Oljema, nedelja, 29. maja 1955 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE1 ^ XXI. Stev. 124 GLAVNI ln odgovorni O REDNIK IVAM SlNKOVKC 0r*JA UREDNIŠKI odbor vsak dan razen *■ 11 Cena 10 dinarjev n. IZDAJA »LJUDSKA PRAVICA. USTANOVLJENA 6. OKTOBRA 1934 # MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JS IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK {N TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JTJU IBS! KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK t OD L JUNUA 1353 IZHAJA ▼ REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO. Širše sodelovanje •»eti ti\nDOma* ^.a 30 naS‘ delavski rov. Dogaja se, da vodilni ljudje tatšno Pravni odbori dosegli že tudi v podjetjih opravljajo na svo-#,Mno * razvoja, da lahko ; jo roko taktne posle, ki jim jih de- tatnoPraV^^° P0(*ietia- Delav-\ lovni kolektiv nikoli ne bi dovolil. * hitreji pripomoglo i Zato za nadaljnji razvoj samo■ Popo/n ,, u> vsestranskemu in upravljanja ni nič tako nevarno, rOInpjf VMM uiiunt.IICK m LA£71 Ul/lJUilJU J11 illt (UAl/ iltl/UJilU) bfl, ;e emu razvoju dežele. Jd-j kakor geslo — A'( ni samo geslo — h“ za na« dotlej neznane \ o »preširoki demokraciji«. J e /eori- e sP°sobnosti proizvajal-, je nikjer več javno ne zagovarjajo, cev Ul ni’h • 11 fji i/141/ujui | /e lutijer i/ei juuiiu ne iuyuuur taije ne 0,,!^ kolektivov. Uprav-\ pač pa jo kdaj pa kdaj slišimo. ma,0 bjS/e .'h proizvajalcev je Probleme, ki nastajajo z našim na- /(j ■ r°kratizmu nWIn/iJ0n n»Vn* nlim mm r\it>m ivi f. prf. r n i n n nontt- ■tc ,n z ratizmu odločilen uda-' glim razvojem, pa tudi razne nega-rQzVo- 0Vl^° resn‘čni socialistič-. tivne pojave, kriminal, samovoljo, *ai PoLIti,- Zat0 moramo zlorabo položaja, lokilistične ii nskega na(Ja^iniemu razvoju partikularistične težnje skušajo po de,^k on U nadal^iemu “ievanju uPravljanja in izpopol-0,0 nai„, ~samouPraunega mehaniz-0air- 1° P°z°™ost. samezniki pojasniti s »teorijo« pre-široke demokracije. Zato ni čudno, da slišimo razne glasove bolj ali , VOlOnočif --------. »ličile y.ui>teorijo% prer ie'ja a ^Poka v razvoju de-‘široke demokracije. Analiza raznih “darUin“praulianja, kakor so po- ! negativnih pojavov, ki nam jo omo-‘Sku SQ0c?nl1?tV?em Plenarucm se- j gočata nagli tempo in vskladni raz-namreč ’^ne zveze Hrvatske. | voj gospodarstva, kakor so krimi- >ainouD. povorimo o družbenem gotovi! ,an'u’ ne 9re za to, da *uf(ou in 0 uPravljanje delavskih nu 4eloUn^raun^ odborov v im e-’Q9)ouprn?,;- kolektivov, marveč za IJ»oi;cn;, 'lonje proizvajalcev prek Zdoi :0r9anov. nal v gospodarstvu in lokalistične težnje, prav dokazuje, da ti pojavi niso posledica pomanjkljivosti v delavskem upravljanju kot sistemu, marveč da izvirajo iz nerazumevanja bistva tega sistema in iz njegove nepopolne uporabe v posameznih kolektivih. Takšni pojavi nastajajo prav v tistih gospodarskih organizacijah, v katerih delavsko samoupravljanje ni dovolj razvito. Mnoge pomanjkljivosti, ki se pojavljajo tu pa tam v našem razvoju, lahko odstranimo samo z nadaljnjim izpopolnjevanjem _ našega sistema in nadaljnjim uveljavljanjem samoupravljanja. Res je, da bo razširitev demokratičnosti ponekod privedla do tega, da bodo prišli do izraza bolj zaostali deli in bolj zaostali nazori lelavskega razreda. To pa ne more opravičiti brezbrižnosti političnih organizacij, predvsem Zveze komunistov za razvijanje delavskega upravljanja. To razvijanje je široko področje del-za organizacije Zveze komunistov '^a/o Pripomorejo, da spre- in sindikate, ki morajo imeti vlogo te, m 1,1 organi smotrnejše idejnega vzgojitelja v korist sociali-f,nst)Qruei razvijejo takšna ši- stičnega razvoja, krepitve sociali-ptiOf,' ,etovanja pobudo vsega ko- stičnih načel in negovanja enotnosti °Pra<1 s?.de,aie u vseh važnej- našega splošnega jugoslovanskega turh*^’ ^ar ie m'mo9rede gospodarstva. Komunisti pa se mo-c,0 naše demokratične rajo z živahno vzgojno dejavnostjo, ■ e j z obveščanjem in opozarjanjem na "G/nest ntern° biti zadovoljni, če težnje, škodljive za socializem, z "h 0 direktorja ali uprav- razvijanjem borbene socialistične Podjetje osem ali deset zavesti, s prepričevanjem in pojas-«4. Dej jf|aone!7a odbora, alt i njevanjem boriti, da bodo samo-!r>r>len £ delavski svet, čeprav je to ' stojni sklepi delovnih ljudi v njiho-°°iii. fte°rak naprej v našem raz- vih samoupravnih organih res so-^ed f)(,, Sn>emo tudi zatiskati oči cialistični. To bo samo po sebi pri-fr,- ..a*erimi birokratskimi po- pomoglo k nadaljnjemu razvoju de~ "»stii! °'d‘mo tu in tam v delu . lovskega upravljanja. w sociou in upravnih odbo-1 S. VUJIČA QQi j s pourin Ji numo potrebno, ka*or °'fi t0£se to»ariš Kardelj, uposta-p^WeJio ?em°kratični organizer iQnjn k. ,n ne Po samo Kit00' ®0lli de/Jr redki primeri, da te or-^ POdjff-.30 uPravljanja v mno-Se*naJltl ne Posvetujejo ati da niju . vseh proizvajalcev z i, (*niem mnogih vprašanj in . if P°slovania*podjetij. Dr-i, *®e{; UI’Ja,ila Praksa, da delav->D°iern . , a/ Pa kdaj poročajo o j , Toda za zdaj je na-0,'ane „ ?uskega upravljanja, da vse samo pri tem °°Ceo neetjia in predlogi vseh de- Prvi del razgovorov zaključen V Beogradu je bil včeraj tretji sestanek naše in sovjetske delegacije — Na kosilu in sprejemu pri predsedniku republike — Sinoči je sovjetska delegacija odpotovala na Brione Beograd, 28. maja (Tanjug). Davi so se naši in sovjetski državniki znova sestali. Po tem tretjem razgovoru v okviru sovjetskega državniškega obiska je predsednik republike priredil gostom v Zveznem izvršnem svetu svečano kosilo. Popoldne je bila sovjetska delegacija v Vinči, kjer si je ogledala Inštitut za atomske raziskave. Zvečer je bil pri predsedniku Titu svečan sprejem. Nato so sovjetski državniki odpotovali na Brione, odkoder se bodo vrnili v Beograd. Med potjo se bodo ustavili tudi v Ljubljani in Zagrebu ter si nemara ogledali Postojnsko jamo. obeh delegacij, se je za mizo Zveznega izvršnega sveta, jugo-razvil kratek razgovor. Čez ne- slovanski veleposlanik v Moskvi Med potjo bodo kaj minut so novinarji zapustili dvorano in konferenca se je začela. Današnji razgovor je trajal dobre tri ure. Zaključil se je kmalu po 12. uri. Obe delegaciji sta se tedaj odpeljali iz Gardnega doma. Dobrivoje Vidič, predsednik Izvršnega sveta Srbije Jovan Ve-selinov, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj, predsednik MLO Beograda Miloš Minič, predsednik Akademskega sveta FLRJ dr. Siniša Stankovič, predsednik Srbske akademije znanosti dr. Aleksan- državniki navezali tudi osebne stike in še nadalje izmenjavali mnenja. Razgovori se bodo zaključili v Beogradu, kjer bo objavljen skupni jugoslovansko-sovjetski dokument, v katerem bodo povzeti doseženi zaključki. O dosedanjem poteku meddržavnih razgovorov smo sovjetski | pred poslopjem in opazovali pri- O današnjih razgovorih Jugo- dar BeUČ generaJi Milan Zeželj, i osebne hod udeležencev konference, slovanske m sovjetske državni- Mil , in naniin Predsednik je odšel mimo njih v Gardni dom. Deset minut pozneje so se pripeljali člani vladne delegacije Sovjetske zveze. V prvem avtomobilu so bili vodja delegacije . , .. _ , , Miloš Sumonja in Danilo Komne- ^elS!flje V Ga^nem d?™u novič, pa drugi državni in poli-^ Jrf i ■ OP° titoi voditelji ter kulturni in objavljeno naslednje javni delavci. uradno poročilo Razen članov sovjetske dele- gacije in njihovih najbližjih so-Dne 28. maja 1955 so se nada- delavcev so bili na kosilu tudi Hruščev, Bulganin in Mikojan,1 ljevali razgovori med vladno de- SOvjetski veleposlanik v Beo-v drugem pa ostali člani delega- legacijo Zveze ZSSR z N. S. gradu Vasilij Valjkov in člani veleposlaništva. Pri vrhu velike mize v obliki podkve je sedel predsednik republike. Na njegovi desni strani Nikita Hruščev, zatem pa Moša Pijade, na levi strani Nikolaj Bulganin, Edvard Kardelj in drugi. Med kosilom, ki je bilo v veliki dvorani Zveznega izvršnega sveta, okrašeni z grbi šestih ljudskih republik, sta predsednik in vodja sovjetske delegacije Hruščev nazdravila navzočim. V Vinči Danes popoldne so Slami sovjetske delegacije obiskali institut za atomske raziskave »Boris Kidrič< v Vinči. Sovjetska delegacija s članom prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Hrušče-vom na ceflu je prispela v Vinčo v spremstvu podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Svetozar« Vukmanovioa-Temp-a, veleposlanika FLRJ v Moskvi Dobrivoj* Vidiča in generalmajorja Danila Komnenoviča. Pred odhodom sta člane delegacije Hruščeva, Bulganina, Ml- Jugoslovansko-sovjetski državniški razgovori v dvorani Gardnega doma na Topčideru zvedeli, da so se razvijali uspešno in da je bilo vzdušje delovno. Tretji razgovor na Topčideru Drugega dne beograjskih meddržavnih razgovorov delegacij Sovjetske zveze in Jugoslavije je bil sestanek, tretji po vrsti v dosedanjih razgovorih, ki se je začel kmalu po 9. v Gardnem domu na Topčideru. Ob 8.30 so začeli prihajati na konferenco jugoslovanski predstavniku Predsednik republike Tito je prispel ob 8.50. Veder in nasmejan je pozdravil skupino kakih 40 domačih in tujih novinarjev ter fotoreporterjev, ki so stali PRED OBISKOM NEHRUJA IN U NUJA Nadaljnja stopnja prizadevanja za splošno mednarodno sodelovanje PGWii, 28. maja (Tanjug).1 kaže, vplivali na odnose na svetu' poseben pomen. Nehru m U Nu, e* 111 P°litični krogi Indije, in se zaito zanje Delhi zelo za- poudarjajo v Delhiju, želita vi-Po poročilih indijskega nima.« deti in presoditi najnovejše po- Qi večii del Azile, z na- Neh večji del Azije, z na- Nehru bo prihodnji mesec zitivne činitelje v mednarodnem 2, df.z°rn°stjo pričakujejo bliž- obiskal nekatere vzhodnoevrop- razvoju in jih skupno s Titom , obiske indijskega ske dežele in Jugoslavijo, bur- še bolj utrditi. ? ^ h Predsednika Nehru- manski ministrski predsednik U :t6dt„JUrT1ianskeca minisrtrskeea I Nu Da nekatere zahodne države ulTrnanskega ministrskega Nu pa nekatere zahodne države ■%o ka U Nuja Nuja v tujinL Na! in Jugoslavijo. Jugoslavija v tem ^eno gre za prve nepo- primeru, poudarjajo v Delhiju, ni Burmanska vojaška delegacija v Šibeniku Šibenik, 28. maja (Tanjug). Iz Spij funaj okvira Britanske voditeljev v tujini bodo imeli v Kraljeviče je danes prispela v Šibe- stl, oziroma v primeru glavnem značaj medsebojnega njk burmanska vojaška delegacija, iAneSa pomena. Kke celine je Jugoslavija že opra-• J »Statesman«, je prav vila vlogo pionirja, pripominjajo, 'Jitj Sotovil, da je »v Evropi tukaj, in postala je nujno potreb-! Po^ve, ki bodo kot vse i na opora v nadaljnjih naporih, da 1 1 bi razširili splošno razumevanje Delegacija Zveze sindikattov Ju-in sodelovanje. In čeprav je bil goslavije, ki se je udeležila prvo-I sklep o teh obiskih v okviru kre- majske proslave v Pekingu, je ' pit v e skupnih političnih koncep- davi odpotovala v Jugoslavijo. cije. Kmalu po 9. uri so stopili v konferenčno dvorano predsednik republike Tito, N. S. Hruščev in člani obeh delegacij ter sedli za veliko mizo sredi dvorane. TT .. ... -ojaaa, SepdJova, Groanika in Ku- Hrusčevom na čeiru in vladno mikina sprejela upravnik Inštitu- delegacijo FLRJ z Josipom Brozom Titom na čelu. Med razgovori so bila izmenjana mnenja o nadaljnjih stikih med FLRJ in ZSSR Dne 29. maja bo vladna Medtem ko so fotokamere1 delegacija Sovjetske zveze na snemale slike o začetku tretjega j povabilo vlade FLRJ odpotovala sestanka meddržavne konference‘s posebnim vlakom na Briane. Slovesno kosilo v Zveznem izvršnem svetu Ob 13. je predsednik republike Tito priredil sovjetski državniški delegaciji na čast slovesno kosilo v dvorani Zveznega izvršnega sveta. V poslopje Zveznega izvršnega sveta so prvi prispeli visoki jugoslovanski voditelji Predsednik Tito, ki je prispel malo pred sovjetskimi gosti, se je zadržal nekaj časa v avli pred dvorano, kjer se je razgovarjal z jugoslovanskimi funkcionarji. Tu je tudi siprejel in pozdravil člane sovjetske delegacije* ki so prispeli ob 13. uri. V avii je bilo razen povabljencev, ki so prispeli že poprej, tudi mnogo domačih in tujih novinarjev, fotoreporterjev in filmskih snemalcev, ki so skušali čim bolje izkoristiti priložnost in posneti čimveč prizorov s tega pomembnega meddržavnega sestanka. Ne samo profesionalni snemalci in fotoreporterji, temveč tudi novi-narji-amaterji na področju fotografiranja so skušali napraviti čimveč posnetkov in so se zato zbrali v gostem polkrogu okrog ta Vojko Pavičič in predsednik upravnega odbora Delavskega sveta akademik Pavle Savič. Visokim sovjetskim državnikom sta pokazala laboratorije inštituta, generator in knjižnico, potem pa so se v prostorih uprave razge varjali o delru instituta. Svečan sprejem pri predsedniku republike Nocoj ob osmih je predsednik republike Tito priredil svečan Delegacija naših sindikatov se vrača iz Pekinga Peking, 28. maja (Tanjug). Vr, 'cij treh dežel sprejet že na za- Jugoslovanski odpravnik poslov e*nenska napoved J>j ** nedeljo, dne 29. maj* % *Jno oblačno in hladno vreme i četku leta kot naravna posledica Miličevič je priredil sinoči njej Nde lml Padavinami de'omi ne- Titovega obiska v Aziji, jim Del- na čast sprejem, ki so se ga ude-S značaja. Temperatur* po-1 hi v luči najnovejših dogodkov, ležili tudi predstavniki Vsekitaj-' ed 5 ‘n 9 podnevi med u j predvsem pa obiska sovjetskih ske zveze sindikatov, med njimi st°Pinj. j prvakov v Beogradu, pripisuje podpredsednik Cu im tajnik Tun. Predsednik Tito, očitno zelo dobro razpoložen, je povedel goste proti svečani dvorani. Ko je prispel do nemirne gruče ljudi, ki so snemali z vsemi mogočimi fotografskimi aparati, je s kretnjo roke pokazal nanje in rekel: »Poglejte, koliko jih je! Z vseh strani so prišli, z Vzhoda in Zahoda. To je koeksistenca!« nega sveta Edvard Kardelj, Ale- I sprejem na čast sovjetski držav-ksander Rankovič, Svetozar Vuk- ni delegaciji. Razen članov obeh ;a deflegacij so sprejemu prisostvo- tuda vali tuda visoki jugoslovanski državni voditelji in številni drugi povabljenci. Sovjetska vladna delegacija je nocoj po svečanem sprejemu pri predsedniku Titu odpotovala s manovič in Rodoljub Colakovič, predsedniki republiških ljudskih skupščin Petar Stambolič, Djuro Pucar, Lazar Koliševski in Blažo Jovanovič, podpredsednika Zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič in Lidija Sentjurc, predsednika obeh domov Zvezne posebnim vlakom na Brione, kjer ljudske skupščine Vlado Zečevič ostane 29. in 30. maja. Na poti in Ivan Božičevič ter drugi vi- proti Ljubljani bo 31. maja naj-soki funkcionarji Zvezne ljudske brž obiskala Postojnsko jamo. skupščine, državni tajnik za zu- Dne 1. junija bo sovjetska de-nanje zadeve Koča Popovič, legacija obiskala Ljubljano in Za-državni tajnik za narodno obram- greb, potem pa se bo vrnila v bo Ivan Gošnjak in drugi člani Beograd. Izčrpna poročila moskovskega tiska in radia o beograjskih razgovorih Moskva, 28. maja (Tanjug). — Obisk sovjetske delegacije v Beogradu in sovjetsko-jugoslovanski razgovori zbujajo v Moskvi splošno pozornost. Moskovski radio v vseh oddajah poroča o obisku, v zadnjih včerajšnjih oddajah pa je oddajal tudi uradno poročilo o poteku razgovorov prvega dne. Govor vodje sovjetske delegacije Hruščeva na zemunskem letališču je bil po rusko v celoti objavljen v vseh oddajah radia Moskve, v oddajah za tujino pa so oddajali posamezne odstavke iz govora. Današnji časniki »Pravda«, »Izvestija«, »Trud« in »Komso sko delegacijo na letališču sprejeli maršal Tito, člani vlade in voditelji Zveze komunistov Jugoslavije. »Pravda« objavlja danes tudi članek svojih posebnih dopisnikov iz Beograda Zukova in Majevskega o začetku sovjetsko-ju-goslovanskih razgovorov. V članku je rečeno, da je težko oceniti pomen razgovorov v Beogradu. Na vidnem mestu je objavljena izjava Hruščeva, da bodo razgovori pripomogli k zmanjšanju napetosti na svetu, h krepitvi miru na splošno, k utrditvi prijateljstva med obema deželama in k varno-ljencev. j objavljajo fotografijo z zemun-1 sti narodov. V članku je tudi po- Razem predsednika Tita in j skega letališča, na kaiteri je videti udarjeno, da spremljajo r&zgo-članov sovjetske delegacije pod j sekretarja CK KP SZ Hruščeva, vore v Beogradu z zanimanjem vodstvom Nikite Hruščeva so bili ko bere svojo izjavo, za njim so- tudi v glavnem mestu Jugosla-na kosilu predsednik Zvezne! vjetske voditelje, poleg Hruščeva vije in da jim posvečajo beograj-ljudske skupščine Moša Pijade, j pa maršala Tita. V besedilu pod ski časniki uvodnike im posebne podpredsedniki Zveznega izvrš-1 sliko je poudarjeno, da so sovjet- član>'" Na kosilu je bilo 111 povab- molska Pravda« na prvih straneh ZASEDANJE EVROPSKEGA ODBORA ZA KMETIJSKE ZADRUGE POTREBNO JE ŠIRŠE SODELOVANJE jugoslovanskih zadružnih organizacij i zadružnimi organizaoijami v drugih držuuuh POSVETOVANJE V ZVEZNEM ZAVODU ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Dobrna, 28. maja (Tanjug). Člani Evropskega odbora za kmetijske zadruge (FIP), ki zaseda v Dobrni, so včeraj in danes poslušali referate o jugoslovanskem kmetijskem kreditiranju, zadružni trgovini ter kulturnem in prosvetnem delu na vasi. V referatu o kreditiranju je poudarjeno, da je dala Narodna banka FLRJ v zadnjih desetih letih zadrugam nad 148 milijard kratkoročnega in 21 milijard 191 milijonov dolgoročnega posojila. Tovarna bencola v Zenici začela redno obratovati Zenica, 28. maja. Danes je začela redno obratovati tovarna surovega bencola v sklopu zeni-ške koksarne. V kratkem bosta začeli obratovati še dve koksni peči. Ko bodo vse štiri peči obratovale s polno zmogljivostjo, se bo pridobivanje surovega bencola podvojilo. Iz surovega bencola bodo pridobivali lahki bencol, ksilol in toluol. Do konca avgusta bo začela obratovati tudi tovarna amonijevega sulfata kot poslednji obrat v sklopu zeniške koksarne. Gostovanje beograjskega gledališča v Celjn Celje, 28. maja. V Mestnem gledališču v Celju bo tri dni gostoval ansambel Dramskega pozor išta iz Beograda. Gostje bodo 28., 29. in 30. maja uprizorili tri drame, in to »Dobri človek iz Sečuana«, »Pop Cira i pop Spira« ter »Zločin in kazen«.