjo osrednjo slovensko filmsko manifestacijo bo TV prenašala zadnji zaključni večer, 21. novembra. 2^to bo premierna predstava najnovejšega slovenskega filma Franceta štiglica Praznovanje pomladi že ob 19. uri v dvorani kina Union. Po predstavi se bodo predstavili občinstvu ustvarjalci filma, izgovorjena bo zaključna beseda na slavnosti, podeljene pa bodo Badju- rove nagrade in nagrade žirije revije Stop in Novega tednika-Radia Celje. TV prenos bo v barvah, realizator pa bo že dobro nam znani Beno Hvala! KO ZORIJO JAGODE Film »KO ZORIJO JACiODE« se ^ pada z zanimivo temo odraščanja ^ dostnikov, tistimi prelomnicami v ¿iy nju vsakega človeka, ko ta iz оц zori v odraslega človeka, tiim spreij v tem zorenju petnajstletno Jagodo^ ^ njenih želja in pričakovanj in svet '(if bene stvarnosti, tako različne od ide^ Jagoda zori ob tem, ko skuša poma» prijatelju Nejcu v iskanju njegovega^ Zori, ko začuti sladkosti prve Iju^ç, ob pogledu na svojega Dragija. Zori, vsa prizadeta posluša brezkončno zumevanje staršev do nje in njenih рц lemov, do njunih problemov, do sveta ga vidijo drugače kot Jagoda. A Jagoda se preitolče, dozori... BRAVO MAESTRO Vitomir Bezjak je talentiran skia tel j, obetaven in poln ustvarjalnih zai sli. Poln tudi delovnega zanosa, p^j čan je v svoje znanje in talent, zato ne more sprijazniti z dejstvom, da j gova dela sicer hvalijo, vendar jih nü ne izvajajo. Prednost dobivajo starejši, uveljavljeni ali protežirani skladatelji. ' Bezjak se vda v usodo in prične služiti za življenja s poučevanjem !kla ja. Tako spozna privlačno vdovo iz vp ne in bogate družine. Poroka je prva st nica v karieri. Vpliv in ime družine î jaka nenadoma dvigneta na površje. Vj pi v visoko družbo in vsa vrata so nadoma odprta. Bezjakovo življenje spremeni. Postane znan, vpliven, Id Povsod je, kjer se kaj dogaja, predi sestanfkuje, potuje po svetu, suče s« vplivnih krogih. Le dela ne več. Glasi talent vse bolj hlapi. Hkrati pa se bolj bliža datum, za katerega je м vedal svojo novo, veliko glasbeno d A dela ne more nadaljevati in konć Vse bolj je prazen. Zateče se k prep vanju. H kraji. Prijatelju, violinistu, rade njegove glasbene zamisli. Zapre vrata, kot so jih včasih, ko je bil še varjalen, mlad, zapirali njemu. Vsi y da je Plagiator. Skandal je pred vrati, ] miera dela, ki so ga bučno napovedo in ki so ga podprli tudi delavci iz organizacij, je pred vrati. Napoči vrhu Soočenje z resnico, ko hoče Bezjak Г bežnemu uiti. A ne more. Prisilijo ga v[ miero, ki je velik uspeh. Za vse ри ne z izjemo prijatelja — violinista. I rana buči od navdušenja, a vse apäi preglasi en sam žvižg — žviž^ prev nega prijateljstva, obsodba praznine prevare. Prizor iz filma Ko zorijo jagode. Prizor iz fibna Praznovanje pomladi. NOVI TEDNIK — stran 13 TIGER Tiger je uspešen amaterski boksar, g^lîs je zanj utelešenje poštenosti, prid- nosti, življenjski ideal. Zaradi boksa za- jj^mari šolanje in ob koncu kariere osta- jjg brez poti za prihodnost. Zapusti ga tudi žena. Klub mu pomaga. Naijde mu glužbo nočnega čuvaja, zatem še službo voznika kamiona v mesnem kombinatu. Tiger je spet srečen. Zivi pošteno, svoj 'feruh si služi pošteno, manjka mu lo žena, jji jo še vedno ljubi, čeprav ima druge- 'ga. Med svojimi vožnjami večkrat sreča 'malega potepina, tatiča in pokvarjenega 'jniikavta. Za življenjski cilj si zastavi, da ' ga bo spremenil. Naredil Iz njega dobre- ga in plemenitega delavca. A njegov trud je zaman. Namesto, da bi sam preusme. ril tatiča, mali Coka vse bolj spreminja Tigra. In Tiger postane tat. Nekaj kra*j mesa po dobro znanem receptu (videli gmo ga v Malih oglasih) in denarja je do- volj za manjšo hišico. Toda Tigra kljuva vest. Se bo še rešil iz zanke nepoštenja? Da, v zadnji sceni ga vidimo, kako uči boksarskih veščin cfeorele prestopnike v enem od zaporov. VONJ POLJSKEGA CVETJA I Znani gledališki igralec, o katerem te- Lle^'izija snema portret, je sit vsega. Se sam ne ve zakaj. Preprosto dovolj mu je •vsega. Lepega dne preprosto zapusti vajo >v gledališču in odide na reko, k prijate- ' lju ladjarju, v novo življenje. Preprosto in lepo je življenje ob reki. Mimo in r zdravo. Brez pretresov. Toda dejanje znane zvezde vzbudi mo. , čan odziv v javnosti. Kaj je znanega igral- ca prisililo, da pusti vse in gre v »novo , življenje«. To »novo življenje« kar nena- ^doma postane velika moda. Vse več Lju- -dem je kar tako, brez otipljivih razlo- „ gov nenadoma vsega dosti in vse več lju. ' di išče novo življenje — v istem nase- ^Iju, ob reki. Vse več ljudi išče to novo : življenje — igralci, plesalci, drkusanti, .kaskaderji. Povsem navadni ljudje tudi. Razvije se prava drama absurda, ko so r.vsi navidezno v brezciljnem tavanju ob f mimi reki. It Toda, aJi je to sploh novo življenje? tDr\^ačno od prejšnjega?. Ali pa le muha- i va moda, ki ji olje priliva vsemogočna '.televizija s svojimi vselej vključenimi ka- merami. Kaj je kdo sploh našel v »no- vem življenju« postaija osnovno vpraša- nje. Ta ljubico, oni sprostitev v glasbi, vsi skupaj pa pravzaprav nič. Lé nove zaplete in nove frustracije. PES, KI JE IMEL RAD VLAKE Zapornica Mika, obsojena na kazen za- radi tihotapstva, pobegne z vlaka, ki vozi zapornice na prisilno delo. Pobeg ji je prva otipljiva priložnost za drugačno živ- ljenje. Sanja o Parizu in velemestnem življenju. Toda, kako pobegniti? Speča se z nekdanjim filmskim kaskader jem, ki od naivnih vaščanov pobira denarce za svoje do absurda primitivne in smešne rodeo točke. Posnemanje scen iz vesternov go- tovo ni to, kar jö Mika iskala. Ko se jima spotoma pridruži še mladenič, ki išče svojega izgubljenega psa, pes pa nje- ga po različnih vlakih, se Mika kaj hitro odloči zanj. Mladenič je namreč povsem drugačen. Medtem, ko je kaskader v bi- stvu njen svet — svet pUtlčih sleparjev in prevarantov, je mladenič nekaj čisto drugega. Idealist je. Verjamö v ljubezen, lepoto, razumevanje in poštenost. Skupaj pobegneta kaskaderju in iščeta svoj svet. A Miko še vedno preganja Pariz. V vodo pade še zadnja priložnost, ko Miko za- pusti in proda še zadnji od prijateljev iz starih let. Mikin svet je gnil a ne more mu pobegniti. Ko izgubi še mlade- niča, se mora končno sprijazniti z dejst- vom, da bo treba iskati druge poti. Trač- nici se združita, pa spet razideta, kot živ- ljenjske poti mladeniča in Mike. A kam vodi nova proga? OKUPACIJA V 26. SLIKAH Mladeniči Niko, Toni in Miho so prija- telji iz premožnih dubrovniških družin. Živijo svoje mladeniško, brezskrbno živ- ljenje. Toni ljubi Nikovo sestro Ano in vsi z naklonjenostjo gledajo na ljubezen. V idilično mesto pa pride okupator. Začne se najokrutnejši akt nasilja — proces oku- pacije, razwlovecenja. Toni postane faši- stični oficir, Niko se pridruži Skojevcem, Miho pa trpi dediščino svojega židovskega porekla. Ana se poroči s Tonijem — čust- va močejša od razuma. Oče, stari ka- pelan, veljaven meščan, pa poinaga od- porniškemu gibanju. Strasti zavrejo v bes- ni nacionalni mržnji, v priložnosti, da s služenjem okupatorju vsakdo postane »ne- kaj«. Razuma ni več. Ostaja le nasilje in okrutnost človeškega brezumja. Kapeta- na ubijejo, N^o se odloči za odhod. A prej poravna račime — ubije Tonija, ubi- je mrtvo prijateljstvo, svojo mladost in brezskrbno življenje. Skupaj z Mihom odi- de v partizane. Ana pa ostaja sama v opusteli, nekoč tako živi in bogati hiši. PRAZNOVANJE POMLADI Simon je vojak Marije Terezije. Zapri- sežen na poslušnost in disciplino. Ni ho- tel p>ostati vojak. V vojsko so ga prodali, da je imel njegov bogati konkurent Štefan prosto pot do ljubljene Suzane. Bliža se kurentovanje. V vas pridejo vojaki in z njimi Simon. Naloga jim je, da zatrejo poganski običaj kurentovanja in uveljavijo spoštovanje do cerkve. Su- zana ne čaka več Simona. Porečena je s Štefanom. V poroko prisiljena pa mu v mislih in željah ostaja zvesta. Štefan jo ima le kot ženo — kot žensko ne. Po- vratek Simona vzbudi staro ljubezen. Šte- fanu je jasno, da se mora starega tekme- ca znebiti. Simon pa se borbi upira. Vo- jak je. Izpolnjevati mora povelja, ne sme podleči kurentovskim strastem. A Suzana ga vendar prepriča. Nadene si kurentsko opravo in išče kurenta Štefana. Izbruhne spopad na življenje in smrt. Preživel bo le močnejši kurent. A boj prekinejo vojaki. Simon mora bežati. Nadene si spet voja- ško opravo, odvrže kurentsko obleko, naj- de pa jo mlajši Štefanov brat in veselo si jo nadene, da z njo prebudi pomlad. A Štefan od besa ne ve, kdo je pod op- ravo. Ježevke se spet oglasijo. Vojaki odhajajo, kurentovanja je konec. Med vojaki je spet Simon. A vojska mu izdajstva ne odpusti. Zabliska se meč. UUBICA Ljubica je lik sodobne ženske v zrelih letih. Zaposlena je kot pedagoginja za glu- honeme otroke, živi osamljeno življenje ki se vrti v začaranem krogu med službo, skrbjo za otroka in gospodinjskimi opra- vili. Osamelost se ji vse bolj vseda v dušo, še zlasti ker nima nikogar s komer bi de- lila življenje, čustva, vsakdan. Mož je na delu v tujini. Otrok pretežno pri starih starših na vasi. Ljubica pa vse bolj sama in osamljena. Razmišlja o ločitvi, o sve- žem začetku, ki bi iz praznega in osam- ljenega življenja le kaj naredil. Razmišlja- nja postanejo še bolj živa, ko sreča štu- denta Zlatka in ko ju zajema vrtinec ne- premišljene ljubezni. Toda ta zvezanima bodočnosti. Ob razliki v letih je tu še kruti vsakdan, ki ju siH vsaksebi. Tudi najbolj smele iluzije se razpočijo kot mil- ni mehurček, ko se vme mož. Razblinijo se, pa četudi mož ne razume, kaj je na- robe, kaj manjka Ljubici. Ločitev je ne- izbežna, a Zlatka ni več. Ljubica bo žive- la naprej svojo osamljeno življenje. Z iz- kušnjo več in s kopico iluzij manj. NORA LETA Mariji je petnajst let. Je vzor in ponos svojih staršev, saj je v šoli pridna, pa tudi izven šole se aktivno udejstvuje. Vse dokler ne sreča Boba, ki je nekaj let sta- rejši od nje. A iz drugačnega družbenega okolja in mladič, kakršnih je nešteto. Po- vršen, raztresen, nagajiv. Ljubezen se vna- me. In lepa je ljubezen, vse dokler ne pride do krutega spoznanja, da- je Marija noseča. Kako ji pomagati, se sprašuje Boba in Marija tudi. Za odkrito besedo ni