Poštnina plačana v gotovini
ŠTEV. 102.
LJUBLJANI, petek, 26. avgusta 1927.
Posamezna številka Din 1-LETO IV.
Iihiji vsak dan opoldne, izvzem51 nedelje in praznike.
naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30 —.
Neoavissn političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UVRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vreča jo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se prilogi mamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu itev, UL6S5L
Zakasnele konstatadle.
Slovenska politika potsaja vedno bolj stereotipna. Voliven boj zlasti jasno to dokazuje. Če so na primer klerikalci v vladi, potem •govore liberalci o davčni neenakosti in izmozgani Sloveniji, če pa pridejo liberalci na vlado, pa klerikalci ponavljajo to staro melodijo. Tako smo tudi pred dnevi čitali ogorčen članek bivšega ministra proti davčni neenakosti, kakor smo svoje dni čitali ogorčen članek istega gospoda, da ni mogoče davčne neenakosti čez noč odpraviti.
Čeprav je res, da davčna neenakost obstoji in da bi morala biti prva skrb vsake slovenske politične stranke, da jo odpravi, so pa vendar vse te konstatacije
že davno zakasnele in so danes čisto oi-'e' ■ ^aJti v Sloveniji sploh ni treba o teh neenakostih govoriti, ker sploh ni nobenega Slovenca, ki ne bi vedel za njih obstoj. Slovence zanima danes samo to, kako bi bilo mogoče to neenakost odpraviti in samo v tem pogledu bi bila zgovornost strankarskih voditeljev potrebna. Seveda se pa ta zgovornost ne b? smela omejevati na prazne obljube, temveč na dejanja, ki bi vsemu narodu govorila, da se davčna neenakost polagoma odpravlja in da je tu utemeljeno upanje, da bo v doglednem času sploh popolnoma izginila.
Ravno tako je s tožbami o slabi upravi, o premah vnemi centralne vlade za prečanske in osobito za slovenske kraje. Vse te stvari že davno ve vsak slovenski pastir in zaito mislimo, da njih konstatacija ni več stvar vodilnih slovenskih politikov. Vse te stvari spadajo že davno v slovenski program, ki bi moral enako že davno biti katekizem za vse slovenske politike. Vse te konstatacije so zakasnele in danes je aktualno edino to, kako vse te napake odpraviti.
V	tem oziru bi moral iže davno slovenski politiki doseči nekak sporazum, da ne bi mogla sprememba v vladi niti najmanje zavirati uvajanje izenačenja. In če bi bila tu katera stranka, ki bi se v tem oziru pregrešila, šele potem bi bila konstatacija tega greha na mestu.
Vse to zvonenje po toči je posledica one stare slovenske navade, da smo glasni in junaški doma, v Beogradu pa skoraj ravno tako ponižni, ko svoje dni na Dunaju. Sprijaznimo se skoraj s krivico, samo če smo mogli biti doma pošteno ogorčeni. To dokazuje tudi vsa naša narodna obramba. Ce je nasilje fašistov veliko, potem po Ljubljani glasno kričimo, toda s kričanejm je tudi vsa naša aktivnost končana.
Skratka: ne poznamo še aktivne nacionalne politike, temveč samo pasivno. Na vse udarce reagiramo le z večjim ali manjšim kričanjem, mesto da bi reagirali z dejanji. Zato tudi ne poznamo nobene efektne samopomoči. Zato po vsej priliki tudi še dolgo ne bomo razumeli, da se ni mogoče braniti proti davčni neenakosti samo v skupščini, temveč tudi na druge načine. Če pa je davčna neenakost za naše vodilne politike samo strankarsko geslo, potem se seveda proti njej sploh ni mogoče boriti. Kajti v tem slučaju mora pomeniti uspeh ene stranke neuspeh za drugo, a dejansko bi moral biti uspeh vsake stranke za zmanjšanje davčne neenakosti uspeh vsega naroda. So namreč stvari, ki se jih strankarska agitacija niti lotiti ne bi smela, ker samo stvari, ki imajo viden znak, da so stvari vsega naroda, imajo siguren uspeh. Davčna neenakost pa bi morala biti taka vsenarodna zahteva..
Zakasnele konstatacije so samo zapravljanje narodne energije in časa in poleg tga zelo slabo sredstvo za mandatni lov. Na vse zadnje je namreč vsaka
Fašistovski list o južnoslovanskem Imperiju.
Trsi, 26. avg. »Popolo di Trieste« se v dopisu iz Zagreba pod naslovom »Jugoslovansko carstvo« bavi z možnostjo ustvaritve jugoslovanskega imperija na Balkanu. Ta članek temelji na izjavah dr. Korošca in na članku bolgarskega službenega lista »Mir«. Po tem načrtu bi stopile v balkansko federacijo Srbija. Bolgarija, Slovenija, Hrvatska s Slavonijo, Bosna in Hercegovina, Dalmacija, Črna gora in Makedonija. Vsaka od teh bi bila zase neodvisna država. Centralna vlada bi opravljala samo skupne posle. Vojska, finance, pošta in zunanje zadeve bi se vodile v področju centralne vlade. »Popolo di Trieste« piše, da se v zadnjem času v Bolgariji res izvaja živahna agitacija za ustvaritev balkanske konfederacije, ki bi ji stala na čelu kralj Aleksander in kralj Boris, tako da bi se vsaka tri leta menjal vrhovni šef. Skupni parlament bi zasedal zaporedoma enkrat v Beogradu, enkrat v Sofiji. Baje so že v teku tudi priprave za jezično ujedinjenje vseh južnih Slovanov. Neka komisija vseučiliških profesorjev preiskuje srbski, hrvatski, bolgarski in slovenski jezik, da bi ustvarila nov knjižni jezik za I vse Jugoslovane.
To jugoslovensko carstvo bi imelo 18 milijonov prebivalcev. Resneje bi se anektiralo tudi ozemlje med Marico in Solunom, ki je sedaj v grških rokah. Razen tega bi šlo tudi za Dobrudžo, ki je sedaj romunska. Tako bi jugoslovensko carstvo kesneje imelo 20 milijonov ljudi, kar bi bilo toliko kot polovica Italije ali nekaj več kot Romunija. Politična orientacija bi se ravnala po zemljepisnem položaju, tako da bi bilo onemogočeno osnovanje kakega protijugo-slovenskega bloka.
»Popolo di Trieste« pa ne veruje, da bi Jugoslovenom mogli ti ,načrti uspeti, ker bi se brez dvoma takoj ustanovil močan blok, v katerega bi šle Italija, Madjarska, Rumunija in Grška. Jugoslo-venska konfederacija bi morala zato vzdrževati močno vojsko in vojno mornarico. Administrativni in politični aparat te nove državne tvorbe, ki bi imela dva dvora in več parlamentov, bi bil predrag. Slovanski korupcionizem bi našel pripravna tla, da se še bolj razvije. Razen tega bi nastala notranja trenja in tekmovanja, ki bi bila prirod-na posledica politične združitve vseh jugoslovenskih plemen.
SLUŽBEN DEMANTI MUNCHENSKEGA SESTANKA.
Beograd, 26. avg. Glede na vesti o sestanku med bolgarskim kraljem Borisom in našim kraljem Aleksandrom je pomočnik zunanjega ministra pred nehaj dnevi izdal službeno sporočilo, da so te vesti neresnične. Toda vesti so se navzlic temu še dalje razširjale. Zato je predsednik vlade dal včeraj telefonsko odredbo, da se to dementira. Sinoči ob pol 9. je bila iz predsedstva vlade izdana naslednja objava: Gospod predsednik vlade odločno dementira vse vesti, ki so se razširile po naših in tujih listih o sestanku Nj. Vel. kralja s kraljem Borisom, ker so te vesti popolnoma izmišljene.
KOROŠEC IN MARINKOVIČ V BEOGRADU.
Beograd, 26. avg. Sinoči je dopotoval v Beograd Ljuba Davidovič. Davi-dovič ni priredil vseh napovedanih shodov, ker je bil že utrujen. Zato je v nekaterih krajih imel samo sestanke s svojimi prijatelji, katere je obvestil o političnem položaju. — Za danes pričakujejo povratek dr. Voje Marinkoviča v Beograd, včeraj pa je prišel v Beograd dr. Korošec.
Beograd, 26. avg. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič se je nocoj ponoči povrnil iz notranjosti države, kjer je bil več dni na agitacijskem potovanju.
VUK1ČEVIČ SE ŠE NI VRNIL V BEOGRAD.
Beograd, 26. avg. Predsednik vlade Velja Vukičevič se do včeraj še ni vrnil v Beograd, čeprav je bilo javljeno, da potuje proti Beogradu. Tudi na njegovem domu niso nič vedeli povedali, kdaj se predsednik vlade vrne.
RADIČEV POZIV VUKICEVIČU.
Beograd, 26. avg. Štefan Radič je v »Narodnem valu« pozval Veljo Vuki-čeviča, da v treh dneh doprinese dokaze o zvezah HSS z makedonstvujušči-mi, ker trdi, da ima te dokaze v svojih
stranka nekaj pripomogla, da smo prišli do davčne neenakosti in zato bi bilo samo v redu, če bi tudi vsaka nekaj storila, da jo bomo rešeni.
rokah. Ta Radičeva izjava je izzvala najrazličnejše komentarje v političnih krogih. Ti krogi smatrajo Vukičevičevo izjavo, da ima dokaze proti HSS za navadno volilno grožnjo proti radičev-cem in da Vukičevič v resnici nima nobenih dokazov. Zato politični progi mislijo, da Vukičevič na Radičev poziv sploh ne bo odgovoril. Vendar se pričakuje povratek Vukičeviča z velikim zanimanjem, ker se smatra, da Vukičevič mora odgovoriti na ta poziv.
MINISTRI SE NE UDELEŽE SETE FIN.
ODBORA.
Beograd, 26. avg. V Beograd je odpotovalo več članov finančnega odbora, da te udeleže današnje seje tega odbora, ki se prične ob 9. dopoldne. Čeprav so bili vsi ministri, o katerih zadevah 'bi imel finančni odbor razpravljati, pozvani na sejo finančnega odbora že tisti dan, ko je lila ta seja napovedana, je vendar predsedstvo finančnega odbora te ministre še enkrat pozvalo, da se seje gotovo udeleže. v političnih krogih so pa prepričani, da niti predsednik vlade Vukičevič niti drugi ministri ne pridejo na sejo. Zato bo postavljeno na dnevni red vprašanje, ali naj se sploh razpravlja o tistih predmetih, ki »o pred finančnim odborom ali ne. Najbrž se bo postopalo po že sprejeti odločitvi finančnega odbora, da se vsi ti predmeti odstavijo z dnevnega reda in da se razpravlja o onih ukrepih, ki bi najuspešneje pomogli ljudstvu v današnji težki gospodarski krizi.
PONESREČEN ATENTAT NA NASTASA PETROVIČA.