‘Beograjsko dramsko pozorište tokrat prvič gostuje v Celju. Obresti za kratkoročni kredit v kmetijstvu so bile malenkostne, samo 2 %, vtem ko so znašale za druge dejavnosti 7 %. Kratkoročne kredite so porabile zadruge v , glavnem za proizvodnjo in pro-| met kot obratna sredstva, dolgoročne kredite pa so investirale v objekte, katerih naloga je bila položiti temelje za organizirano kmetijsko proizvodnjo. Ves desetletni znesek dolgoročnih kreditov so porabile zadruge takole: za kmetijska gradbena dela 49 %, za opremo 28,5 %, za pospeševanje živinoreje 6,2 % in za večletno urejanje sadovnjakov in vinogradov 16,3 %. V referatu o zadružniški trgovini je bilo delegatom pojasnje-■ no, da se promet industrijskega blaga prek omrežja zadružnih prodajaln čedalje bolj krči v korist kmetijskih pridelkov. Razen tega zadružne organizacije aktivno sodelujejo tudi v izvozu, saj imajo dvoje velikih izvoznih podjetij. Zadružne organizacije izvozijo na leto blizu 37 % vsega jugoslovanskega izvoza kmetijskih pridelkov. Njihovi pridelki gredo na 25 evropskih in izvenevrop-skih trgov, največ v Zahodno Nemčijo, Italijo, Grčijo, ZDA, Švico, Avstrijo, Anglijo, Holandsko, Francijo in dežele Bližnjega vzhoda. Delegati so z velikim zanimanjem poslušali pojasnila naših strokovnjakov o teh vprašanjih. Razdelitev poslov Zlasti so razpravljali o zadružni trgovini in poudarili potrebo po še širšem gospodarskem sodelovanju jugoslovanskih zadružnih organizacij z drugimi zadružnimi organizacijami drugih narodov. I Predstavniki Nemčije in Danske so predlagali, naj bi bila medza-i družna izmenjava blaga v pri-1 hodnje večja ne glede na to, da 1 so zadruge v vsaki izmed dežel članic FIP proizvodnega, ne pa potrošnega značaja. V razpravi so govorniki tudi poudarjali, da i bi lahko bila izmenjava med zadružnimi organizacijami mnogo večja, ker so njihovi pridelki različni. i Člani Odbora so z zanimanjem poslušali tudi današnji referat prof. Vasa Gajiča o kulturnem in prosvetnem delu na vasi. Referent je poudaril, da smo na tem ' področju zelo napredovali. V Jugoslaviji imamo zdaj 4722 osnovnih šol več kakor pred vojno. — Število srednjih kmetijskih šol se je povečalo od 3 na 27, število kmetijskih fakultet pa od 2 na 9. Število dijakov in študentov v teh šolah je naraslo v primerjavi s predvojnim stanjem 3- do 4-kratno. Razen tega je kakih 200.000 mladincev na vasi končalo leta 1952 in 1953 zdravstvene tečaje. Zadruge in zadružne zveze si zdaj na vso moč prizadevajo, da bi poglobile gospodarsko izobrazbo kmetov. Letos imamo v Jugoslaviji kakih 4000 tečajev za gospodarsko izobrazbo zadružnikov, V zadružnih domovih je 1496 knjižnic, ki imajo nad pol milijona knjig, kakih 3000 radioapa-ratov in 229 kinoprojektorjev. Francoski delegat in bivši predsednik FIP g. Pierre Martin je čestital jugoslovanskim dele- Kaj in kako naj delajo zdravniške in invalidsko-pokojninske komisije se mudili člani Odbora tri ure in Beograd, 28. maja (Tanjug). Na podlagi izvajani ko-pokoj-prosili, naj jim natanko pojasnijo V Zveznem zavodu za socialno predstavnikov tavali*«*-*^ orna prave za pridelovanje hmelja, zavarovanje je bilo danes kon- ninskih komisij so PrlP^r.. način predelovanja in zaščito čano posvetovanje o problemih ganom zdravstvene si ^ je pred rastlinskimi škodljivci. Ra- zdravniških in invalidsko-pokoj- ukrenejo vse potre1bn0’. ^ vse zen tega so se gostje zelo zani- ninskih komisij. Udeleženci po- med zdravljenjem uv£^. jj^cije mali za izvoz hmelja, za njegovo svetovanja so sklenili, da je tre- ukrepe medicinske rena ceno ter možnosti povečanja pri- ba težiti za tem, da imajo zdrav- zavarovancev. Brez te0 ^^jjal delka in izvoza. niške komisije vsaj enega zdrav- pričakovati, da bi se Po ogledu zadrug in inštituta nika — stalnega uslužbenca Za- dotok bolnikov v “V;ain0 za-so delegati izrazili zadovoljstvo, voda za socialno zavarovanje. Po Zveznemu zavodu za s pro-da so lahko na mestu videli vse, splošni presoji delajo komisije, varovanje priporočaj^..^ cen. o čemer so razpravljali in govo- v katerih so ti zdravniki, bolje uči predlog za u,n® Sevanje rili na zasedanju. Zasedanje je od komisij, ki imajo samo hono- trov za diagnozo in oc om0. Na peti skupščini Stalne konference mest v Sarajevu so mnogo govorili o temeljnih načelih in določbah statutov okrajev in občin. Gre za velike spremembe, ki bodo nastale z upostavitvijo komunalnega sistema. Te določa be so formulirane v osnutku statuta okraja in občine Kranj, ki je vzorec za statute v vsej državi. Razen temeljnih skupnih členov, ki so takšni, da jih lahko brez sleherne spremembe prene- j semo v vsak statut okraja ali' občine, je v njem še več členov, ki jih je treba prilagoditi potrebam posameznih krajev. Poudariti je treba zlasti, da s statutom natančneje določimo medsebojne odnose in pristojnosti posameznih odiborovih organov. Temeljna organizacijska sestava bodočih okrajev in občin se pravzaprav ne spremeni. Odbori bodo tudi v prihodnje delali v plenumu, prek svetov, komisij, upravnih organov in podobno. Statuti pa bodo povsod natanko določili, katera vpraša- nja obravnava en svet in katera oba, kaj sodi v pristojnost organov uprave, svetov, predsednika ali tajnika. Odbomiške komisije ostanejo pripravljalni organi za i odborove seje. Njihova naloga je obravnavati predloge pred sejo. S poročili odboru bo komisija ■ dajala tudi svoja mnenja, predloge in pripombe. To je skupna j poteza vseh komisij. Toda število in področje dela komisij je stvar vsakega odbora in to bo natanko določeno v statutih. Najbrž bodo povsod komisije za gospodarska vprašanja, za volitve in imenovanje in še nekatere druge. Eno izmed vprašanj, ki bo v J kratkem natančneje urejeno z j zakonom o upravnem postopku, i je pristojnost odborovega aparata, kadar gre za neposredno izpolnjevanje zakonitih predpisov ali odborovih sklepov. Osnutek zakona o upravnem postopku, ki je prišel v javno razpravo, | predvideva, da sodi upravni postopek v glavnem v pristojnost I organov uprave, da pa lahko za- i devo uredi zlasti odbor na seji, > toda samo izjemoma, ker organi-i zacija in sestava odbora nista i takšni, da bi lahko neposredno j upostavili vsa tista demokratičnai načela, ki so predvidena z uprav- ' nim postopkom. Gre za, to da je i ugotovitev materialne resnice kot podlage upravnega postopka! stvar daljšega proučevanja in določenega postopka. Isto velja tudi za delo svetov, ki so poli-, tični izvršilni organi ljudskih odborov. I Za funkcioniranje odborov v, celoti je boljše razumevanje in določanje pristojnosti upravnega aparata bistveno važno. V dose- ' danjl praksi se je na pr. često dogajalo, da so tako mešali pristojnost) svetov in upravnih or-canov. da ponekod celo niso I razumeli vloge svetov v meha nizmu ljudskih odborov. Cesto so bili predpisi višjih organov takšni, da so posamezne posle prenesli v pristojnost odborov, ne da bi določili, kateri organ je odgovoren za njihovo izpolnjevanje. To je mnoge odbore od daljilo od glavne naloge, od političnega vodstva, tako da so se izgubljali v obravnavanju manj ših poslov, ki so sicer važni, ki pa sodijo v pristojnost upravnega aparata. Bodoči statuti bodo natanko določili mesto in vlogo predsednika odbora. Doslej se je dogajalo, da je skoraj vse posle opravljal predsednik odbora, uslužbenci pa so bili njegovi referenti. Tako smo slabili ne le načelo zakonitosti, marveč smo zmanjšali tudi odgovornost uslužbencev, ki opravljajo določene posle. Statuti natanko določajo, da predsednik ljudskega odbora okraja ali občine ni organ uprave, ki neposredno opravlja posle, marveč predstavnik odbora nasproti drugim organom. Predsednik ima pravico nadzorovati administracijo odbora med zasedanjem, ali je pravilna in na te kočem, kako ravna s strankami itd. To delo opravlja predsednik prek tajnika. Razen tega predsednik vskladi vse delo odbora in njegovih organov, svetov komisij in drugih teles. Praksa je pokazala, da mora biti v odboru nekdo, ki neposredno organizira delo organov uprave in ki pomaga predsedniku vskladiti delo svetov, komisij in podobno. Po osnutku statuta je takšen organ tajnik odbora, ki je zamišljen kot splošni vodja administracije in predsednikov pomočnik, ko slednji organizira seje, spravlja v sklad delo organov odbora in podobno. Tajniki bodo imeli določena pooblastila glede razporeditve uslužbencev in pravico do mnenja o zakonitosti sklepov, ki jih sprejema odbor. V bodočih komunah bodo veljali vsi uslužbenci za državne uslužbence, ki bodo disciplinsko odgovorni pred enotnim disciplinskim sodiščem v okraju, ne pa v občini. Med drugim to omogoča, da bomo do kraja zagotovili enako odgovornost uslužbencev pred zakonom ne glede na to, kje delajo. Druga novost je, da bodo uslužbenci sprejeti v službo z natečajem, kar bo omogočilo, da se bomo ognili samovolji in subjektivnim ocenam in da bodo prišli na določena mesta najboljši ljudje. In ne samo to. Sistem imenovanja uslužbencev z natečajem pravzaprav močneje poudarja vlogo in mesto strokovnjakov in ostalih uradnikov odborov, jim omogoča trdnejši položaj in pravilnejši odnos pri nagrajevanju. Ljubiš* Kistovič v/- treba pozdraviti nj pod' osnovi izostankov od dela zaradi: vpliv glede na to, da se ^ 0dprS' bolezni ali nesreč v posameznih jetja sedaj bolj zavze a, [e{jnič' podjetjih. Po lestvici oziroma kiju- vijo razne pomanjkljivo51 zajgjti* ču za to obračunavanje, ki ga je no higienski zaščiti l«r ta ne i>o sprejela današnja skupščina, bo na jc zdravje zaposlenih, saj J . teVati pr. 10,50 % prispevek plačevalo ti- vseeno, če bodo mora a zavaf(r sto podjetje, ki ima povprečno šte* večji prispevek za soeza (jaIiajnji vilo izostankov 4 %. Podjetja, ki vanje. Med razpravo na ^ Il0vo-imajo na pr. le 2,80% izostankov z skupščini pa so pnuve . (ere podela, bodo plačevala 2 % manj, to sli ugotavljali tudi “ a pr., |1€ je 8,5%, ona podjetja pa, ki imajo manjkljivosti. "Tako “ ’ ptKljeU3’ večji odstolek izostankov, pa bodo po lastni krivdi, priza jelova0 ________________ ^ ___________ ____ plačevala več. Na pr. podjetje s ki zaposlujejo zlasti en afer" fphni4n0 14,50% prispevne stopnje. kjer je lažja skrbnej zyezi s *enl . . —7 . Pripravljalni odbor je razposlal po Posebna komisija je pregledala gienska zaščita e a. . zav^ tako vsa važnejša podjetja, zlasti to- vsej državi vabila. Prijave za udelež- vsa nodietia in ustanove ki delu- j« izvršni odbor skup m«r \arne žarnic in svetil, podjetja za bo sprejema: Elektrotehniško društvo . . PoaJetJ» usiano\e, Ki aeiu j & sedanja » razdelitev električne energije itd. LRS, Ljubljana, Erjavčeva U Te- , JeJ° na področju zavoda in imajo pojasnil, aa u ,ri meseC ! Na teh problemih so zainteresirana lefon 22-163. več kot 50 zavarovancev. Takih veljavna le za bodo „yi med tem časom pa bodo na p0. točnejših analiz pripravah ^ „ POSVETOVANJE PREDSEDNIKOV ŠOLSKIH ODBOROV V LJUBLJANI trebn0- .,ako, ^JShTdolo«« naslednjem tromesečju jpe- va merila, upoštevajoč pr izV0 socialistično podobo naše šole, skupščina je tudi o^r . kajiti te podobe ni bilo mogoče nre.ežka iz leta lj54j „,n0vi rešiti hitro in enostavno. Po toliko ogromnem delu, študiju in primerjanju v zadnjih letih, pa delitev pre.ežka iz " a osn° . ša 5 milijonov din m skla^1' uredbe, ki predpisuje, k. ^ ^ dobijo te presežke. je sedaj ta podoba jasnejša in zlasti z Zakonom o upravljanju Sol, ki je uvod v novo šolsko reformo, bomo prišli do stabilnejših učnih načrtov in predmetnikov. f ricc4 Šolski odbori so, skupno z v popoldanskih str°j® vzgojitelji, letos proti koncu šol- gres Zveze stenogra Začel se je stenografov ^ Zagreb, 28, maja. Dan« je ki mu Platan Si iškega '1‘ssiu, m jrjapusua nirio sreanio prsuKmuiv — -*■ _ jjj- šolo? V kateri poklic? Zlasti je I.judske skiapsčine ^pijt O ,o c____: __________‘ A/rsi«* i^.anko. ,.„itur° skega leta naleteli na težko reš- piscev jiigoslavije’ SreTn liivo nalogo: kam usmeriti mla- stvujejo tudi dr. ^ zb<>r ciiino, ki zapušča nižjo srednjo predsednik R®PU a! težko za deklice. Sami nasveti so dr. Miloš Zanko, p ltuI^L premalo, potrebna bi bi.la delov- bora za prosveto n P na mesta. Ker pa pri nas še ni- hrvatskega Sabor , Karel B' mamo organizacije, ki bi mladimi beljak, tajnik SaD _ sten,a svetovala poklic in ji tudi preskr- ser, predsedniK ga bela delovno mesto, nosijo šolski grafov in član izvrs ye sten . odbori in vzpojitelji to odgovor- Internacionalne ie ^ loUd, nost na svojih ramah, grafov in strojepis > jrancosk Med važnimi vprašanji, s ka- ^enografov^^strojepiscev m tenmi so se že pečali šolski od- x,lr,„JLiii bori, so tudi vprašanja otrok brez staršev, morailno ogroženih otrok, še iz področja socialnega skrbstva in zdrarvstva itd. Šolski odbori torej niso posvetovalni organi, v značajih mladih ljudi, ki ima.jo mora vladati tudi meS dijaki in uspeh 'v-iderTv podijetiih' koJ^o Hh sieer na papirju prignane kvali- učitelji. Le taksna svobodna in prevzeli v upravljanje delovni ko-fikaeije, trduo zakoreninjena tudi sproščena vzgoja, na dostojni, kul- lektivi, tako si tudi od šolskih moralna pojmovan ja, ki jam bodo turni ravni, bo izoblikovala mla- odborov obetamo vidnega napred-pomaigala v kritičnih trenutkih dinca v pravega državljana. ka r našem šolstvu Jak Okrajni odbor JZB C /impre j ke padlih In P®bbl„’ prcP^ ‘'a^ bNo«ohn^dn,. Pn»^; tme In Pri,I"eK’b[vili5ee. pT'l°' ni datum ln b'^i toeen žen mora b»tl znanca, slov sorodnika ali poSIlja s!iko_ Lju»lJan Okrajni odbor Z Priprave na konferenco štirih naJ bi se zaključile še pred jubilejnim zasedanjem Generalne skupščine OZN Piedstn^i7l-?f0n’ maja (AFPY). millan vsekakor udeležil proslave amoi'iškcga zunanje- desetletnice ustanovitve OZN v San Franciscu, kjer se bo sestal z zunanjimi ministri ZDA, SZ in Francije. Ti zunanji ministri so že poprej sprejeli povabilo generalnega tajnika OZN Hammarskjolda, naj javil j1StlLsftXa je novinarjem iz-se tri biio “želeno, da bi raziirnf] velesile in SZ spo- ferenp. datumu in kraju kon- nikov v s ^ najvišjih predstav- nice .S~i Pred Proslavo desetlet- p- ustanovitve ‘ranciscu. . Rekel takšen nju Generalne skupščine OZN, ki bo od 20. do 26. junija. Razen 26 zunanjih ministrov, ki so že sporočili, da bodo prisostvovali zasedanju, je Tajništvo OZN objavilo, da bodo prišli še štirje ministri, in sicer zunanji ministri Ukrajine, Bele Rusije, OZN v San prisostvujejo svečanemu zaseda- j Luksemburške in Sirije. je, da je možno, da bodo ! Po rimi sporazurn kmalu dosegli ne tP’raiSkl P0*- že P« *> , Ministri S**- se .bodo zunanji | 0 tem ^ velesil razgovarjali ^ancisc,^6 sre^anjem v San ‘ SESTANEK SCELBE S PRVAKI DEMOKRŠČANSKE STRANKE Ta teden bo odločeno m Predstavnik je tudi rekel da se<*anja koalicija še nadalje vodila vladne posle ^odni 5e,. bod° trije ' Rim, 28. maja (Tanjug). Pred- skupine klerikalne stranke in naj Jerico štirih v N vP^ sednik vlade Scelba je danes s bi novi vladni program ne pustil Pogrnil je, da mu ew °r u' Prl~ predstavniki demokrščanske par- ob strani ekonomskih in socialnih °..sestank’u treh znanega lamentarne skupine razpravljal problemov, temveč poiskal rešitev njih zahodnih zuna- pred začo+i V v 830 Franciscu Bice OZN proslave desetlet- Po ^ritan>!kfStel1 K Londona se bo zunanji minister Mac- o vprašanju rekonstrukcije vlade in o novem vladnem programu. Predstavniki demokrščanske parlamentarne skupine zahtevajo, naj bi bile v rekonstruiranem kabinetu zastopane vse frakcije in I g i General Do vas v Mostaru f | Mostar, 28. maja (Tanjug). — ; Člani grške vojaške delegacije soj j z načelnikom grškega generalne-i ga štaba korpusnim generalom Konstatinosom Dovasom odpotovali iz Jablanice v Mostar. Visoke grške goste, ki jih spremlja, načelnik generalnega štaba JLA generalni podpolkovnik Ljubo I Vučkovič in več višjih oficirjev,, ■ je v Mostarju sprejel generalni major Ante Banina. | Grški gostje bodo prenočili v! , Mostarju, jutri zjutraj pa se bodo udeležili letalskega mitinga. Povičevič pri predsedniku grškega parlamenta Atene, 28. maja (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Atenah Mišo Pavičevič je obiskal predsednika grškega parlamenta | Konstantina Rodopulosa. Med drugim sta govorila o pripravah za začetek dela balkanske posvetovalne skupščine. Pred podpisom francosko-tuniškega sporazuma Pariz, 28. maja (AFP). Francoska in tuniška delegacija sta imeli danes popoldne pod predsedstvom Edgarja Faura sestanek, na katerem so končali re- : dakcijo dopolnilnih konvencij, kf se nanašajo na radiodifuzijo in civilni letalski promet, kakor tudi na vprašanje šolstva. Domnevajo1 do bodo na večerni seji urejena tudi zadnja vprašanja s področja zdravstva in da bodo francosko-tuniški sporazumi okoli polnoči! parafirani. I Sestanek štirih /^>vjetska nota, poslana za-V hodnim državam, je še ) bolj utrk pot h konfe-renči štirih. Vse kaže, da so se začele zelo skrbne priprave na to srečanje im da so odstranjene že mnoge razlike v glediščih zahodnih držav in Sovjetske zveze. Zamisel o konferenci predsednikov vlad, posvečeni široki izmenjavi mnenj o mednarodnih zadevah, izbiri in določitvi vprašanj, ki bi jih zunanji ministri podrobneje proučili, je bila sprejeta v odgovoru sovjetske vlade na povabilo zahodnih držav. Ze med sestankom na Dunaju, v dnevih, ko je bil podpisan dokument o avstrijski neodvisnosti, so se ministri sporazumeli o nekaterih bistvenih načelih, po katerih se bodo ravnale štiri države pri organiziranju konference štirih. In zato je sovjetska nota nekakšno ponovno potrdilo doseženega dogovora. Po dunajskem srečanju je res nastala polemika o razmerju med nalogami sestanka ministrskih predsednikov in tistimi, ki jih bodo prepustili zunanjim ministrom. Primerjanje predloga zahodnih držav z dne 10. maja in nove sovjetske note pa napravi na človeka vtis. da je v tem oziru že težko govoriti o znatnih razlikah v glediščih. Vprašanje kraja in časa konference štirih je ostalo po dunajskem sestanku odprto in očitno je odprto še zdaj. Težko pa je verjeti, da bi bilo vprašanje Dunaj—Lausanne resna ovira za sklicanje konference v bližnja prihodnosti. a delegacija grobu padlih jugoslovanskih in sovjetskih borcev ■ Pi*EJšNJI TEDEN PO SVETU "a?iimevmje in sodelovanje /»a sta nedvomno v sre- Brttanske parlamentarne volitve naivfe^osti SF* zanimanja svetov- J torej niso prinesle nikakršnega vzne-,1? Predvsem obisk I mirjenja in spremembe, niti doma niti v svetu. ~ J* Je predvsem obisk v “»vjetskih državnikov v v> ki Parlamentarne volitve Prw ^i, "^-nljl. Vrsto pojavov, ki simptomatično dp, Del p- soboto je bil kon£an kažejo na izboljšanje mednarodnih Bkn ciiarnf®0,vort>v med državnima političnih odnosov, neprestano bogate p •'“goslavije in Sovjet- nove akcije in dogodki. Brin Je sovjetska dele- Sovjetska zveza je uradno pristala one ™ to vala iz Beograda na na predlog zahodnih sil, da se pred- sedniki vlad ZDA, Velike Britanije, en * “MtancbS® so bili prešteti gla- Franclje in Sovjetske zveze sestane-kr-ifk- KnJri v°lUcev v 628 volilnih nejo na konferenci, ki naj bi pro-liW_ ^ n«t,e.rvativc‘ 150 dobili to- učila možnosti za rešitev preostalih 5 m ov, laburisti 271 in odprtih vprašanj v medsebojnih in ''Mle,lettlivi ^»<*atov' Rezultati niso mednarodnih odnosih sploh. Čeprav konii e lahp prognoze so napo- bo treba še mnogo storiti, da bi kn'ativn) Premik volivcev proti prišlo do četvernega sestanka, in #k?i0nserv-in. stranki. čeprav v noti vztrajajo na nebistve- ni. *tna5^nl ***** v Angliji pri- nem vprašanju, kje naj bi bila kon-flrno? 01 viiii. Poleg drugega tudi ferenca, je že pristanek sam na sebi ®Voi strani m Eflena. Laburisti na ugoden znak. H, f strani napovedujejo vrnitev Indonezijski premier Sastroamldjo- llnv not* 113 oblast — ko bodo jo je prispel v Peking neposredno po knJLranie najtežjih vprašanj, med njimi vprašanje, sprejetja zakona o petroleju in zakona o agrarnih pogodbah. Scelba bo odgovoril na plenarni seji demokrščanskih parlamentarcev, ki je sklicana za četrtek prihodnjega meseca. Na njej bo predsednik vlade predlagal demokrščanskim poslancem | in senatorjem, naj s tajnim gla-’ sovanjem odločijo, če bodo še ■ podpirali Scelbov tristranski ka-1 binet, oziroma če zahtevajo spremembo sedanje koalicijske vlade. i Stavka profesorjev i Rim, 28. maja (Tanjug). — i Srednješolski profesorji v vsej Italiji so danes zaželi stavko, ki bo trajala vse dotlej, dokler vlada I ne bo sprejela njihovih zahtev. ] Srednješolski profesorji so zahtevali od ministrskega sveta povišanje plač, kar pa je bila odklonjeno. Vse šole so zaprte. Ker je šolsko leto pred zaključkom, ne vedo, kako bodo uredili vprašanje | izdajanja šolskih spričeval in druga vprašanja v zvezi s koncem šolskega leta. Trst, 28. maja. Kot po vsej # narodnih stikih na splošno lahko rečemo, da so postali Italiji, taiko so bile tudi v Trstu i zadnje mesece zelo nemimi in polni presnavljanja, danes vse šole zaprte. Stavke, kij . . so jo napovedali profesorji in I Egipt je z velikim nezadovolj- zelo veliko zaskrbljenost tistih ravnatelji italijanskih srednjih stvom sprejel nedavni sklep grogov v Libanonu, ki menijo, šol, se je v Trstu kompaktno ude- beirutsike Narodne skupščine o ! da nobena politična poteza ne bi ležilo okoli 1300 profesorjev. tem, da hoče Libanon obdržati smela škodovati gospodarskim Ker bo stavka profesorjev in nevtralnost med dvema skupina- koristim dežele, ravnateljev trajala vse dotlej, 11113 srednje vzhodnih držav, ki sta Damask in Kairo si na vso dokler italijanska vlada ne bo!se izoblikovali v minulih mese- (moč prizadevata, da bi spravila eih. Zavedajoč se svojega sklepa j pod streho regionalni pakt z Sau-so levantski nasledniki Feniča-1 dovo Arabijo, morda pa tudi z nov takoj načeli vprašanje, ali, Jemenom. Sirija, Egipt in Sau-ne bo to stališče vplivalo na raz- 1 dova Arabija so 6. marca pod-voj njihove trgovine. Egipčani so pisali skupno deklaracijo o novi prek svojega ministra Salaha regionalni zvezi arabskih držav, Salerna odgovorili, da ne nameravajo uveljaviti gospodarskih sankcij proti Libanonu. Toda že dejstvo, da o tem govore, vzbuja Izmenjava not kaikor tudi vesti, , ki so »padle skozi sMo< dunajskih razgovorov, še niso na kon-! kreten način osvetlile vseh tem ; konference štirih, marveč so pustile dokaj širok prostor za ugibanja in kombinacije. Te vesti se gibljejo od neumestnega omalovaževanja do neupravičenega precenjevanja pomena itn možnosti sestanka štirih. Tudi če ne verjamemo, da bi lahko našli n® sestanku čudodelne formule za odstranitev vseh tegob — kajti to je proces, ki zahteva več časa in ' več udeležencev — lahko verja-‘ memo, da so dovolj dozorele možnosti za konkretno obravnavanje nekaterih vprašanj, katerih ureditev je videti zdaj enako' stvarna, kakor je bila nedavno uposta-vitev avstrijske neodvisnosti. Ena izmed nujnih in zelo realnih nalog je denimo zajezitev tekmovanja v oboroževanju. 2e dolga leta ni bilo ugodnejših pogojev za sporazumevanje kakor so 9edanji. Končani vojni spopadi, pogodba o Avstriji, znatno zbližanje gledišč o načelih razorožitve, vse to pač upravičuje večji optimizem. Mnogi časniki so po pravici opozarjali tudi na vpldv, ki bi ga utegnili imeti sedanji juigosloviamsko-sovjetska razgovori na konferenco štirih. Ti razgovori, katerih nadoga je poglobiti stike med dvema deželama na demokratičnih načelih, bodo j v sklopu splošnega popuščanja j mednarodne napetosti vsekakor 1 pomenili tudi prispevek k ureditvi j širokih mednarodnih problemov, i G. Altman Prizadevanja za obnovo sodelovanja arabskih dežel Kairo, maja. arabska glavna mesta, Beirut, Damask in Kairo, žive / I zadnje dni zelo razgibano politično življenje. O med- ugodila njihovim zahtevam, bo s tem prizadetih 13.000 dijakov, ki ne bodo dobili spričeval o zaključenem šolskem letu, niti ne bodo mogli polagati raznih izpitov. Zaradi tega so se danes dijaki zbrali na svojem zborovanju, vendar je posegla vmes policija, ki je zborovanje razgnala in pri tem aretirala dva dijaka. Attlee poziva laburiste k enotnosti v parlamentarnem bojn zoper konservativce prek katere naj bi se razvijalo medarabsko sodelovanje, ki je bilo ogroženo po praktičnem razpadu Arabske lige zaradi sklenitve turško-iraške zveze. Snovanje novega medarabske-ga sodelovanja spremljata neodločnost in velika zamuda. Po Naserjevi vrnitvi iz Bandunga je, po vseh znakih sodeč, glavna de- | generalštabni akademiji naj bi se šolali vojaški strokovnjaki in kadri za posamezne narodne vojske. Na torišču gospodarskega sodelovanja članic nove zveze bi uporabljali pravico svobodne izmenjave blaga brez slehernih taks in carin. Z upostavitvijo skupnega sveta za gospodarsko planiranje bi zagotovili smotrno izkoriščanje naravnih bogastev in gradili novo industrijo. Skupna arabska banka bi izdajala nov skupni denar, ki bi ga polagoma zamenjali za krajevne valute posameznih držav, članic nove zveze. Vsi ti načrti so pravzaprav tiste zamisli, o katerih se je že dobrih deset let razvijala brezplodna razprava v okviru Arabske lige. Države, članice nove zveze, naj bi dokazale, da je moč v etapah uveljaviti prav tista načela, na katerih so se razbijali in razbili vsi poizkusi medarab-skega sodelovanja v okviru Lige. Po poskušenem državnem pre- la„3j razmere. Je pa tudi obisku Nehrujevega sodelavca Krišne j dltelji Oben giavnul luikui»mh “* ■>— ničpio naiživahnpišp ra7nravp •»In atiii-ata?'3cv, ki drugače raz- Menona na Kitajskem. Cu En La j e- strank, konservativne in laburi- Liberalci so obdržali svoj man- - v Sp„atushn^“ konservativcev; to so va zdravica sastroamidjoju je še en-• ... sinoči po radiu in tele- dat v Orckneyu, tako da bodo okrog treh glavnih vprašanj nove - Prerr>al° jasen program krat potrdila privrženost Kitajske ;sticne’.so .f? ^ _ nsrlampntu šest zveze: zunanje politike, gospo- ^iiske\irlsnih časih, razne orga- miroljubnim, konstruktivnim naCelom viziji izrazili svoje mnenje o iz- imeli v novem parlamentu sesi — _ -i , * vaaiu, uiuiMj uiiiu.u, ' ^nost “»“osti pa tudi premajhna iz Bandunga. *l)i-I.'Vashin«voailncm boJu- Krišna Menon se Je vrnil v New fcbA * Ve« onu so z zadovoljstvom Delhi »z najboljšimi vtisi in poln rlčakmf ,7* 80 takšen izid voli- Sevanje odnosov z ZTJA. Menon bo rm ~ tako vsaj je lzja- v kratkem odpotoval v London in ’ fla ,• Sovjetski tisk pripo- Washington. se ! zmaga konservativcev Stalnim neutrudnim naporom In- razen\Ca E<,enovih obljub, da dlje, da bi našla Izhodne točke za oOVarial c Gnvtofclrn 7VP7n (ihnli^anlo tvi oHna n i h rtrinnsov. le arjal s Sovjetsko zvezo, izboljšanje mednarodnih odnosov, je treba vsekakor dati priznanje. ♦ V vrsto pojavov, ki služijo razvoju mednarodnega sodelovanja, sodi tudi obisk zahodnonemfike delegaci, je v naši državi, ki je bil minulo nedeljo končan. Kakor smo domne- . javnost njegove vlade namenjena , vratu proti kralju Ahmedu v Je- ! čimprejšnjemu uresničenju tega j metra in proti udarcu njegovega 9R mala f avp) Vo- večera oričakuieio še rezultate načrta. Na sedežu Arabske lige i sina princa emira El Badra je Londoit, 2& (APP). ^idis okraia i je bilo moč te dni zvedeti, da se menda ta zaostala arabska drža- ditelji obeh glavnih britanskih tud!_ iz poslndnjega^okraja. i naiživahT1pi5p ra'7nravp va> ki se je dolga leta branila vpliva tujega sveta tako, da je živela strogo ločeno, sklenila ubrati pot aktivnega medarab-skega sodelovanja z Egiptom in Saudovo Arabijo. Dejavnost, pa tudi učinkovitost te nove organizacije se je vsekakor zožila, ker je Libanon, po vseh znakih sodsč pa tudi idu volitev. poslancev, kakor prej. Konserva V govoru po televiziji je bri- ^ci razpolagajo^ zdaj z; vrttao » darskega sodelovanja in vojaških Kar se tiče zunanje politike, 2SbS « te tri inra trdno sklenBe, pričana, da s tafo.no politiko v 3 . u na voiitvah t0 86 0'beta ustanovitev stalnega prihodnje ne bo naletela na no- •> okTpnila noložai sveta zunanjih ministrov nove Jordan dokončno izpadel iz vseh beno težavo. KoSr^vatt^ciSL°Si 16 novih ^eze, ki bi se periodično sesta-, kombinacij o njuni pritegnitvi k Vodja laburistične stranke Cie- mandatov, laburisti pa so jih iz- »1 in določal glavne smernice novi regionalni zvezi V pnzade- ment Attlee je poudaril, da mo- mjbili 15. i23 zunanJ° politiko včlanjenih vanju, da bi se rešile iz osami- rajo laburisti proučiti svojo poli- Konservativci imajo zdaj 343 držav. Države, ki bi sklenile: tve, v katero jjh je spravi a tiko in strniti svoje vrste, da bi poslancev, laburisti 277, liberalci j^zo, bi se zavezale, da se ne turško-iražka ^eza si te tn drse pripravili na veliki boj. Ker g irski nacionalisti 2. Konserva- bodo spuščale v posamezna po-1 faves zlasti Egipt, na vse^ moč je btt, izvoljena k.„Se„.ti™ „„i ,o dobili 13,318.063 *jj, Jg-R, SSSffiS » - .... . ..i Zdravko Pečar Reditev prometa 0 Soriškem bioku »s, 1 nede.w_ ______ rg0virK7’ maja. — Goriška vali. so se zahodnonomSki poslanci , je uvvl ou UUUHJ 1U)U1„.TO i^jiseif zbornica je na svoji ■ * ^jak,nj'ihove d°eie- vlada, je rekel Attlee, je naša (0z. 49,82%), laburisti 12,396.t„_ . ... . , . n razpravljala tudi o po- gacije predsednik Zveznega zbora dolžnost prisiliti jo, da bo izpol- glasov (46,37 %), liberalci 722.400 zvez. Prizadevajo si tudi, da bi 1- ^i A. °bmejnem pasu pri oerstenmaier - da se zavzemajo za nila volyne obljube. glasov (2,7%), ostali pa 295.772 združili diplomatska in konzu- sko7i katpreea se izholjšan.ie odnosov z na?o državo, /i n 17 TCP larna predstavništva članic nove ]a glavni v., Katerega se j;a „rpdltev vseh nereSenlh vpraSanj Danes opoldne so objavili izide glasov (1,11 %). 17 kandidatov K.F . _ . p ^ nf>,_rnp_,ih rfp3piah Ji i blas°vm ln osebni v obojestransko zadovoljstvo ter za britanskih parlamentarnih voli-\ Velike Britanije je dobilo skupno zveze v posameznih deze a . >lav?i0d ^riško pokrajino in razširjenje in krepitev sod^lovanj^ ™ 62g ^olUnih okrajih. Do\ 33.144 glasov. „ v Zvez- TrSovinska zbornica f°^bo 2 novo trgovinsko po-.1,. _n>ed 7 Jugr, 1 omenjeno pokrajino q°k'>r>^ vVij° zahtevala, da se ,Ze začne z deli : finesa kV0 italijanskega ^ tako da bo 1 - Z VSEH STRANI SVETA Sovjeti vračajo iransko zlato Teheran, 28. maja (Reuter). — Nocoj je bilo tu objavljeno, da bo Sovjetska zveza vrnila Iranu FKANCOSKI KAMERUN DEMONSTRACIJE Jaunda ,28. maja. (AFP) »Zveaa kamerunskega prebavafletva« je orga- r11 1UKa> tako da 150 ustre- h vse večjega obmej- ^ tern onieta, ki se bo razvijal h ._____________ „ :f6dlan.iInska zbornica je nadalje nizirala demonstracije proti francoski ^en~i ^ 'zboljšanje naprav na upravi, v spopadih s policijo »bili etri civiln^r^ lotniifj,, 3 demonstranti ubati, 42 pa Jih J6 ti»?v>deva< O letališču, ker biIo ramjenih, V Duavi in Jaundi so h1 Brv! ,0’ ®a se bo tudi na uvedli preiskav- ------- ^et razvil živahnejši voditelje zveze. z Jugoslavijo. 1 jordanske vlade ut4^n- 28. jaM virov se je izvedelo, da da je bil v Wa«hitng-tonu sklenjen spo-S3ii , Qanska ,,1^ jt. „„ razum o vrnitvi 02 vojnih ladij, ki Sklenil, „ J , , SO jih ZDA posodile Sovjetski zvezi . bi| ^ Podati ostavko. Sklep mfMj drugo svetovno vojno po zako- jv._^reiet zaradi nesoglasja nu o posojilu in najemu. Gro za šest SStnezriivr,! xi„„; lovcev na podmornice in za 56 tor- pednih čolnov. Sovjetska zveza je ZDA doslej vrnila 68 izmed skupno 585 vojnih ladij in čolnov. Od skupno 121 tovornih ladij, ki jih je Sovjetska zveza dobila od ZDA, jih je bilo doslej vrnjenih 30. ZDA SZ VRAČA IZPOSOJENK LADJE TVashlngton, 28. maja (AFP) Zuna-maja (Reuter). Iz nje ministrstvo je sdmoči objavilo, Sovje "žleznimi člani vlade. 'jeti zapustili p P ort Jlrtur t? agel!^’. 