dovolj poguma. Starši so prestrogi in ne bi prenesli razbitih ilizij o svoji ideal- ni hčerki. A kaj sploh lahko pomaga, če odkrita beseda in zdravniška pomoč ne? V obupu se Marija zateče po pomoč k ilegalnemu aborterju. Nesreča je neizbež- na. A zdravniška pomoč pride še pravi čas. Marija je rešena, čeprav skupaj z Bo- bo postavljena pred dejstvo, da bodo za nevarne igre morali izvedeti starši. In se ob njih zamisliti o sebi, svojem odnosu do mladosti in življenja, kakršno v resni- ci je. PA SE KAJ Pa še kaj je film o mladi mestni ge- neraciji, ki živi med šolo, domom in uli- co. Je film o mladih in njihovih proble- mih, njihovih pogledih na svet, ki se še kako razlikujejo od pogledov staršev in »odraslega sveta«. Je film o profesorju^ ki ne ločuje najbolje med svojim delom in simpatijo do mladih, kratkokrilih de klet in sovraštva do napol odraslih pre- drznih učencev. Je slika šole, kot jo vidi režiser skozi oči komedije in lahkotnosti. Problem nastane, ko pride v šolo te- levizija, da bi posnela oddajo. A z njo ni nihče zadovoljen. Učenci sodijo, da jih slika drugačne kot so, učitelji vztrajajo na okostenelosti predstav o šoli. Ljube- zen in sovraštvo učencev in učiteljev pí» še bolj zavre, ko se užaljen umakne od pouka učitelj, ki ga obtožijo simpatije do lepe učenke. Vse skupaj se dobro razple- te z nmožico naukov, kako je treba živ- ljenje videti in jemati. ŽIRIJA ZA PODELITEV BADJUROVIH NAGRAD ^etJošnjo žirijo, ki bo "^la nagrade in pri- »Metod Badjura« Ovijajo: Matjaž Klop- Vladimir Kocjančič, ^ Lapajne, Štefka oiče\-a, Mirko Lipužič, "i Marinček in Jure íéovec. ŽIRIJA STQPA IN NOVEGA TEDNIKA ^^t vsako leto bo žiri- ^"^je STOP in Novega podelila tradicio- ^ nagrade najboljši- ^ igralcema (za žensko ''^oško vlogo) ter naj- ij^emu debitantu, žirijo l^^ljajo: Drago Med- ' Bdi Hrausky in Alek- Mafodič. Plakati pred kinom Union in kinom Metropol opozarjajo, da je TDF že blizu. ZUNANJE PREMIERE Pomemben delež k vsebini Tedna domačega filma dajejo tudi tako imenovane zrunamje pre- miere. Poosebljajo namreč širjenje te mandfe- stacije iz občinskih središč, najprej iz Celja samega in tudi iz posameznih občinskih sre- dišč celjskega območja. Letos bodo predstave v takšnem vrstnem redu: najprej Prebold. 15. novembra ob 16. uri prêdstava filma Ko zo- rijo jagode, še prej si bodo ustvarjalci filma ogledali proizvodne obrate MIK Prebold, ki je pokrovitelj te predstave. 16. novembra bo pre- miera filma Bravo Maestro v Šentjurju, kjer je pokrovitelj Marx Celje. 20. novembra bo pre- miera filma Okupacija v 26 slikah v Radečah, kjer so kar trije pokrovitelji in sicer Kora Ra- deče, Sopota in Papirnica Radeče. Zadnji dan TDF, 21. novembra pa bo ekipa najnovejšega slovenskega filma Praznovanje pomladi gost v Lečah in njihovem novem kulturnem domu. Pokrovitelj je domače prosvetno društvo Mar- jan Rap ob sodelovanju s Konusom in Ope- karno v Ločah in krajevno skupnostjo. V vseh omenjenih krajih so predstave ob 16. uri, poglavitno pomoč pri organiziranju predstav pa predstavljajo v vseh krajih doma- ča prosvetna društva oziiroma Svobode. Da se- veda še enkrat ne omenjamo posebej finančno sodelovanje pokroviteljev, ki nam nudijo že vsa leta tudi polno moralno podporo pri iz- vedbi tako zahtevnega projekta. 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 44 — 9. november 1973 Letošnji nagradni razpis za plakat Tedna domačega fil- ma 1978 je uspel. Vzpodbudil je nekaj avtorjev, ki se uk- varjajo z oblikovanjean. Vse prispele rešitve je obravna- vala posebna žirija, ki jo je imenoval organizacijski odbor TDF 78. Izbrala je osnutek avtorja Staneta Hafnerja iz Ve- lenja. Likovni simbol predstavlja oko filmske kamere in roko, ki kamero drži. Plakat je v 1000 iz^^txlih tiskala celj- ska Cinkarna, tozd Grafika. РПВШШГШ 15. XI. ob 9. Olcrogla miza o Ekranu 16. XI. ob 9.30 Položaj filma in filmske vzgoje v usmerjenem izobraževanju 20. in 21. XI. ob 9.00 Kateri vidiki sodobnosti zanimajo film, filmske ustvarjalce in gledalce 20. XI. ob 10.00 posvet kinoopcraterjev in zbor podpisnikov SS proizv'odnje, distri- bucije, reproduktivne kinematografije in televizije RAZGOVORI Kot vsako leto bodo tudi tokrat na celjskih šolah in v delovnili organizacijah organizirani razgovori slovenskih filmskih ustvarjalcev z učenci, dijaki šol in delav- ci v OZD. Povsod so izrazili željo, da bi na teh razgovorih sodelovali tudi ustvar- jalci filmov, ki jih bodo učenci ali delavci videli že pred razgovorom. Kljub težavam bo organizator skušal zagotoviti za te razgovore vsaj nekatere ustvarjalce filmov Ko zorijo jivgode in Praznovanje pomladi. IZLOZBE Celje se v času Tedna domačega filma odene v praznično obleko. Vsak mimo- idoči takoj spozria, da se v tem mesta takrat posveča vsa pozornost domačemu filmu. Levji delež tega zunanjega videza dajejo izložbe celjskih trgovin. Posebna ekipa pod vodstvom Zdravka Božičnika pripravlja to zahtevno delo že mnogo prej, kakor pa se uradno prične TDF. Vsako leto naj bi sodelovalo čimveč trgovskih organizacij, letos pa je bila imenovana tudi posebna žirija, ki si bo vse izložbe ogledala in najboljše tudi nagradila. гтж TQF Tudi letos r^m je delovna organizacija AUREA CELJE izdelala značke Tedna domačega filma. Kot smo ¿e rekli, bo oblika ostala vediK) enaka, iz leta v leto r^ se bo menjavala samo barvna osnova. Letos smo se v šestem letu Tedna doma- čega filma odločili za celjsko rumeno barvo. Tako bo z leti nastala zanimiva in dragocena kolekcija značk Tedioa domačega filma. V prodaji bodo od 9. novem- bra dalje. Prizor iz filnia Direndaj y SaUiineliju. l*iizor iz daivikeja filma Kratko poletje. CELJE MED TDF Tudi letos bo mesto Ce- lje v ča.su pred in med TDF dobilo svečan, filmski videz. Organizacijski odbor je že razpisal nagrade za najleE>še urejene izložbe, pa tudi si- cer bo mesto lepo okrašeno. Fred osrednjo kinodvorano — kinom Union — bo vno- vič reklamni stolp, razvaline starega celjskega gradu bo- do primerno osvetljene, po mestu bodo prvič zavihrale tudi zastave TDF. Skratka, Celje bo vnovič zaživelo z domačim filmom. FILMSKI LISTICI Da, pred leti so še bili lističi v pravem pomenu be- sede. Lani p« so ob jubilej- nem letu TDF postali mala brošura in tako bo tudi v prihodnje. Letošnja izdaja obsega vsebino filmov, ki bodo predvajani v okviru 6. TDF, seznam pokrovite- ljev, vse o zunanjih premi- erah, imena članov sveta TDF in organizacijskega od. bora, imena članov žirije za Badjurove nagrade in revije Stop-Novi tednik. Radio Ce- lje in še kaj. Vse publikaci- je TDF razen plakata je tudi letos tiskala delovna organi- zacija Aero Celje — tozd Grafika. Prilogo Tedna domačega filma sta pripravila in uredila Branko Stamejčič in Drago Meilved, ki je prilogo tudi oblikovno za- snoval. SLAVNOSTNI GOVORNIK Nihče več ne dvomi v šir- ši in globlji družbeni po- men manifestacije kot je Te- den domačega filma. Zato je pomembna tudi uvodna beseda na slavnostni otvorit VI 15. novembra zvečer, ko se v zbranem tektsu pouda- rijo vse tiste najbolj bist- vene silnice, ki vežejo Te- den domačega filma k nje- govemu nazdržnemu vrešča- nju v celovito kulturno in splošno družbeno preobrazbo. Na letošnjem 6. Tednu do- mačega filma bo slavnostni govornik Ivo Tavčar (na sli- ki) predsednik izvršnega od- bora Kulturne skupnosti Slovenije. Pred njim bosta TDF pozdravila še Jure Kra- šovec. predsednik TDF in Slavko Pezdir, predsednik sveta za kulturo pri OK SZDL Celje. RAZSTAVI Ob Tednu domačega filma bomo tudi tokrat pripravili dve zanimivi razstavi. Nema- lokrat poudarjamo, da je prav delež spremnih priredi, tev v okviru TDF vsaj tako, če ne še bolj, pomemben, kot filmi sami. Z razstavami, ki jih pripravljamo iz leta v leto, skušamo ilustrirati vsa tista področja, ki so po- sredno ali neposredno veza- na na film. Letos smo se odločili za dve različni, a enako pomembni razstavni prireditvi: razstavo Celjski amaterski film razstavi ka- rikatur in slik makedonskega sliliarja Darka Markoviča. Celjski amaterski filmski ustvarjalci so si že dolgo tega pridobili upravičen ug- led v svojih vrstah. Za nji- mi je brez števila filmov, vr- sta uspelih poskusov in na- porov, ki so jih kronaln z le- pimi rezultati. To njihovo de- lo, pripomočke, ki jih upo- rabljajo, nsičin, kako nasta- ja amaterski film, bomo pri- kazali na razstavi Celjski amaterski fihn, ki bo odprta od 10. do 17. novembra v celjskem Muzeju revolucije. Razstavo karikatur in slik znanega makedonskega sli- karja Darka Markoviča pa bomo odprli v ponedeljek, 13. novembra ob 18. uri. V dvorani Doma JLA v Celju bo odprta ^^se do zaključka Tedna domačega filma, to je do 21. no\^mbra. POLZELA: TEDEN GA ¥lim Prizadevni amaterski kult-umi delavci s Polzele, ki so združeni v DPD Svoboda, bodo tudi letos pripravili v okviru Tedna domačega filma revijo ju- goslo^-anskih mladinskih filmov: Mali vojak, Kala, Proli Kingu, Vlak v sne- gu, Mirko in Slavko, Ke- kec in Nora leta. PRESS CENTER Kot lani, bo tudi letos press center TDF v pro- storih doma JLA, Titov trg 1. Press center začne z delom v ponedeljek, 13. no\-embra. Telefonske šte- vilke organizacijskega od- bora in press centra so od tega dne naprej: 25-025, 25-125, 36-036. gete melodij, ki sle jih " m voljo v prodajnih 'kOTEHNE — TKIINO- TOZD Tehnične ligo- (VICA DOMAČIH VNIH MELODIJ: ђarmonika — Ašič ^ večer--Celjski Jtalni kvintet Lljni - Fiere r astronavt Franc — i2àkon — Terglav ¿oniačih melodij p pesenri--------- ^ Q3J>l07 ---------------- ^gresa 3a 63000 Celje. iberžan, Igor Nerat in pevka i/iSBA IJEM ODPRAVILI ASJA se predvsem kot spremlje- valni ansambel za гагше pev- ce zabavne glasbe, saj v Slo- veniji skorajda ni znanega Vokalnega solista, s katerim ^ bi nastopali. Tako so si Pridobili tudi neko svojo pu- ^Шсо, ki hodi za njimi na Prireditve, na katerih nasto- Pajo. Tako bodo v soboto Nastopili tudi na javni radij- ^ oddaji, ki jo pripravlja ^iredništvo Novega tednika in fadia Celje skupaj z Namo ^alec in Beograjsko banko v ''&stavraciji žalske Name. F. PUNGIIRŠIC ŠENTJUR: NOVA SPOMINSKA PLOSCA Spominskim obeležjem skladateljem Ipavcem, koroškemu borcu Franju Mal- gaju in slovenskemu pedagogu Henriku Schremerju se je na šentjurskem poko- pališču pridružilo še obeležje Leonu Dobrot inšku. Združenje borcev NOV v Šentjurju je prekopalo posmrtne ostanke Lecaia EK)- brotinška in jih premestilo na vidnejše mesto, levo od vhoda na pokopališče. Tako se je oddolžilo borc-u za delavske pravice in organizatorju osvobodilnega gibanja v kraju. O delu in liku Leona Dobrotinška je navzoče seznanil Janez Rauter. Slovesnosti je prisostvoval narodni heroj Peter Stante-Skala. šentjurčani so se te slovesnosti, ki je bila hkrati komemoracija ob dnevu mrtvih, udeležili v velikem številu. ERNEST REČNIK VOJNIK: DOBRO SO SE IZKAZALI V sončnem jesenskem popoldne-vu je bilo v Vojniku mimo, nič poseb- nega ni nihče slutil. Naenkrat pa je sirena s svojim zvonkim glasom pri- čela zavijati in klicati »na pomoč«. Gasilski avtomobili so drveli sku- paj, v njih pa je bilo nekaj posebne- ga —- pionirji gasilci in njihovi men- torji. Poveljnik sektorja Vojnik.