Beograd, 26. avg. Včeraj se je iz Svi-lanjca z bliskovito brzino razširila vest, da je bil izvršen atentat na avtomobil Nastasa Petroviča. Kesneje se je ugotovilo, da so streljali le na avtomobil Čiriča, sjreskega kandidata na listi Nastasa Petroviča. 'Nastas Petrovič pa je bil ob tistem času na potu iz Jagodine. Napadalci so mislili, da je v napadenem avtomobilu Nastas Petrovič. Začeli so streljati najprej z lovskimi puškami, potem pa je bil o tvorjen tudi ogenj iz vojaških pušk, tako da se, je avto moral vrniti in se po ovinku odpeljati v Bagrdan, kjer se je Čirič sestal z Nastasom Petrovičem. Od-ondod srta oba nadaljevala pot v Vojsko, kjer je bil napovedan shod.
Oster nastop Davidovima proti Vukifevilu,
Beograd, 26. avg. Ljuba Davidovič je na svojih shodih in sestankih, ki jih -je imel včeraj in predvčerajšnjim, v svojih govorih znova nastopal proti Vel ji \'uki-čeviču in naglašal, da je Demokratska zajednica« samo zato stopila v Vukičevičevo vlado, da bi omogočila svobodne volitve. Politični krogi so z veliko senzacijo sprejeli Davidovičevo izjavo, da bo g. Velja Vukičevič »odpihnjen«. Čimbolj se približujejo dnevi volitev, tem botji gresta Davidovič in Vukičevič narazen. Po mnenju opozicionalnih kregov bo akcija, ki jo vodita Trifkovič in Pribičevič,. znatno omajala položaj Vel je Vukičeviča. Zato ti krogi upajo, da ne bo Vukičevič po 11. septembru ostal na čelu vlade.
REDUKCIJA PRORAČUNA. , -
Beograd, 26. avg. Finančni minister je vrnil vsem ministrstvom predloge proračuna za 1. 1928-1929, kolikor ti presegajo letošnji proračun. Zato so v vseh ministrstvih takoj začeli z delom na znižanju proračuna. To delo mora biti do konca tega meseca gotovo.
ZAKON 0 ŽELEZNIČARJIH - NEIZVEDLJIV.
Beograd, 26. avg. Ker se je v praksi pokazalo, da so razne odredbe veljavnega zakona o državnem prometnem osebju neizvedljive, je bilo sklenjeno, da se-zakon revidira. Glede na to se je v prometnem ministrstvu včeraj sestavila posebna komisija.	<	■	•
PRIPRAVE ZA LETALSKO TEKMO.;
Beograd, 26. avg. Dosedaj je prispet na veliko letalsko tekmo samo en če: škoslovaški aparat s podporočnikom Novakom. Kakor se je izvedelo, se drugi aparat nahaja v Novem Sadu v popravilu. Tretje letalo se je neznano kje spustilo na tla; prav tako se ne vefc kje je četrto letalo. Peti aparat pa je ostat sploh v Pragi, ker je imel že takoj prii dvigu majhen defekt. ,	'	.
Včeraj so naši in poljski letalci, izvršili poskusne polete v višino in sicer v prisotnosti poveljnikov našega in poljskega letalstva. G. Bajdak, kr je znan od poleta v Indijo, se je dvignil v višino 4000 metrov v 26 minutah, druga letala so potrebovala za to 28 minut. Ti poskusi so se vršili zato, ker bodo letalci ob poletu preko Češkoslovaške in Poljske morgli leteti čez precej visoke gore. — Včeraj ob 9. je priletel iz Škop-lja na aeroplanu Jarošnik, ki se bo izven konkurence udeležil tekme za kraljev pokal.
MAKEDONSTVUJUŠČI ZA ITALIJO.
Rim, 26. avg. »Tribuna« piše, da so'sč na kongresu makedonske omladine v Sofiji povdarjale prijateljske zveze med Bolgarijo in Italijo. Naglašala se je potreba sodelovanja. Makedonci so na, tem kongresu burno vzklikali apostolom Italijanskega ujedinjenja. Kongres se je končal z resolucijo, v kateri se pozdrav-' lja italijanski narod in se sklene sprožiti mednarodno anketo o srbski akciji v Mar kedoniji.
VESTI IZ RUSLJR,
Berlin, 26. avg. Po vesteh iz Moskve je sovjetski tribunal v Žitomiru obsodil na smrt-Ul kmetov, ki so napadli železniško postajo in ubili postajnega načelnike, 1
Berlin, 26. avg. V Beli Rusiji so naste ’
li	resni nemiri, ki so se razširi tudi n» provinco Tula, kjer je bil ubit predsed*-nik sovjeta.	'
Razkol « SDS.
DR. D INKO PUC ODSTOPIL KOT POSLEVODECI PODPREDSEDNIK SDS ZA LJUBLJANSKO OBLAST. — KOV PODPREDSEDNIK: G. ADOLF RIBNIKAR. — DIKTATURA KLIKE IN ODPOB PROTI NJEJ.
Včeraj je »Jutro« iznenadilo svoje pristaše s sledečo novico v »Domačih vesteh; :
»Na včerajšnje seji predsedništva oblastne organizacije SDS v Ljubljani je predlagal dosedanji poslevodeči podpredsednik dr. Dinko Puc, da se na to mesto izvoli član predsedstva g. Adoll Ribnikar. Gospod Ribnikar je ■bil soglasno izvoljen za poslevodečega podpredsednika stranke.«
Mnogo ljudi je to notico prezrlo, a to njene T-animivosti prav nič ne zmanjšuje. Zanimiva pa je ta notica zato, ker potrjuje v polnem obsegu to, kar spoznava v Ljubljani že vsako politično dete, da se je namreč začelo v vrstah ljubljanskih, doslej še SDS zvestih naprednjakov pojavljati tako silno nezadovoljstvo z delovanjem znane v SDS žalibog še vedno neomejeno vladajoče in odločujoče klike in do tako velikega odpora proti klikar-*ki diktaturi, da preti resna nevarnost razdela.
Definitivni razkol, ki pa je pravzaprav že tukaj, bi gospodujoča klika rada zakrila z novimi nasilji nad lastnimi pristaši. Vse v 4menu in pod krinko ^strankarske discipline«, seveda. In ta »strankarska disciplina«, je zahtevala, da je moral dr. Dinko Puc odložiti mesto poslovodečega podpredsednika stranke in se umakniti solastniku »Jutra« g. Adolfu Ribnikarju.
Imenitna pa je stilizacija »Jutrove« notice, kjer pravi, da je g. dr. Dinko Puc sam predlagal za svojega naslednika g. Adolfa Ribnikarja. Ta stilizacija naj bi menda po mnenju onega, ki jo je diktiral, izzvala vtis v -javnosti, da v stranki ni nobenega nesoglasja. Toda z dostavkom, da je g. dr. Dinko ruc sam predlagal za svojega naslednika g. Ribnikarja, je stilizator notice priznal samo to, da je dr. Puc eden naših najboljših političnih satirikov...
Pravijo, da ima na svetu vsaka stvar svoj vzrok. Tudi izprememba v predsedništvu ljubljanske SDS ga ima, ker ga mora imeti. •Vzrok pa je želja znane klike po neomejeni diktaturi v stranki. Kaj stranka, kaj po-. d rob no delo za stranko, kaj materijelne žrtve posameznikov, vse to nič ne velja in nič ne .zaleže. Za znano kliko je stranka samo lestvica, po kateri naj leze klika vedno višje in višje, a hrbti tudi' najbolj požrtvovalnih strankinih delavcev morajo ostati vpognje-ni in ukrivljeni. Kdo rni slep in brezpogojen pristaš klike, ta ne sme kvišku, pa naj je Se tako dober javni delavec. Le poglejmo slučaj g. Josipa Turka. Delal je leta in leta 'neumorno, žrtvoval za stranko vse svoje imetje in tudi največji njegov nasprotnik mu imenda ne bo očital, da ne bi bil mož na
svojem mestu. Toda eno nevarno ljubljansko lastnost ima, da se ne da komandirati tam, kjer spozna, da ima on prav. Posledica je bila, da je neizprosna diktatorska klika pri zadnjih občinskih volitvah tega moža odrinila v kot, čeprav pozna Ljubljano in njene gospodarske potrebe bolje kakor pozna nekdo južno sadje.
Proti tej diktaturi znane klike pa se je ravno zaradi slučaja g. Turka začel dvigati zlasti v vrstah ljubljanske organizacije SDS vedno večji odpor. Odpor proti diktaturi pa tudi kliki ni ostal neznan in zato je sklenila odpor v kali zadušiti, nazori z nasiljem proti lastnim pristašem. Ljubljanski kandidat SDS za narodno skupščino ni bil postavljen po volji ogromne večine ljubljanskih naprednjakov, ampak pod neznosnim pritiskom klik«.. To vedo danes vsi napredni ljudje v Ljubljani in to je tudi vzrok, da danes v Ljubljani za kandidata SDS prav nobene agitacije ni in je tudi ne bo, kar pa jo bo, bo tako kla-verna in žalostna, da bi bilo bolje, če bi je ne bilo! Sedaj, ko gre za delo in za žrtve, naj klika pokaže, kaj zna! Drugi so že dokazali.
Nikogar naj ne moti okolnost. da je SDS v Ljubljani še vedno to, kar je bila, češ saj je g. dr Puc vendarle še nosilec liste SDS za ljubljanske občinske volitve. To je sim res, ampak ravno tako je res, da nosilstva liste gospodujoča klika ni milostno prepustila g. dr. Pucu v priznanje njegovih sposobnosti ali zaslug in tudi ne iz golega spoštovanja do njegove osebe, ampak zato, da bi preko njega zlezel na politično površje g. Adolf Ribnikar.
Ker pa dr. Puc jako dobro pozna Ljubljano in Ljubljančane in torej tudi razmerje med Ljubljančani in g. Ribnikarjem, je jasno, da se ni mogel posebno ogrevati za vlogo politične »prukce« za g. Ribnikarja in tako je prišlo na jako živahni seji do tega, da je dr. Puc sam po poročilu »Jutra« z izredno fino satiro predlagal g. Ribnikarja ne samo za prvega za seboj na ljubljanski občinski kandidatni listi SDS, ampak celo za poslovodečega podpredsednika SDS v celi ljubljanski oblasti.
Toliko srčne zabave kakor včeraj pa dr. Puc Ljubljančanom še ni zlepa pripravil. V lokalih, kjer se shajajo znani naprednjaki, so kar stropi pokali od smeha.
Tak je položaj v današnji ljubljanski SDS po zaslugi klikarske diktature in kakor vse kaže, bo enak položaj ustvarila klika tudi v ljubljanski oblasti in še v mariborski za nameček. To nam garantira novi gospod poslevodeči.	Naprednjak.
Zaprisega celjskega župana dr. Goričana.