28- maja. Kakor poro-sov/f *Nova Kitajska«, je •>Qi oboroženih sil no- •> J Odr,„i 111 ooorozenm su no-1 0Val iz Port Arturja v! TRGOVINSKI SPORAZUM Z JAPONSKO Washlnston, 28. maja. (AP1) Zu ZDA in Japonska po šest meseoe-v tra- hodn ji meseo v Londonu. Velepoela-jajo^ih pogajanjih sklenile sporazum niik Sunikfti Macumoto, ki bo zastopal o nrodaji ameriških kmetijskih pre- Jaiponsko, je danes odpotoval Tokia London. o prodaji ameriških kmetijskih presežkov J aponeki y vrednosti 85 milijonov dolarjev. Siporaizum bo uradno podpisan prihodnji teden v Tokiu. Pred njegovo uveljavitvijo ga mora potrditi še japonski parlament. ZARADI PREMAJHNIH DOHODKOV Washlngton, 28. maja. (AP) Predsednik ZDA Bisenhoweir je sinoči sprejel ostavko pomočnika obrambnega ministra Struwea Hensela, ki je v obrambnem ministrstvu opravljaj posle mednarodne varnosti. Ob odstopu je izjavil, da zapušča državno službo, »ker nima dovolj osebnih dohodkov«. Hemsel je bil lani zapleten v spor med ameriško vojsko in senatorjem Mc Carthyjem. JAPONSKA V JUNIJU POGAJANJA Z ZSSR Tokio, 28. maja. (AFP) Zunanje ministrstvo je objavilo, da bo sovjetski veleposlanik v Londonu Jakob ■ .... -------- ----- Malik vodil sovjetsko delegacijo na j Darumadžang v pokrajini Lanao do- sovjetsko-japonskdh pogajanjih o nor- | cela izginila pod morsko gladino. V malizlranju odnosov med obema de- nevarnosti so tudi druge vasi v tej ZAHODNA NEMČIJA HUDA EKSPLOZIJA V ESSENU Essen, 28. maja. V neki tovarni stekla v Essenu je dane« nastala eksplozija, zaradi katere so bili ubiti 4 ljudje, 10 pa jih je bilo ramjenih. PAKISTAN VOLITVE V USTAVODAJNO ZBORNICO Karači, 28. maja. (AFP) Z ukaaom generalnega guvernerja Pakistana bodo dne 21. junija volitve v ustavodajno zbornico. SkupšSimo bodo volile pokrajinske zakonodajne zbornice. FILIPINI MORJE JE ZALILO VAS NA LANAU Manila, 28. maja. (AFP) Zaradi poplav, ki so jih povzročili hudi nalivi in usadi, je filipinska obalna vas Vse tudi kaže, da bodo sprejeli egiptovski predlog o uposta-vitvi enotne vojske, katere generalštab bi imel svoj sedež v Damasku. Vsaka država bi dajala 11 ton zlata v palicah, ki so ga 10% svojega proračuna v skupni med drugo svetovno vojno eva-sklad za potrebe te vojske. Zgra- ’ kuirali iz Irana. Zlate palice so diti nameravajo tudi močno na-' iranska valutna rezerva. Posebna a | rodno industrijo, ki bi preskrbo- delegacija je odpotovala na mejo, vala z orožjem krajevne arabske kjer bo prevzela zlato od sovjet-vojske, pa tudi skupno. V skupni ske delegacije. nanje ministrstvo je objavilo, da so iolama. Pogajanja se bodo začela pri- pokrajini. Ob odhodu poslednjih francoskih čet iz Severnega Vietnama OB KNJIŽNI OBJAVI KARDELJEVEGA PREDAVANJA V OSLU Enotnost v demokratičnem sodelovanju namesto v togi akcijski uniformiranosti ge airddj je v svojem pre-, Ijevo p poda vanje v pazljivo pro-darvamju docela pravili- učite v vsem zainteresiranim.« no poudarili, da je več i , poti v socializem in da _ Tovariš Kardelj je v svojem predaivanju na Norveškem obdelal' mora vsaik« dežela in vsaik narod najti svojo«, pravi Gerbatrdsem v uvodu v brošuro, v kateri je objavljeno predavanje tovariša Edvarda F Kardelja. tudi vprašanje mednarodnega sodelovanja delavskih in socialističnih gibanj na svetu in poudaril, Letos konec aprila ie izšla v da j« takšno sodelovanje nujno - - ’ 'ojrno zkn- Oshi v norveškem jeziku v založbi Delavske stranke Norveške posebna brošura z naslovom »Socialistična demokracija v Jugoslaviji«. V »jej je objavljeno predavanje, ki ga je imel tovariš Edvard Kardelj med svojim bivanjem na Norveškem. Predsednik Delaiviske stranke Norveške Einar Gerhairdsen je napisal za to brošuro topel uvod, v kaiterem p ram: »Lami oktobra je podpredsednik jugoslovanske vlade in voditelj Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Edvard Kardelj obiskal Norveško kot gost norveške Delavske stranke skupaj s predsednikom republike Hrvait-ske Vladimirom Bakaricem. Z neposrednostjo in vnemo, o kateri so se prepričali vsi, ki so navezali stike z njima, se je poglobil v norveško gospodarstvo, politiko in družbeno življenje tako, kakor je to sploh možno človeku v tako kratkem času enega tedna. Mi pa smo bili zelo zainteresirani na tem, da bi izkoristili to priložnost ter spoznali jugoslovansko delavsko gibanje, zlasti poskuse v razvoju socialistične demokracije, ki jih delajo zdaj v Jugoslaviji. Razen tega je podal Kardelj v ožjih stikih z voditelji norveškega delavskega gibanja na sestanku v delavski komuni morda prvo arvtorttativno. vseobsegajoče pojasnilo, kar jih je bilo kdaj slišati o teh odnosih prod večjim socialističnim zborom zunaj Jugoslavije. Predajanje je vzbudilo veliko zanimanje in delavska komuna v Oslu je sklenila naprositi Kardelja, naj bi dovolil to predavanje, morda predelano, objaviti. In do tega je zdaj prišlo. Skupne izkušnje v boju proti nacističnim barbarom so privedle do prijateljskih stikov med jugoslovanskimi in norveškim narodom tako, kakor je bilo to uresničeno v skupni jugoslovansko-norveški režiji v Filmu »Krvava potrebno za bol jše medseboj spoznavanje in izmenjavo izl šenj. Tako je v svojem predavanju med drugim govoril o sodobnem mednarodnem socializmu in poudaril potrebo po uresničenju njegovega kategoričnega imperativa, in sicer »da najde pot k svoji organski notranji enotnosti«. Ne enotnosti v smislu ideološke in PISMO IZ ZAHODNE NEMČIJE Delavski sveti akcijske uiufarmraramosti, na pr. kominformistionega tipa, marveč v smislu konstruktivnega demokratičnega sodelovanja, ki bo lahko povezalo posamezne inter-1 nacionalne socialistične struje na splošni poti gibanja v socializem. Enotnost te vrste in ustvarjalna kritična izmenjava izkušenj lahko bistveno pripomoreta, da bo so- ! c Mistično gibanje zmeraj živ či- j nitelj, ki bo lahko v svoji vse- I obsegajoči deja vnosti slednjo nne- j raj prilagodil konkretnim raizme cp na iz PISMO IZ ITALIJE in politične stranke v Nemčiji Socialni demokrati so v svetih zastopani približno z 42%, krščanski demokrati s 55, komunisti pa z 10 do 15% . čelu), ki je skrbel, da bi voljenih v svete ciimvec k®M čanov. Odbor je najprci P?r. ultimat z zahtevo, naj s«tavlW kandidatne listine po ven* ključu, v duhu boja proti komu nizmu. Sindikat ni spieje ,, hteve in potem je spi^* ob pomoči Cerkve mdus akcijo v podjetjih s s voj um nami Izidi volitev Winkelheide je ondon v He* enu objavil izide volitev, ^ ^ še niso popolni, vendar pokažejo osnovno sliko. _ demokrati so, sodeč po te ^ kih, izgubili bbzu 5 /o 8 . krščanski demokrati so J*“ r (OD STALNEGA DOPISNIKA) Essen, maja. začetku maja so bile volitve v svete podjetij v rudnikih ter kovinski in tekstilni industriji. To so bile druge volitve po vojni; prve so bile leta 1953. Računajo, da je v marcu in aprilu vrglo glasovnice v volilne skrinjice približno tri milijone delavcev in uslužbencev, kar pomeni, da je šlo volit 80 %, ker je vseh volivcev blizu 3,8 milijona. V javnosti so potekle volitve j na notranje življenje dežele, ram im razgibal vse težn je in vse j dokaj neopaženo, ker je tisk samo! Hkrati političnim strankam ni bilo čimirtelje, ki pospešujejo sociali- ; mimogrede objavljal poročila o žal truda, ne denarja, da bi bili stični napredek človeštva. Kair- njihovem poteku. Politične stran- izidi volitev zanje čim ugodnejši, delj je tudi poudaril, da lahko ke in sindikat pa si prizadevajo, Pod krinko bele zastave nevtral-takšno sodelovanje sloni samo na da bi ta zelo važni politični do- I nosti se je bil v tem delu indu-enakopravnosti in upoštevanju in- godek uvrstile med najnavarlnej- j strije srdit boj za vpliv in kon-dividualnosti slehernega gibanja, t še, ki sploh ne morejo vplivati j trolo nad to mlado ustanovo po- 1 vojne nemške industrije. 1 To je tudi razumljivo. Sveti podjetij so se vzlic svoji neizoblikovanosti in slabokrvnosti vendarle uveljavili v očeh delavskega razreda kot njegova velika pridobitev. Kaj bodo pokazale letošnje volitve na Siciliji pot«, ki ga prav Rfcdftt . .. .„ ..-TU»«mWT i V norveških in jugoslovanskih k-i- lenkostna večd^V parlT^O!,' na nemartografih. Pa tudi v bodočih katero se nasIanja sta razen ^jh perspektivah graditve družbe na ; ^ „cztth podlagi demoderat icnega social iz- ma, v katerem se večje svoboščine c bodo vo4itve sfeBiii posamezmkov .rimajo. • čedalje pokrajinskei bodo pokaxale Sasss?ss!a Sfast. —* -k prikazujejo ’ daj, ko govore o zunanjepolitičnem življenju Italije, često omenjajo volitve na Siciliji. Dne 5. junija bodo na otoku, ki ima svojo pokrajinsko avtonomijo in svoj statut, izvolili novo deželno skupščino. V Rimu je bilo te dni mnogo razgovorov v strankah vladne koalicije (demokristjanov, socialnih demokratov, liberalcev in republikancev), pa tud i medsebojnih stikov prvakov teh strank. Dve vrsti odločanja KrscansJvi ucihuh-' — - . , oa dobili približno ^».ko^gP. so v nekaterih podjetjih (v tov«;; ni avtomobilov »Opel« v ind°' v ne* Razlikovati moramo dve vršiti soodločanja. Najpopolnejše je v rudnikih ter industriji železa in jekla, toda samo v podjetjih, ki imajo nad 1000 delavcev in uslužbencev (od tod nenormalno šte- računajo. Dejavnost KPI in Socialistične stranke pa je pokazala na drugo stran medalje, ki jo imajo demokristjani za glavni argument, da je namreč vse, kar so doslej sto- i vilo podjetij v Porurju z 999 de- ri!i, še premalo, da je to šele zače- lavci in uslužbenci, ker podjetja, ki jih nimajo 1000, po zakonu niso dolžna npostaviiti soodločanje.) Ta podjetja imajo delavskega direktorja kot tretjega člana upra- tek, neznatno popuščanje delovnim i množicam. Delo za napredek za- . ostalih pokrajin morajo spremljati Kot čas, kdaj bi začeli bolj vse- j gubifi liberalci in republikanci, (udi ustrezni socialni in gospodar- ._______________ j v stransko in temeljitejšo razpravo, vtem ko so demokristjani povečali ski ukrepi. Z delno agrarno ref or- ve. V nadzornem odboru pa od-so začeli omenjati obdobje po sicil-. število glasov. Stranke desnice, ka- mo so kmete brez zemlje samo pre- | pade polovica članov na člane skih volitvah. Pravzaprav, da upo- terih glavno oporišče je prav ua slepili, njihovi želji po zemlji pa ni- sindikatov in delavcev. Sveti ni-rabimo besedo, ki je zdaj zelo pe- Jugu, so povečale število glasov za " ‘ " ’ ’ reča in ki jo često omenjajo v po litičnem slovarju te dežele, temeljitejše in stvarno »razčiščevanje« med strankami vladne koalicije — jasno pa je, da se ne bo omejilo samo na ta okvir — naj bi se začelo po 5. juniju, za zdaj pa naj bi ga samo pripravljali... To razčiščevanje in pojasnjevanje je postalo pereče v trenutku, ko so v vladni koaliciji spoznali, da je vladi praktično onemogočeno, da bi storila karkoli na torišču uveljavljanj^ še tistih nekaj skopih reform, ki jih je sprejela kot svoj program na socialnem in gospodarskem področju. Opozicija demokr-ščanske desnice in liberalcev in ma- 10.53 % leta 1948 na 21,87 % leta 1953. Uspeh so dosegle tudi stranke na Siciliji. so zadovoljili. Anarhisti pa računa-! majo pravi-ce ne do odločanja, ne n..n : _ X _ ..- l_l_ i - I .1 _ Oi/> TVO CA TT TW^- lika. i Pokazale bodo, koliko si je ta tCt xr -a • :v, , , _ ona stranka od junija 1953, ko so Na Norveškem jepnSo delav- ■ ^ 4ri<> Vf>li,Jw VJ Ifallli’ ^ ulo sko gibanje na krmiilo s postop bile splošne volitve v Italiji, prido- nim razvojem na nar ne norveške demokracije. Prav bazi tevoJujrio- !^a gIasoT aH koliko je izgu‘ bila starih. Krajevni sedež sicilskih monarhistov v Palerma levice, zlasti KPI, ki je od leta 1948 i Z najmanjšim upanjem gredo na cen-in zdaj je načela naša stranka vpra- ’, ,S|<:'I*ke vo!ltve 1)0(10 1’krftl P0* j do 1953 na Jugu skoraj podvojila sicilske volitve majhne stranke - šamje oblike, ki jo proučujejo ,.za. . , ® nekaj, namreč doseda-; število glasov. (Ka Siciliji je pove- tra: socialni demokrati, liberalci „ mnogi odbori. V Jugoslaviji, de- nji , boja •‘»■'jandiih političnih fala od volitev 1948 do volitev 1953 republikanci, ki jih je njihov zaželi z manjšimi tradicijami, je straJ1)i za množice volivcev na oto- Štev. glasov od 7,88% na 212,78%). veznik v koaliciji, Demokrščanska privedla revolucija do poclru/.b- ku, k> sodi med najbolj zaostale de- Zato so se klerikalna stranka ter stranka, tokrat »izdal«. Deinokrist- Ijenja privatnih proizvajalnih ,e Ve" Po no’ gospodarsko stranke '.evice in desnice vrgle na jani so bili proti spremembi vohl-sredstev. Toda prav zaradi tega ™ kulturno mnogo bolj razrit j m »osvajanje« Juga. Ni naključje, da nega zakona. Majhne stranke so vzbuja morda tam zdaj največje Severu so razmere v tem oziru mno- j je bil lanski kongres Demokrščrn- j namreč zahtevale, da bi »ostanke« zanimanje vprašanje decentrali- 8° jasnejše in tu so sile dokaj toč- | ske stranke v Neaplju. V organiža- glasov, ko odštejejo glasove voliv-zaetje, razvoja in razširitve demo- no . usmerjene. Tu vsaka stranka cijah te stranke so sprožili mnogo cev, oddane za velike stranke) se- kracije v najširših enotah, pod- ^olj ali manj natanko ve, s kolikš- nabiralnih akcij za zaostale južne šteli za vse volilno področje, da bi jetjih in komunah. . n'm številom volivcev lahko računa, kraje. Istočasno je KPI poslala ne- tako omogočili, da bi bil izvoljen Kardelj je v svojem predava- ' ‘Sa jnfiu pa je položaj drugačen, kaj svojih bolj izkušenih kadrov za tudi kandidat te ali one majhne nju po mojem mnenju docela Politično in kulturno zaostale de- voditelje pokrajinskih in krajevnih stranke. Te zahteve nisj sprejeli, pravilno poudaril, da je več poti lovne množice na južnem delu itali- oi^anizacij na Jugu. Tudi Sociali- tako da »ostanke« prištejejo stran-v socializem in da mora vsaka janskega polotoka in na Siciliji še stična stranka ni držala rok križem, kam, ki so dobile največ glasov. Na dežela in vsak narod najti svojo, niso v pravem pomenu besede poli- I Vlada se je v zadnjih nekaj letih teh volitvah nastopajo demokristja. V tem je možnost vzpodbujanja tično »osvobojene«, čeprav so tudi '»tila pospeševanja zaostalih pokra- ni samostojno, ponekod pa skupaj konkurence med dvema majhni- dosedanje volitve pokazale, kakšne jin. Delno so uveljavili agrarno re- z desničarskimi strankami. Samj- ma deželama v najvišji obliki za uspehe in vpliv je dosegla med nji- formo. To je dejstvo, na katero se stojno nastopajo tudi KPI in Nen- cilje miru, namreč v tem, da naj- mi ta ali ona stranka. Na volitvah lahko sklicujejo demokristjani v nijevi socialisti, vtem ko nastopajo demo najboljšo obliko za vzpo- leta 19i6 so dobile stranke centra predvolilni kampanji. Omeniti je socialni demokrati in republikanci stavitev demokracije znotraj in 55,07 % glasov, leta 1953 pa so pa- treba tudi velik vpliv domače du-, s skupnimi listami, izven dežele. Priporočam Karde- dle na 43,81 %. Največ glasov so iz- hovščine na volivce, s čimer tudi I V KRALJEVIČ jo na svoje že prej utrjene položaje do soodločanja, pač pa so v podjetju moralna sila, ki lahko vpliva na sklepe, nanašajoče se na odpuščanje, mezde, zaščito dela itd. Delavci in sindikat pravijo, da je v praktičnem življenju soodločanje v večini podjetij omejeno in da se ukvarja samo s socialnim skrbstvom za delarvce, vtem i ko imaijo delničarji neomejeno v i rokah vse skrivnosti podjetja^ in poslovanja. Zarto je često slišati mnenje, da brez podružbljenja industrije ni pravega soodločanja. V vsej drugi industriji imajo sveti samo posvetoval!no pravico. V večjih podjetjih pa imajo tretjino članov nadzornega odbora delavski predstavniki tudi s posvetovalno pravico. Velika pridobitev Toda v celoti gledano je soodločanje važna pridobitev delavcev in priljubljena oblika gospo-dartske demokracije, ki delničarje čedalje bolj bode v oči. Zato odločno nasprotujejo razširitvi soodločanja na kartele in koncerne. Soodločanje so si delavci priborili s stavkami in menijo, da ga lahko samo tako ubranijo pred novo ofenzivo. V januarju je milijon kovinarjev in rudarjev z dvodnevno stavko izpričalo pripravljenost dehrvcev, da bi po potrebi branili delavske svete. Kancler je takrait prevzel posredovalno vlogo. Zdaj pa je preveč zaposilen z oborožitvijo in teko leži zadeva pred parlamentarnimi odbori Zveznega zbora. Volitve pa so pokazale, da socialni demokrati in sindikat izgubljajo vplirv v delavskih svetih in da ga bodo še nadalje izgubljala, če bodo zanemarili soodločanje, kakor so ga že zanemarili. 2e februarja mokratii skupaj Fringsom ustanovili po6eben odbor (s poslancem Winkelheidejem so v nekaterih podjetjih ni avtomobilov »Opel« striji jekla Hagen-HapseMn “ > kaiterih dusseldorfskih P°~^av-podvojili število svonh ganimiv0 nikov v novih svetih. je, da je v Hagcnu dobil delavec, ki ga i sodišče obsodilo kot Pr »odbora proti militarizmu^ Po izidih fe 200 rud®ikov ig> sociailni demokrati 41 ^ nUDisti ski demokrati 29 /°, A,< fje-185 V«, nevtralni pa UP / $ koliko drugačen je. P?