«ever je namreč za ta čas organiziral veliko ve- rižno vajo, v kateri so sodelovali in jo vodili pionirji sami. Sodelovalo je šestdeset gasilce^'-pionirjev iz gasilskih društev: Vojnik-sekcija gasilske enote osnovne šole. Strmec, Tmovlje, Dobr- na in Frankolovo. Vajo je vodil pionir Aleš Prelesnik, učenec sedmega razreda osnovne šole Vojnik. Po končani vaji je predal ra- port šolskemu poveljniku. Avgustu če- renaku, ki je ocenil vajo kot uspeš- no. Povedal pa je tudi, kje so bile po- manjkljivosti in kaj bo treba izboljšati. Na koncu je gasilsko društvo Voj- nik ob pomoči mesnice Prekoršek po- gostilo mlade gasilce. MILENA MARGUČ CELJE: VELIKO Sm\l Stanovalce hiše na Mariborski ce- sti 66 v Celju bi lahko postavili za zgled, kako je treba reševati nekatera v'prašanja vzdrževanja in obnavljanja stanovanjskih hiš. Že pred leti so z lastnimi sredstvi napeljali v dvanajst od štirinajstih stanovanj vodovod. Do- tlej so imeli pipo le v kleti. Zdaj je v vsakem stanovanju, razen v dveh, kjer se ljudje, zaradi pomanjkanja sredstev, niso odločili za to naložbo, ki na koncu koncev ni bila tako po- ceni. Potem so se odločili za dvotarifne števce za električno energijo, minule dni pa tudi za beljenje 300 kvadratnih metrov hodnika. Tudi za to delo so sami zbrali denar, delo pa je opravila Ljuba Podbrežnik, čeprav imajo v hiši dva soboslikarja. Takšno je torej delo, ki ga usmer- ja hišni svet, ali bolje rečeno njegov blagajnik Jovan Terziski. Ob vsem tem pa je treba p>ovedati, da tudi Stanovanjska skupnost ni po- zabila na to staro poslopje. Tako je financirala postavitev novih drvarnic in tudi stroške za prekritje strehe. MB DOBJE: PRIPRAVE NA SEZONO Smo pred novo sezono. V društ- vih in organizacijah načrtujemo nove naloge za bodoče delo. Načrt za prihodnje obdobje so spre- jeli tudi člani prosvetnega društva »Franc Vrunč« Dobje pri Planini. Tu deluje več skupin: gledališka, glasbena, folklorna in vokalna. K delu želijo pri- tegniti tudi nove člane, ne samo iz Kraje-me skupnosti Dobje, ampak tudi iz drugih krajev. Zato bodo zelo vese- U, če bo kdo napisal pismo z željo, da bi želel postati njihov član in so- delovati v katerih od naštetih dejav- nosti. Tako se bo kulturna aktivnost ši- rila in povezovala kraje in ljudi med seboj. Sicer pa izhajajo iz reka »Glas- ba ne p>ozna meja.« JOŽICA SALOBIR PORTOROŽ: GOSTINSKI ZBOR Danes in jutri je v Portorožu že šestindvajseti gostinsko-turistični zbor Slovenije. To je pravzaprav vsakolet- ni praznik gostinskih in turističnih de- lavcev v Sloveniji, na katerem povsem razimiljivo sodelujejo tudi gostinski de- lavci celjskega območja. Portorož je tokrat že devetič zapo- red gostitelj udeležencev tega zbora. Ne po naključju, saj se bo med dru- gim predstavil z mnogimi novimi pri- dobitvami. To velja za kompleks Ber- nardina, za marino, letališče, za novo restavracijo »Plaža«, za pokriti bazen pri hotelu »Slovenija« itd. Zbor bo tudi priložnost, da se predstavi v svo- ji ponudbi obalno in kraško območje, ki je združeno v istoimenski turistični poslovni skupnosti. Zbor je povezan s številnimi tek- movanji, tako športnimi kot tudi go- stinskimi, še posebej v spretnosti hitre hoje s pladnji, v teku s kozarci čez ovire itd. Seveda pa gre tudi za iz- ključno strokovna tekmovanja, za prav takšne i-azgovore in p>odobno. -n GOr^ILSKO: DELOVNA AKCIJA Zadnjo nedeljo v oktobra se nas je zbralo dvanajst članov osnovne mladin- ske organizacije Gomilsko in se lotilo tradicionalne delovne akcije ureditve domačega pokopališča. Delali smo pri- bližno tri ure, urejali pa smo del po- kopališke okolice, pobrali smeti in po- kosiU visoko travo. Ob dnevu mrtvih smo pri žalni sve čanosti ob spomeniku NOB sodelovali z recitalom. MARIJA BRINOVEC STORE: KONCERT Na naši osnovni šoli v štorah smo mieli pred dnevi koncert. Poslušali smo ga učenci višje stopnje. Gostovali so glasbeniki iz Francije. 2^grali so nam tudi nekaj skladbic, za katere smo morah mi povedati ime. Potem so nam vsak posebej zaigrali nekaj pesmi na svoja glasbila. Po zanmiivem in lepem koncertu kvinteta smo se, zlasti z voditeljico ansambla, še pogovarjali. DEJAN Kl^ESNIK ČAKAJO m SNEG! Prvo novembrsko nedeljo je bilo vse dopoldne iz- redno živahno na smučarskih terenih nad Libojami. Bogdan Kučer, ki poučuje telovadbo na žalski osnov- ni šoli, je organiziral delovno akcijo, v kateri .so so- delovali šolarji hi mladinci pri napeljevanju žičnic ter čiščenju smučišč. Skupina skoraj dvajsetih ude- ležencev je tako vse dopoldne pripravljala terene, kjer se naj bi kmalu začelo smučanje. Seveda je še prej potreben sneg, katerega pričakujejo vsaj v decembru. Da pa jih »bela opojnost« ne bi prehitela so se od- ločili za delovno akcijo in vse uredili tako, da bo smuka možna takoj, ko bo padlo vsaj nekaj centimet- rov snega. Prednost libojskih smučišč, kjer so letos uredili še eno progo in to za smuk, je v tem, da so v bližini mestnih središč ter da so razsvetljena in se tako laliko smučajo tudi v nočnih urah. B0C;DAN KUCER: »žič- nici smo napeljali in pro- ge očistili. Upamo, da bo letošnja zima bogata s snegom, tako da bo več smučarskih dnevov, kot v zadnjih letih. Seveda bo- mo pripravili tudi smu- čarske šole za začetnike ter šolska in občinska tekmovanja. Na svoj ra^ čun pa bodo tako kot ved- no prišli tudi rekreativci, saj so proge več kot sa- mo primerne prav za njih in tiste, ki smučar- sikih veščin niso najbolj vešči.« VINKO ČATER, oskrb- nik smučišča: »Dobro bi bilo, če bi dobili kakšen lažji in odslužen teptalni stroj, saj smučarji vse manj radi teptajo zapadli sneg, ampak raje smuča- jo. če ne bo dovolj sne- ga bi nam prav prišel tudi top za umeten sneg. Za prihodnjo zimo bo treba marsikaj obnoviti, saj so stvari že dotrajane. Pripravljam tudi obnov- ljeno čajnico, kjer bo med smučanjem možno dobiti kaj toplega za po- piti in pojesti.« IZTOK KUCER je štu- dent, vendar je nedeljsko dopoldne tudi sodeloval v delovni akciji pri u reje- vanju libojskih smučišč: »Prednost libojskih smu- čišč je v tem, da so blizu mestnih središč in da je do njih dober prevoz v vsakem vremenu. Dovolj je tudi parkirnih prosto- rov, smuka pa je zaradi razsvetljave možna tudi v nočnih urah. Prihodnje leto bi z urejevanjem smučišč lahko začeli že prej.« STANE GOJZDNIK je dijak: »Mladi imamo za- radi šolskih obveznosti bolj malo časa za smuča- nje, zato nam kar prav pride izredna bližina li- bojskih smučišč. Ce bo dovolj snega, bo izredno privlačna tudi proga za tumi smuk z zgornjega dela sedanjih smučišč mi- mo cerkve navzdol do se- danjega iztekališča. Tako bo dovolj prostora za vse, ki bodo prišli smučat v Liboje.« VL.\DO JAGER je za- poslen v Aero .Šempeter, pri delovni akciji pa je bil med najmarljive.jšimi: »Vesel sem, da je akcija uspela in da smo v enem dopoldnevu uspeli pripra- viti smučišče za želeni sneg. Slednjega upam, da bo letos več in da bo ta- ko tudi več smuških dne- vov ter zimskega veselja, ki ga v zadnjih letih tako pogrešamo. ]^rihodnje le- to pa bo smučišče oz. na- prave potrebno temeljito obnoviti.« Zdaj SÎ resnično lahko zaželimo čimprejšn.ieRa sne- ga in da hodo smučišča oživela. Proge so idealne za smučarje začetnike in rekreativce vseh starosti, tore,| se ni bati — seveda če bo sneg — da ne bi bile tudi v bližnji zimi dobro obiskane. Tekst In foto: TONE VR.\BL 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 44 — 9. november 1973 KOMENTAR PREŽIVNINE Predlogi štirih novih kmetijskih zakonov dobivajo vse jasnejšo podobo, v naše kmetijstvo pa bodo prav gotovo vnesli kup novosti, ki bodo na tem področju več ko zaželjene. Ureditev tako zelo pomembnih vpra- šanj kot so združevanje kmetov, njihovo preživninsko varstvo, intervencije v kmetijstvu in v porabi hrane ter nekaterih drugih, je bila nujna, saj se čedalje bolj zavedamo, kaj nam pomeni ta panoga gospodarstva. Gotovo je eno najzanimivejših vprašanj — F>oleg zdru- ževanja kmetov — preživninsko varstvo kmetov, ki vse doslej ni temeljilo na kakšni trdnejši osnovi. Novi zakon je pri tem dosleden. Gre zlasti za tiste kmete, ki bodo oddali svoja zemljišča družbeno prav- ni osebi iz več razlogov: bolezni, ostarelosti, pa tudi zaradi t^, ker zanje nima kdo skrbeti in seveda še zaradi nekaterih drugih. Kmet, ki bo oddal zemljišče, bo imel po zakonu pravico do mesečnega denarnega prejemka pa tudi do zdravstvenega varstva, seveda, če tega nima za- gotovljenega že kje drugje. Pri tem bo seveda treba upoštevati tudi nekatere omejitve. V družbeno lastni- no bo moral kmet oddati najmanj dva hektara kme- tijskega zemljišča oziroma tri hektare gozda. Pravico do preživnine bo kmet pridobil tudi, ko bo izpolnil 65 let starosti (žene 60 let), če je ugotovljena njego- va nezmožnost opravljati kmetijsko dejavnost. Z od- dajo zemljišča se bo seveda morala strinjati tudi nje- gova žena in obratno in pa dediči. Kupec bo plačal za zemljišče kupnino v višini, ki bo ustrezala tržni vrednosti zemljišča v času skle- p>anja pogodbe. Tako bo preživnina odvisna od tržne vrednosti zemljišča in starosti kmeta, vsekakor pa ne bo manjša od vsakokratne starostne pokojnine. Preživnina se bo povečala za kmete, ki bodo ob oddaji zemljišča starejši kot smo