Dr. Farčnik je otvoril danes ob 6. uri zvečer sejo, katere so se udeležili vsi odborniki .razen 10 samostojnih demokratov, ki so korporativno izostali. Pozdravil je navzočega ve-ilitega župana mariborske oblasti dr. Schau-•bacha. Veliki župan dr. Schaubach prevzame nato besedo in prečita besedilo prisege. Za tem položi novoizvoljeni župan dr. Goričan prisego. Po izvršeni zaprisegi čestita veliki župan novozapriseženemu županu dr. Goriča-.•nu s sledečim nagovorom:
»Pozivam Vas na delo, ker občinski svet ni iorišče za izvajanje strankarske politike, temveč za reševanje gospodarskih vprašanj. Prosim Vas, da v interesu skupnosti složno delat«! Župan je izvrševalec volje občinskega odbora. On je ne samo eksponent ene stranke, temveč izvrševalec volje vseh. Z današnjim dnem prevzame občina tudi posle I. stopnje državne uprave. Prosim za nepri-; stransko postopanje napram vsem strankam. Vaše težnje bom podpiral, kar naj bo v prid ■Vašim volilcem in Vam vsem. Bog Vas živil«
Po teh' besedah je zasedel dr. Goričan žu-• v;>ansko mesto ter nato zaprisegel podžupana. •Po .končani zaprisegi podžupana je razvil no-vozapriseženi župan dr. Goričan.
NOVI KOMUNALNI PROGRAM MESTA CELJE.
G. župan je govoril:
Po polletnem presledku ima mestna občina celjska zopet ,redno upravo. Novi občinski svet je izvoljen na podlagi čistega proporca m ima nekoliko drugo lice kakor je bik) to v prejšnjem občinskem svetu. Sedanji občinski eyet ne bo imel lahke naloge. Je cela vr--sta nujnih gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašanj, Ki jih bo treba rešiti. Omenim spmo glavna komunalna vprašanja, s kateri-mi se bo moral občinski svet temeljito ba-viti.
Eno najvažnejših vprašanj komunalne politike mesta Celje je
regulacija Savinje In njenih pritokov.
STaem je znano, da imamo v Celju že pri »nanjših nalivih poplave. Poplave v letu 1925 •in 1926 so napravile v Celju in okolici ogromno Škodo, ki gre na milijone dinarjev. Regulacija Savinje je že staro vprašanje, s katerim se je bavil že bivBi štajerski deželni odbor in je deželni stavbeni urad napravil Se v letu 1906 načrte, ki so se dogotovili leta t'91L Tudi pri srettkem poglavarstvu v Ce-Hju se je ustanovila leta 1926 komisija in V 'juniju 1926 se je vršila tudi že anketa za reSitev tega vprašanja. Regulacija Savinje spada sedaj v delokrog mariborske oblastne skupščine. Ker pa je mestna občina celjska nujno interesirana na hitri rešitvi tega vprašanja, bo morala storiti vse mogoče korake, •da se regulacija Savinje izvede čimprej. Pa ne samo mestna občina, temveč .tudi okoliška občina kakor tudi okrajni zastop, se morajo nSnteresirati za ta vprašanja in gledati, da «e prlbavijo finančna sredstva zh izvršitev tega'dela. Mestna občina celjska ima v letošnjem proračunu dovoljen znesek .Din 1 milijon 500.000 za izvršitev najnujnejših del pri
regulaciji Savinje. Istotako je mariborska oblastna skupščina v svojem proračunu dovolila 500.000 Din iz investicijskega posojila za regulacijo Savinje in dotokov. Seveda so ti zneski daleko premajhni za temeljito izvršitev teh del. Ves občinski svet bo moral v tej stvari nastopiti incijativno, da se zainteresira vse v poštev prihajajoče faktorje, da se to delo, ki je neodložljivo, čimprej izvrši.
Drugo zelo važno vprašanje celjske komunalne politike je
ODPRAVA STANOVANJSKE BEDE. Stanovanjska beda v Celju je občutna. Tekom lanskega in letošnjega leta se je v Celju pozidalo potom zadrug in sicer: Obče-koristne uradniške zadruge ter Splošne gradbene zadruge, nekaj deloma enostanovanj-skih, deloma dvostanovanjskih hiš. Mestna občina celjska dosedaj še ni postavila nobene hiše. Začela je že svoj čas graditi stanovanjsko hišo, pa je isto opustila. Na vsak način je potrebno, da mestna celjska občina sezida vsaj eno večjo stanovanjsko hišo. V letošnjem proračunu je dovoljen kredit v to svrho v znesku 500.000 Din, Id pa seveda nikakor ne zadostuje in bo treba vnesti v prihodnjem proračunu za leto 1928 primerno postavko, da se vsaj tekom leta 1928 lahko zgradi stanovanjska hiša. Seveda se to ne more zgoditi s tekočimi dohodki, ampak le potom posojila.
Na drugi strani mora mestna občina gledati, da privabi kapital izven Celja in ga zainteresira za zgradbo stanovanjskih hiš kakor tudi poslovnih prostorov.
V	tem oziru je mestna občina že v pogajanju s Pokojninskim zavodom v Ljubljani, ki je na svojem občnem zboru sklenil, zidati
I	v Celju večje poslopje deloma s poslovnimi lokali, deloma s stanovanji. Mestna občina je ponudila Pokojninskemu zavodu stavbinski prostor po zelo nizki ceni, da pospeši zidanje tega poslopja. Stvar še ni popolnoma perfektna, ker minister za socialno politiko še ni odobril sklepa občnega zbora oPkojnin-skega zavoda, kar bo pa v najkrajšem času storil, kakor so mi zatrdili merodajni faktorji. Je samo pravično, da zida Pokojninski zavod tudi v Celju, ker ima vendar iz Celja in celjskega okraja veliko število zavarovancev in se steka iz teh krajev velika množina denarja v Pokojninski zavod. Pokojninski zavod je zidal v Ljubljani in v Mariboru velikanske palače in je zato popolnoma upravičena zahteva celjske občine in celjskega okraja, da saiida par milijonov dinarjev tudi v Celju.
Nadalje bo treba pritegniti tudi Delavsko zbornico, da zgradi v Celju stanovanjsko hišo. Delavska zbornica ima veliko denarja ravno iz celjskega okraja, ker je celjski okraj precej industrijalen.
Celjska mestna občina je tudi odprodala Mestni hranilnici celjski, kakor tudi »Lastnemu domu« stavben prostor in so se ti zavodi zavezali, dabodo že leta 1927 začeli graditi. Dosedaj Še tega nisp storili in bo morala mestna občina od ten zavodov energično
zahtevati, da bodo zavezo izvršili, ker bi drugače bila primorana zahtevati razveljav- . ljenje dotienih kupnih pogodb, ker so se i iste sklenile pod teni izrecnim pogojem. • Mestna občina je namreč odstopila, odnos- ■ no prodala tem zavodom stavbene prostore zelo poceni, to pa zalo, da postavijo poslopja z lokali in stanovanji. Mislim, da bo gradil tudi privaten kapital posebno z ozirom na čl. 81 fin. z., ker se lahko doseže, da so nove zgradbe oproščene 10 let neposrednega davka kakor tudi vseh državnih pribitkov in občinskih doklad. Zgradbe pod temi okolnostmi bodo po mojem mnenju gotovo rentabilne, posebno ker se v Celju dobi kredit z obrestno mero 8 do 10 odstotkov.
Nadalje je tudi za Celje zelo nujno vprašanje
vprašanje mestnih revežev.
Tudi temu vprašanju bo treba posvečati večjo pažnjo kakor se je dosedaj storilo in skušati rešiti na zadovoljiv način. Tudi je treba rešili vprašanje oskrbovalnega fonda, katerega upravlja mestna občina. To je ustanova z velikim premoženjem ki pa dosedaj nima svojega statuta in ne služi namenu, za katerega je določen.
Celjska mestna občina še dosedaj ni dobila izplačane
kaldermine,
to je zneska, ki ga daje finančno ministrstvo iz dohodka od carinarnic. Ta denar se zbira v Beogradu že od časa, odkar obstoja v Celju carinarnica in je namenje za napravo in tlakovanje cest, ki vodijo k carinarnici.
V	veljavnem proračunu celjskega mesta v letu 1926 je postavljena postavka 624.900 Din.
S	tem zneskom bi se lahko veliko storilo za popravo in za vzdrževanje cest v Celju, ki so v precej slabem stanju. Posebno je treba pomisliti, da je treba urediti trotoarje, ki so r.ujno potrebni popravila. Treba bo napraviti načrt v tem smislu, da se vsako leto popravi trotoar v gotovih ulicah. Prepričan sem, da se bo občinskemu svetu v njegovi sedanji sestavi posrečilo, da bo izplačana kaldrmina, ker ni nobenega zakonitega razloga zadrževati ta denar, ki pripade po zakonu celjski mestni občini.
Kar se tiče
mestnih podjetij
bo treba gledati na to da se rentabilnost istih zviša. Mestna podjetja so dzvzemši plinarne aktivna. Posebno vodovod izkazuje precej pre bitka. Treba je pa misliti, da je vodovod ze-
lo	slab, ter da bo treba misliti na sukcesiv-no obnovitev vodovodnih cevi. V to svrho je treba, da se ustvari iz proračunskega prebitka za vodovod fond, ki naj služi izključno obnovitvi vodovoda. Sploh bo treba pri mestnih podjetjih delati na to, da se uprava čim bolj komercializira in da se pritegne v upravo poleg občinskih odbornikov tudi druge občane, ki imajo znanje in interes na prt \v i tu mestnih podjetij.
Pa tudi
v kulturnem osiru
je treba, da mestna občina stori svojo dolž-nost ter da skrbi za kulturni napredek mesta. Predvsem omenim mestno gledališče, katere g.-> delovanje je v zadnjih letih precej popustilo. Jasno je, da se dramatično društvo, kateremu je mestno gledališče na razpolagao, bori s finančnimi težkočami in da jim ni kos, vsled čtsar bo nujno potrebno, da mu priskoči mestna občina z izdatno podporo na pcmoč Le tako se omogoči dramatičnemu društvu uprizarjanje rednih tedenskih pred-stiv. Mesino gledališče mora postati resnična kulturna institucija celjska, ki mora biti privlačna sila za vsakega Celjana.
Na drugi strani je treba povdariti, da so celjski davkoplačevalci že precej obremenjeni z občinskimi dokladami. Treba bo iskati pela, kako spraviti v sklad velike potrebščini- celjskega mesta z dohodki ki se stekajo v mestno blagajno. Zvišanja sedanjih doklad celjsko prebivalstvo ne more prenesti. Nasprotno bo treba celo misliti na to, da se nekatere doklade znižajo. Zato je stvar občinskega sveta, da spravi v sklad interese celjskega mesta in prebivalstva in da skuša najti pravo razmerje glede obdačenja posameznih stanov.
Važno je delati tudi na to, da se čimprej priKljnči coljski mestni občini tudi Gaberje in Breg,
ker ti kraji na vsak način spadajo k mestu.