-*jL: so-tovarnah kovinske ind , ci.ailni demokrati 'g* j,, ski demokrati 34.3, konj ^ ^ nevtralci pa kakih 9 llSi0ž- jetjih z nad 1000 delavci (f_ benci so dobili krati 42 8/o, krscanaki dem 38, komunisti 9 »/o nevtralci v 10 *'*■ ^ tvo Obrnil sem se na ti sindikata z vprašanjem, -.gg, delni i®idi točni in njujejo nazadovanje soc ^ jg-mokratov v korist krščanski mokraitov in KP. Dve koncepciji Načelnik oddelka ponje g. Liibe je rekel, pa datiki nekoliko kratsica drži, da je Socialno-d^ Sio} nasprotju s ( I J nom po pod] — I/ ne pogod be, 0 vladovaila >bi nasprotju s prvim ted- j nd dojgodki. Predvsem je zamiimivo, j skalila veselje v zvezi z ~— — —',pisn držarv-1 da je obisk visokih sovje'1-1"''* —« > ko je pre- predstavnikov v Jugoslaviji »bilančna psi- tegnil mnogo več pozornosti ' hoza« v zvezi s povsem samostoj- ške javnosti in tiska kakor n. pr. nim ekonomskim' življenjem Av- napovedana konferenca drzavni-strije, je potekal minuli teden na kov štiirili velikili sil. Čeprav so Koroškem zopet v znamenju te- časopisni komentarji o sovjetskem ku , i..,i| obs?S Iz leta v ras‘® KoroškfV tujs'kega P1?.111?^.. tria6 koroških Da bi zašciitol proiojet' letovišč, je deželna tuje i podili svet ostro nastopi P^ t |U-jetjem, ki po ,neP-!| so po^čb.13 jejo cene. UsUnovi _ _ovala }l' neodvis- komisijo, ki bo. na ^ obisku prikrojeni po politični barvi listov in v mnogih primerih Podjuna: pogled na Graftarico, ki se za njo skriva Kloplnsko jezero kocih dogodkov. Izjema je bila le še v preteklem tednu začeta živa diiskusija okoli bodoče vojske. Mnogi so bili mnenja, da je prav in kljub vojaški nevtralnosti jasno prevladuje vtis, da je neod potrebno, da ima Avstrija svoj:im visna politika južnih sosedov ne gospodarskim možnostim ustrezno glede na žrtve po svojih nepo- TVViirtlrjv Trnn^lin « n i Kul n m n I a , c.n/vl i tl nOTii n.4-1 b n 1* « _ — * f organ i/acuj skem in v kateri je poudaril, praračun-ainii n*n senz aci jo m koma j reailistiono ugibanje, v javnosti a len Joška. širiti Pjfj .. f.lri nKr>i,I1l) nrvi za t . ^ ks| t X _ _ _ srednih rezulta/tih kakor po svoji krogom. Sporazum, do katerega sosedje, Ki so lo"’j'irr-avtoinoD takih, ki pravijo, da bi deželi za i perspektivi dejansko vsestransko je prišlo te dni med avstrijskimi i torjem i>n tovoru > mačij. ’ It, •_ r.__1_____1.• ______jnllllOVMl _ cir1 „ . -------I. ■■S ^ ,____r- — jt—______________________o—i______________________marljivo ■\Tojsiko, vendar tudi ni biilo malo i srednih rezultatih kakor po svoji krogom. Sporazum, do katerega sosedje, ki so taKo^ o^+omo'b»0,1 t.ll Ir i n r\ — V* • Aa 1 Mn. tvOfc r \ 1r] ____ ____ ___ i * X 1 .. 1 . -1 — - . 1 _A_1 * 1 *_ ! 1 1 - —! liTI sil zagotoviti slovenskemu prebi valstrvu pravice, ki mu jih daje ustava. V znamenju skrbi za tujski promet in kar najboljšo organizacijo letošnjega celovškega mednarodnega velesejma pa je potekel pretekli teden gospodarskim "Etf napredek ne pokaZ£> je bila vedno želja demokratičnih j se za. je'^ « koroški kmetje. Tako - & pr poteh. g°!f! lotrebe po zdaj jjovsem zadostovala okrep- i pravična in ljena žamdarmeriia. Ker so se v I plodovita. zadnjih dneh zahteve po splošnem glasovanju »za ali proti c ustanovitvi redne vojske in kadrovskega roka unesle, kaže, da okoli tega vprašanja ne bo več posebnih težarv. V ostalem pa so na Koroškem krepko odjeknili zunanjepolitič- je pnsio le uin m«i avscnjsKimi | .. (]0inacii' 0 zaito upravičena in in jugoslovanskimi gospodarskimi1 dostop do njinov n(, sme,n. predstarvniki na Dunaju, omogoča I Na kraju pa ejia> ki Ka. L velesejemski kompenzacijski kon- ; prezreti lepega^ I’ na sVOje'. tingent v vrednosti 5,605.000 ši- I žel G°,ron-ls'kl_„„r,v vt.ri lingov, kar pomeni na . , . dobrih 11 milijonov. I kot smo omenili prejšnji teden, za celovški velesejem oosezen riuwi»». ----------------------»-j p0s,KO‘-u“"'fS novo ustanovljena, sicer pa zairadi j kontingent le za dobre 3 milijone, loškah. f domač _ „Jrenijci< ,zaL_ ponemčevanja v preteklosti pre- i Letošnji pomeni torej nedvomno in pesmijo soje doma dobro znana šolska »Stldmarka* • občuten napredek. prikupili korosK Zagotovila, kakor je treba Koroški Slovenci, ki Jim je, * S1 % J % S h S S Sl Si Spet preširoko investiranje? M,„ * investicijskih sredstev v itlg s ade ln njihova poraba ka-Ittu ,nnf'rUem četrtletju letošnjega to, * a no uecJo enakopravnost ka-'fem !stem obdobju lanskega leta. ^ Zna>;a^ te*os konec mai -i od česar smo porabili 56,3 nih znatna sredstva, ki so orientirana na investicije. Letos imajo tudi gospodarske organizacije znatno več lastnih investicijskih sredstev in sredstev amortizacijskih skladov. V primer- javi s prvim četrtletjem lanskega le fjorde '~cour sn‘° PotabiU 56,3 ja so se skupni dohodki gospodar-dotnl- 'na a o tani razmerje j skih organizacij povečali približno gardam 0D/ Porat}° 52,9 : 2/,i) , za 30%. Temu je seveda pripomo-1,110 torei let nve^tlclls^a sredstva gi0 tudi naraščanje cen, zaradi te-^ cnainm ^ za ustrezna sar je njihov realni dohodek manj- ''»Of bi afCOr lani, iz si. Na drugi strani pa imamo sedaj ^ež Za _ 1 20 Predvidena dela, namembnega trošenja investicijam azn.e druge bolj ali manj namenjenega kredita. To pomeni, > ***B0It nalozbe- Do te enako- ' - - ' " HITRO IN DOBRO (Iz razgovora z Leopoldom Kresetom, direktorjem Gospodarskega razstavišča) , ščeni. Poansmibnost pa je ravmo ! v tem, da bodo prostora lahko služili v različne niamene. V tej obliki bo razstavišče stalen gospo-dairski, kutami im propagandni ' center. >Kaij pa denar?« sem vprašal, j Zvedel sem, da so finančna sredstva v najrvečji meri prispevala slovenska zainteresiratta podjetja. Nekatera podjetja pa pomagajo tudi s tem, da monitiiraj® razne naprave, ki bi jih sicer moralo razsitaivišoe kupiti. Tako je podjetje Iskra iz Kranja že montiralo na erni izmed stavb veliko uro. | Prav tako bo »Iskra« montirala telefonsko centralo, ki bo v ste-, klenem prostoru. Obiskovalci jo j bodo lahko videli v njenem de-V iutrainiiih uirah sem se na- , lovanju, podjetje pa bo takoj, ko •* . . i i 1___•__J 1 „ k/vliPA Im-rcf n/i PPT1.. Leopold Krese dobil odgovor. Preselitev vojaških objektov, ki so na prostoru, kjer bo nekoč stala palača stalnega predstavniškega dela. Tu bo lahko obiskovalec spoznal celotno slovensko produkcijo. Kupcu ne bo treiba tdkaiti od podjetja do podjetja, ampak bo tu lahko sklenil Mnoge izmed teh razstav bodo spremljala razna predavanja strokovnjakov, združena s strokovnimi filmi. Na vseh pa je že zagotovljena mednarodna udeležba. V naslednjih letih bo zgrajena tudi nova, še en in pol' krat večja razstavna dvorana od tiste, ki je pogodbo. Imel pa bo lepo prilož- I sedaj v gradnji. Namenjena bo nosit, da si bo ogledal tudi druge I predvsem težki industrija, 1 u boa^ ^oost, ie „c„rr‘ tc da imajo gospodarske organizacije Gospodarskemu raz-i bo izdelalo boljšo tovrstno cen- ^išega oreil r PJlHo* zara, ki mrzlično raste iz tal. i tralo, montiralo novo. Tako tudi % b ie om^l1na ", zacetka le- dejansko več sredstev, s katerimi yegkrait hodim tod mimo in vedmo i tovarne iz Si.ska (cevi), Impol (alu- /KhLjL noS°cuo tak-, rekoč ne- ' ' ' • H z° 9ra(lbenc .s. ,to< kakor kiptao * boljših investicijskih ■ Ne Slede •>--------------------- 7 Yt?UATWJL iumiiviiiu , | — * — / Ul \ • Tl r lahko pritiskajo na investicije. SRnl občudoval naglico, s katero i mirnj), Anhovo (obloge) m Me- Iz vsega tega lahko sklepamo, da se je iz dneva v dam spremin jala 1 talna Jmontaza) s^no gra ljo bi utegnilo postati preširoko inve- oblika tega kraja. Včeraj je bil se montažne konstrukcije. ^lUendaTl' stiranje v letošnjem letu za naše go- prazen prostor, cez nekaj dna pa p r, - • • spodarstvo važno vprašanje. Koli- je že stailo monrtazno ogrodje, be e znatno povečanje in- kof jg $eveda sedanj^ siceT nena. p redno sem stopal k direktorju vadno povečanje investicij samo po- raizs-tavisea, tovairiisn Leopo u sledica enakomernejše porabe inve- Kresetu, sem stopil k jeklenim na te pozitivne momen-jiijj- e znatno povečanje in-^ien, inJ>T}tneriaui s prvim četrt ^nos« k?a leta k°že tudi na H Tn n Qterih negativnih te-‘tlajj ■ predvsem kaže, da imajo ‘forsjj Proračuni, pa tudi gospo-?e°VJ« Sfed?“”'2aC1/e na razpolago leJh le*a ItlCf ' Sedaj je vse v gradnji. Toda bilo je mnogo težav, ki jih je bilo treba odstraniti. Ko je bila končno določena lokacija, je bilo treba preseliti tovarno Mineral, za ka- ■ ^s*Da> * katerimi že od ža- lskih Pritiskajo na trg inve- 'p,u»Ho r. ? bščin in na trg na ',Pr0 podrl te stavbe na trgu zaradi inve- ^ Jjek];oni;hJ Počasi bi mo- |adj ' teh sredstev na trg se ka- ' *tiT™ia’ ^ P^ega naše J™tne ral.;J delati in dobro.« Potem sta in„ 1 v stalna . možnosti, še vet: tudi v družbenem ................................ _.-i .. j_ ^ticijskih naraščanju cen ' 5? inde^s Potrebščin. Tako je lani ,7'' °fn Sradbenih potreb->U u ^7 (proti indek- Slesec« n n 1953), letos v istem izrini. Cene nekaterih važ- e(°8 o DrJ00 za gradbeništvo so ... . ....,, utihnila in spomnil sem se, da planu predvidena investicijska po-1 ^ na ra^]n Gospodarskega raz-litika bi lahko doživela nezazelene in nepredvidene spremembe sprito nepredvidenih naložb, ki povzroča- stavišča padli najrazličnejši prigovori. Nekaterim ni bil všeč kraj in so govorili, zakaj prav tu. Dru-jo naraščanje cen, s tem pa podra- j ^ 7X>pet godrnjajo, zakaj podi . ° /)rn J/IUUI/CIUSII/U ov D| z *arish;em, četrtletju v primer javorih. m letom narasle še bolj: s raune„r za 25 %, opeke za ?fQ<*beneo'm, lelom narasle še bolj: Sj %, ™a lesa Sf»e fcer s P^Praševanje zelo veli- v prihodnje budno spremljati in iojdj!.,51 pristojni organi tik vsestransko analizirati, da bomo J 'seiet! 1° dela neupravite- lahko pravočasno ukrepali proti mo- ? bi p0 e9a dobička prizadevali, rebitnim motnjam v ravnotežju med jdoi) ■ Sei sili porabili sredstva možnostmi gospodarstva in eelot-■ U Prirn ^*OTaeunov, razen tega nim obsegom investicij. To bo zlir-*°tnr, nrj eri°i>i z lanskim letom sti potrebno v bližnjih mesecih, ko ten'h pot'Q?tl(] proizvodnja grad- bo postala investicijska graditev °*e n0&,e, In- Vse to kaže, da zlasti živahna. M. B. da nekaj povedo, da nekaj rečejo da imajo svoje mnenje, ali pa se gg želijo pred drugimi pokazaitd. Sam ] st;; pa si mislim, zakaj ne bi gradili hitro in dobro. Še ko sem čakal' na razgovor s tovarišem Leopoldom Kresetom, sem imel občutek, da tukaj raste nekaj pomembnega in velikega, da prav zairadi tega, ker mnogi vsak dan to vidijo, gredo mimo, govore o tem, ne morejo prav razumeti, prarv videti in prav ob-; čutiti teh sprememb, te naglice.! te dobre naglice. Govorim z direktorjem. Njegove kretnje z rokami mi razodevajo razgibanega človeka. Povedal mi je, da je ideja, da bi se v neki obliki obnovil nekdanji Ljubljanski velesejem, že precej stara, dobila pa je svojo materialno osnovo leta 1952. Za obnovo velesejma so se zanimali tudi izven naše države, tako so v Grazu večkrat vpraševali, kaj misli Ljubljana. V začetku je bilo veliko I dela. Treba je bilo določiti značaj te ustanove, ki je dobila končno podobo tako, da ne bo to tipični velesejem, ampak Gospodar. SmnMB kraje naše ožje domovine, ker bodo stalno organiziralii razne izlete v najlepše kraje pra nas. Potem tempo dela. Ta ne sme ponehaiti. Zvedel sem, da mislijo že letos začeti graditi drugi del loka pri bivšem Baragovem semenišču, Tu bo potem reprezentančni hotel im restavracija, ki bosta namenjena izključno obiskovalcem razstavišča, to je kupcem. Prav tako bi morala začeti rasti iz tal predstavniška palača. Tu je za zdaj še cerkev in zadaj vojaški objekti. Ta prostor pa bo potrebovala palača. Letos bo tu vrsta razstav: I. mednarodna razstava predelave in uporabe lesa, I. turistična razstava, I. mednarodna razstava embalaže, I. mednarodna razstava vin, I. obrtniški velesejem. I. ju-. goslovanska razstava usnjarstva z * ! mednarodno udeležbo, II. mednarodna razstava radia in telekomu- verjetno napravili zaprt bazen. Tako bo najtorže Ljubljana le prišla do zimskega bazena. Do leta 1960 pa 'bo moral stati tudi že dvamajsitnadstiropni nebotičnik, ki bo namenjen poslovnim prostorom. Vsi ti prostori bodo imeli oentralno ogrevan je, kar bo omogočate, da bodo l«hko neprestano v uporabi. V mislih sem se podal za nekaj let naprej, ko bo vse to dograjeno, ko bodo stale vse stavbe, ko bo Gospodarsko razstavišče zaključena celota. Prav tu bo novi center Ljubljane, če ne bo postal sčasoma glavni center sebno takrat, ko bo urejeno vprašanje železnice, kar raizvoj tega novega oentra tudi zahteva. Prepričan sem, da se bomo leta 1960 že sestajali pred novim nebotičnikom. In če ti bo tedaj znanec ali znanka rekla, da se dobita pred nebotičnikom, boš verjetno nikacij ter verjetno še druge, i vprašal, pred katerim. V. Novak PLANINSKI MUZEJ PRIPRAVLJAJO? Delavca na vrhu kupole velike razstavne stavbe Velika razstavna stavba s kupolo Gradn ja teče. Mnogi so govorili, da je že vse v redu, toda, da so se graditelji zmotili v letnici. Res je, da je gradnja reprezentančne dvorane nekoliko zaostala, toda na drugi strani so z montažnimi stavbami izpolnili tisto po- ___________________ _______r vršino razstavnega prostora, ki so sko"razstavišče, ki 'bo namenjeno 1 ga imeli v načrtu. In to je vse-kot razstavišče za posamezne pa- , kakor najvažnejše. Tako ni ostalo noge, istočasno pa bodo razstavni j vse na mrtvi točki, kakor so ne-objekti služili tudi za razne kul- ' kateri predvidevali, ali je morda turne in športne prireditve, kon- konkurenca celo želela, ampak se certe. kongrese in večja zborova- gradi naprej, ker delo samo za-n ja. Tu ne bo nikoli mirovan ja, j hteva, da j;re naprej, prostori bodo neprestano iizkori- »In težave?« »Prostor,*, sem Pod tem naslovom (samo brez vprašaja) smo brali v zadnji sobotni številki »Ljudske pravice«, da so na 65. seji MLO Ljubljana posvetili do-kajšen del razprave vpraSanju planinskega alpinističnega muzeja. Tam j je bilo tudi rečeno, da se bo ta misel morda v bližnjih letiih uresničila, ker nameravajo urediti muzej v Bistri pri Ljubljani. Kdorkoli je sprožil to vprašanje, je dobro storil, kajti za nas Slovence postaja že kulturna sramota, da še nimamo take ustanove. Vse alpske dežele imajo bogate planinske muzeje in skrajni čas je, da se dela lotimo tudi pri nas, kajti Mednarodna zveza planinskih združenj šteje Slovenijo že dolga leta med alpske dežele. Res se je že staro SPD ukvarjalo s to mislijo, po vojni pa je Planinska zveza leto za letom načenjala ta problem, saj je razvoj planinstva tesno povezan s formiranjem slovenskega naroda. Od 1. 1893. ko je bilo ustanovljeno SPD, pa do prve svetovne vojne. Je dobila slovenska narodna Sadar vode prestopijo bregove... Zapisek z obiska v vzgojnem zavodu se 0 vetrovi navijejo hudo uro, pljuskne dež na zemljo. Vode i° 7>i a,e in narastejo. Prešerno prestopijo meje struge, poplavi-ižnje brstje, mrtve kanale ir. kotanje ob bregu. Oorj °ler)l 9°rko sonce raztopi temne oblake. Motne, podivjane re,c se unesejo in se spet vrnejo v retno korito. Vedno pa, ko kg®.Podivja, ostanejo kanali in kotanje ob bregu polne zaostale nine, ki ne najde vet poti nazaj v strugo. H "»Bal , d**®v»lo. Na dvorišču U velike rjave luže, lz 'O6 tf& tu lu tam molel šop 'C? migiii ,ak« stoječ pravzaprav JJit,. ^d, posebneea. Kar tja- ^ i' 1,0 °6l »a pustem dvo- le v *3al1 In plotovih do gozda, v rahli megli. Kdaj velike dvorane, polne slišal pritrjujoče S h*6 Q»ii80 zdrsale po podu bo-i ®em se. Pred menoj je ■ *** BC, X X vU 1Uv11U(| jv/ ‘»atolas, svetlook in rde- sprva nekaj zajecljalo. Molže sem vprašanje ponavljal. ■Doma sem se potepal,« je izustil z nerodnim jezikom. »S cigani sem se potepal in v šolo nisem hodil, pa . . kakšno reč . .. sem .,, takole kje vzel.« »Pa se boš še potepal, ko prideš domov?« sem povzel. »Nak, ne bora se več. Tu bom dokončal šolo, potem bom postal. ..« Pogledal je skozi okno .. . Na nebu so se trgali beli oblaki tn hiteli svojo pot.. . Odšel je brez besed. Glei ga fanta! sem sl rekel. Iz ,pr , IHeJ ga fanta: sem si reuei. iz M, "•* Je pozdravil ln hotel njega so naredili pravega človeka, ki i ~ dober dan — kam ■< ’ knr » , 6cm Ka nagovoril. »v 0 tpčem, dolgočasim S ‘“O, .^i ^ ^ ^iai1J,a ~ pozdravljen «6va Sa '«bko skupaj kraj-ri'r“v.