navedli na začetku. Kmetje, ki preživnin« dobivajo s strani občinske skupščine, te pravice ne bodo izgubili. MST STARE NAVADE VSE MANJ IDILIČNIH JESENSKIH DOGODKOV Ko bi še pred nekaj leti komu p>ovedali, da bodo iz- delovali stroje za obiranje koruze, ki enostavno pripelje- jo na njivo, oberejo koruzo m jo zličkajo, bi verjetno marsikak kmet pomislil, da z nami ni vse v najlepšem re- du. Časi pa se menjajo. Pred kratkim so takšen stroj skonstiiiirali v Sempeterskem Sipu. Tudi predstavili so njegovo delovanje in marsikdo je ostrmel ob tistem, kar je videl. »Kožuhanje« koruze je bilo še do nedavna prav- zaprav pravi praznik za številne vaščane. Zvečer so se ljudje zbrali pod kozolcem ter se spravili na velike kupe koruze. Gospodar je po navadi skrbel, da ljudi, ti so pri- šli iz cele vasi, ni preveč zeblo (z rumovim čajem in kuha- nim vinom seveda) in potem se je pozno v noč slišalo iz- pod koaolcev šelestenje, vmes pa smeh in celo petje. »Ko- žuhanje« je bila nekakšna vrsta dnižabnosti. Ob takšnih dogodliih so ljudje govorili o tem in onem, marsikaj so zvedeli, še najbolj pa so prišli na svoj račun vsi tisti, ki so radi prisluhnili vaškim šaljivcem. Teh ni manjkalo. Ob koncu je gospodar p>ostregel z velikim pletarjem buč- nic, vinom, potico in mesom in razigrana druščina se ni razšla vse tja do zgodnjili jutranjih ur. Lepo je bilo. Idi- hčno. Družabno. Danes vsega tega skorajda ni več. Kmetje pa se takšnih dc^odkov še vedno radi spominjajo. Vsi p>o vrsti pravijo, da to pogrešajo. Ob koncu pa vendarle pri- pomnijo, češ, kaj pa hočemo, čas gre naprej. Vse se raz- vija in prav je tako. Idilika je res idilika, vse prevečkrat pa je tudi odraz eaostalosti. Svet gre svojo p>ot naprej in z njim tudi mi. Pravzaprav si to pot sami ustvarjamo. In prav je tako! Pred dnevi pa smo vendarle zabeležili ličkanje koruze. Balo je bo na kmetiji mladega Alojza Terglava iz Šempetra. Nekaj čez dvajset let jih šteje fant. Odločil se je, da bo poleg službe tudi kmetoval. Zvečer se je pri njem doma zbralo staro in mlado. Prišli so »kožuliat«. Prijetno je bilo. Dogodek pa je zaoeležil tudi fotoaparat sodelavca Edija Masneca. Besedilo: JANEZ VEDENIK Poto: EDI MASNEC Vse manj .je videti pod kozolci takšnih slik. Ličkanje ko- ruze je bila včasih tudi oblika družabnosti. Hladno je! Kozarec kuhanega vina in šilček žganja je kot nalašč za preganjanje mraza. KMETIJSTVO V CELJSKI OBČINI le del potreb NEZADOVOLJNI Z RASTJO BLAGOVNE PROIZVODNJE Nedíwna analiza uresniče- vanja srednjeročnega druž- benega načrta razvoja kme- tijstva v letih 1976, 1977 in v prvem polletju letošnjega leta je pokazala, da kmetij- ska proizvodnja na oomočju občine Celje zadovoljuje le del potreb po kmetijsko pre- hrambenih proizvodih in da smo še vedno — v pretežni meri — odvisni od drugih občin v regiji. To pomeni, da kmetijstvo še vedno moč- no zaost^a za drugimi pano- gami, zlasti za trgovino in industrijo. Za ilustracijo, nu. di nam jo pričujoča analiza: v letu 1S76 je ustvaril vsak isaposleni v kmetijstvu 1.511 dinarjev brutto aikumulacije, leto pozneje 1.920 dinarjev, ko je bilo povprečje v celj. ski občini 2.968 oziroma 3.657 dinarjev. Res je sicer, da se bo z novo organiziranostjo marsi- kaj spremenilo (vsega seve- da m moč storiti čez noč), še vedno pa se kmetijci so- očajo z dejstvom, da brez precejšnjega povečanja pro- izvodnje mesa ne bo šlo. Gre zlasti za pitance in svinjsko meso (kjer proizvodnja naza- duje predvsem zaradi ne- ugodne cene), medtem ko je perutnine dovolj. Podobno je tudi z mlekom, nekoliko ne. ugodno je organiziran odkup, preokreniti pa bo treba pre- veliko potrošnjo tega po. membnega prehrambenega artikla v gospodinjstvih. Ana- liza pa. nam ponuja dovolj pregledno še nekaj: proizvod- nja zelenjave je še vedno problematična. Menda tudi pospeševalna služba ni nare- dila vsega, kar bi morala in kar je sposobna narediti. Kljub zagotovljeni prodači zelenjave se kmetovalci ven. darle ne odločajo za poveča- nje proizvodnje. Precej teh artiklov, ki jih domače trži. šče potrebuje, bi lahko dale preusmerjene kmetije, pa se je zataknilo tudi tam. Do konca avgusta tega leta je bilo dokončno preusmerjenih 44 kmetij, 35 pa so jih pre- usmerila že do leta 1975, kar pomeni, da je bilo v teh treh letih preusmerjenih le devet kmetij. Tri preusmerjene kmetije na leto bržkone ne morejo biti vzpodbuden re. zulUt, ki pa tudi ni v skladu z načrtovanjem. Vlc^ pospe- ševahie službe bi morala bi. ti vidnejša tudi tukaj, pred- vsem pri poteku preusmerja- nja, s tem pa tudi povečan«« proizvodnje. Melioracije zavzemajo v srednjeročnem razvoju kme- tijstva v celjski občini po. membno mesto, a je žal tu- di tukaj treba ugotoviti, da načrt ne bo izpolnjen, četu- di bodo še v tem mesecu na- daljevali z melioracijami na območju Ivence v obsegru 38 hektarov. Za hitrejšo rast proizvodnje na področju kmetijstva seveda ne gre za- metovati nove organizirano- sti, ki je bila za takšne na- črte nujna ne le zaradi po- večane proizvodnje hrai№, pač pa tiîxli zaradi poglablja- nja socialističnih samouprav, nih odnosov. Le te bodo brez dvoma dobra podlag hitrej- šemu razvoju materialne os- nove. Podobne, le nekoliko bolj ostro zastavljene, pa so bile ugotovitve na zadnji sw;i predsedstva OK SZDL v Ce- lju prejšnji teden, ki je ve- ljala predvsem kmetijstvu, še pvosebej zanimivi so skle- pi, ki pok5tavlja>o kmetijstvo v povsem drugačno luč, kot smo vajeni. Sicer nekoliko preoptimistična pa zato tem- bolj potrebna je bila ugoto- vitev, da v celjski občini ne smemo iz^biti niti hektara rodne zemlje in tako zausta- viti naravnost stihi,jsko in brezobzirno rzikoriščanje kme- tijskih p)Ovršin. Kmetijstvo bo moralo v bo- doče imeti prioriteto in s tem tudi podporo širše diruž- bene skupnosti, bank, indu, strije, itd. Ni dovoLj samo preusmer- jati kmetije, treba je tudi budno spremljati njihov raz. voj in rezultate, so med dru. gim poudarili na seji in še posebej podkrepili trditev, da je treba kmetijstvo v občini nenehno razvijati, tudi z usta- novitvijo sklada za kmetij- stvo, za preskrbo in p>osfcr. beti za boljšo dohodkovno povezanost med primarno proizvodnjo in trgovino. M. STRASEK LIBELA — CELJE, industrija tehtnic in finomehanike Celje, Opekarniška c. 2 razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih vikend hišic: 1. KATARINA — izklic-na cena 9.000.— din 2. BREDA — izklicna cena 6.000.— din 3. NH 1 — izklicna cena 11.000.— din 4. NH 2 — izklicna cena 11.000.— din Hišice so montažne (lesene) in jih bodo morali kupci odstraniti do 31. 12. 1978. Javna licitacija za prodajo navedenih osnovnih sred- stev bo 17. 11. 1978 v prostorih govorilnice LIBELA Celje, Opekarniška 2, Spodnja Hudin,ia, ob 10. uri. Kandidati za nakup navedenih sredstev so dolžni položiti varščino v višini 10 % izklicne cene 1 uro pred pričetkom licitacije. Kandidati si lahko ogledajo hišice v »CAMP CE- LEA« Rovinj. ZAKON JE LE OKVIR ZA DELO PIŠE:JOŽE PETEK Na zadnjih sejah odborov republiške skupščine so se delegati v glavnem strinjali z osnutki štirih novih kmetijskih zakonov: o 2druževanju kmetov, o Icmetij- skih zemljiščih, o preživninskem varstvu kmetov in o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane ter s predlogoma za izdajo zakona o hranilno kreditnih orga- nizacijah in o sistemu obrambe pred točo. K osnutkom pa so imeli še precej stvarnih predlogov, kako izbolj- šati posamezne člene brez pomembnejše spremembe bistva zakonov. Največ pripomb je še vedno k statusu kmeta in pravicam dnazinskih članov kmetov pri združevanju dela, sredstev in zemlje. Tako zanimanje kmetoval- cev in njihovih delegacij 2!asluži pohvalo, če ne bo ostalo le pri predlogih, témveC se bo nadaljevalo tudi pri uresničevanju zakonskih določil. Z zakoni se nam- reč lahko določijo le okviri za delo, ki ga bodo oprav- ljali kmetje in kmetijski delavci ter vsi drugi, ki so kakorkoli povezani s kmetijstvom. Po osnutku zakona, potrjenem v republiški skup- ščini, lahko kmečke žene in mladincd postanejo zdru- ženi kmetje, čeprav nimajo lastne zemlje, če le obde- lujejo zemljo, ki je v zasebni lasti. Koliko se jih bo odločilo za to, pa ne bo odvisno od zakona, temveč od ^lošnega razpoloženja ljudi v \'asi in občini. Za to bi skrbele kmetijske zadruge in drugi uresničevalci združevanja, sev€Kia tudi naprednejši kmetje. Pri statusu kmeta je najpomembnejša kmetijska zemlja, saj ga bodo uporabljali predvsem za določa- nje, koliko je lahko kdo ima. Pri predlogih sprememb se kmetovalci sklicujejo na obdelam zemlje. Toda kaj storiti s slabo obdelano zemljo, če bi je s poostre- nim določilom o statusu kmeta pi^ecej podnižn^bili? Bi jo kmetje, sosedje, prevzeli v obdelovanje? Ce je ne bi, jo je bolje pustiti njihovim lastnikom, čeprav jo površno obdelujejo, kot podnižbljeno pustiti brez ob- delovalcev. Kjer je sanim.anje kmetijskih organizacij In kme- tov za zdaj slabo obdelano zemljo veliko, lahko občin- ska skupščina predpiše, kako jo lastniki morajo ob- dek>vati ali prepustiti v obdelovanje drugim. Določila bodo morala biti taka, da bo zemlja res bolje obdela- na, ne da bi le prešla v družbeni predlog, kakršnega nekje že imajo. Slabo zanimanje za nekatera zemljišča je tudi ena pomembnih ovir pri preživninskem varstvu kmetov. Nekateri še vedno predlagajo, naj bi bila družba — kmetijska zemljiška skupnost, če ne kdo drug — dol- žna prevzeti vso zemljo, ki jo p)onujajo ostareli kme- tje za preživnino. Pa se zatika pri vpra.