Na la način bi se davčna moč mestne občine znatno zvišala, ter bi bilo s tem mogoče misliti mi večji napredek celjskega mesta in njegovega prebivalstva v gospodarskem, socialnem in kulturnem oziru.
Politične vesti.
= Koga bodo volili hrvatski volilci? Beograjska »Samouprava« je objavila pod gornjim naslovom članek, v katerem piše, da so začele Radičeve pozicije v Hrvatski padati, ali ne v toliki meri, da bi bilo resno ogroženo število njegovih mandatov. V 8 volilnih okrožjih ima Radič absolutno večino. V Sremu pa bo precej zgubil, ker prebivalci ne poznajo njegovega kandidata dr. Sekulo Drljeviča. Istotako je mogoče, da bo Radič precej izgubil v Zagrebu in v Podravini. Hrvatski blok ima izgledov samo za dva mandata. Enega v Zagrebu, drugega v Viro-vitici. Dr. Barič in Šimrak bržkone ne bosta dosegla količnika, vendar pa bo hrvatska Pučka stranka izšla ojačena iz volilnega boja. Nacionalistična inteligenca bo volila radikale in samostalce. V Bosni bodo radičeyci precej izgubili, ker bo posebno v Travniku pokvarila Radičeve pozicije — novoustanovljena
kmetska stranka. Od tega 8P?raT1^2, ^lT?pr-korist radikali, zemljoradniki in JMU. v -cegovini slabi Radičev pokret v korist radikalov. Tu bo Radič sigurno ljubil«en man-dat V Bosni bo zgubil Radič 2 do 5 manda-to vi Tudi v Dalmaciji bo Stefan Radič nekaj izgubil. Pozicije Hrvatskega bloka v Dalmaciji so istotako slabe, tako, da v obeh volilnih okrožjih ne bo dosegel količnika.
-	Mir r Parisu. Tekom včerajšnjega dne s.; niso ponovili nobeni izgredi več. V vsem
je bilo na dan izgredov ranjenih 121 policist >v, od teh dva zelo težko. Demonstrantov in gestov v demoliranih lokalih je bilo ranjenih nad tisoč. Policija je v vsem aretirala 214 oseb, od katerih je zelo mnogo tujcev, zlasti Italijanov, Špancev in Poljakov. Del aretirancev je bil tudi že obsojen in sicer na zapor od 2 tednov do 6 mesecev. Notranji minister Sar fant je izjavil, da so bile demonstracije sai;<j plod komunistične hujskarije, na katero je cn opetovano opozarjal. Policijska ravnatelj Chiappe je dejal, da je bilo samo 6000 demonstrantov, ki pa so bili skoro izključno sami stoprocentni ruvolucionarji. Tem se je pridružila vsa apaška sodrga. Skoda je večmilijonska in nekateri lokali so popolnoma dei; clirani. — Obisk ameriških legijonarjev ne bo odložen in zveza frontnih vojakov izjavlja, da bo ameriške legijonarje sprejela ter upa da bo vlada skrbela za red.
Nemoč komunistov. Čeprav so skušali komunisti z demonstracijami in izgredi razpeti strasti množice zaradi usmrtitve Sacca in Vanzettija, se jim to ni posrečilo. Vse njih d^n.cnstracije so bile udušene in more ee reči, da je njih hujskanje zaradi bostonske justilikacije likvidrano. Komunistično gibanje je tudi tu pokazalo svojo nemoč.
= Manjšinski kongres v Ženevi. Narodni manjšinski kongres nadaljuje s svojim delom. Posebno mnogo pažnje je bilo posvečeno vprašanju o sodelovanju različnih narodnih manjšin med seboj. To vprašanje proučava poseben odbor. Predsednik tega odbora Motzky je izjavil, da je potrebna čim ožja zveza med narodnimi manjšinami, ker bodo manjšine prišle le potom solidarnega nastopanja do uspehov. O tem vprašanju so bile spreteje tri resolucije. Resolucije ugotavljajo, da je dolžnost narodnih manjšin, da se medsebojno podpirajo, zlasti pri sodelovanju v zakonodajnih zadevah, da mora biti kongres solidaren v vseh zadevah, ki se tičejo obrambe pravic narodnih manjšin in tretjič, da se ustanovi oficielno glasilo narodnih manjšin, ki naj bi pospeševalo medsebojno spoznanje posameznih narodnosti. — Na manjšinskem kongresu dosedaj ni bilo opažati posebne iskrenosti za sodelovanje in pričakovalo se je celo, da izbruhne — kriza. Vendar pa so se zedinili zastopniki češke, poljske in luži-ške manjšine k solidarni izjavi z ostalimi narodnimi skupinami. Njihov zastopnik Kacz-marek je spravil na dnevni red frizijsko vprašanje in javil izstop češke, poljske in lužiške narodne manjšine iz kongresa, ker niso bili Frizi sprejeti kot člani kongresa Kaczmarek pravi, da se bo v bodoče udeleževal kongresa le kot opazovalec kongresa, čeprav predstavljajo slovanske manjšine
1,700.000	ljudi. Dr. Vilfan je z ozirom na t° izjavo poljskega zastopnika Kaczmareka to-razil željo, da naj izstopivše narodne manjšine počakajo s svojim korakom do konca kongresa. Ideja manjšinskih kongresov je preveč zdrava in ima toliko življenske sile, da tudi izstop imenovanih skupin kongresa ne bo mogel motiti. Že takoj v začetku so se pojavile težkoče in je bilo zelo težko pri.
praviti posamezne narodne manjšine za enoten in solidaren nastop. Do sedaj še ni bilo povoda, da bi se kongresu mogla očitati pristranost ali pa zloraba v kake enostranske politične namene. Dr. Vilfan je nato sporočil, da bo poseben odbor izdelal statut o sprejemanju novih članov in tedaj bo tudi rešeno vprašanje Frizov. Zato upa, da bodo težkoče z nastopom Kaozmareka premagane. Zastopniki vseh manjšin, razen poljske, so nato izjavili dr. Vilfanu svoje zaupanje.
—	Napad čeških fašistov na ministerialnega uradnika. V Sazovi je vdrlo šest oboroženih fašistov v stanovanje ministerijalnega uradnika dr. Vorela, ki je referent v Gajdovi aferi. Z nastavljenimi samokresi so iraiiiii fašisti od dr. Vorela akte o Gajdovi aferi in jih nato ukradli. Policija je takoj začela zasledovati roparje dokumentov in je enega tudi že aretirala. Obenem je izvršila v redakciji fašistovskega lista, v prostorih fašistov-ske organizacije in na stanovanju fašističnih voditeljev hišno preiskavo, ki je bila uspešna. Policija je zaplenila mnogo materijala, ki fašiste težko kompromitira.
= Nova kritika Trockega. Pri sprejemu ameriške delegacije je imel Trocki daljši govor. Dejal je, da je gospodarsko zbližanje mej Ameriko in sovjetsko Rusijo nujno potrebno v interesu obeh dežel. Plodonosno pa bo to zbližanje šele tedaj, če bo Amerika sovjetsko vlado priznala. Je sicer res. da ni v sovjetski Rusiji vse še v redu in priznati je ti-9ba, da vlada precejšnje neazdovoljstvo v deželi, ker ni svobode govora. Tudi se še ne more govoriti o demokraciji po evropskih vzorih. Vendar pa gospodarstvo sovjetske Rusije stalno napreduje in vsa komunistična stranka hoče ohraniti mir. Glede opozicije v stranki je izjavil Trockii, da obstoji ona samo iz komunistov in revolucionarjev. Sploh je med opozicijo in vladajočim krilom v stranki več skupnosti, ko pa razlik.
= Sporazum o redukciji čet v Por«»l“-»Action Franjaise« trdi, da je prišlo X P°‘ gajanjih med Briandom in Chamberlainom zopet do nove sporne točke. AngleSki listi pa nasprotno pišejo, da so pogajanja inea Parizom in Londonom že končana. edtem pa ugotavlja »Echo de Pari,B<!; le v načelu že dosežen sporazum med Anglijo in Francijo, da pa se morajo preje urediti še neke male formalnosti. Sporazum je dosežen na kompromisni bazi tako, da bo Francija zmanjšala svojo posadko v Porenju za 4000 mož, dočim bi Anglija proporcionalno reducirala število svojih vojakov na nemškem ofemlju, Razmerje med francoskimi in angleškimi četami v Porenju bi bilo v bodoče ko 3 : 1.
Kratke vesti.
Bolgarija bo zaprosila pri finančnem odseku Zveze narodov za veliko investicijsko
posojilo.
Francija bo baje v kratkem dobila v Ameriki 86 milijonov dolarjev posojila.
General G ajda je bil postavljen pod policijsko nadzorstvo.
Dnevne vesli.
— Odhod finančnega minislra iz Rogaške Slatine. Finančni minister dr. Markovič, ki se re mudil, kot smo poročali, te dni na oddihu v Rogaški Slatini, je odpotoval v Dalmacijo na inšpekcijsko potovanje. In-spiciral bo finančne in carinske uprave.
— Češkoslovaški otroci na Jadranu. Te dni je prispela v Split skupina bO češkoslovaških otrok. Otroci so se odpeljali v Loput, kjer ostanejo dalje časa, da si okrepe zdravje.
— Krstna slava Udruženja rezervnih oficirjev. Udruženje rezervnih oficirjev slavi dne 15. septembra svojo krstno slavo kot spomin na predor solunske fronte.
—	Prenapolnjenost blaznice na Studencu- Blaznica na Studencu je do skrajnosti prenapolnjena, število bolnikov, ki jih iz splošnih varnostnih razlogov ni moč odsloviti, je tako veliko, da v celem zavodu 0' več praznega kotička in je vsak daljni dotok bolnikov v blaznico nemogoč. Ker so tudi vsi drugi zavodi za duševno bolne Prenapolnjeni, je za enkrat vsak sprejem Psihično bolnih tudi na opazovalni oddelek splošne bolnice ukinjen.
— Znižanje cen v naših morskih kopališčih. S 1. septembrom, s pričetkom jesenske sezone, znižajo vsa naša morska kopališča cene za 20 do 25 odstotkov.
— Tartarske vesti italijanskega tiska, ki naj bi škodovale našemu tujskemu prometu. Gonja italijanskega tiska proti našemu tujskemu prometu se nadaljuje. Italijanski listi
S	izmišljujejo, da bi odvrnili tujce od po-seta naših kopališč in drugih krajev, vsakovrstne laži o potresih, epidemijah, lakoti. morskih psih itd. Tako poroča tržaški »Piccolo« v številki od srede o silni volčji nadlogi v Hercegovini in pravi, da je udrlo v neko vas veliko krdelo volkov, ki so raztrgali 35 ovac. »Popolo di Trieste« piše v isti prozorni nameri, da smo prekrstili vse Krate, ki so sicer znani pod italijanskimi
Jer |UV, n8deli slovanska imena. Pri L, ^ navaja Kraljevico, Crikvenico, Rab in
ter pravi, da ima človek utis, če čuje imena kot da bi Se nahajali ti kraji kje v, c.e j a‘ni .Afriki, medtem ko se nahajajo ob Jadranski obali, na katero zre lev s trga bv. Marka, razžaljen radi insultov, ki jih trpi on, civlizacija in zgodoyina.