« hofcš’ ' " ' sem dodal. L 8V» si ogledala po-sobnia,uUb^a,a v n^danjlh „ {i ^Ui ?n a*1- ki so jih za silo V' VfatMi VlKaI®llšče. v ambulanto sva ob- a 8j gi P fiem K* ^zne" i f - Fante so j© zmedlo in * letnikom bo nemara dovolj močan, da se bo spoprijel s trdim ln poštenim življenjem. Mimo mene so hodili gojene!. Vrsta mladih ljudi, ki so prišli iz najslabših razmer. Namesto, da bi pogledali k soncu, so jih še vse naivne pohodili in jim umazali lepe mftli. Glodal sem te njihove obraze, prezgodaj »rele in polne znamenj in 6rt, ki so brez besed govorile vsaka svojo zgodbo. Kar po dveh treh stopnicah je pritekel trgat dečko z neukročenimi lasmi in grčavim čelom. Potem sva se spo-- j gledala z voščeno bledim petnajst-i velikimi rdečim ušesi, ru: »O cawboy Jimmy« glasovi so prijetno odmevali med oboki starinskega gradu. Odšel sem po stopnicah navzgor. Obstal sem pred vrati, od koder so prihajali glasovi. Bila so priprta. Rahlo sem jih odmaknil. Za njimi je bila delovna soba. Klopi, na njih knjige. Vaza rož. Na stolu kitara. Na drugem koncu so sedela dekleta. Glave so naslanjale druga drugi na ramena in pele. V sredi med njimi je gorela lučka od radia. Začutile so moje poglede. Hkrati so se ozrle. V zadregi so obmolknile. Poprosil sem, če lahko prisedem. »Zakaj pa ne?« so dovolile. Primaknil sem stol bliže k radiu. »Vam je všeč glasba?« sem pričel. »Pa še kako,« so pritrdile. »Vse [ pogovor pesmice znamo na pamet. Pišemo si jih.« Ena izmed deklet hudomušnih besed je potegnila od nekod moder šolski zvezek. »Same pesmi?« sem se začudil. »Skoraj.« Pričela je listati po zvezku. Že koj v začetku sem opazil, da je bil to včasih matematični zvezek. V njem 80 bili narisani veliki geometrijski liki. Sprva je bila pisava lepa ln črte ravne. Potem sem opazil na neki strani napisano z velikimi črkami »MATIJA GUBEC« ln kmalu zatem »PJESMA O LJUBAVI«. Pesmi so bile načečkane na hitrico, verzi so se konfeavalt z dolgimi, nerazumljivimi, skoraj ravnimi črtami. Zadonela je temperamentna melodija. Ko da bi sc v dekletih sprožila nevidna vzmet, so vzgibnila svoja telesa in se jele v ritmu pregibati in po taktu udarjati z nogo ob tla. Nisem jih motil. Le kdaj pa kdaj sem pogledal dekle zrelih oblik, ki je ftalo ob steni. Pogledoval sem njene top« oči mandljeve barve, rdečo mesnato spodnjo ustnico ln kratke zalite prste na rokah. Nič ni govorila ln tudi jaz nisem govoril z njo. Vendar sem čutil, da sva se oba v hipu spoznala. Vedela je, kaj mislim njej. In jaz sem mislil, da njene like vsemi prepreženimi s krvnimi žilicami ln čudnim ognjem v zamolklo črnih očeh. Za njim je prihitela debeluška s poredno zafrknjenim pegastim nosom in hudournimi kretnjami, za njo Pa mladenič stisnjenih, upornih ust in dekle zasanjanih oči, vso potopljeno v skrivnost svojega deklištva. V zgornjem nadstropju je nekdo odprl radio. Na glas. Kmalu sem raz- poznal pesem. Moderen komad. Neko dekle je povzelo glas po pesmi iz radia. Potem še eno. Zapele so v zbo- i veiifce" 0gj mandljeve barve podirajo Dekliški l prj dekletih tisto dobro, kar s trudom zgradijo vzgojitelji. Pozneje sem izvedel, da je zabredla že do kolen v blato. Njena mati je bila predmestna vlačuga, oče pa kdo ve kdo. Zgodaj, prezgodaj so ji postale znane skrivnosti materine postelje. Nekega dne je stopila t njeno spolzko sled. Ke je naredila prvi korak, je šlo hitro naprej. Vse, kar bi se moralo v njej še lepega porajati, je nmrlo V njenih velikih očeh mandljeve barve je ugasnila pomlad. Iz njih nisem mogel razbrati ničesar lepega. Gledal sem njena mesnata rdeča usta, ki zvečer zagotovo šepetajo dekletom o spolzki poti in skrivnostih. Ko so dekleta odpela, se je naš . jovor zasukal še sem in tja. Od šole pa do njihovega življenja v za- j vodu. Nekatere so v njem že dolga ' leta. Zdi se ml, da so take dobe ^a prevzgojo nekolikanj predolge. Morda bi jih kazalo skrajšati. Ce je gdjenec v zavodu toliko let, Izgubi zavodski red pri njem svojo ostrino. No, pa ne bom šel globlje od opisovanja svojih vtisov. Dekleta so prisluhnila spet novi melodiji, jaz pa sem obrnil pozorno6t na plavolasko. Morda jc Imela štirinajst let, morda sedemnajst, nikoli ne pogodim pravih let Molčala je. Tudi ko so dekleta pela, je le kdaj pa kdaj nekaj zamomljala. Zdelo se ml je, da ji je pred menoj nekako nerodno. Morda jo je bilo sram, ker sem jo videl v tem zavodu. Rodila se je očetu pijancu in ničvredni materi. Zanjo je poskrbela cesta. Nič ni govorila, pa je kljub temu povedala svojo zgodbo. Ko je zvečer sama. se njene misli nemara zlijejo skozi okno in pobite domov, kjer oče v gostilni s prijatelji onemoglo bolšči v kozarec črnine. O. pozna te moške, ki so poželjivo gledali za njo. Pozna te ljudi z okajenim) zobmi in poželjivimi pogledi, za katere je komaj nekje globoko v sebi čutila, kaj pomenijo. Opazila je, da jo gledam. Povesila je glavo. Pogovor se je zataknil. Odšel sem od mladenk. Pa glej šmenta! Ko sem stopil na hodnik, je tamkaj stala gruča gojencev in gojenk. Kazalo je. da je eden izmed njih nečesa kriv. Vsi bo se ozirali v dekle, ki je stalo pred vzgojiteljico s povešeno glavo In rokami, ki so ji ohlapno visele ob telesu. Vse je bilo nekam tiho. Vzgojiteljica je ni karala ln ji ni rekla žal besede. Le gledala jo je tako, kot bi- hotela reči: »Glej. rada te imam, tl si pa taka.« In gledala jo je Se naprej in ji odpuščala. V dekletu se je nekaj premaknilo. Komajda je vedela, kaj je topla ljubezen, ki je šla mimo nje kot jetnlkn pomlad. Ko je bila še doma. so jo za vsako napako tepli. Postala je trmasta, nagajiva ln uporna. Zaprla se je vase. In zdaj to odpuščanje. Zakaj? Tega ni doumela. In tako sipljejo vzgojitelji gojencem vsak dan ljubezen s polnili rok in vsak dan se v nekomu izmed fantov ali deklet nekaj premakne, zakaj vse te otroške duše so bile nekoč oropane blage, materine In očetove dobrote. Doumeli jo bodo in morda bodo svojim vzgojiteljem kdaj hvaležni, da so jim povedali, kaj je ljubezen • PETER LIKAR zavest močan izraz vprav v borbi za slovenske gore. Kmalu potem, ko so Nemci hoteli, naj postane Triglav čuvar nemštva na jugu, se je pojavil slovenski napis na Aljaževem stolpu na vrhu Triglava. Gradiva za planinski muzej je še vedno precej, čeprav se je že marsikaj izgubilo, toda zbiranje je težavno in dolgotrajno delo. Mnogi) planinci so navdušeni zbiratelji vsega, kar je v zvezi s planinstvom. Kot zanimivost naj navedem, da je dal nekdo celo ponatisniti prve številke Planinskega vestnika iz leta 1895 in da dosegajo nekateri redki predmeti že lepe vrednosti med ljubitelji gora. Nekateri ljubosumno čuvajo važne dokumente in predmete, večina pa je pripravljena gradivo odstopiti ali prodati, če bi jim mogli zagotoviti, da bo prišlo na pravo mesto. Glavna ovira za ustanovitev centralnega planinskega muzeja je pomanjkanje prostorov. Na seji MLO je bilo govora o Bistri, ki pa ni pri Ljubljani, kot piše v članku, ampaik pri Vrhniki. V članku je dalje rečeno, da bi bil muzej ne samo primerna oddolžitev našemu planinstvu, temveč bi bil tudi prijetna vaba za tujce. Pustimo vabo tokrat ob strani in se vprašajmo, kdo bo muzej organiziral. Menim, da bo morala funkcijo organizatorja prevzeti planinska organizacija sama, seveda z vsestransko pomočjo oblastvenih organov in zavodov. V vseh dosedanjih razpravah so se vsi strinjali, da mora biti muzej prav v Ljubljani in tudi ni bilo dvoma, da je to naloga P2S. Povrnimo se k glavnemu problemu: pomanjkanje prostorov. Planinska, lovska in ribiška organizacija bodo začele prihodnje leto graditi v Ljubljani skupen dom Zlatorog. Naravno Je, da smo v njem predvideli tudi prostore za planinski muzej. Gradnja bo trajala precej časa, začasne prostore, ki bi služili vsaj kot zbirališče gradiva za bodoči muzej, pa potrebujemo takoj. Od 2. do 14. julija bo v okviru turistične razstave tudi planinska razstava. Gradivo, ki bo razstavljeno, bi prišlo v pretežni meri v poštev tudi za bodoči muzej. Imamo torej lepo priložnost, da napravimo zametek bodočega muzeja, kajti vse kaže, da bo na razstavi zbranega precej gradiva, morda več kot kdajkoli do zdaj. Glavni pogoj za to zamisel so prostori, kjer bi lahko material po končani razstavi shranili. Da ne bi ostali samo pri lepiih besedah, predlagam MLO Ljubljana, naj pomaga bodočemu planinskemu muzeju s tem. da mu priskrbi takoj (vsaj do konca turistične razstave) primerne prostore, kjer bi lahko hranili zbrane muzealije. Rux>ko Godec KOLIČINA PROIZVODNJE IN GIBANJE CEN važna člena v razpravi o zaključnih računih gospodarskih podjetij Maribor, 28. maja. — Na si-, omenjena nezadovoljiva eviden-nočnji seji obeh zborov Mestne- j ca materiala in izdelkov, saj so ga ljudskega odbora Maribor je i pri inventuri odkrili v vseh tek-bila na dnevnem redu kot naj- j stilnih podjetjih za okoli 138 mi-važnejša točka analiza zaključnih računov gospodarskih organizacij za lansko leto. Poročeva- se je v podjetjih zgodilo mnogo lec komisije za pregled zaključ- zamenjav pri vrstah blaga in je knjigovodske posle za manjša podjetja. Sedanji servis svoje naloge dobro opravlja. Proučiti bi bilo treba tudi lijonov din primanjkljaja in sko- možnosti za ustanovitev Zavoda raj toliko tudi viška. To kaže, da za organizacijo dela, ki bi proučeval in iskal najustreznejše oblike. Na pobudo Sveta za gospodarstvo pri MLO je Društvo inženirjev in tehnikov že začelo proučevati organizacijo dela, vendar bo brez zavoda težko delati nih računov je analiziral po sku- | nekatero, ki so ga imeli v se- pinah podjetij: tekstilne, kovin-. znamu, zmanjkalo, na drugem ske in ostalih strok. i mestu pa se je pojavilo neevi- Pri tekstilnih podjetjih je zna- | dentirano. čilna predvsem prevelika obrab- j Zaloge izdelkov in surovin so načrtno ljenost strojev in premajhne in- ge v tekstilnih podjetjih lani pre- ! Svet za gospodarstvo je med cej skrčile, na kar so vplivali i drugim še predlagal, da bi bilo ugodni pogoji pri prodaji izdel vesticije za vzdrževanje in nadomestitev. Ce podjetja v prihod- njih letih ne bi investirala v ob- kov težave pri nabavi suro- rate več kot lani, bi v 9 do 12 letih bila knjigovodsko odpisana vsa osnovna sredstva. To se mora odražati tudi pri proizvodnji. Finančni uspeh podjetij v lanskem letu je bil za več kot štiri milijarde — 28 % — višji, kot je bil določen v gospodarskem načrtu. To je vplivalo tudi na zvišanje plačnega sklada. Kot velika pomanjkljivost pa je bila vin. Pri kovinskih podjetjih pa treba ustanoviti podjetje za popravilo industrijskih strojev. Mestni ljudski odbor je potrdil vse V mariborskem okoliškem okraju bo ? občin V Mariboru so v petek na skupni seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Maribor-okolica sprejeli dokončni predlog o upravno teritorialni razdelitvi okraja. Medtem ko je bilo doslej 34 občin, jih bo po novi ureditvi 7. Nova upravna razdelitev je plod številnih posvetovanj in sestankov Socialistične zveze delovnega ljudstva in zborov volivcev. Večjih nesoglasij ni bilo, le v Zg. Ščavnici, katastralni občini Lokovec se bodo na ponovnem zboru volivcev prebivalci sami izrekli za priključitev k ristno. je stanje prav obratno: zaloge so i predloge Sveta za gospodarstvo se povečale, kar je delno povzro-11 J’ --i—. -i- čilo povečanje proizvodnje, delno pa ustvarjanje večjih zalog surovin. Tudi kovinska podjetja so visoko presegla finančni načrt proizvodnje. Vsa mariborska industrija skupaj ga je presegla za 7 milijard din ali za 18 %. V razpravi so nekateri odborniki opozarjali, da bi v zvezi s temi podatki bila potrebna še analiza, kako se je gibal fizični obseg proizvodnje in cene pri posameznih podjetjih. Čeprav nekateri radi poudarjajo, da cene določa tržišče, ne bi smeli preveč izrabljati sedanjega povpraševanja. Zato bi bilo treba tudi s te plati pregledati, kako so podjetja gospodarila; ne samo po zaključni bilanci, ki kaže le denarni uspeh. POTREBEN BI BIL ZAVOD ZA REGISTRACIJO DELA Praznik gorenjskih gasilcev Ob 80-letnici ustanovitve gasilstva na Gorenjskem sose včeraj začele v Kranju prireditve v proslavo pomembnega jubileja gUpjtt Kranj, 28. maja. skem že 96 prostovoljnih gasil- ^a Gasil^^.^^p odprta Plakatov, ki so vabili slovensko skih društev, mladino na njeno praznovanje v Med narodn0osvobodilno bor-Kranj.Je niso Prekrili novf ko bQ go gorenjska gasUska društva je mesto tovarniških dimnikov skoraj popolnoma prenehala s j. Eta "v prostorih PGD ogg prva razstava sodobme g ^ opreme. Otvoritvi ra^f szDL prisostvovala ” ,T"P v imenu Mirko Zlatnar in ^iran kova, republiški ^veljnik^^ zajel spet nov val prazničnega - - dejavnostjo. Delali so le razpoloženja. Kranj in vsa Go- da RO brani]i st doma_ ''^predsednik renjska z. njim spet praznuje saj čjh ljudL Gorenjski gasilci s0 se Dimac, se je pričel v njem prvi gorenj poslovili ^ gorečjh poslopij in Glavne ZVeze LR Srbije, reP ski gasilski festival pod geslom. ^ bližnje gore in gozdove, Glavne 522? KujundžA »80 let v službi ljudstva — 10 let v svobodi«. Poudarek temu razpoloženju dajejo okusne izložbe, . ški poveljnik Andrija j vrjnko da so tamkaj pomagali netiti po- ; predsednik MLO K^.avo je žar, ki je zajel vso našo domovi- Hafner in drugi. Razf" - f M . no. Dokaz temu je 350 aktivnih t ii poveljnik za Gorenp zastave na hišah in cestnih dro- borcev NOB, 750 terenskih de- ™orU poveu govih raznobarvne svetUke zvc^- lav 180 intemirancev in 450 , ^prta v gaSdC6V Padlih - svobodo. proSTv prvemdelu m ^ Po vojni so spet naši ljudje i stavljene gasilske prjP£a ’rodij " ....... delek tovarne sportn* J ££ v slavnostnih uniformah. Gasilstvo na Gorenjskem je in koristne predloge nekaterih drugih odbornikov. Med drugim je še sklenil, da bo komisija izdala analizo zaključnih računov, ki jo bodo poslali delavskim svetom podjetij. Delavski sveti bodo namreč obravnavali in potrjevali j štvo ustanovili in zaključne račune šele po pre- j Škofjeločanom sledili gledu strokovne komisije, kar se j za njimi pa Radovljiva, Tržič, ve in v 10 letih v svobodi dajejo je že lani pokazalo kot zelo ko-, Bled in drugi kraji. Osemnajst svoje posebno obeležje temu fe »Elan«, v drugem delu pa r različne brizgalne,1- bilo porojeno iz potreb. Izšlo je jeli češče klicati »Na pomoč«, iz ljudi. Misel, da bi ustanovili Gasilske čete so se ponovno pri-prostovoljno gasilsko društvo, je čele ustanavljati in delovati. Le-nastala najprej v Škofji Loki. Od tos deluje na Gorenjskem 136 zamisli do ustanovitve je bil le Prostovoljnih gasilskih društev, majhen korak. Leta 1857 so dru- ki so združena v 11 občinskih razstave auuc.u,v,- . jaj* kmalu so zvezah in imajo 5300 članov. Vsi - gkofje Loke, »Indupia- ,uj,jjan6 Kranjčani, ti uspehi v 80 letih od ustanovit- i Gasilski servis iz J --------------------------------------- 1 »Vatrosprem« ^ Zagreba drej Zupan iz Ljubljane. _ _ t n — Kil na UP?. stavljene ------- . azbestna obleka, aparat1 -- ^ Šenje S SluSo^r^ Jarš P. I let pozneje je bilo na Gorenj- stivalu. OB KONCU TEDNA POČITNIŠKE ZVEZE Mladina, spoznavaj domovino! V tretjem letu svojega obstoja je i Beograd, se peljali po Dornavi skozi Počitniška zveza razširila svojo de- Djerdap, videli rudnik bakra v Boru, javnost na vso mladino od 14. do 25. obiskali Niš, Skoplje, Bitolj, videli leta starosti. S tem da vključuje v bodo Prespansko jezero, Ohrid, Mav-. svoje vrste tudi delavsko in kmečko rovo, Peč, Plavsko jezero, Audrije-i mladino, prevzema vse važnejšo druž- ! vioo, Titograd, Cetinje, Kotor, Lovčen beno vlogo. Lahko rečemo, da jo Dubrovnik, Split in Reko. Za to po- Strokovne komisije SO Ugoto-! ki skrbi v prvi vrsti za zdrav rarjev. vile, da so zaključni računi sestavljeni mnogo bolje, kot so bili lanski. Vzlic temu so še pomanj- Šentilju ali Lenartu, v Ožbaltu kljivosti predvsem v manjših pa so v ta namen izvedli anketo, podjetjih, ki imajo samo hono-K mariborskim občinam Tabor, rarnega knjigovodjo. Zato je Svet Tezno, Center in Košaki bo pri- za gospodarstvo predlagal, da bi ključenih nekaj bližnjih občin bilo treba ustanoviti še en knji-okraja. govodski servis, ki bi opravljal Lep je v naši domovini biti mlad Prisrčna proslava desetletnice pionirskega odreda »Lojzeta Hohkrauta« v Trbovljah Na letno telovadišče »Parti- morajo tako tesno stiskati v že zana« je prišlo v povorki in z de- zdavnaj premalih šolskih prosto-lavsko mladinsko godbo na čelu rih. Vsak zase in kot celota so na rojstni dan maršala Tita sko- si prizadevali, da bi vestno iz-raj tisoč pionirjev in cicibanov polnjevali zaobljubo, ki so jo dali z vodenske šole, da bi proslavili ob vstopu v pionirski odred. In desetletnico pionirskega odreda, slednjič: na tisoče in tisoče ki-ki nosi ime po narodnem heroju I logramov železa, cunj, stekla in Lojzu Hohkrautu, ter razvil od- ! drugih odpadkov so zbrali za našo razvoj doraščajoče mladine. V tednu Počitniške zveze od 23. do 30. maja je bilo po Sloveniji mnogo predavanj o namenih in ciljih organizacije. Glavni odbor Slovenije je za to popoldne je bil "i^oboi »Triglava« gasilski s ^ nekaterega se je udelčšd ^ tin iz območja Okrajne zveze za Gorenjsko. ^ Znaki siren in fanfar^ ^ naznanili ob osmi uri jjjjpat» čano otvoritev festivala. so prihiteli na Ti'tov.1.ke zv«e' iz sedežev občin gasdsk'e ^ Pol ure pozneje se je v ^ svečanost na Titovemi mor so motoristi pnP^ f> valski ogenj. V m® ^ lani Počitniške zveze v urutrin re- Kranj je Košir, PredS’ puhlikah Izredno veliko. V tednu njim pa Mar tm Kranj" Počitniške zveze je Slovenijo obiskalo nik SZDL za komuno n* 5 Zato jo I več skupin, med njimi naj omenim -immostnih govorin u Glavni odbor pripravil 13-dnovno po- samo obisk 600 učencev v gospodar- Po slavn rvričele \ tovauje po Panonski nižini, za katero stvu iz Beograda, ki so si ogledali le- grnarjetne g°re P Suje svoj obstoj. Merodajni jmi naj ^ sedežev občili bj organizaciji pomagali, da simprej x>nl ure DOzneje pride do svoji domov, v katerih t>o lahko nudila prenočišče in hrano potujočim skupinam, ki jih je vedno več. _ _ Zanimanje za Slovenijo je med »J* . govorii Maks Počitniška zveza ena redkih organi- tovanje bodo člani plačali le 7000 di- člani Počitniške zveze v drugih ^re- Jvra^ j j ^;n Košir, Pr® . . IPuJ ' P' svoje lepote in zanimivosti. Panonska nižina ima prav tako bo plačal vsak le 3500 dinaTjev. Na tem potovanju bodo obiskali Varaž- redov prapor. I industrijo. Ko ob desetletnici Z veliko samozavestjo je od- razvijajo svoj prapor m spreje-redov načelnik Branko Mervič i majo v odred nove člane, obljub- mladtm in odraslim prip>ovedoval ob tej priliki, kaj vse so odre-dovi pionirji v desetih letih storili, da bi po svojih močeh pomagali domovini. Najprej: marljivo so se učili, četudi nimajo za to najboljših pogojev, ker se ljajo domovini in Titu, da bodo dobri, zvesti in marljivi najmlajši državljani ter za zgled vsej mladini v trboveljskem revirju. Navdušeni so sprejeli svoj novi prapor, na katerega so jim za- sozono pripravil precej prireditev, s din, Osijek, Subotico—Paličko jezero, katerimi bo svojim članom omogočil Vrčac, na povratku preko Beograda spoznati domovino. S prireditvijo dru- | bodo obiskali Se Novi Sad, Vukovar ge loterije 6i je zagotovil nekaj sred- in Zagreb. 