šanju, kaj sto- riti s prevzeto zemljo, če je ne bo liotel nihče obde- lovati. Pri tem se sicer ne bi smeli ustaviti. Vsak hektar zemlje bo treba za nekaj nameniti. O tem naj odlo- čajo strtrfcovnjaki. Dokler ni načrtov, pa je menda bo- lje, da je zemlja slabo obdelana kot sploh nič. j^t. 44 — 9. november 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 industrija tehtnic in finomehanike 63000 Celje, Opekarniška 2 VABI K SODELOVANJU Znana organizacija združenega dela LIBELA, industrija tehtnic in finomehanike Celje. Opekarniška cesta 2, ki bo v prihodnjem letu praznovala 85-letnico obstoja, in ka- tera ima tri TOZD tovarno tehtnic, tovartio finomehaničnih izdelkov in TOZD servisi, se nenehno razvija in razširja. Z novimi investicijami se v tej delovni skupnosti iz dneva v dan povečujejo nove možnosti za sodelovanje vseh občanov in to različnih delovnih profilov. Da bi pri LIBELI z novimi investicijami pridobili pravočasno tudi potrebne sodelavce za opravljanje nalog in del. je OZD LIBELA sklenila privabiti k sodelovanju večje šte- vilo občanov, ki želijo sodelovati v tej organizaciji. V ta namen so v Libeli sklenili, da bodo 20. novembra pričeli s TEČAJEM ZA PRIUCITEV deiavcev, katere zanima delo v industriji. Tečaj za pridobitev interne polkva- iifikacije velja za naslednja dela: • struženje in • rezkanje Tečaj bo trajal največ do tri mesece. Bo v popoldanskih urah od 15. do 20.30. Vsi tečajniki boöo med tečajem zdravstveno zavarovani in bodo prejemali mesečno nagrado v višini 2.000,00 dinarjev ter topli obrok. Po opravljenem tečaju bodo dobili interno poikvalifikacijo in takojšnjo zaposlitev. Z dobrim delom pa imajo pozneje možnost, da si pridobijo tudi interno kvalifikacijo. In še to: K tečaju za pridobitev interne poikvalifikacije se lahko prijavijo tudi ženske, ki jih veseli delo pri strojih. VABLJENI TUDI OSTALI Celjska Libela pa vabi k sodelovanju in kreiranju dela večje število strojnih inženirjev in kvalificiranih strugarjev, ključavničarjev in strojnih ključavni- čarjev, ki želijo v dobro organizirani delovni skupnosti delati in sodelovati. Dovolj možnosti za delo in sodelovanje pa imajo polkvalificirani delavci in to za delo na: • stružnicah • stiskalnicah • vrtalnih strojih • cirkularkah • poliranju • notranjem transportu • raznih ključavničarskih delih O rezilnih strojih (trenblicu) in • varjenju VSE INFORMACIJE dobijo kandidati za tečaj v kadrovski službi LIBELE Celje, Opekarniška 2. soba 105, telefon 26-311. Za tečaj lahko pošljete prijave do 17. novembra (tečsj se prične že 20. novembra). Lahko pa se zglasijo kandidati tudi osebno v sami ae'ovn. organizaciji. Enako velja za druga dela. Vrata dobro organizirane delovne organizacije, ki se nenehno razvija in daje možnost: zn dobro kreiranje in sodelovanje, v Libeli, so vsem odprta. Vstopite! 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 44 — 9. november 1973 HOM Preteklo soboto je bilo na planinski postojanki več pri- reditev. Družbeno-politične organizacije krajevne skup- nosti Griže so pripravile sre- čanje ob 70-letnici Matevža Babiča in Rafka Funkla. Ob tej prdiložnosti je Rafko Punkl prejel kot član PD Zabukovica od ustanovitve društva in kot član, ki je veliko pripomogel k izgrad- nji koče, priznanje Savinj- skega meddruštvenega odbo- ra PRIJATELJ PLANIN. Pla- ninsko društvo LjUibljana-ma- tica je pripravilo enajsto tradicionaLno srečanje s pla- ninci Samobora na tej po- stojanki. Na srečanju se je zbralo blizu 60 planincev, ki so pripravili prijeten druža- ben planinski večer. V nede- ljo so nato pod vodstvom planincev PD Zabukovica od- šli na Mrzlico in nazaj preko Prebolda domov. Planinska sekcija SIGME Žalec je imela ustano\Tii občni zbor, združen s preda- vanjem z diapozitivi »Lep je ta planinski svet«, ki ga je pri- pravil Edi Petek. Ustanovne- ga občnega zbora se je ude- ležil tudi prof. Tine Orel, zastopnik Glavnega odbora PZS in glavni urednik Pla- ninskega vestnika. 2al pa na občnem zboru ni bilo zastop- nikov občinskega sindikalne- ga sveta Žalec, pa čeprav je pri ustanovitvi sekcije šlo za neposredno realizacijo skle- pmimm raj UREJA: JANEZ VEDENIK pov republiškega kongresa sindikatov v Mariboru. Glav- ni namen ustanovitve sekci- je je nuditi delovnemu člo- veku poceni in zdravo re- kreacijo. Miro Petrovec je pozdravil navzoče v imenu matičnega društva, Tine Orel pa je spregovoril o zgodovini in pomenu planinstva. Za predsednika sekcije so izvo- lili Vikija Zatlerja, za tajni- ka" Silva Culka in za blagaj- nika Zinko Mežnar. Tudi ta ustanovni občni zbor je izzvenel v prijetnem planinskem rajanju, posebno še potem, ko so se jim pridružili še rokometaši, ki so zmagali na jubilejnem turnirju Minerve v Grižah. FRANCI JEŽOVNIK POT E 6 YU Kot ena Izmed p>oti, ki po- stajajo vedno bolj priljublje- ne, je tudi pešpot od Drave do Jadrana — E 6 YU, ki je del Evropske pešpoti od Bal- tika do Jadrana. Razveselji- vo za to pot je, da obstoja zelo dobra popotna knjižica z ustreznimi zemljevidi in opisi znamenitosti, ki jih p>o- potnik sreča ob poti. Značil- no za to pot je, da jo mora F>ohodnik prehoditi peš in da mora vedno s potjo pri- četi tam, kjer jo je končal, če jo dela po etapah. Na našem področju vodi pot z letališča v Slovenj Gradcu na Razbor in naprej na Sleme, Mozirje in na Dobrovlje. Ena izmed kontrolnih točk je planinski dom I. štajer- skega bataljona na čreti. V posebni vpisni knjigi so vpi- sani že 303 pohodniki. Pohod- niki so iz Slovenije, Hivaške, Beograda in iz Avstrije. FRANCI JEŽOVNIK TOVST - BREZ PLANINSKEGA ZIGA Tovst nad Celjsko kočo je količkaj vnetemu prijatelju narave ena najpriljubljenej- šdh planinskih točk v nepo- sredni bližini našega Celja. — Celjani »naskočimo« ta 838 m visoki vrh ali peš čez Pečovnik in Celjsko kočo, dobro uro, аИ z avtom (oz. z avtobusom) skozi štore in Svetino na Celjsko kočo. Utemeljitelji »Savinjske planinske poti« so vrh Tov- sta vključin v odsek Laško — Tovst — Svetina — Resev- na. — Šentjur kot kontrolno točko. Da smo res stopili na teme te miniaturne gore, smo do nedavna lahko do- kazali z vpisom v vpisno knjižico in z odtisom pla- ninskega žiga v planinski dnevnik. Nek nepridiprav — težko si je zamisliti, da bd to bil planinec — si je za vedno »izposodil« skrinjico s štampiljko in vpisno belež- nico. Zdaj se je treba zopet spustiti — na zasluženo okrepčilo, seveda — v »Dom pod Tovstom«, t. j. v Izlet- nikovo Celjsko kočo, kjer vam bodo radi potrdili pri- stop na Tovst s svojim pla- ninskim žigom »Izletnik Celj- ska koča 750 m« ... GUSTAV GROBELNIK OGOLJUFANI POTROŠNIKI Ugotovitve tržnih in- špektorjev kažejo, da je v letu 1977 vsaka druga kontrolirana delovna or- ganizacija v nečem kršila predpise o cenah, o kako- vosti blaga ali v uslugah. V letu 1976 pa še velja ugotovitev zveznega tržne- ga inšpektorata, da nepo- srednega nazora pri upo- rabi zveznih predpisov s področja cen in kakovo- sti blaga ne opravljajo enako in vedno v vseh republikah in pokrajinah. Niso redki primeri, ko ugotovi kontrola, da je bila zadnjič v tej delovni organizaciji pred štirimi alá petimi leti. In v čem se kaže krši- tev predpisov. Najpogo- stejši so bili pojavi zapi- ranja trga, nepoobjaščeno turistično poslovanje s tujino, kršenje predpisov na notraniem in tujem tržišču, težave pri upora- ba predoisov o kakovosti in cenah. V zadnjih nekaj letih se je na policah trgovin p>o- javila cela vrsta proiz^no- dov, ki s svojo majhnost- jo in ljubkostjo vabijo k nakupu. Male čokolade, male steklenice alkoholnih pijač in še vrsta drugih. Ko preračuna, koliko bi ga stal kilogram take kup- ljene čokolade, se zgrozi ob trikratni ali štirikratni ceni. Ta cena bi bila zaradi stroškov embalira- nja opravičljiva, če ne bi... Da, če ne bi naši vrli trgovci spregledali, da so ti mali zavojčki različ- no težki, cena p>a ostaja enotna. Podoben prekršek so si privoščiU tudi v neki tr- govini, kjer prodajajo med drugim tudi barve. Dobav- nica izkazuje prejeto bla- go v kilogramih in ceno za kilogram prejetega bla- ga.' V pločevinkah pa je praviloma 700 ali 800 gra- mov barve. In da se ne bi kdo trudil s preraču- navanjem, nalepijo na pločevinko ceno, ki velja za kilogram ban^e. Ko- likšen je dohodek, ki ga ustvari trgovina na tak način, je se\'eda težko ugotoviti. Kazpn, ki jo bo- do plačali ob odkritiu, pa še vedno maniša kot ustvarjeni dohodek, tako da se jim goljufanje še ve'^no snlača. Na notraniem trgu pro- izvodne organizacije skle- palo soorazume o spre- membni tekočih cen in nove cene često uporab- ljajo od dneva, ko je bi!), podpisan sporazum, često se podpisujejo pogodbe in si pridobivajo specifika- cije, da se določeni pro- izvod, ki se največkrat proizvaja serijsko, izdelu- je po posebnih naročilih. Zato je tudi ix)gost pojav, da se določeni рго1г\хк11 označujejo za nove, pri čemer je novo samo ime in cena. Naše tržišče akustičnih naprav ne nudi kupcu kdove kakšne izbire. Pa vendarle. Proizvajalci pro- izvajajo stereo ojačevalce različne moči, h katerim sodijo različni zvočniki. Ko se kupec odloči, da bo kupil ojačevalno na- pravo brez zvočnika, mu naši vrh trgovci odštejejo ceno tistih zvočnikov, ki so manj kvalitetna in s tem seveda tudi manjšo ceno. Ko pa prodajo te zvočnilte nekemu druge- mu kupcu, velja seveda zopet normalna — višja cena. Nekatere organizacije ne upoštevajo cen in po- gojev prodaje, ki so do- ločene z družbenimi do- govori in sîX)razumi o uporabi tekočih cen. Ne- kateri proizvajalci neza- konito povečujejo cene pri napačni uporabi od- stotka udeležbe surovine, pri kateri je prišlo do povečanja cene, aH zara- čimajo večje cene kot so predpisane. Sladkor se podraži za dva, tri dinar- je pri kilogramu, kava, ki jo sp'jemo pri svojem go- stincu, pa za cel dinar. LEON MOKOTAR !Z ZGODOVINE NOB V CEUU (16) PIŠE: FRANJO FIJAVŽ V me,secu juniju, takrat, ko je doživelo osvobodilno gibanje v Srednji Savinjski dolini močan gestapovski vdor (zajetje člana OK Sa- vinjska dolina Franca Grila In posledice), v Mariboru in Celju je delovanje takrat že povsem opešalo, do aretacij je prišlo tudi v Revirjih, kmalu zatem tudi v Zg. Sa^ vin j ski dolini in v Rogaški Slatini, se je zmoglo pokra- jinsko politično vodstvo gi- bati, delovati in vzpostavlja- ti zveze na nekatere strani le še iz ožjega kozjanskega predela. Aktivne družine v Lesičnem in posameznike v Kozjem smo že navedli. V Topolovem nad Zagorjem so tedaj delali za OF Ignac Ro- mih in Tovomikovi, v Sv. Vidu Tovornikova in Kovače, va družina, enako Jazbinše- kova iz Vrha pri Planini, To- vomikovi na Bohorju, Kova- čeva in Dobršekova dmžina v Dorem polju. V Pilštanju je bil aktiven Zakušek, v Bi- strici Teržan. Organizacija je zajela in pridobila za so- delovanje družine v drugih krajih kot na Marofu pri Belina, pri Tacerju na Gub- nem, pri Hernausovih v Os. lešici in še bi lahko