— Kongres novinarjev v Ženevi. V dvo--rani reformacije je bil predvčerajšnjim dopoldne otvorjen kongres novinstva, ki ga je sklicala Zveza narodov. Kongresa se udeležuje okrog 120 ravnateljev velikih novin-skih podjetij in agencij in veliko število novinarjev. Predsednik kongresa Burenhagen je izjavil, da se bo kongres v prvi vrsti bavil s tehničnimi vprašanji tiska in s pro-fesionelnimi vprašanji novinarjev.
— Masaryk nalahno obolel. Predsednik Masaryk je zaradi prehlada nalahno obolel. Pri predvčerajšnjem sprejemu ameriških novinarjev ga je zastopal zunanji ministerdr. Beneš in londonski poslanik.
— Zaupnica vladi je bila v grškem parlamentu sprejeta s 156 glasovi proti 16.
— Brezposelnost v Avstriji Sredi meseca avgusta 1927 je štela Avstrija 137.754 brezposelnih, ki so vživali brezposelne podpore. Na Dunaj odpade od tega števila 75 416 oseb. V primeri z 31. julijem 1927 je število brezposelnih v Avstriji za 845 oseb naraslo. K uvodoma navedenim 137.754 brezposelnim, ki uživajo brezposelne podpore je prišteti še 24.000 brezposelnih, ki ne dobivajo podpor.
— Število brezposelnih v Zagrebu. Pri državni borzi dela v Zagrebu je iskalo od dne 1. januarja 1927 do konca julija dela
22.000	delavcev.
— Porast števila porok in padec števila novorojencev v Italiji. Po pravkar izdani uradni statistiki je bilo v mesecih maju in lumju v Italiji 40.159 porok. Število porok je napram isti dobi teta 1925 za 1224 naraslo, dočim je število novorojencev padlo. Novorojencev je bilo namreč tekom letošnjega maja in junija 178261, v isti dobi leta 1925 pa 284.589. Diferenca znaša torej 6.328.
— Pogrebne svečanosti za Zaglul-pašo. Pogreba preminulega voditelja egiptovskih nacionalistov Zaglul paše se je udeležilo velikansko število ljudstva. Ceni se, da je bilo pri pogrebnih svečanostih nad 200.000 ljudi. Vse ulice, posebno tiste, po katerih se je pomikal žalni sprevod, so bile v črnih zastavah. Na krsto, v kateri je počival pokojni Zaglul paša, so metali prebivalci cvetje in šopke in s tem jasno manifestirali svoje simpatije do nacionalističnega voditelja. V sprevodu so korakali nacionalisti in vse polno visokih dostojanstvenikov. Na niegovem grobu so potem slavili še številni govorniki njegove nevenljive zasluge za egiptovski narod. Kako visoko cenijo •aglul pašo, priča dejstvo, da se je pogreba udeležil tudi kralj Fuad.
— Dva slučaja zastrupljenja s pokvarjeno hrano. Te dni sta se pripetila v Splitu dva slučaja zastrupljenja s pokvarjeno hrano. Delavca Svetin jakovčevič in Jakob Petrič sta dobila sredi noči močne želodčne krče in sta jela bruhati. Prepeljali so ju v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da gre za zastrupljenjem s pokvarjeno hrano.
— Orožnik in financar kot razbojnika. Jz Velikega' Bečkereka poročajo:	Orožnik Dragoljub Popovič in financar Kosta Todo-rov sta leta 1923. svojega tovariša Jovana Peska oropala, nakar sta pobegnila. Od tedaj kuhata žganje ter ga prodajata po vaseh. Te dni ju je Pesek slyča|no nalčfel. Zagrozil jima je, da bo obvestil orožnike o tem, da se klatita po vasi. Popovič jn To-dorov sta mu dala tisočdinarsko novčani-co ter ga prosila, da naj ju ne izda. Ko se ie vračal domov, sta ga napadla na cesti dva maskirana razbojnika fef tmr tisočak odvzela. Pesek je spoznal v napadalcih orožnika in financarja. PoTičita" v VlflF-kem Bečkereku je orožnika izsledila in
vtaknila v luknjo, dočim se financar še skriva.
— Marija Pološkijeva simulira blaznost. Marija Pološkijeva, ki je obdolžena, kot smo poročali, da je skušala umoriti svojega pri-ležnika, bilježnika v Markuševcu Puntariča, še vedno ni priznala. Zadnje dni je jela si-mulirati blaznost, na vprašanja o zločinu odgovarja namreč čisto druge stvari. Kljub temu pa se venomer zanima za usodo svojega bivšega ljubimca. Da bi izvedeli kaj več od nje, ji zatrjujejo, da bo kmalu okreval, žena pa na ta lim noče sesti. Puntari-čevo stanje je brezupno ter je pričakovati vsak trenutek katastrofe.
— Dve veliki nesreči pri manevrih japonske mornarice. Te dni so se vršili pri Maj-zuru manevri japonske mornarice. Pri tem sta se pripetili dve veliki nesreči. Križarka »Jundžu« se je zaletela v torpedovko »Varali«. Tako križarka kot torpedovka sta bi-
li	močno poškodovani. Dočim se je pa posrečilo križarki kljub poškodbi odpluti proti obali, se je torpedovka, ki jo je razklala križarka na dvoje, potopila. Od 134 mož posadke je bilo rešenih samo 22 mož, vsi ostali, med njimi 12 oficirjev, so utonili. Skoraj istočasno je prišlo do karambola med križarko »Naka« in torpednim rušilcem »Aši«. Obe ladji sta bili močno poškodovani. Pri karambolu je našlo smrt 27 mornarjev. Vzroki obeh nesreč še niso pojasnjeni.
— Katastrofalen požar. Iz Carigrada poročajo: V Skutariju (Mala Azija) je izbruhnil požar, ki je upepelil nad 600 hiš. Osem oseb je bilo težje ali lažje poškodovanih. Tri osebe bodo poškodbam noibrže podlegle. Požar še ni popolnoma udušen.
— Zopet eksplozija v rumunskem muni-cijskem skladišču. V bližini Braševa se je razletelo skladišče streliva. Oblastva so uvedla preiskavo, ker je to že drugi slučaj v treh dneh, da je eksplodiralo strelivo in se zato sumi, da gre za atentaL
— Velika nesreča na cestni železnici v Saarbriickenu. V Saarbriickenu se je odtrgal iz doslej nepojasnjenih vzrokov voz električne cestne železnice, ki je bil pripet na motorni voz. Voz, ki je bil nabito poln šolarjev, se je zaletel v neki drugi voz cestne železnice. Pri tem je bilo 14 šolarjev deloma težko, deloma lahko poškodovanih. Več ponesrečencev so morali prepeljati v bolnico.
— Glavna vodovodna cev v Gradcu počila. V vodovodnih napravah v Andritzu pri Gradcu je počila predvčerajšnjim popoldne glavna vodovodna cev, ki dovaja vodo v Gradec. Vsled tega je nastalo v mestu veliko pomanjkanje vode. Strojni prostor v vodovodnih napravah je bil v hipu pod vodo. Ognjegasci so vodo izčrpali šele po šest ur trajajočem naporu.
— Medvedja nadloga v Podkarpatski Rusiji. V okolici Javornine v Podkarpatski Rusiji se je klatil že dalje časa velik medved. Prejšnji mesec je raztrgal neko 14 letno deklico, te dni pa je napadel 14 letnega gozdarjevega sina. Medved je podrl dečka na tla ter mu strgal z glave kožo. Se isti dan se j£ podalo na lov na medveda nič manj kot 36 lovcev in gonjačev, ki so medveda izsledili in ustrelili.
— Krvav zločin očma. Prodajalec sadja Botur v Mantovi se je strastno zaljubil v svojo 22 letno pastorko, znano krasotico. Te dni jo je povabil na izlet v Svimione ob Gardskem jezeru. Medtem ko sta počivala v bližini tamkajšnje jame ter jedla, je narasla voda, tako da se nista mogla vrniti ter sta morala prenočiti v skalovju. Ponoči je jel Botur nadlegovati deklico z ljubavni-mi ponudbami. Deklica ga je zavrnila. To je pohotneža tako razjezilo, da ji je prerezal grlo ter jo vrgel v vodo. Ko so naslednji dan trplo našli, so izsledili takoj tudi njega. Ko so ga gnali karabinjerji v vojašnico, ga je hotelo prebivalstvo linčati.
— Avstrijska policija izsledila ponarejevalce rumunskih novčanic. Z Dunaja poročajo: V Eichgrabnu pri St. Polten-u je izsledila policija popolno tiskarno za ponarejanje romunskih novčanic po 100 lejev. Prijeta sta bila tudi oba ponarejevalca. Policija je konfiscirala razven strojev in drugega orodja tudi 5000 kg papirja za nov-čanice in 5000 že za tisk pripravljenih lističev. Ponarejevalci pa še niso bili izdali nobenega falzifikata.
— Ameriški Monte Carlo. Skupina ame-riškh hotelirjev in _ kubanskih finančnikov namerava ustanoviti v Ha\ani »ameriški Monte Carlo«. Stroški so preračunjeni na
12	milijonov dolarjev. Podjetniki so kupili v svrho realizacije načrta 8 km obale in 800 ha zemlje.
— Berač podedoval 200 milijonov. 83 letni rokodelec Ervin Cejakov v Černovicah je že davno opustil svoje delo, ker se je bil prepričal, da je lažje živeti ob beraški malhi. V zadnjem času pa mu je šlo slabo in izvršil je poizkus samomora. Nekaj dni nato Pa je bil berač obveščen, da mu je umrl v Chicagu sin, ki mu je zapustil vse svoje leiev^Hi6, ^ se cen* na 200 milijonov
— Rekord v bdenju. 40 letni tajnik zavarovalnice v St. Antoniju je bdel, ne da bi zatisnil oči, celih 150 ur, to je šest dni in
6	ur. Da ie dosegel ta rekord, ie spil vsak dan po 36 skodelic črne kave in popušil
6	maihmh škatelj smodk. Nekoliko njegovih someščanov namerava sedaj ta rekord pobiti.
— Originalen klub v Manchestru. Skoraj
neverjetno zveni, pa ie' vendarle r5s: V Manchestru so ustanovile ženske »klub molčečih«. Cilj kluba je gojitev družabnosti. Družabnost se pa goji na prav originalen način: V klubovih prostorih se nahajajo vsi -mogoči časopisi ter se igrajo vse mogoče družabne igre; povsodi pa so ‘ifM-obešeni napisi: iOovoriti je srebro:'' čati zlato « Članice klpba se morajo ob
sprejemu zavezati, da bodo v društvenih prostorih vedno molčale. Sicer so Angleži vobče precej molčeči ljudje, vendar pa ne vemo, koliko časa bo klub obstojal, če se bodo pravila rigorozno izvajala, vsaj pri nas bi morale biti najbrže že prvi dan vse članice izključene radi prekršitve pravil...