6tev, da bo načrte laže izvršil. Teden Počitniške zveze pred sezono, pred zaključkom šolskega leta, je nekaka končna priprava vseh po- Za člane šibkega zdravja pa je Glavni odbor pripravil dva tabora, in sicer v Rovinju in Ribnem pri Bledu. Samo prireditve Glavnega odbora tovanj, pohodov, taborjenj in izle- | ? K vsom tov, katere bodo v teh počitnicah iz- članov Počitniške zveze vedli člani Počitniške zveze. | 7 klovernji, zato tudi Okrajni odbori Kr® v&5SK"a? ve Želja Glavnega odbora je, da bi pohoda po poteh partizanskih brigad po Gorenjski, Primorki, Notranjski in Dolenjski. Šestnajstdnevnega pohoda po poti XIV. divizije na šta-jerskenr TrinajstdnovnoKa pohoda po sivu iz ceosiaua, m so oj ■ smarjeuic og«*" pot« postojnske jame, v Ljubljani pa rakete in je zagorel .g. Litostroj m druge znamenitosti. Na . . v »Pf®5 erobnico herojev pa so položili venec Ob 21. url Je D z napisom »Herojem narodne revo- novem gledališču« p U -BO akademija. To in ono iz Šentvida potovanja so zelo zanimiva, in kar je osnovno, poceni. Olanom, kj bi P0^ radi potovali sami pe^ ^T š kolesi, fra e v Bosn'. ki bo Je v tednu PočitniškT zveze glavni trajal 18 dna. | odbor izdal knjigo prof. Pavla Ku- »Spoznavaj domovino in še bolj naverja »Mladi popotnik«, ki jim nudi jo boš vzljubil« ni aamo ge«lo Počit- • vsa niške zvoze, ampak jc tudi njen cilj. Zato je njeno delo usmerjeno Na osnovni šoli v Šentvidu k^n?e'Senwi^»vos^3ti > nad Ljubljano je bila na Titov ^ te dni že gostovaU v va.jau rojstni dan prav lepa svečanost. progTamom.^k1 ga b^tne jole u svobode. Priprave za obrt"‘!avo • industrijsko razs mladina obnovi^ tradicijo potovanj vKr^b ^i j«ncl^ gla.bime pes in potovanj s kolesi. Tudi taka šolski dvorani so se zbrali vsi —...... pionirji odTeda »Stane Rozman«. Na odru so pa bili cicibani, ki so si prvič zavezali rdečo ruto in dali titovko na glavo. Po slavnostnem govoru je stotrideset m uiuuou.jo,— v Šentvidu, ki bo Pos'^^, polh*? obletnici osvoboditve, 50 V % Slovenije je za letos pripravil 21-dney no krožno potovanje po Jugoslaviji tnici osvoboditve, ~ ie j«u, m ga do liiavm , * , - ,,, . c teku. Do sedaj “1 eiave, k^Sre'1 odbor izdaj v počastitev 10. obletnice mrskega štaba zaobljubo. Sveča- čene ln oclbor si beli rl)aVt,ienJL „ v- xi__- .... .------, j-i.. -----j-—« .. .„<1 izdelke vsen v • zUns44j na katerem si bodo člani ogledali ! zveze, ki s svojo dejavnostjo u pravi- rz^mw°dkia' t, bo Glavni otro^ponavljalcza^načelnico donirski prisrčei 11 otroci lanii obrtniki in »"»maralo iz otroškega vrtca in pa pionirji pridno deiajo ' kajti vsak predvsem na potovanja. Glavni odbor ! osvoboditve, pa bo Slane in javnost nemu delu sprejema V pionirsko spravil lzuemc ^ •“"■‘krti za z“*V;rle-.................................................... ............................ organizacijo je sledil prisrčen seznanil s svojim dosedanjim delom. To je le nekaj o delu Počitniške Slavnostna akademija trboveljske glasbene šole V Trbovljah obstoji Glasbena šola stopniki delovnih kolektivov I že od osvoboditve. V tem Casu je Strojne tovarne, elektrarne in cementarne pripeli lepe trakove. »Za tem praporom bo poslej strumno hodil naš mladi trboveljski rod,« obljublja mladi zastavonoša Oto Kos. Gneča cicibanov .o rmčelnilcom rvIrMin mnav. • Pomeni mejnik, ki ga je postavila pa za načelnikom odreda ponav-, tudi na tem polju 1Judska oWast. Ze v prvih mesecih je vložila vse sile v to, da bi začela v Trbovljah delovati glasbena šola. Tovariši Ska-lin, Gulliati, Batič, Skrinar in Od-lazek so postavili njene temelje. V prvem desetletju je opravila lepo in koristno delo. Ob desetletnici je glasbena šola priredila prvič po svojem obstoju svojevrstno glasbeno akademijo. Doslej smo bili vajeni samo vsakoletnih lja pionirsko prisego in sprejema značke in legitimacije. Po prisrčni in lepo organizirani prireditvi, za kar ima izdatne zasluge tudi šolski poverjenik za pionirsko organizacijo France Grešak, se je radostni in smejoči se mladi rod svobodno razživel na letnem telovadišču. (i) sodi kajpada tudi obnova šolske-. nje novih šolskih prostorov, ki ga poslopja na Vodah. Brez tega: naj bi bili vsaj tolikšni, da bi si ni mogoče zamisliti tistega re- | mogla mladina vsaj malo zadihati prezentativnega estetičnega vti- v boljših pogojih, kar bi mimo Po 12 letih je Mara L3anilovič našla starše Maribor, 28. maja. Prejšiui teden je vodstvo dijaškega doma v Mariboru poslalo beograjski »Politiki« sliko svojo eojenke 16-letne Tamare Danilovih e prošnjo, naj jo priobči s kratko objavo, če jo kdo pozna. Dne 23. maja je »Politika« objavila sliko in že naslednji dan se jo javil brat deklico s Kozare. Tamara s« j« kot majhna deklica sestrica-dvojčioa znašla v ustafikem taborišču Jasenovcu skupaj 8 starši, ki so jih ob veliki ofenzivi privlekli s Kozare. Starše so odpeljali kdo ve kam, deklioi pa vtaknili v otroško taborišče. Sestrica je kmalu brez sledu izginila, Tamara pa je hudo zbolela. Ustaši so jo odpeljal! v zagrebško gluhonemnico, kjer so jo po srečnem naključju rešili zastopniki slovenskega Bdečega križa ln pa neki zdravnik Slovenec. Po osvoboditvi jo je vzela k sebi neka Židinja v Za- frebu, ki pa se je pozneje preselila v zrael. Tamara je prišla nato v Mladinski dom v Slivnici pod Pohorjem. Tu je končala ljudsko šolo. Pred dvema letoma se je preselila v Dijaški dom v Maribor in postala dijakinja V. državne gimnazije. Vzgojitelji so odkrili pri njej izredno glasbeno nadarjenost, zato so jo vpisali tudi na glasbeno šolo. Ker nihče v Dijaškem domu ni bil prepričan, da je ta izgubljena deklica res Tamara Danilovid, edini dokument je bil namreč kartonček iz taborišča in pa njeno pripovedovanje, da je s Kozare in da je izgubila starše, so začeli poizvedovati za svojci. Stvar se je sedaj pojasnila. Tamara se imenuje Mara Danilovič, stara je 11 let, ima še živega očeta, tri brate in tri sestre. Dane« jo bo brat, ki je uslužbenec kombinata Borovo, odpeljal s seboj domov. Čeprav neizmerno srečna, se težko loči od Maribora in svojih sošolk, S. O. Novi slovenski grobovi na tujem V Clevelandu so umrli: Franc Furlan, doma iz Velikih 2abelj pri Gorici, od koder Je prišel v Ameriko leta 1912, Andrej Tekavec, star 80 let, doma iz vasi Slugovo na Notranjskem, Andrej Strle, doma iz vasi, - , , Loška dolina pri Rakeku. — v im- \ stvom glede vnanjega vtisa de-P,erj*'u je um.n Ignac Zupančič, star j ljeno mnenje, pa tudi niso pri-, let, doma iz vasi Celevce nau^°j j dobili več prostora, kot za konfe- morala prebroditi nešteto težkoč, pred seboj pa ima še oblilo dela, da se bo razvila tako, kakor zaslužijo Trbovlje. Znano je namreč, da slovijo Trbovlje kot izreden pevsko in godbeno nadarjen kraj, kjer se čedalje bolj razvija zanimanje za pouk mladine v glasbeni šoli. Leto 1945 glasbenih produkcij. Na akademiji program, ki so ga izvajali otroci Priprave na proslavo občinskih praznikov V Šentvidu, kakor tudi v Vodicah, le precej priz*u»‘“,,.u, v- to je v obeh občinah bodoče komu- DOf'p£la Jv gamniškem p odprt«* ne, se z vso vnemo pripravljajo na P kuhinjski dolini invn®Tuhii’)|5 proslavo občinskih praznikov. V Sent- w Domžalam. v ldj3, *•*" vidu bo občinski praznik 8. Junija, P dve letj nl bilo sa ,j grr 13. junija. V Šentvidu “v£d'ovnjJlkm vgg* trt. obrtniki in priano delajo in — d vsa* kaj bodo razstav li. pos*p drugega presenetiti s novostjo. • IZ KAMNIK k Slana je precej, prjzade^i^jjr so nastopili vsi delujoči profesorji J Vodicah pa 13. junija. V Šentvidu ^ ljudje v sadovnjakih P dn0 1 Ročnikovo. in ter bo z novimi stavbami, ki bodo 1 novega trakta, tvorile očelje Trga revolucije, v skladnem razmerju. Obnovljena fasada s povečanimi okni vzbuja občutek novega poslopja, praktično pa je s to preureditvijo dobila mladina več sonca in svetlobe v svoje učilnice. S primerno preureditvijo prostora pred šolo bodo delno rešili tudi vprašanje nujno potrebnega šolskega dvorišča in telovadišča. S celotno obnovo pa se seveda osrednje vprašanje ni premak- i nilo niti za las. Za skoraj 800 S šolarjev so prostori prej ko slej ostali tako tesni, da se pouk razvija z naj večjo težavo ter vse kaže, da jeseni ne bo več mogoče vzdržati navala na šolo. S prizidkom, ki vzbuja med prebival- (£) BIK KiK B K K IKK T. nozno»tjo in izdatnostjo, bodisi da je v kratki dobi tako napredoval ali pa, da se Je izkopal iz daljSe indispozicije. Verjetno ie prvo, ker se v glasu Še slišijo sledovi prejšnjih napak, obenem pa se čuti, da si zna pevec zelo spretno pomagati z znanjem čez najbrž ne prirojene, pač pa nekoč privzgojene ne-dostatke. Izreden napredek v glasovni kondiciji Je pokazala absolventka Jerica Fer-luga. Razvila je dokaj bogat glasovni material prijetnega kovinskega sijaja, z dosti večjo izenačenostjo skozi višinske in dinamične registre, kakor še pred nedavnim. Zato pa se lenjskem. — V Detroidu pa je Peter Starin, star 75 let. I renčno sobo in kabinet za učila 1 Trbovlje: Pogled na obnovljeno vodensko šolo. V ospredju spomenik žrtvam NOV na Trgu revolucije pač ,n * j D«« o R^r^b. »Jii U resni spevi« v "Jnrof. *iviealr?i«e>e pronicljivi nS,Y„ Pr'e 6«'«'“," fjrc' nčinkajoča t(H'L«.ve» prof. ® -0(elrt zreti, tako i”«"'*"0 b! sestavljati vsakem često , pr8 repertoar! čiovek m» naroc«”* po- bile stvari pri kompon . se „(lpU nJe za tega in tega P®v,3’ tlt0 obr«v0 „»J' znanje, da je verjetno slehernega primera (ako «sP«bji, važnejših potez njeg zdi, L,k«® Dana*eRočnikova ^Vndl^ri^jr’’® glasn zaokroženo mnenje^ ti d,„e Poprave k' ^^"'jofislov«^,^' Izi vilinske listka«, *c‘!?R*J|n;balistka, Jo Je imela sto pravUnih: em»« vijaffl«. zdi, kakor vicimbal, kar s tem rt Pionirji osnovne šole v S mdn|i v počastitev desete obletnice oSV0^°^*enka Osnovna lola v Spodnji Sliki se točke marljivo pripravlja na počastitev glasbene iole vIjieno -e u v K. desete obletnice na«e o*voboditve. ZanlrV, ,? efrcerievem b poino ° Pionirji ln pionirke študirajo Ribiči- uprizorili v S_,^jen datum Aaj čevo pravljično taro v treh dejanjih četku Junija- ^oc starfe že ^ »V kraljestvu palčkov« pod vodstvom ; javili PraY^sal1 udeležbi. učitelja tov. Slanika Stoparja. Pevske 1 bimo k itevunn : msiimm Koncert v gledališču Zadnja predstava beograjskih gostov v Mestnem gledališču v Ljubljani i ^ ^fctrtek je maloštevilna puhli- Igralci so po potrebi smiselno pri- Prav diametralno nasprotno na-ni V., es^nem gledališču v Ljubija- hajali v sredino odra, kjer so se čelo je imela uprizoritev druge eno-nei/ a. eno najbolj izrednih in odigravali poglavitni konflikti, raz- deianke tega večera »Maskerata« in „ ‘'Vadnih Uprizoritev beograjske- položenje pa so z raznimi glaso- je prav zato prijetno kontrastirala s 'udi rams*ie8a gledališča in najbrž vi, medklici in petjem ustvarjali v prvo: namesto nastopajoče množice kar 't.n° najkoIj drznih predstav, ozadju. S takšno smiselno povezavo samo ljubavni trikotnik, namesto bili V ^r^av'‘ Uprizorjeni sta včasih bolj včasih manj realistične prazne scene naturalistična, z .Krležini »Legendi«, dve igre in recitacije, je uprizoritev do- rekviziti prenatrpana kuliserija izredno lep in učinkovit ritem, in v bistvu preprosto, a prav v svo- ''iiezim »Legendi«, dve igre in recitacije, je uprizoritev do- rekviziti prenatrpana kuliserija teill !z dramskega ciklusa, o kate- segla izredno lep in učinkovit ritem, in v bistvu preprosto, a prav v svoda S^oraj 40 let veljala trditev, In samo v tem tudi je dramatična ji preprostosti izredno subtilno in ta** “ mogoče in da ga najbrž sila Krležinega besedila, sila, ki jo psihološko precizno Ijubavno doži-°*j ne bo mogoče uprizoriti, je na odru mogoče uresničiti samo vetje. Trije igralci Olivera Maj-fal 7 ®ia®ko »Kraljevo« je reži- s petjem in s posebnim gibalnim in kovic, Milorad Volič in Vladimir Miro l m'SlaV Tanhof,er, nato pa še besednim ritmom. Ta vrtinec po- Stojiljkovič so igrali s presenetlji- g.a! , av l^edič z ansamblom beo- etičnih in liričnih opisov, kjer so vo izdelanostjo in jasnostjo. Qeo«ra.islcih v„ Uprizorilo na ta način klil«, awa »Don Juan v pe- stvejjo d,? Je bii problem bi- |* P°kazalo se je> da 111 prikladna samo za de-toonologi in dialogi in oseb, ampak tudi poglavitni junak — enodejanka »Kralje--48 oseb — toda teh 48 igfS, na ta način igralo samo oltrog 2*. razporejenih okrog im J°tDa Sam0 glas in igra, de- 1 'uč — brez kostimov in ustvarjali barvitost, dra-® razpoloženje prizora. dramskega gledališča — čeprav morda ne toliko po igralski strani, dasi je bila tudi tu na lepi višini — ampak predvsem po drznosti in no-vatorstvu izvedbe in režije, ki lahko tudi za kakega našega gledališkega praktika pomeni koristno pobudo. BORIS GRABNAR ŠTUDENTOVSKA RAZSTAVA SLIK IN GRAFIKE V MALI GALERIJI Ljubljana, 28. maja. Danes ob 18 je bila v Mali galeriji na Titovi cesta odprta razstava slik in grafik študentov IV. letnika Akademije likovnih umetnosti iz razredov prof. Sedeja in prof. Debenjaka. Absolventa Janez Bernik, Rudolf Kotnik, Miha Pirnat, Albin Rogelj in Viktor Snoj hočejo z razstavljenimi deli pokazati sadove svojega študija na Akademiji. Mladi, slikarji, ki tudi sicer tvorijo marljiv, ' prijateljski kolektiv, so nedavno_ na • lastne stroške priiredilfi 14-dnevno štu- * dijako ekskurzijo v Poreč, kjer so čisto po študentovsko in v lastni režiji poskrbeli za svoje bivanje. Med ekskurzij skimi dnevi so nastala tudi njihova dela, ki jih zdaj razstavljajo v upanju, da bodo med prijatelji našega umetniškega naraščaja našli to- Ljubljanski portreti Ko lazi naokrog, čeprav je len, da zlezel bi kam vi!Se, mu žal ni tebe ne kolen — pa tudi verze piše. * Na hrbet se ti vsede pa ji iz tvoje sklede, kadar pa vse prebavi, te potreplja po glavi in vzdihne: Eh, živimo zato pač, da trpimo. * Tuli na nas ko volk, pa vendar brezuspešno, ’ ker nas — čeprav je smešno — ogrel je le za molk. * To, da ni mož brez uma, menda drži, a žal, da manjka mu poguma, ki um bi v boj poslal. * Luč je, pa bolj varljiva. Kadar brli, smrdi. Če se ji ne doliva, ugasne in zaspi. »DEŽELA SMEHLJAJA« PRVIKRAT NA BEOGRAJSKEM ODRU »Beograjska komedija« uprizori jutri, 30. maja, svojo tretjo premiero v letošnji sezoni. Uprizorila bo priljubljeno Leharjevo opereto »Dežela smehljaja« z romantično-eksotično tematiko in zelo živahno, prijetno glasbo. Režijsko koncepcijo Fedor Skrlep, FK »Ljubljana«: »Rimske počitnice«. Slika je na IV. republiški razstavi fotografije dobila srebrno medaljo IV. republiška razstava umetniške fotografije liko podpore, da si bodo^mogli z iz- pajo cela krdela pestrih značajev in družbenih slojev, ki stopajo v ostre medsebojne spopade, je zaživel na tom Akademije likovnih umetnosti j Sancin, Slavka Jovanovič, Željka ** ........... _ • foiimA <13 ni Tim nii— _ . _ „ .... . _ so morali prilagoditi plitvemu odru kupičkom razstave prtvoSčitl ekskur- R zijo v Pariz, mesto, kt pomeni sanje i ^ komedije . v opereti I vsakega umetnika. Mladim absoiven-1 nastopijo v glavnih vlogah: Angela ‘ J r. v H ^ XI - 7- A želimo, da bt se jim uresničilo nji- L n ' Ax: J. odru s tolikšno prepričljivostjo, da ^vo pPlčakoVan4e ter priporočamo Rainer-Maroh, Danica Ačimac m tega dolgo ne bo mogoče pozabiti, ogled njihove zanimive razstave. \ drugi. Včeraj je bila ob 17. url odprta v Jakopičevem paviljonu IV. republiška razstava umetniške fotografije. Kaz-stava j« prirejena v počastitev 18. obletnice osvoboditve. Prireja jo Foto-kino&matcrska »veza Slovenije, Izvedel pa jo je Fotoklub Ljubljana. Raz-, stavo je odprl predsednik Zveze prof. Janko Brane. Prireditelj Je prejel od 83 slovenskih avtorjev 398 del. Vabilu pa se je odzvalo s (5 slikami tudi 21 avtorjev 1* drusih republik, ki pa razstavljajo kot gostje (zven konkurence. 