našte- vali. Tudi v Virštanju so bL le nekatere družine poveza- ne z OF. Velik prispevek osvobodil- nemu gibanju v teh krajih sta dali poleg nekaterih dru- gih družini Doberšek in Lu- skar. V Mangi pri Planini se je pri Doberšekovih na- stanil PK KPS za štajer- sko. Ivan Luskar, trgovec iz Planine, je postal najož- ji zaupnik PK. 2e maja meseca je ix)sredoval nasta- nitev PK pri zanesljivih hišah. Sredi julija jim je za- gotovil in tudi sodeloval pri urejanju zatočišča v Podpe- či pri Planini v hiši Marije Senice, imenovane »Graben- ska mama«. O razvoju na- rodnoosvobodilnega gibanja v teh krajih v letu 1941 in kasneje v letih 1943—1945 in o sodelavcih (Zdolšek, Rau- ter idr.) bomo še pisali. Po oceni tedanjega polo- žaja osvobodilnega gibanja na štajerskem izhaja, da je v poznem poletju leta 1942 dejansko ravno kozjanski predel z nekaterimi redkimi kraji med Voglajno, Sotlo, Savo in Savinjo še najdalje vzdrževal zveze s pokrajin- skim političnim vodstvom. Okrožni odbor OF za Ko- zjansko je bil tedaj na šta- jerskem edini okrožni poli- tični forum, ki se je občas- no in domala v celoti sesta- jal. Imel je še julija in v avgustu sestanke. To v ti- stem času ni bilo več mogo- če niti na Dobrovljah in tu- di ne nad Preboldom, kjer so bila v prvi polovici leta 1942 dobra zatočišča F>artiza- nom in političnim aktivi- stom okrožnega komiteja KP za Savinjsko dolino. Pavle Baloh-Peter se spo- minja, da se je 8. julija se- stal okrožni odbor OF za Kozjansko pod vodstvom se- kretarke Tončke čeč-Roze. Prisotni no bili člani odbo. ra Janko Skvarča-Modras in Franc Sorčan-Tomaž za Ko- zjansko četo in politični, te- renski delavci Sveto Соруог- da-Miha, Peter šprajc-Slavc, Pavle Baloh-Peter in Marjan Jerin, ki je zastopal področ- je Sevnice, kjer je še bil ta. krat v službi. Manjkal je le Ivan Ivanuša iz Rog. Slati- ne. Obravnavali so vprašanje izboljšanja delovanja front- nih odborov za povečanje bo- ja proti okupatorju in o de. lovanju Kozjanske čete. Za šmarsko-rogaški in ko- zjanski sektor skupno s kra- ji okoli Šentjurja in prede- li nad Laškim, Rimskimi to- plicami, Radečami in Sevni- co je pomembno, da je PK KPS za štajersko dosegel od 1. štajerskega bataljona po- moč v borcih. Tako je pri- šla sredi aprila leta 1942 partizanska patrulja iz sesta- va bataljona na levo stran Savinje. To so bili partiza- ni Janko Skvarča-Modras, Pavle Baloh-Peter in Martin Fajfar-črtomir. Modras je bil rojen v Zagorju, od otro- ških let dalje je živel v Ce- lju in je nekoliko poznal kraje nad levo stranjo Sa- vinje. Peter je živel v Re- virjih in ni poznal novih krajev. Zelo dobro je poznal to področje Črtomir, ki je I>a bil že po nekaj tednih zajet od sovražnika. Klonil je in izpovedal . nemškim orožnikom kdo vse je od domačinov podpiral partiza- ne. Veliko ljudi je tedaj bi- lo aretiranih, ustreljenih ali poslanih v taborišče. Modrasova skupina se je, preden je šla preko Savinje, sestala s Tončko čečevo v grapi pod Košnico pri Ce- lju v Majerjevem mlinu. Ma- jerjevi so sodelovali z osvo- bodilnim gibanjem že od prvih tednov okupacije, če- čeva je Modrasu izročila tu- di nekaj naslovov družin na Kozjanskem, povezanih v OF in tudi ime Kolarjevih v Lesičnem. Tej skupini parti- zanov se je tekom dveh, treh tednov pridružilo še ne- kaj domačinov in četa je narasla na petnajst borcev. Po prvem maju je prišel v četo tudi borec Štajerskega bataljona Peter šprajc-Slavc, doma iz Migo j nice pri Za- bukovici. V borbi na poho- du proti Brežicam je bil 1. novembra ranjen na Sv. Le- ni pri Slivnici takrat, ko so padli štirje partizani in med njimi tudi Peter šprajc- Jur, oče Slavca. Potem se je zdravil pri zanesljivih ljudeh in se preko članov odbora OF Lesično spet uvr- stil med partizane. Proti koncu meseca apri- la leta 1942 sta komandant 1. štajerskega bataljona Ru- di Knez-Silas in politkomisar Boris čižmek-Bor po dogo- voru s političnim vodstvom za Štajersko poslala Па Ko. zjansko še osem borcev. Vo- dil jih je Tone Vratanar- Antonesko. Med temi borci je bil tudi Franc Godler. Blisk, doma iz Petrovč, za. poslen v tovarni tehtnic Re- bek v Celju, že v juliju le- ta 1941 član skojevske sku. pine, ki je delovala v Pe- trovčah, Drešinji vasi in Levcu. Skupino je vodil Mi- ro Verčkovnik, ki je kaj' kmalu odšel med borce Celj.j ske čete. Godler je šel v partizane v začetku marca leta 1942 in FK>stal kasneje poznani komandant bataljona v Kozjanskem odredu (živi v Ljubljani, polkovnik v po- koju). V Kozjanski četi je bil najprej komandir Antone, sko, potem je odločil okrož- ni komite spremembo, četo je prevzel Janko Skvarča- Modras, za komisarja so po- stavili v juliju mesecu Fran, ca Sorčana-Tomaža. četa je že od maja meseca naraščala in je štela takrat, ko sta prišla koncem maja med partizane p>o uspeh umaknit- vi aretacijam v Celju Franc Sorčan in Sveto čoporda, že okoli 35 borcev. Družina riorjana in Ivane Doberšek iz Mange pri Pl^' nini je utrpela največje žrtve v tem kraju. Oče mati, enako njuna sinova Miha in Vinko, so bili ustr^ l.jeni, hčerki Kristina in Ivana sta preminuli * AuschMitzu. — 9. november 1978 NOVI TEDNIK — stran 19 pOf^MET V PETEM KOLU PROTI KRIVAJI pojcometaSi Aera-Celje so ¡¿eli svojo tretjo zapored- F ¡e¿ono v prvi zvezni ro- ¡J^etni ligi razmeroma ¡rodno. Dve zmagi so vknji- Јц in dva poraza. Ob njiliovih igrah pa se pokazalo nekaj značilno- ^ o katerih je treba raz- mišljati naglas, prva teh značilnosti je ne- jvornno izredno smiselno za- jnovana, hitra in lepa, v pra- lni pomenu besede atraktiv- ^ igra. Ta je še posebej jiišla do izraza na sobotnem ¡rečanju s Crvenko, ko so leljski rokometaái igrali iz- ledno gibljivo in zanesljivo , obrambi, v napadu pa le- po, dodelano in prodorno, ¿ruga značilnost, ki ni več pozitiTOa, pa je opuščanje jekaterih elementov roko- netne igre, ki so bili do- ¿ej med najmočnejšimi iceljskimi« orožji. Kontra na- iadi, na primer, ne gredo •eč.' V soboto smo videli [sega devet celjskih »kon- er«. V prvem polčasu štiri ß v drugem pet. Vsega tri 10 bile tudi uspešne. ' Res je, da v ekipi trenut- no ni največjih mojstrov za kontre v celjski ekipi (brata fcjovič), toda to ne more biti opravičilo. Hitri so celj- ski igralci dovolj, zato vpra- šanje, zakaj opuščajo to, si- cer dokaj tvegano, a doslej vselej močno orožje vnemar, gloda. Druga, še nevarnejša sla- bost je popuščanje v kon- centraciji. Tipičen primer sta zadnji tekmi proti Železni- čarju in Orvenki. Igra traja šestdeset in ne štirideset mi- nut. Pa vendar s kondicijo ni nič narobe. Fantje imajo dovolj moči. Tudi dovolj iz- kušenj, kljub mlademu mo- štvu. Kje je torej razlog, da v drugem delu tekme priha- jajo v takšne krize? Kriza v tekmi je običajen pojav. Ven- dar ne more in ne sme tra- jati vso drugo polovico dru- gega polčasa. Kljub dobri igli v soboto, kllijuto dejst.-vu, da so imeli štirideset minut igro povsem v svojih rokah, si ustvarili šest zadetkov prednosti, so komajda dobi- li. Bi dobili tudi, če Tomič ne bi bil razpoložen in ne bi ubranil štirih sedemmet- rovk? Zakaj ni bilo mogoče najti orožja proti igri na- sprotnikov mož na moža? Spodrsljaji, kot smo jih vi- deli zadnjih deset minut so- botnega prvenstvenega boja, se prvoligašem ne bi smeli dogajati, še zlasti ne, če igra riioštvo dotlej dobro, ce- lo zelo dobro. Zakaj torej popušča zbranost moštva, za- kaj brzopletost, ko je igra že dobljena? To so vpraša^ nja, na katera bo moralo vodstvo hitro najti odgovo- re. Kajti izidi v bodoče mor- da le ne bodo ugodni, kot v soboto. In še eno vprašanje velja upravi in celjskim navija- čem. Kje je tisti žar, tisto organizirano navijanje, ki je moštvu dajalo polet in kri- la in prevešalo jeziček na tehtnici v celjsko korist, tu- di ko so imeli Celjani opra- viti z objektivno boljšimi moštvi. Ali gledalci zapušča- jo svoje dovčerajšnje ljubim- ce? In če jih, zakaj jih? Ali pa se je le razbila skupina navijačev, ki je znala navija- ti organizirano in je za se- boj potegnila vso dvorano. V soboto je bil obisk le pov- prečen. Navijanja domala ni bilo. Le enkrat na vsej tek- mi se je oglasu znani klic celjskih navijačev. V klubu bi morali navezati tesnejše stike s svojimi še vedno vne- timi privrženci in si tako za- gotoviti tisti element izven igre same, ki laliko še kako vpliva na njen potek. BRANKO STAMEJČIČ Trener celjskili rokometašev Slobodan Mišković. Zaskr. hijen pogled in ali se tudi on sprašuje, kje so vzroki za čudne oscilacije v igri nje- govih varovancev, katerim letos ne gre tako »po maslu« kot lani. Foto: T.Tavčar Centri so odločili. Drina iz Zvornika ima izredno vLsoke centre. V borbi z njimi so celjski igralci Gole (v skoku za žogo). Kralj in Tone Sa^adin (v temnih dresih) dosegli boljši rezultat pod koši in s tem tudi čisto zmago 101:85. Foto: T. Tavčar Mladi Kranjskogorci so nudili Celjanom močan odpor, toda kljub temu so domačini osvo- ÍH nov par točk. Vratar Velikonja je bil tokrat aspešen pred Bratcem. V sredini spn«m- •jata akcijo Tehovnik iit Felc. Foto: T. Tavčar toKEJ NA LEDU ŠE VEDNO ODLIČNI TRETJI travno celjski hokejisti fc ledu niso ponovili izredne ^ proti Jesenicam, so v dopadljivi igri prema- ^ tudi drugega predsta^Tii- Г Jesenic — Kranjsko goro 17:4. ^'i^a je sicer zaslužena, ^öar moramo tokrat po- '^titi več pozornosti igri J'jskega moštva. Kot celo- * so delovali kolektivno. Ne- ^ri domači igralci so po- napredovali. V prvi vr- ^ v obrambi Nace Filipovič ^Sandi Sendelbach, v na- ^^ pa Ograj enšek, Milan ^'^jak in Vertovšek. Igra je ^ Precej tekoča in s tem je ^i^jšen del odgovornosti ^a Felca razbremenjen. ^Je vse bolj in bolj pre- у^јо pobudo in če se bo igra nadaljevala bomo v Celju že kaj kmalu Iç^ tri napade, kar je tudi ^ј za enakovredno borbo ^'^ajboljšimi. Omeniti pa ve- 1 tudi Tehovnika, Prusni- LJ^ratca in Lasjaka, ki so ^^ borci Zadetke za Celje so dose- gli Pele in Verto\-šek po dva, Lesjak, Ograjenšek in Bratec. Na lestvici so tretji, v pri- hodnjem kolu pa gostujejo v Beogradu proti Crveni zvez- di. Kot zanimivost naj zapiše- mo, da že redno vadi Franci Zbontar, ki je uspešno pre- stal zdravljenje bolnega ko- lena. Vse kaže, da bo v so- boto že nastopil v Beogradu. Po srečanju trener Albin Felc ni bil najbolj zadovo- ljen: »Pomembni sta točki, toda zaradi gledalcev moramo v Celju prikazati še boljšo ig- ro, Realno je težko izka- zati dvakrat zapored tako odlično igro, kot smo jo pro- ti Jeseničanom. Kljub temu pa sem z rezultatom zado- voljen, čeravno z igro neka- terih igralcev ne povsem.