— Zastopstvo za razpečavanje fižola v Trstu bi prevzela tržaška tvrdka. Naslov je interesentom na razpolago v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
— Zastopstvo za razpečavanje lesa v Italiji išče neka tvrdka v Genovi. Njen naslov je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Ljubljana.
—	Ljubljanska župa Jugoslovanske Pevske Zveze. V nedeljo, dne 4. septembra t. 1. se vrši ob 10. uri zjutraj v dvorani Glasbene Matice v Ljubljani sestanek pevovodij in predsednikov oziroma zastopnikov včlanjenih zborov. Želimo, da bodo zastopani vsi zbori, ker so na dnevnem redu važne razprave. Natančneje v okrožnici, ki jo zbori prejmejo v prihodnjih dnevih. — Odbor.
1— Merkurjevi izleti. Prijave za izlet na Grosuplje z ogledom županove podzemske jame, ki se vrši v nedeljo 4. septembra, sprejema društvena pisarna Gradišče 17-1. (telefon 2652) do najkasneje 30. avgusta, za izlet v Beograd, ki bo sredi oktobra, pa do 6. septembra. — Odbor.
I— Našla se je predvčerajšnjim srebrna ženska ura na dvorišču pred cerkvijo na pokopališču pri Sv. Križu. Najditelj jo je izročil oskrbniku pokopališča, kjer jo naj oni, ki jo je izgubil, dvigne.
1— Pes, ki rad grize. Velik pes nekega železničarja je zelo popadljiv in rad grize. Predvčerajšnjim je ugriznil Rasto Cvetka, učenca osnovne šole v Šiški in sina železniškega uradnika. Dečko ima lahke telesne poškodbe.
1— Tatvine pri Tomačevem. Pred dnevi je bil okraden, kot smo že poročali, akademik Boris Zupan, sedaj pa je bila okradena Rafaela Somova. To je že šesta tatvina pri Tomačevem. Neznan tat je odnesel Sor-novi aktovko, v kateri je imela razne kopalne potrebščine, ženske svilene nogavice in bele platnene čevlje. Sornova trpi nad 200 dinarjev škode.
CELJE.
še grozili bi V včerajšnjem »Jutru« si ie dovolil celjski dopisnik napad, ki ni samo smešen, temveč tudi predrznost prve vrste. »Jutro« namreč napada g. M., ker agitira ta za radikalno stranko. Pa ne samo to, celjski dopisnik »Jutra« si upa tudi groziti in pravi, da g. M. ne bo nič pomagalo, če ne bo nehal z agitacijo. Niti ozrli se ne bi na to notico, če ne bi bila dokaz, da bi hoteli esdeesarji še vedno terorizirati. Zato pa bodi tem gospodom povedano z vsem po vdarkom, da so ti časi za vedno minuli in da naj bodo veseli, če se nekateri njih na sprotniki še vedno obzirni, mesto da bi L njimi prav temeljito obračunali. In gospodje bodo vedeli, da je vzroka za obračune več ko dovolj.
ŠOLSTVO.
Državna strokovna šola za puškarstvo v
Kranju. Končno vpisovanje učencev-novin-cev v 1. letnik kakor tudi dosedanjih učencev v II., 111. in IV. letnik tega zavoda se vrši dne 9. septembra t. 1. od 8. do 12. in 14. do 16. ure. Redni pouk se prične v pon-dejjek dne 12. septembra t. 1. ob 8. uri. — Sprejemni pogoji v I. letnik so: Absolvirana vsaj 5. razredna ljudska šola, starost 14 let (to starost mora učenec doseči v tekočem šolskem letu) in da je učenec zdrav ter normalno razvit. Učenci se imajo predstaviti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov in se izkazati z odpustnico ljudske sole, rojstnim listom in domovnico. Vpisnine in šolnine ni. Pouk traja 4 leta. Za prak-PuUk dobijo učenci ves materijal in ni	-e2p ,£no 0(3 zavoda, za teoretič-
*• J5n"9e. risalno orodje itd. pa Hrnhn«	5	»eboj.	Vsa nadaljna po-
ne strokov!^1« d°,e ravnate*)stvo držav-
stnihenn v II !f J2 pu.škarstvo. ki je na-nimns? i' pdstropm državne realne gimnazije v Kranju. — Ravnateljstvo.
NOV MISTERIOZEN ROPARSKI NAPAD NA POŠTNO AMBULANCO DOLENJSKEGA VLAKA.
Ko se je pripeljal sinoči ob 21.33 dolenjski vlak na ljubljanski glavni kolodvor, sta našla poštna uslužbenca Pavel Martinšek in Jože Žnidaršič, ko sta hotela prevzeti od poštnega spremljevalca, poduradnika Frana Bratuša pošto, voz odprt. Bratuša pa na tleh ležečega zvezanega. Zvezane so mu bile roke in noge, okoli glave je imel zavezano poštno vrečo, v ustih pa zatlačen žepni robec. Po vagonu so ležale izropane poštne denarne vrečice.
-	4°'etni ^ran Bratuš, poštni poduradnik in hišni posestnik ob Vodovodni cesti, je izpovedal sledeče:
V	tunelu pri Škofljici je planil v voz ne-.nadoma krepak moški z revolverjem v rolki, ga udaril s pestjo po obrazu, da se je zgrudil na tla, ga prisilil z naperjenim revolverjem, da se mu je dal zvezati, izropal T .to. °dnesel preko 200.000 Din ter jo od-kunt.
Stvar je precej misteriozna, utegne jo pojasniti preiskava. Vsekako pa sliči ta sluchj. popolnoma onemu znanemu, ki se !S	lansko	leto	na isti progi v bliži-
ni Grosuplja. Slednji slučaj je ostal nepojasnjen, utegne pa se kmalu pojasniti, ker sc 1 e lrtnšla*<po§tna vrečica; ki je bila takrat odnešena, nedavno pri nekem kmetu v bli-
žini Čušperka. V vrečici je bilo še nekaj denarja. Kmet je ovaden ter ima zadevo v rokah ljubljansko deželno sodišče.
Športne vesti.
II.	kolo jubilejnega turnirja S. K. Slovana.
Hermes : Slovan 2:1.
V	včerajšnjem boju je podlegel favorit Slovan v boju proti Hermesu. Slovan je v zadnjem hipu doletela smola, da je moral nastopiti brez Volkarja, ki leži težje poškodovan v bolnici. Moštvu se je poznalo, da je brez pravega dirigenta igre ter se ni moglo znajti do konca igre. Njegovi napadi so bili vsi brezsmiselno izpeljani. Sicer so ustvarjali nevarne situacije pred golom, vendar pa niso rodili uspeha. Hermes je odigral eno svojih najlepših iger. Odličen je bil njegov napad. Obramba je delala precizno in krmila napad z uporabljivimi predložki. Nemalo zaslugo na" zmagi Hermesa pa ima tudi sodnik g. Vodišek. Priznal ni dveh golov, ki jih je zabil Slovan. Prvi gol je bil razveljavljen vsled off-3ida, ki ga je pa videl le sodnik, drugi je bil pa že v mreži, pa je bila žoga od mreže pognana nazaj na črto. Drugi gol za Hermesa bi moral tudi razveljaviti, ker je bila žoga streljana oz. centrirana iz več ko očitnega outa. Spregledal je tudi celo vrsto rok v kazenskem prostoru Hermesa.
Rekordni večer v dviganju ročkov, ki se je vršil v soboto na Dunaju, je pokazal krasne uspehe. Tako je atlet lahke teže Hans Haas, ki tehta samo 66 kg, obojeročno ■ potegnil 102.5 kg in ustvaril s tem nov svetovni rekord. Prejšnji rekord je držal Francoz Arnout s 100 kg; Haas je nadalje izenačil Arnoutov svetovni rekord v levoroč-nem potegu s 75 kg. Tudi v obojeročnem sunku je pokazal Haas svojo moč in čudovito tehniko in je sunil 130 kg, torej 3 kg pod svetovnim rekordom. Slednjič je dvignil v dveh tempih na prsa ročko 140 kg in jo ^ sunil, tedaj 8 kg več ko svojo dvojno težo. Nato je še Karl Hipfinger, ki je za par dkg pretežek za lahko srednjo težo, z levico potegnil 85 kg in s tem za 2 kg prekosil svetovni rekord Nemca Trzebiatovv-skvia.
Lahkoatletski meddeželni miting med Nemčijo in Francijo je končal z zmago Nemčije, ki si je pridobila od 15 disciplin 11! Presenetil je poraz dr. Peltzerja v teku na «00 m, kjer je dosegel samo 3. mesto, Rezultati so: 100 m: 1. Kornig (N) 10 in 8 desetink, — 200 m: 1. Kornig (N) 21 in 8 desetink, — 40 Om: 1. Biichner (N) 48 in 6 desetink, — 800 m: 1. S. Martin (F) 1:53 in 2 desetinki, - 1500 m: 1. Wiriath (F) 3:56 m 4 deset., - 5000 m: 1. Kohn (N) 15:03 (rekord), - 110 m lese: 1. Sempe (F) 15 in 2 deset., — 4 krat 100 m: Nemčija (Schiil-ler, Wichtmann, Houben, Kornig) 41 in 4 desetinke. - 4 krat 400 m: Nemčija 3:18 in
2	deset., — krogla: 1. Brechenmacher (N) 14.17 m, - kopje: 1. Schlokat (N) 60.16 m,
—	disk: 1. Hoffmeister (N) 44.84 m, — skok v vis: 1. Kopke (N) 1.90 m, — skok v dalj:
1. Dobermann (N) 722 m, — skok ob palici: Vintousko (F) 3.70 m. Po točkah so zmagali Nemci v razmerju 89 : 52.
Finska lahkoatletska prvenstva v Revalu, ki so se vršila v silnem dežju, so kljub temu prav dobro uspela: 200 m: Akstrdm 22 in 5 desetink, — 800 m: Ekloff 1:57 in 8 desetink, — 400 m lese: Wielen 56 in 4 desetinke, — 5000 m: Nurmi 14:54 in 4 desetinke, - skok v vis: Wallstatt 1.85 m -skok v da!!: Langstrom 7.13 m. - krogla: Walstatt 14.47 m.
Evropsko prvenstvo v veslanju v Como je končalo sicer z nepričakovano, zato pa tudi popolno zmago Italijanov, ki so edino v eni konkurenci prepustili zmcigo Švicarjem. Uspehi so sledeči: štirica s krmarjem: 1 Italija 7:05.6 — dvojka brez krmarja: 1. ita-lija 7:44.6 — skiff: 1. Italija 7:50.8 — štirica brez krmarja: 1. Italija 7:17.6 — dvojka s krmarjem: 1. Italija 8:18.4 — double-skiff:
1. Švica 7:232 — osmica: 1. Italija 6:38.4. — Kongres mednarodne veslaške zveze v Como je sklenil, da se prihodnje leto z ozirom na amsterdamsko olimpijado ne priredi evropskih veslaških prvenstev.