« Ob koncu pa še to. Se- lektor državne reprezentance Hegediš je povabil na prvi kontrolni trening kar tri celjske igralce in to Francija ter Marjana Zbontarja in Vojka Bratca. J. KUZMA ZALEG: USPESNI SPORTNIKI INVALIDI Zadnjo nedeljo so praznovali občinski praznik v Sev- nici, kjer so v športnih tekmovanjih nastopili tudi športni- ki im-alidi iz Žalca in Velenja. Šahisti društva invalidov iz Žalca so osvojili prvo mesto (nastx>pili so v postavi Leskovšek, Jagrič, Grobelnik in Crepan) pred domačini in Velenjem. V streljanju je nastopilo pet ekip, zmagali pe so Velenjčani pred Žalcem in Sevnico. Za zma^rovalce iz Velenja so naslC4?ftii Bele, Zučko, Žagar in Detebach. J02E GROBEOÍIK JESENSKI EKIPNI PRVAKI SSD Jjep sončen oktober jc bil izkoriščen tudi za množična atletska prvenstva ŠŠI). Na tekmovanjih je nastopilo nad 700 atletov in atletinj iz os- novnih in srednjih šol. I'red- hodno so vse šole izkoristile že po tradiciji prvi športni dan za množična atletska pr- venstva, na katerih je v inno- gobojih na.stopilo nad 6.000 mladih. Kopica jc novih re- zultatov, odkritih več novih nadarjpncev, ki jih bo treba vključiti v redno vadbo pri AD Kladivar. Med SŠD na osnovnih šo- lah so bili v vseekipnem pr- venstvu prvi predstavniki iz Vojnika, sledijo pa »Voljko Vlahović«, Iludinja, »Slavko .<>fander«, IKE, 1. osnovna, Dobrna itd. Vrstni red pri pionirjih: 1. Vojnik, 2. »Voljko Vlahović«, 3. »Slavko Slander«, 4. IKE, 5. àtore, 6. I. osnovna šola, 7. Hudhija, 8. Dobrna. 9. OS 1. celjske čete, 10. 1'olule. Vrstni red pionirk: 1. Hu- dinja, 2. Dobrna, 3. Vojnik, 4. »Veijko Vlahović«. 5. I. osnovna šola, 6. IKE, 7. »Slavko Slander«. 8. OS I. c. čete, 9. Store, 10. Polule. Med SSD na srednjih šolah so nastopili predstavniki I. in II. razredov. Vrstni red pri mladincih: 1. gimnazija 7.94.Ч, 2. tehniška .šola 7.682^ 3. ESC 6.175, 4. PSC 5.987 , 5. SKIMC Store 5.933, 6. Kmetijski SC 3.416 in 7. go.stinska šola 2.819 točk. Vrstni red pri mladinkah: 1. Rimnazij» 6.937, 2. ESC 6.352, 3. PSC 6.296, 4. tehniški SC S.57î, 5. Kí5C З.Свг In 6. go- stin.sk» šola 1.в93 toéJc. K. JUG KOŠARKA ZDAJ PROTI ORIOLIKU V SLAV. BRODU v ZKL so Celjani na do- mačih tleh v igri, ki je ime- la precej nihanj, zasluženo premagali Drino s 101:85 (45:39). Ze v 8. minuti so si domačini priigrali visoko vodstvo 27:13, na kar so se nekoliko sprostili, da so go- stje znižali rezultat. V II. delu so po vrnitvi Polanca v igro (Celjani zaigrali zelo učinkovito, čeprav ni bilo tiste igi*e, kot bi jo sicer že- leli s celotnim,teamom. Tre- ner Zmago Sagadin je o si-e- čanju med drugim dejal: »Gostje so bili za nas nez- nanka. Pričeli smo zelo dob- ro. Potem so nam gostje vsi- lili počasen tempK), omrtviU so nam igro in iz takšnega položaja ni bilo več pravega ritma niti tempa. Zmaga je sicer bila prepričljiva, ven- dar s samo igro nisem bil zadovoljil. Znamo več, kar pa v tej igri nismo poikazaJi.« Kritična ocena izkušenega trenerja vsekakor drži. Do- mači igralci se v določenih intervalih te tekme niso zna- šli. BUi so dokaj šibki v skokih, včasih tudi nepreciz- ni v metih in podajah. Toč- ki sta ostali doma in po dveh kolih so Celjani prevzeli vodstvo na lestvici pred Ju- gom in Železničarjem. Naj- bolj učinkoviti so bili — Po- lanec 34, Gole 18, po 14 pa Miloš in Tone Sagadin. V republiški ligi so Konji- čani izgubili v Novem mestu, Elektra iz Šoštanja v Cerk- nici z Notranjsko, šentjur- čani doma z Litijo-Z^agorjem in Laščani prav tako doma proti Betiju iz Metlike. To- rej vsi so ostali praznih rok bodisi v gosteh bodisi dcana. Nič kaj spodbudno za naše zastopnike v repuibliških pe- tih skupinah košarkarskega prvenstva. Na strelskem tekmovanju v Šempetru Je na.stopUo pet ekip, zmagala pa je ekipa teritorialne obramlie, nM-d posamezniki pa je bil najboljši Korun. X X * Na mesečnem tuirorju ŠK Sa- vinjčan v Šempetru je nastopilo 12 šahistcv, amagal pa je SUxmaan z 8,5 točke. XXX V republiški ligi so šahisti C*. Ija prïiiiasali I)\'Z Ponikve 8 6,5:3,5. XXX Končalo se je raedrepoiblièko tekmovaffnje v dviganju uteži v za. hodni situpini. V zadnjem kolu so dvigstoi irteži iz OeCja v Velenju premaiíailá Riudanja z 12;8 in osvo- jili peto mesto, medtem ko so Ve- Lenjifeni Sesti med sednumi eki- pami. V moški odbojkarski ligi je In. grad doma premagal Mislinjo s 3:1, Topolšica pa v derbiju Sem- pe^r z Lstim rezultatom. Se vedno vodi Šempeter (v priliodnjem kolu bo igral doma s Polskavo). To- polšica je tretja (v prihodnjem kolu gostuje v Lijutonwru) In In- grad peti (gostuje T Mariboru proti Braniku). XXX V republiški nogometni ligi 5e vedro nič novega, vse po starem, torej slabo! Kladivar je doma komaj iabržU remi proti konjišlce- mu Uniorju z 2:2, medtem ko je Šmartno doživelo poraz na doma- 6em terenu proti trbovelijlskiemu Rudarju z 1:0. Šmartno je šesto, Undor sedmi in Kladivar osmi med, devetimi eäripami. Prihodnje kolo: Drava — Kladivar, Unior — Zeleemißair in Litija — Šmartno. Zbrali in гар15аЛ1: Tone Tavčar, Jože Kuzma in Kaiml Jug VELENJE IN ŠOSTAMJ JESENSKA PRVAKA Prven-stvo v republiški rokometni moški m ženski ligi je končano. Letos smo laliko z rezultati naših predstavnikov več kot zadovoljni. Med moškimi je Šoštanj brez poraza najboljši. Minerva iz Griž je presenetljivo druga, medtem ko so Celjani sedmi. Med žen.4kami so najboljše Velenjčanke. Presenetile pa so igralke selekcije »SavJijske« iz Žalca, ki so drage, medtem ko je Šmartno četrto. Vse kaže, da se ženski rokomet na celjski«! območju le kva- litetno razvija. DVE MOŠTVI V FINALU V leto&ijem finalu republiškega pokalnega tekmovwvja bomo iznell kar dva predstavnika in to prvič tudi med ženskami. Člani Aero Celje so T poliinalu premagali Jadran in se bodo ▼ finalu pomerik proti smagovalcu srečanja SLOVAN (veterani) -— Kolinska Slovan. Pri ieo- skah pa so igrajke Velenja presenetile drugoligaSa Dravo in jo po podaljMcih premaeale 19:17. V fioaki bodo icnU« jrotl œu«ovelo«i •raćMi^ АЦ>1«а — (Mmpi^ i. Кктал 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 44 — 9. november 1973 V ŽALCU PESEM IN MLADOST Tudi letos bosta ZKOS Žalec in KDPD Svoboda Žalec pripravila pri- reditev mladih pod naslovom PESEIM IN MLADOST, kjer bodo nastopili ot- roci od šestega do štirinajstega leta starosti in to iz skoraj vseh osnovnih šol v žalski oblini. Pridružili se jim bodo tudi predstavniki osnovne šole iz Varaždina. To bo že tretja prireditev te vrste, vsi nastopajoči pa se bodo predstavili s petjem ene izmed popu- larnih slovenskih, jugoslovanskih in tujih popevk. Avdicijo so že zdavnaj (pravili, imeli so že tudi prve vaje, tako da bo sobotni nastop v dvorani Kmetijskega kombinata v Žalcu s pričetkom ob 16. uri uspel. Mlade pevce in pevke bo spremljal ansam- bel VOKALI. Ob zaključku bodo vsi nastopajoči skup>aj zapeli pesem, za katero je tekst napisala Meta Reiner, glasbo pa Marjan Kozmus. Pokroviteljstvo nad tem srečanjem je presela Gradnja Žalec, celjski radio pa bo vse nasto- pajoče posnel in kasneje predvajal v rednem programu. Vsak bo dobil tudi priznanje, najboljša dva pa se bosta še isto soboto zvečer že pred- stavila na javni radijski oddaji v žal- ski veleblagovnici NAMA. TONE VRABL MODNA REVIJA (PRVEGA NOVEMBRA) »Jutri nxvram k frizerju!« je re- kla mama Tina in si zakrila s s\'ojo nežno roko zehajoča usta. »Seveda ne morem iti taka tja. Oh, še sedaj se nisem odločila, kakšno frizuro naj si dam narediti. Da bi bilo nekaj po- sebnega.« »Kaj pa jaz? Sploh ne vem, kaj menca šivilja tako dolgo. Teden dni že čakam na tisto čmo obleko. Joj, če ne bo gotova pravi čas! Rečem ti,« »folk bo zijal.« Prav posebno mode- ren model. To bo atrakcija,« se je oglasila hči. Tudi oče ni mc^el ostati tiho: »Te dni pričakujem r>ovega gol- ta. Frenk mi je obljubil, da bo posre- doval. Že pred tremi tedni. Si spioh predstavljate, kako se bodo ljudc-m skrivili nosovi, ko nas bodo videli v tako čudovitem avtu?! In to na tak dan!« »Ja, saj res, da ne boš pozabil iti v cvetličarno. In glej. da dobiš naj- lepše rože. Kaj bodo sicer rekli so- sedje?!« je še rekla mati očetu. In nato sinu: »Poslušaj, sine, kaj pa boš ti oblekel takrat? Tista plava obleka je že tako zdelana in tudi črna ni najlepša. Kaj, ko bi ti šla kupit kak- šno no\45? Bi že našla takšno, da bi moj sin kar blestel v njej.« Sin pa je trmasto povzdignil svoj najstniški gla- -sek: »Jaz grem v kavbojkah!« Mati se je skremžila, kot bi pojedla vsaj tri kumare naenkrat. »Si nor, na tak dan?! Le kaj bodo rekli ljudje?! Mo- raš ...« »Ah, ne tK>dite tako malome- ščanski. N1 važna obleka, ampak člo- vek. Važno je, kar se dogaja v meni,« je rekel sm. ^ »Uh, kako zijajo, glejte! Le nas gledajo. O, lepi moj golfek!« je ix> nosno dejal oče, ko so stopali iz av- ta. In potem ob grobu stare mame: hči v novi obleki je očarljivo metala oči po fantu, ki je stal ob sosednjem grobu. Mati si je štirikrat skrivaj po- gledala v ogledalu svojo novo frizu- ro. Sin pa je stal tam tiho v kavboj- kah. »Prekleti mule, le sramoto nam dela,« je siknil oče. »Mar ni lep naš grob?« se je samo- zavestno nasmehnila mati. In nato so mirni in srečni odšli. Saj so vendar tako iz srca počastili staro mamo, ki so jo prav zares ljubili. M.\GDA TRATNIK ALPINISTIČNI KOTIČEK ALPINISTIČNEGA ODSEKA CELJE Preteklo soboto in nedeljo so alpinisti Celja posegli v svojo statistiko in spomin za leto nazaj. Bera plezalnih vzponov je bila zopet rekord- na. Več kot 700 smeri, 18 prvenstvenih in samostojna odprava v južnoameriške An- de je bilanca, ki se je ne sramuje tudi najboljši odsek Slovenije. Pri vzponih pred- njačijo člam stare garde na čelu s Knezom, Zupanom, Canžekom, Lesjakom in dm- gimi; mlajši pa tudi niso igrali stranske vloge. Sprejem pripravnikov in članov je potekal po že usta- ljenem sporedu. Tečajniki so odgovarjali na vprašanja s področji, ki naj bi jih imel bodoči alpinist v malem pr- stu.