Amerikanski team sa Davisov pokal. Ame-rikanski teniški savez je postavil sledeče moštvo za Davisov pokal: William Tilden, VVilliam Johnston, Norris Williams in Francis Hunter; kot namestnika John Doeg (Kalifornija) in Georg Lott (Chicago). Doeg je star šele 18 let in tudi Lott jih šteje malo čez 20. Postava moštva nam jasno dokasuje, da Amerikanci pri tako važni prireditvi kakor je Davisov pokal nočejo delati nikakih eksperimentov. Tilden in Johnstbn bodeta igrala v singlu, nominiranje Williamsa pa je dokaz, da si zveza še ni povsem na jasnem, koga naj priredi Tildenu kot partnerja v doublu.	^
Kako je Nurmi letos tekel. Vest, da bo Nurmi 11. septembra drugič startal na Du naju, je povsod izzvala veliko zanimanje Nurmi se je letos. vdeležil malo tekem, ppč pa je pridno treniral.. Na Finskem je startal trikrat z uspehom in je postavil nov svetovni rekord na 2000 m. Nato je startal v Rigi na 8000 m, ki jih je pretekel v izbornem času 8.31 min. Drugi dan je pretekel isto pro-go v Dorpatu v 8:43, vendar ie bila proga m konkurenca slabejša ko v'Rigi. Pote* se je peljal Nurmi v Reval in je poskusil potolči svetovni rekord na dve mUjl, kar mu je pa spodletelo; rabil je namreč 9:15 min., kar je seveda izredno dober čas, manjkalo pa mu je dobrih tekmecev. Slednjič je nastopil v Hel-singforsu in je igraje pretekel 1500 m v 3:57.7. Za prvih 400' m je rabil 60 sek., za 800 m pa 2:05. Zadnjih 15 m je olfividno zavrl, tako da je bil končni čas odločno slabši. Letos Be vdeleži Nurmi še tinskih prvenstev in meddržavne tekitae med Švedsko in Finsko. Nato pride na Dunaj, odkoder.,se > vrne na Finsko, kjer se bo skrbno treniral za Amsterdam. Od svojih nasprotnikov se mu »dijo Wlde, dr. Peltzer ln Borg dajnevlrdejlir*-deja smatra- sebi enakega;-medtem ko Pei-tzerjevih uspehov pe ceni posebno.
Gospodarstvo.
JESENSKA RAZSTAVA.
Sadjarje, mlekarje, čebelarje, producente in trgovce vina; sirarje, vrtnarje in konjerej-ce opozarja kmetjska uprava velesejma, da bodo kmetijski proizvodi razstavljeni na kmetijski razstavi na velesejmu od 17. do 26. septembra t. 1. ocenjevani in po kakovosti nagrajeni z zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami ter diplomami. Udeležite se razstave vsi, v največjo korist vam bo.
Najugodnejši nakup izbranega namiznega sadja bo nudila »Sadjarska razstava« prili-kom letošnje pokrajinske razstave na velesejmu »Ljubljana v jeseni« od 17. do 26. septembra. Najrazličnejše vzorčno sadje bo razstavljeno v amerikanskih zabojih po 25 kilogramov. Razstavo organizira Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani. Zanimanje za to razstavo je sila veliko. Zadnjo tovrstno razstavo je priredil velesejm pred tremi leti, ki je najbolje uspela. Sadje je bilo tako izbrano in tako poceni, da se je 10 vagonov prodalo že prva dva dni in pozneje ni bilo ničesar več na razpolago. Upamo, da bo letos, ker je sadna letina prilično dobra, dovolj sadja na razpolago. Opozarjamo pa že danes, da se bo z odprodajo jabolk pričelo že prvi dan razstave, to je 17. septembra.
Zelenjadna razstava prva te vrste v Ljubljani se vrši od 17. do 26. septembra na pokrajinski razstavi »Ljubljana v jeseni«. Razstava obeta biti prav zanimiva in poučna. Ljubljanska okolica ima prvovrstno zemljo za pridelovanje različne zelenjadi in je po svojih prirodnih pogojih poklicana zalagati ne le ljubljansko mesto, ampak spričo bližine morja tudi razna obmorska kopališča in druga letovišča. Razstava bo zlasti zanimala naš ženski svet. Razstavljena ze-lenjad se bo tudi odprodajala.
V	sadjarstvu hočemo imeti izdaten in reden vir dohodkov. To pa moremo doseči le z dobro razvito sadno trgovino. Razvoj in napredek sadne trgovine je zavisen od kakovosti našega sadnega pridelka. Cim bolj bo njegova kakovost ugajala, tem ugodneje se bo razvijala sadna trgovina in tem bolj bodo rastli dohodki sadjarstva. Kakovost našega sadnega pridelka pa danes v splošnem še n: taka, da bi v vsakem oziru ugajala sadni trgovini. Kako je treba sadno drevje kultivirati in kakšne uspehe to rodi, bo pokazala sadna razstava povodom letošnje Pokrajinske razstave od 17. do 26. septembra t. 1. v Ljubljani. Tu bo razstavljeno tudi razno namizno sadje v ameriških zabojih, M drže okroglo po 20 kg in ki se bodo po najzmer-nejših cenah prodajali.
BORZE 25. avgusta.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 13.52 — 13.55 (13.536), Curih 1093.5 — 1006.5 (1095), Dunaj 7.99 do 8.02	,(8.005), London 275.85 — 276.65
(276.25), Newyork 0 — 56.78, Praga 168.15 do 168.95 (168.55), Trst 308.5—310.5 (309.5).
Zagreb. Dunaj 7.988 — 8.018, Berlin 13.525 — 13.555, Italija 309 — 311, London 275.85 — 276.65, Newyork 56.55 — 56.85, Pariz 221.65 — 223.65, Praga 168.14 — 168.94, Curih 1093.5 — 1096.5; ameriški dolar 56.15 — 56.35.
Beograd. Pariz 222 — 224, Newyork 56.65 do 56.85, Milan 308.5 — 310.5, Praga 168.05 do 168.85, Dunaj 7.9778 — 8.007 8,Budimpešta 9.9935 — 9.965, Bruselj 7.915 — 7.945, Bukarešta 34.75 — 35.25.
Curih. Beograd 9.135, Berlin 123.51, London 25.21625, Newyork 518.65, Pariz 20.335, Milan 28.2575, Praga 15.37, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.20, Dunaj 73.075.
Eifekti.
Ljubljana. Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 142 — 0, Merkantilna 0 —90, Kreditni zavod 160 —0, Vevče 135 — 0, Stavbna 56 — 0, šešir 104 — 0, Dušik Ruše 260 — 270, Kranjska industrijska 0 — 352.
Ljubljanska blagovna borza (25. t. m.) Les: Tendenca mirna. Zaključen je bil 1 vagon. Deželni pridelki: Tendenca mirnejša.
To in ono.
PRI GENERALU FENGU.
Ameriški poročevalec Sheean je po naročilu svojega lista prepotoval Kitajsko in sedaj poroča o svojih utisih. Med drugim je obiskal tudi provinco Honan, ki je sedaj trdno v rokah generala Fenga, najnovejšega odpadnika od krščanske vere.
Sheean pripoveduje, da je potoval iz Šan-gaja v Honan v družbi s trgovinskim ministrom nankinške vlade Hikungom, zetom gospe Sunjatsen. Hikung je imel nalogo, da posreduje mir med Fengom in nankinsko vlado. Obenem sta z njima potovala tudi dva vnuka Snujatsena, oba tako vzorno vzgojena, da bi s svojim ponašanjem delala čast kraljevskim otrokom.
Generala Fenga so dobili v stari palači maršala Vupejfu-a v Lojangu. Fenga je trgovinski minister tako očaral, da ga sploh ni pustil iz sobe, temveč je moral ostati v Fengovi palači.
Feng ima sedaj trdno pozicijo v provinci Honan. Zastave njegovih čet so v nacionalnih barvah in celo na orožju vojakov so nacio-
nalni znaki. Nacionalistična gesla pa niso Fengu posebno pri srcu in dopušča samo geslo: Proč s tujim inperializmom.
Čeprav izjavlja Feng, da je pristaš Kuo-mingtanga, pa nikakor ne dovoljuje, da bi stranka na njegovem ozemlju organizirala kake delavske skupine;. Vsa uprava province je čisto v Fengovih rokah, pa čeprav obstoji tudi neki pokrajinski svet. Kakor rečeno je Feng oficielno pristaš nacionalistične misli in Sunjatsenovih načel, toda njegovo pojmovanje vseh teh novih idej je zelo medlo. Tako je Feng nad nekaterimi reformami nacionalistov naravnost ogorčen. Tako hočejo nacionalisti reformirati tudi kitajsko rodbinsko življenje.
Na vseh odgovornih mestih je postavil Feng svoje vojake. Njegov davčni sistem je ravno tako priprost ko sistem vseh ostalih kitajskih generalov. Kadar mu zmanjka denarja, sporoči trgovcem, da mu manjka toliko in toliko tisoč dolarjev in ti morajo potem v dveh dneh prinesti zahtevano svoto.
Kitajske revolucije ni v Fengovi provinci dosti opaziti in edina revolucionarna gesta, ki jo je opazil Sheean, je bila, da je neki vojak odrezal kmetu, ko je ta prišel na trg, v veliko zabavo občinstva, kito.
Trgovina je v Hananu mrtva in zato je mestno prebivalstvo v stiski, dočim je kmetsko ljudstvo primeroma zadovoljno. Navadnemu ljudstvu je sploh vseeno, kdo mu vlada, v glavnem ostane itak vedno pri starem. Trgovci v Lojangu pa govore, da je Feng mnogo boljši od vseh ostalih generalov.
Ko je Sheean odšel iz Fengove rezidence je odšel v provinco Shansi, kjer že 15 let vlada Jon-Hsi-Shan, nazvan »vladar miru«.
V	tej provinci se o roparjih in vojni ne sliši niti beseda. Ceste so izredno dobre in provinca cvete. Tudi posestvo tujcev je pod zanesljivim varstvom »vladarja miru«, pa čeprav so vsi tujci provinco zapustili.
ZAGLUL PAŠA.
Zaglul paša, pač najbolj popularen sodoben Egipčan, se ima zahvaliti za svojo popularnost v prvi vrsti dejstvu, da je dosegel tako visoko čast kot Felah, dočim so sicer egiktovski notabli, paše in posestniki latifundijev po večini tuje krvi, Turki, Čerkezi, Albanci itd. Zaglul, ki je bil rojen leta 1850. kot sin preprostega egiptovskega kmeta, je povdarjal vedno s ponosom, čim višje se je povzpel, da je rodom Felah.