- Pokazalo se je, da mla- di obvladajo plezalno tehni- ko in varovanje, da so spo- sobni izplezati tudi smeri, ki jih po pravilniku ne bi smeli, da pa v splošnih teo- retičnih veščinah niso doma. Prav zastrašujoča je ugoto- vitev, da večina ne obvlada samo reševanj a in dviga po- nesrečenca. To napako v ple- zalni - šoli bo inštruktorski kader celjskih gorskih reše- valcev in alpinistov odpravil še v tem mesecu, ko bodo vsak četrtek popoldne teh- nične vaje v tej veščini, ob- vezne za vse člane AO Celje. Med pripravnike je bilo sprejetih 5 tečajnikov letoš- nje plezalne šole, za člana alpinista pa pripravnica Meh Meta. Novi pripravniki so: КибЕЖ Vladimir (17 let) — 24 smeri, med temi tri pr- venstvene in tri prve pono- vitve, KOVACIČ Matjaž (28 let) — 27 smeri, od tega 5 smeri V. težavnostne stop- nje. STOPAR Aleš (18 let) — 9 smeri, od tega tri smeri nad V. stopnjo, ŠROT Bojan (IC let — 16 smeri, 4 smeri V. in VI. stopnje, BOROV- NIK Tine. 6 smèri, od tega dve pete stopnje. Za člana je bila sprejeta MEH Meta (22 let) — 19 smeri, od tega pet smeri V. stopnje. Za načelnika je bil ponov- no izvoljen Ciril Debeljak- Cic. V zadnjih dneh je bilo preplezanih tudi nekaj izred- nih smeri. Tako je Knez Franček 1. 11. preplezal »Dia- gonalo« v Križevniku (pr- venstveno) z oceno IV., v dveh urah. ki poteka levo od šaleške. Plezal je z Bojanom Srotom in ponovil še šale- ško smer (V. do VI.), sesto- pil po Kozjaški in preplezal še Centralno smer v dveh urah — ocena IV. do V. 2. 11. je ponovil še Ruško smer v Križevniku in v istem dnevu še prvo ponovitev šo- štanjske smeri z oceno IV. Ö0 V. 4. in 5. 11. je Knez v navezi s Kušer Dragotom po- novil »Trikot« v Dolgem hrb- tu (ocena VI.) ter opravil prvenstven vzpon v štruci (Srebrna griva) z oceno IIl-l- ter ponovil s Tič Ire- no še Vzhodni steber Križa. Zupan Jože je plezal »Y« v Mrzli gori z Romihom (AO Slovenska Bistrica) ter Vzhodno v Mali Rinki, Les- jak Janč in Čulk Mišo p>a sta ponovila Kamniško smer v Koglu, ocena V. do VI. Na prvem tehničnem tre- ningu letošnjih tečajnikov plezalne šole se je zbralo v Tremarjih kar 25 mladih pia- ninoev. CIC Težko tehnično plezanje ▼ kombinirani granitni .steni Ml IN ZDRAVJE PISE: DR. NL-lPcJAN HRUSOVAR Ce smo spregovorili o zdravljenju, moramo toliko bolj poudariti preventivo al- koholizma, vendar se bomo omejili le na preprečevanje nesreč pri delu kot posledi- ce alkoholiziranosti. Sem šte- jemo vzgojne in disciplinske ukrepe ter delovanje KZA ( Klub zdravljenih alkoholi- kov). Vzgoja je stvar zdrav- stvene službe, socialne službe RK, sindikata in drugih. Ne- uspešnost tovrstnih naporov ima svoj vzrok tudi v po- manjkljivi vzgoji v šolah. Di- sciplinske ukrepe pogosto opuščajo zaradi različnih vzrokov, predvsem zaradi po manjkanja detovne sile, na pačnega pojmovanja »kolegi- alnosti« med tistim, ki pije in tistim, ki naj bi ga nad- zororàl, nepoznan e pristoj- nosti odgovornih, p>omani;klji- vi samoupravni akti delovnih organizacij itd. Ocena dela- zmožnosti in preostale dela- zmožnosti je pogosto delikat- no in težavno vprašanje za zdravnike in komisije delo- ma tudi zaradi tega, ker dobi zdravstveni delavec med štu- dijem premalo informacij o ocenjevanju delovne sposob- nosti, delazmožnosti in dru- gih pokazateljih dinam čnega ravnotežja med delom in člo- vekom. Akutna alkoholiziranost in njene posledice pri alkoholi- ku in nealkoholiku ne mo rejo biti razlog za odnostnost z dela s štampiljko zdravnika in zdravstvene delovne orga- nizacije. To bi bil enak ne smisel kot, če bi pijanemu povzročitelju prometne nesre- če šteli pijanost kot olai'še- valno okoliščino! Tudi sicer se moramo truditi, da zdravi- mo alkoholika sočasno z de lom. V коИког pa je prišlo do organskih in psihičnih okvar zdravja, ocenjujemo delazmožnost po kriterijih, ki bi jih upoštevali pri ocenje- vanju istih okvar brez pove- zave z alkoholizmom. Ocena preostale delazmož- nosti (IK) mora temeljiti na ugotovitvi, da so izčrpane vse možnosti zdravljenja, če gre za razporeditev v III. kate- gorijo, mora biti zahtevana re- habilitacija. Diagnoza kronič- nega alkoholizma praktično ne more biti vzrok za razpo- reditev v II. in nikoli v 1. kategorijo invalidnosti, če- prav so v ospredju organske spremembe, ko ocenjujemo delazmožnost, se preporedko odločamo postaviti diagnozo alkoholizem na prvo mesto. Pri vodenicu alkoholika sko zi terapevtski ia rehabilita- cijski postopek bi morali več pozornosti posvečati motivi- ranosti za delo, saj je kas- nejša, socialno pvomanjkljiva, rehabilitacija pogosto vzrok za recidiv. S tem v zvezi mo- ramo priti do ugotpvitve, da nam primanjkuje oziroma sploh nimanio zdravstvenih ali individualno-zdravstvenih ustanov v smislu diievnih bol- nic, nočnih bolnic, vikend bolnic itd. Mnenje strokov- njakov za ocenjevanje dela- zmožnosti je, da zdravljem alkoholik na ne?.taterih delov- nih mestih nelcaj let ne bi smel delati — to so pred- vsem delovna mesta na tere- nu (inštalaterji, veterinar-H, nekateri profili zdravstvenih delavce?v), gostinski delavci itd., kjer obstoja bistveno ve- čja možnost, da recidiviru. Menim, da ima mnogo reci- divov svoj vzrok v pomanj- kljivo vodeni socialno-medi- cins>ki rehabilitaciji, io vra- čanju po končanem hospital- nem zdravljenju, razporedit- vi na neustrezno delovno me- sto. Zanimivo je, da sprejme večina delovnih organizacij delavce v delovno razmerje brez natančne določitve de- lovnega meta (sprejme ga v »službo« — obrat, TOZD, de- lovno organizaci'jo), vendar so pn premestitvah izredno natančni. Marsikdaj je tako potrebno sprožiti invalidski postopek, ki zaradi svojega, upravičenega trajanja — po stavlja zdravnike v dilemo ali naj bo alkoholik doma do ocene ah naj dela na delov- nem mestu, kjer so možnosti, da bo recidiviral, večje. Brez- delje in družba pa tudi dajeta recidive. Alkoholiki brez po- membnih psihoorganskih sprememb naj bi delali tudi ves čas zdravljenja v bolni- ci. Alkohohki s pomemebntíj- šimi spremembami pa le del svojega bivanja v bolnišnici. Ski-atka: diagnoza »alkoholi- zem« je ves čas združljiva z ustreznim delom. O dela- zmožnosti odločajo bolezni — spremljevalke alkoholizma. Takšno stališče bi morale zavzeti tudi vse komisije in — z namenom rehabilitacije — vračati alkoholike na ust- rezno delo z »Izvidom in mnenjem«. Vedeti namreč moramo, da je alkoholizem bolezen, ki se da zdraviti, saj so metode znane. V koli- kor nekdo odklanja zdravlje- nje ali z neupoštevanjem na- vodil zavestno po^ljšuje ozdravitev, mu marsikatere pravice usahnejo. O dela (ne)zmožnosti pri posamez- nih komplikacijah alkoholiz- ma na tem mestu ne bi pisal, ker presega namen tega član. ka in sega v strokovno gla- silo. (5) PRIPOROČA obisk oddelka STEKLO-PORCELAN v velç. blagovnici T, kjer smo izbrali naslednj, praktična darila: jedilni servis in kompi^j kristalnih kozarcev z vrčem za led — jj bogatejše obdaritve. Posebnost so nov« vaze iz uvoza, različnih velikosti. Ugoo- tegnili preprosti ljudje, pač m težko uganiti. Po tej plati pa so sloveli tudi celjski grof- je, ki so se vsepovsod zapletli v spore s so- sedi. Tako pripoveduje- jo, da so Celjani leta 1435 udarili na Kranj- sko, prišli do Ljubljane in pobrali Kranjcem okoli 300 goved. Kranj- ci jim niso ostali dolž- ni. Zbralo se jih je okoli 3.000, pri Savi so dohiteli Celjane in jim goveda spet pobrali. VSAKODNEVNE Z&0Đ8E — Rekli ste, da s tem majhnim tranzistorjem lahko poslušam vse radijske postaje v Evropi?! — — Ali morda ni res? — 2e, že. Toda ali moram res poslušati vse naenkrat? Psihiater vodi prijatelja po zavodu za duševno bolne. — Tale tu je znorel, ker ga je dekle pustila. — In oni drugi, ki tako divja? — Ta je tisto dekle poročil. Nekdo pohvali pisateljevo ženo: — Tvoja žena izgleda čudovito. Ta njena nova obleka je kot pesem! — Ha, kot pesem! Honorar za cel roman in najmanj deset esejev me je stala. Starejša samka si je na deželi uredila kokošjo' farmo. Njen sosed pride in vidi, da je med čudovitimi sortnimi kokošmi nekak petelinji mešanec: — Če hočete imeti dober zarod, morate tega petelina izločiti. Zakaj pa? Saj jih porioči ne spustim skupaj?! — Potrebujete samokres ra svojo obrambo?, vpraša orožar svojo žensko stranko. — Ne. Za lastno obrambo imam advokata. Samokres potrebujem za poprej. TROJČKI POTROJENI UP ZABUKOVNIKOVI TRIJE SO ZDRA^Í Zaboikovnikovi iz Založ pri Polzeli so imeli tri dekleta in starša sta se odločila po- izkusiti še enkrat, če bo sin. Pa je »ratalo« in to krepko! 2. novembra ob 10. uri do- ix)ldne so v celjski ix)rod- nišnid drug za drugim pri- vekali na svet kar trije fan- tje in to krepki fantje. Teh- tali so 2,400, 2.530 in 1.850 gramov. Seveda takle srečni dogodek prinaša s seboj tudi kopico skrbi in ena od njih je kakšna imena jim dati. Odločili so se, da jih bodo imenovali Matjaž, Matej in Mitja. Ob našem obisku v porod- nišnici si je mati Jožica že opomogla od prvega prese- nečenja in poroda in se je dobro počutila, prav tako tu- di njeni sinovi. Dejala je, da je srečna, da so le zdravi i da je osebju zelo hvaležna J nesebično pomoč. Glavna đ stra pa nam je povedala, ^ takega primera v celjski I* rodnišnici že deset let ni f lo in da so zadovoljni preá vsem zato, ker so mal^ zdravi in dovolj krepki. NOi-i tednik pa se pridr4 žuje z željo, da bi trije ia® t je čimprej zrasli! T. TAVÖ.41 KJE, KAJ, KAKŠNA NOVOST NOVI TEDNIK - Glasilo občinsKih organ:zacij SZDL Celje, Laško. SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje, Trg V kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3a — Glavm in odgo- vorni urednik: Milan Seničar, tehnični urednik Franjo Bogadi — Redakcija: Milan Božič. Jure Krašovec, Drago Medved. Mateja Podjed Brane Stamejčič (odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedemk, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopi- sov ne vračamo - Cena pos štev 4 din — Celol naročnina 180 din, polletna 90 din. Za moz. je cena dvojna, štev. žiro rač.: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana. TOZD Novi tednik Celje._-^elefon, oglasi in_naročnina: 22-369, 23405^_