Zaglulova kariera je zgodovina njegovih odnošajev do Angležev. Vodja egiptovskega nacionalizma je imel z Angleži ponovno zelo intimne zveze. Spočetka kot majhen uradnik mohamedanskega verskega fonda.
je bil še leta 1882 pristaš Arabi paše v borbi zoper Anglijo. Pozneje se je približal lordu Cromer-u, tako da ga smatramo lahko kot njegovega učenca. Postal je uradnik v na-učnem ministrstvu, pozneje naučni minister ter je podpiral angleško politiko, pri čemur je dobil globok vpogled v laktiko medsebojnega izigravanja kediva in egiptovskega nacionalizma. Zakonodajni skupščini, ki se je sestala leta 1914., je pripadal kot poslanec, pozneje kot predsednik. Kmalu nato je pričel boj za realiziranje od Anglije obljubljene neodvisnosti Egipta.
Zaglul je stopil na čelo nacionalističnefla pokreta. Leta 1919., ko je hotel iti kljub uradni prepovedi z egiptovsko deputacijo v Pariz na mirovno konferenco, da bi zastopal egiptovske interese, je bil aretiran, vendar pa so ga kmalu zopet izpustili, k° so izbruhnili v Egiptu veliki nemiri in ie sklenil London, da prične drugačen kuri-Lord Milner je bil poslan v Egipt. Zaglul se je iz Pariza in pozneje iz Egipta zoper Angleže enkrat boril, drugič pa se je z nji' mi zopet pogajal. Leta 1921. je bil zopet deportiran. Vrnil se je šele leta 1923., Ko je bil angleški protektorat nad Egiptom vito' njen ter postavljen Fuad za egiptovskega kralja. Začetkom leta 1924. je formiral Zaglul vlado, prišel je pa tako z Angleži kot s skrajnim krilom nacionalistov v konflikt. Sil je nanj izvršen celo atentat. Po umoru angleškega poveljnika je angleške zahteve glede satisfakcije kot pretirane odklonil ter moral zato odstopiti. Njegov naslednik je postal Ziwar paša, ki je izvedel nove volitve, vendar pa ni dobil večine. Novi parlament, ki je izvolil Zaglula za predsednika je bil takoj zopet razpuščen. Ziwar paša K hotel sporazumno s kraljem Fuadom okfro-irati reakcionaren volilni zakon in nove volitve sploh zavleči. Razpoloženje v deželr pa je postalo tako opasno, da je svetovala Anglija, da naj se odneha. Nove volitve meseca maja 1926 so prinesle Zaglulu veliko večino, vendar pa se je Zaglul zopet udaf ugovorom Anglije ter je prepustil sestavo vlade Adly paši, dočim je postal on sarn predsednik zbornice. Od tedaj je bila poli' iična situacija taka, da je bil zaupnik kralja in Angležev Adly navezan na dobro voljo Zaglula, s katerim so se pa v kritičnih časih Angleži pogosto ne oziraje se na vlado posvetovali.
Znamke!
Za 100—1000 dobrih znamk vaše države *a: menjam znamke drugih pokrajin ali pa *0Jn1 denar. — Friedr. Peter, Ek s po rt, Wiir*t>ur8 (Bavarska).
lija Erenburg:
Ljubav
Jeanne-e Ney.
18
(Iz ruščine prevedel S. L.)
Zaharkevič se pa to pot ‘ni nasmehnil, oči se mu niso zasvetile, kakor okna trgovinice.
— Tovariš Jeanne, jaz vam moram povedati nekaj drugega. Ne o sebi. Jaz sploh ne znam govoriti. To, kar mislim, bi pa moral povedati lepo. Vi torej odhajate. Kdo ve, mogoče za vedno...
— Se težko razstanete z menoj?
— Kaj to! To ni važno za nikogar. Skratka, od vas se želi posloviti — on.
Severovzhodnik lahko utihne, pa že spet povzroča, da trga polkna in ščiplje srce. Lahko je mraz na gričih za Karantinom, pa se spet pokaže solnce, Jeanne lahko odide k stricu v Pariz, ljubav pa, njena ljubav bo ostala in kadarkoli, po dnevi ali ponoči, s smehljanjem ali pa s kolunom, naj potrka on, bo Jeanne-i zamrlo dihanje in mu bo odprla. Nič več ni ne parnika, ne blazinice, ne Zaharkeviča, ampak edino Andrej. Jeanne ga bo videla. Kako to boli!
Jeanne odhaja v Pariz. Jeanne mora živeti. Usmilite se je! Ona je toliko pretrpela v temni vili »Ibragija*. Ampak ljubav in Zaharkevič, ki bi sam zaplakal, ko vidi muke Jeanne-e, ljubav ne pozna usmiljenja.
Takrat v kabinetu, ni on rekel niti besede.
V	tem je bila milost usode. Jeanne z njim ne
more govoriti. Govoriti — to je spletati, zdaj 1 se pa mora sekati, kakor s kolunom. Pojutrišnjem bo namreč usoda vse razsekala, snela bo mostiček 8 parnika, razsekala bo srce
Jeanne, in ji bo pustila ravno toliko, kolikor je potrebno za pot v Pariz, da bi živela pri stricu, po noči včasih zaplakala, v blazino, in tiho umrla.
Odšla bo in ga ne bo videla. Saj celo obsojencem to dovoljujejo ... Oddaleč ga videti, odnesti, držati v srcu ko zapiska parnik in najti ga v blazini, v stričevi hiši! Ne, ne more tako oditi! Ona ga mora videti!
— Dobro. Pa mu recite naj molči.
Zaharkevič sam ve, da je najboljše, če se
molči. Zaharkevič mu bo rekel.
Sestanek ni bil naznačen v >Ibragiji« in ne pri Andreju, ampak za mestom, uro daleč od Karantina. vKarantin*. — v tem imenu se je jasno slišala sleparija, želja prevarati usodo. Ampak Jeanne je molčala. Jeanne sploh ni več premišljevala. Za njo se je strašno srečanje že pričelo.
Zaharkevič je rekel: »Kar mirno spite-, in bilo je prvič, da mu Jjeanne ni odgovorila, ne pokimala z glavo, niti se nasmehnila. Tedaj je on pristavil.
Jutri zjutraj se odpeljem v Moskvo. Torej srečno, tovariš Jeanne.
In Jeanne je kratko odgovorila, kakor stroj:
— Srečno.
Ona ga prosto ni opazila. Ona zdaj ni vedela, da je na svetu človek, ki mu je ime Zaharkevič.
In mali dolgoutri človeček, ki je ležal v
sprejemnici na divanu, se ni rotil na Jean-no. Popolnoma razumljivo — Zaharkevič je dober strankin delavec, ampak komu je neki potrebno njegovo srce? Tovariš Jeanne se odpelje in se ne bo nikdar nanj spomnila. Ni drugače! Takšno je pač življenje. Srce Zaharkeviča, nikomur ne potrebno srce, se pa ni hotelo pomiriti s temi razlogi, ampak je otožno ščemelo. In edino ono je vedelo, da Zaharkevič ni pestunja in da ni on na nikogar, ne na tajnika rev-koma, ne na ženo, ne na ljubljeno Bello, gledal tako nežno, ko na to tujo Francozinjo.
Vse to je potrebno za to, da bi ptice zapele.
Kakšen dež je bil! Lil je brez prestanka že tretji dan, šumno in prepirljivo. Vsa pota je razbrozdalo. Pes, ki je od ponižanosti skoraj že popolnoma bil ob rep, je v strahu tekel čez ulico: dež ni nič slabše opletal po koščenih rebrih, ko bič. Pod kapmi so se prihulile ptice v žalostnih kepah. Stari tetki, ki se je spustila v plavanje po ulicah, da prinese četrt mleka, ni pomagal niti njen toliko hvaljeni dežnik. Dež jo je ukanil, pripognil se je in jo spretno zajel z desne, z leve, in šibal skozi ogrtač, skozi pleteno jopo pod njim, njene ščemeče od starosti in vlage kosti. Strašen dež je bil! Edino zemlja se
ni bala vlage: čim več je deža, tem boljš« zanjo.
Da to je bil dež, tak dež, o katerem Pra' vijo, da lije »kakor iz fikafac, dež, kakor p3'
da pred pravo, koledarsko pomladjo, razganjajoč mladike brinja in koreninice mlečka. In kakor se vidi, je treba mnogo, jako mnogo dežja, da bi prišla pomlad, da bi tetka, ki nabira kislico, ogrela svoje borne kosti, da bi ptičke našopirile perje in lahko veselo zapele!
Sredi med napol podrtimi hišicami grške vasice Orlut je ob dogovorjenem času Andrej čakal na Jeanne-o. Čakal je dolgo in je bil tako premočen, da ni bil nič več podoben človeku, ki lahko odide, da prisede kje k ognju in presuši obutev. Okrog njega ni ljudi. Še prejšnjo zimo je prišel v vasico strahujoči odred. Osetinci so požgali hiše razložili po dvoriščih ženske, moške pa odgnali v bližnji gozdiček. Moški se od tam niso več vrnili, ženske pa so odšle v mesto, ko so vse svoje objokale. Ostala je samo edina starka. Tisti dan ni šel neki Osetinac, gotovo zaradi prepijanih oči, niti mimo nje. Nesrečnica je ponorela. Ce je srečala človeka, je ona naj-prvo jadikujoče nekaj kričala, nato pa legla vznak na zemljo in razmaknila noge. Sulta-novski kmetje, ki so se vozili mimo Orbita, so se smrtno bali te starke in če so le že oddaleč zagledali šepajočo senco so udarili po svojih konjih.
Carli
iko poirednliki in SpedlcIJikl bureau
»GROM«
( jfv;
l jfr ‘
1 LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brsejavkamt mOROM“.	Totalen 2454.
Podrti! nice: Maribor, Jesenice, Rakek.
O kavlja vsa v ta streka spadajefa pasla naJMtraJa In ped kulantnlml pogoji.
Zastopnik! drulka spalnik vas S. O.l. sa ekspresna politike.
TISKARNA »MERKUR*
GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23.
TELEFON STEV. 2851.	TELEFON	ŠTEV.	2852.3$
Se priporoča sa vsa v tiskarsko stroko spadajoča delaje
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
najfineiši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbe. m Telelen Stav. 23*®* Tehniino In hlgiJenlCno najmoderneje urejena klserne v Jugoslaviji*
Mtama t Ljubljana, Dunajske cesta It. la. H*
Širite »Narodni Dnevnik" 1
MALI OGLASL
Za Tlako besedo m pla*a 50 par. Za debela tl«ka»' pa Din 1.—.________
Proda se
mlad pes, prava rasa Doberman, čistokrven, z rodovnikom. Poizve se na Rimski cesti st. 5 pri hišniku.
Premog - Čebin
WolfoTa 1/U. - Telei. ••
KUPIMO
sledeče knjige — rabljene: »Trije motte-tlrji<, »Dvajset let po*n»-je<, »Deiet let pomeje«-lageslovanska knjlgaraa, Ljnbljana.
Iadajatelj: Aleksander Zeleinikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. V*i v Ljubljani.