21rlja, ki je bila sestavljena v glavnem iz mojstrov oz. kandidatov umetniške fotografije, In to prof. Jan-> ka Branca, Vlada CIzla, Maksa Gliha. Janeza MarenftlSa in Petra Kocjančiča, je Izbrala od domačih avtorjev 112 del. od katerih jih je 100 v konkurenci, ostalih 12 pa so dela članov žirije. Iz drugih republik je razstavljenih 11 del. Na razstavi ne prevladuje več pokrajina. Glavni poudarek je na ori- 1943 Srečanja z umetniki-partizani v ICathe ^ollwitzova kiparica >tarsko. in grafično delo zna’ ^tJ^ke umetnice Katlie ^°ailo t Ve tudi pri nas dobro Prem*' ^ilo v naših revijah ^®rien nienih hstov s po- »oVtl0 socialno tendenco že popast; t ^Pr°duciran.ih. Zaslovela je ^ lHoJr irftan>-i jedkanic, lesorezov jJh je v razdobju sti »fi. . . *et ustvarila. To so zla-jjj C1*. »KmeCki punt«, »Voj-f°8rafjj njen veliki ciklus li- * smrti«. Da je bila pa ta Povpfe* grafična umetnica tudi nad-kv,"0 t*°l)ra kiparka, je pa znano. Zato je ra-z-?a*eriia a j° je nedavno priredila •0 ki D x Vomel v Diisseldorfu bf»nih o .zuie P^leg nekaterih iz- ^ko tudi 11 njenih plastik, Ujth° *animiva. >867 vn® Schmidt se je rodila leta „j°n'8sbergu (današnjem Ka-slov <ikom Karlom Kollwitzom i« po-j^^a v Berlin. Leta 1919 . *''an pruske Akademije taveon051’: kar je ostala do Hitler-v Prihoda na oblast leta 1933. stanov0^0 i* je umri mož, njeno v Berlinu je bilo razru-lo sama pa evakuirana. Ma- 1 -1945 koncem vojne je umrla jz v Moritzburgu. ^1 je zdravniške prakse, llia v (,,avn'l< socialnega zavarova-*orn0 °*avskem predmestju, je na-vso revščino in za-Hata 0st velikomestnega proleta-kipj' , ®*° so njene risbe, kakor tudi *°Per J* Jcn'm in so glasen protest Plastj. ^^^ene krivice. Tudi v teh Rlavj,: ' v'sokih najveS 38 cm, je !biokovwmet materinska ljubezen, la odov-'nje umrlih otrok, slovo že-ki gredo v vojno itd. V ,vojemn sinu Petru, ki je »lai i»T° svelovno vojno, star ko-fils v *^t, padel v Belgiji, je uslva-a 193 SI,omer,'k v5em padlim. razstavljeni, brez " v*! posvečeni tem ponižanim so ga postavili. L. A. D. KLEMENClC-MAJ Umetnost mi je le sredstoo umetnost malo umetniška, bi neznano, drobcena postava otro-za izpovedovanje člove- bila atomska bomba povsem ne- ka, novega življenja, ki dviga kocih vrednot. nevarna in ne bi počila močneje bledo glavico navzgor, k soncu, t • " ut ■ • bezgova puška. Ti poizkusi ki hoče in ki bo živel, kajti raz- ■>T° je štorija, ki je v marši- lahko veljajo zgolj kot iskanje, valine so okoli njega, v njem pa cem podobna štorijam vseh par- ne pa neka globlja umetni- kipi mladost, v njem kipi ne-tizanov in poti so si zelo podob- šfca kreacija.t omajna volja do dela, do ustvar- ne<, Je pričel slikar Dore Kle- >Torej nisi nasprotnik iska- janja, kakršno je imel in jo ima mencič, ko sem se usedla zanje- nja nopjfi smeri? t umetnik, ki ga je predahnil v govo pisalno mizo in ko sem >Sem le proti plitkosti v iska- resničnost, v življenje, komaj preletela z očmi neštete nju Dejal bi celo, da je prema- Da, neomajna volja se pre-slike, ki so kot x> nekem, hote- ;0 pravega, tehtnega in globo- Udu v Klemenčičevih očeh, žu-nem neredu obešene po stenah iskanja.< bori v njegovih besedah, krepko dokaj prostornega ateljejaNehote sem se ozrla na nje- diha iz sleherne njegove slike in In ze sva bila sredi zivah- govo zadnjo sliko, ki je na sto- jasno izpričuje, da Klemenčič nega pogovora. Vprašanju je sle- jaju pričakovala še poslednjih vselej ve, kaj hoče, da ne pozna dil odgovor, odgovoru novo potez čopiča, in se zamislila nad polovičarstva, še manj tipanja vprašanje in pred menoj je za- njeno ,>t na(jj vsebino Klemenči- v prazno. blestelo življenje ^ slovenskega čevih besed: žalosten in razru- Tudi pred enaindvajsetimi umetnika, bogato življenje, pre- $en spe( z nalomljenim dreve- leti, ko je kot mlad, dela in polno grenkih, pa tudi prijetmh som^ pod katerim se belijo kdo ustvarjanja željan, zapustil za-dni in ur, življenje Doreta Kle- Ve čigave kosti, v ozadju podrtija grebško akademijo in se vrnil menčič a. /m s e, a kot nasmejani sončni ža- v Celje, tudi takrat je Klemen- .. >‘ ri^,ZJlPrao je vaša genera- refc sjje D fej turobni pokrajini, čič dobro in predobro vedel, kaj cija slikarjev m kiparjev, ki ste na fe; cesti, ki pelje nekam v hoče, pravzaprav, kaj bi hotel, aktivno preživljali osvobodilno borbo, v nekem smislu svojevrstna? € m —- • -— ” >Tako je. Naši predhodniki, tisti umetniki, ki so gradili temelje naše kulture, so prihajali iz kulturnejših dežela, z Dunaja, Pariza, učili so se v Italiji, prihajali so z umetniškimi pentljami in širokokrajnimi klobuki, pa tudi z rdečimi kravatami; nosili so s seboj predvsem znanje, imeli so veliko umetniško samozavest. Mislim tu na Groharja, Cankarja in druge. Mi pa smo prišli iz povsem drugačnega sveta: iz gozdov, z raztrgano obleko, s puško. Nismo prihajali iz evropskih kulturnih središč, temveč neposredno iz presenetljivega dogajanja osvobodilne borbe. Zato nismo nosili s seboj formalnega znanja. Naša samozavest je bila prej globoko človeškega značaja kot zgolj umetniškega. Doživljali smo grozo in veličino velikih dni. V naši podzavesti se je oblikovala povsem nova podoba človeka in z včasih dokaj okornimi prijemi smo jo skušali izraziti in odtisnit! na platnom »To že zveni kot tvoj osebni. umetniški nazorP« i M or d a bi se to dalo izraziti tudi takole: Moj cilj ni bil in ni umetnost sama na sebi, temveč umetnost mi je le sredstvo za izpovedovanje človekovih vrednot, za spoznavanje vseh zapletenih globin človeškega življenja in sveta na sploh.* >Kako sodiš o ,atonuzirani' umetnosti, to je o raznih ekstremnih modernističnih poizkusih v slikarstvu in kiparstvu?« »Če bi bila atomska energija tako malo znanstvena, kot je ta kajti življenje je za njegovim klicem po umetniškem izživljanju, za klicem umetnika, ki je izgoreval v načrtih, začrtalo dolg pomišljaj. In ta pomišljaj je bila njegova nenehna borba za službo, za tisti skopi drobiž, s katerim bi si kupil vsaj barve, ta pomišljaj je bila njegova triletna profesura v Banji Luki, ta Partizanski poročnik Dore Kletnenčič-Maj slika požgane domačijo omišljaj je bila ustaška ječa, v ateri je Klemenčič hrepene/ po svobodi, ta pomišljaj je bila smrtna obsodba, ki se je spremenila v beg, v presenetljivo uspel beg k partizanom. A Klemenčič se ni nikoli raz-boleval v samoti, nikoli se ni narcisovsko zamikal v svoj lastni tjazc in obraz, temveč je vselej o ljudeh, v naravi, v neznatnem drhtljaju vetra našel hvaležen predmet opazovanja in dela. Njegove slike dovolj nazorno pričajo o tem, in čeprav bi sam molčal, bi tem zgovor-neje pripovedovale one. Zimska tišina tivolskega parka bi naj-brže povedala, da je takrat in takrat neki slikar ure in ure zrl njeno mračno belino in jo prenašal na platno; tenka breza morda še vedno nosi v svojem soku Klemenčičeve sanje, ki spe nekje globoko o njem in ki se kot umetnine prebujajo izpod njegovih prstov. In kdo ve, kaj bi povedala >Lastna podoba«, ki se, obešena v kotu, razgleduje po ateljeju? Najbrž to: »Klemenčič je našel inspiracijo v partizanih, a jo kot resnični umetnik oblikuje v številnih motivnih odtenkih, katerih sleherni je do bolečine pristen in prežarjen z njegovo ljubeznijo do vsega, kar je iskreno, kar prekriva patina lepote, čeprav je morda zunanji odraz drugačen. Klemenčič je našel svojo inspiracijo, in slednjič je našel tudi sredstva, da to inspiracijo preliva na platna in črtka na pap:’\« ADA ŠKERL (rlnalnostt vsebine ali Izvedbe. Tehnična izvedba je v glavnem brtuiio-srebrna povečava. V okviru te razstave so organizirali posebno tekmovanje za Puharjev pokal med fotoamaierskimi organizacijami. Glavni tekmeci so bili fotoklubi Ljubljana, Kranj in Maribor. Čeprav so Kranjčani pokazali največ Izvirnosti v motivih in tehniki, je Fotoklnb Ljubljana zaradi večjega števila del in večjega Števila avtorjev dobil prvo mesto in osvojil pokal. Sled posamezniki pa je osvojil prvo me«to Kranjčan Tone Marčan kar x devetimi točkami naskoka ln prejel zlato medaljo. Tri srebrne medalje so dobili Fedor Škerlep, FK Cjub-ljana, dr. Ivo Frelih, EK Ljubljana in Jože Kovačič, Maribor. Bronasto medalje so prejeli po vrstnem redu: Dušan Skerlep (FK Lj ), Frane Hlu-pič (FK Maribor), Frane Torkar, (FK Jesenice), Jože Mally (FK Lj.), Aljoša Furlan (FK »Slovenski poročevalec«). Podelili so tudi deset polival. Razstava je dobro organizirana ln je odprta vsak dan od 8. do 20. ure. vključno do 12. junija. Prireditelj bo organiziral slikovne kritike dvakrat ali trikrat tedensko ob 2il. uri. Knjige in revije Upton Sinclair: PETROLEJ. Knjigo ki obsega skoraj 700 strani, je prevedel Avgust Petrišlč, oprema pa ,1e delo Marije Vovk. Založnica: Cankarjeva založba. Marx-Engels: REVOLUCIJA IN KONTRAREVOLUCIJA V NEMČIJI. Prevedel M. V., opremil Milan Arnež, izdala Cankarjeva založba. OBZORNIK 1555, štev. 3. Iz vsebine: Poleg romana v nadaljevanjih prinaša številka še krajši prozi Wilia-ma Saroyana »Lokomotiva 38« in Simona Štruca »Prepovedani sad«. Pesmi objavljajo: Tone Pavček, Kajetan Kovič, Lojze Kante, Lojze G., Črtomir Šinkovec, Marija Bizjak, Branko Žužek, Janez Mohor, Marica Škorjanc, Marjan Brecelj in Ivan Dodič. Janez Dokler piše o stari mezopotamski umetnosti. KOMUNIST, št. 2—3. Iz vsebine: Edvard Kardelj: O nekaterih vprašanjih Jugoslovanske notranje in zunanje politike, Nikola Minčev: Novi plačni sistem v gospodarstvu, Miko Tripalo: Nadaljnje širjenje in organizacijsko utrjevanje ljudske mladine. KRONIKA, časopis za slovensko krajevno zgodovino, štev. 3. NOVA PROIZVODNJA, štev. 6. MLADI SVET, štev. 5—6. RIBIC, Štev. 5. SADJARSTVO, VINARSTVO, VRTNARSTVO, štev. 5—6. KULTURNI RAZGLEDI »Die Presse« o krizi dunajskega slovanskega inštituta Dunajska »Die Presse« je objavila ondan članek, v katerem kritizira dunajski slovanski inštitut. V članku je ečeno, da ima inštitut samo štiri slušatelje in še od tega so trije ameriški študentje, ki študirajo vzhodnoevropske probleme. Potem ko člankar pravi, da je treba poživiti delo inštituta, nadaljuje: »Nekega dne bo nedvomno nujno, da bomo imeli strokovnjake, ki bodo natančno poznali razvoj vzhodnoevropskih dežel, ki bodo seznanjeni s tamošnjimi kulturnimi, znanstvenimi in pravnimi razmerami. Skratka, može potrebujemo, ki se bodo pokazali kot pravi nasledniki ustanovileljev dunajske slavistične šole, Miklošiča in Jagiča«. Pisatelj Alfred Polgar umrl V Zurichu je umrl v starosti 79 let znani nemški pisatelj gledu-liški kritik in publicist Alfred Polgar, ki je zaslovel tudi zuna j nemških meja s svojimi duhovitimi gledališkimi kritikami in satiričnimi feljtoni. Alfred Polgar se je družil z mnogimi znamenitimi nemškimi literati iz prve polovice našega stoletja, z gledališkim kritikom Alfredom Kerrom, dramatikom Karlom Krausejem (odlomek iz njegove drame so nedavno objavili »Naši razgledi«), s humoristom Roda Rodo in drugimi. Po Hitlerjevem prihodu na krmilo je emigriral najprej na Dunaj, potlej v Pariz in zatem v New York. Po vojni je živel v Ziiriehu. Njegovo zbrano delo obsega 12 zvezkov pripovedništva in štiri knji. ge kritičnih eseiev. nedelja, 29. maja 1955 --------------- ( POMENIMO SE SE O TEM )___nedelja, 29. MAJAjggs POT K BOLJŠEMU SPOZNAVANJU IN RAZUMEVANJU DOJENČKA n. Mokrenje Ni dovolj, kot mislijo mlade j živi jan ja. Pri 4-mesečnem do- ramo upoštevati in postaviti Mokrenje pri duševno in te- IJLam^ce’ so že vse opravile, jenčku je mokrenje pogosto. Šele otroka pred, po spanju in spre- lesno zdravem 3-letnem otroku če dado svojemu otroku sveže i s 18 tedni mokrenje malce po- hodu na nočno posodo, je le pomanjkanje kontrole s Pleni« tako, da ob določenem pa ze m potrebno toliko menjata pa jj ^ omogočena kontrola nad rim pa se to posreči šele pri 5. ^asu Mrzimo nad posodo. Res je, pleničk. To opazimo lahko pred- količino urina. da se dojenček tega še ne za- vsem po spanju, ali pa po eno-veda, toda lahko se nam posreči urnem sprehodu. To obdobje mo- Vzorna šolska kuhinja letu. Mokrenje pri starejšem otroku je težko ozdraviti, to pa zaradi tega, ker danes še ne poznamo dodobra patološkega vzroka. Mnogokrat je mokrenje le simipton neke bolezni ali pa strahu. Ne bom skušala obravnavati terapije za takega otroka, ker je to predmet medicine, opozorila pa bi matere, kako lahko otroka navadijo na čistočo. Ni pravilno in tudi ne vzgojno da otroka, ki pomoči posteljico grobo okregamo, ali celo uporabimo palico. Poizkušajmo otroka nekako podučiti: »Velik si že Mihec. Vem, da se to zgodi tudi drugim otrokom, toda, kajne sinko, danes je to poslednjič. Dala ti bom sveže rjuhe in vem, da bo jutri posteljica suha.« Poizkusite drage matere, morda vam danes ne uspe, morda tudi jutri ne. Toda, če je vaš otrok telesno in duševno zdrav, se bo to počasi uredilo. Ce je mati nervozna in nestrpna, doseže prav obraitno. Vzrok samo dnevnega močenja je pa skoraj vedno posledica strahu. Nočno močenje pa sloni po navadi na globokem spanju. Zato skušajte pri vašem otroku ugotoviti najprej vzrok, nato ga same ukloniti, če pa je bolezenskega izvora, pa se posvetujte z zdravnikom. Cesto je vzrok za prekomerno močenje tudi v družini sami. Malce čudno se to sliši, toda je tako. Pred meseci me je neka mati povprašala za nasvet. Posteljica njenega štiriletnega Tončka je vsako jutro mokra. Bila je že pri zdravniku — pediatru, toda le-ta je ugotovil, da je otrok popolnoma duševno in telesno zdrav. Tudi jaz sem poznala dečka, saj stanuje neposredno v naši bližini in se strinjala z zdravnikovo diagnozo. Toda nekje vendar leži pravi vzrok. Poznam družino in tudi njene neurejene . ,.. , ... , , C S?" !krat * "e* **<*. *■, vam bo nekega dne uspelo navaditi otroka na to. S 7—8 meseci Dve mladi Trboveljčanki, Anica in Jerica, sta nadvse dobri prijateljici. — V lepem sončnem dnevu ju vidimo ob zaupnem pomenku, ki ni za vsakogar Cim bolj pa se dojenček duševno in telesno razvija, bo to potrebo izrazil že z besedami, ali pa bo na katerikoli, vsakemu otroku svojstven način izrazil. Starši morajo znati prav v tem obdobju pravilno ravnati z otrokom. V začetku ne bo šlo vse gladko, toda s pravilno vzgojo bomo tudi glede tega dosegli ravnovesje. Vedeti moramo, da je obdobje 1 Vi leta malce kritično in šele po tem obdobju doseže otrok neko ravnovesje med obema funkcijama, med odpiranjem in zapiranjem mehurja. Triletne otroke pa ni težko navaditi na čistoto, medtem ko pri 4-letnem otroku dosežemo že veliko samostojnost. Ce pa duševno in telesno raz-vi otrok po 4. letu ni čist, so to sigurno znaki neke bolezni. Jasno pa se moramo popreje prepričati, če niso to tudi kakšne psihične motnje in organizem nanje reagira s povečanim močenjem. Slavica Toličič-Pogačnik Od marca letošnjega leta morajo vsi učenci in učenke 7. im 8. razreda osemletke v Vrapču pri Zagrebu hoditi k praktičnemu pouku iz gospodinjstva v novi šolski kuhinji. Sola v Vrapču je prva osemletka na Hrvatskem, v kateri praktično poučujejo gospodinjstvo. V njo prihajajo na praktično delo tudi dijakinje II. učiteljišča iz Zagreba. Sredstva za novo kuhinjo, urejeno po načrtih strokovnjakov Zavoda za pospeševanje gospodinjstva v Zagrebu, je dal Svet za prosveto, znanost in kulturo LR Hrvaitske. Ko so opremljali kuhinjo, so zlasti pazili nomičnost prostorov m udoto«* pri delu. Posebno Pra,ktic“ u mizice, pri katerih sede in pripravljajo za kuhanje potrebno, sede pa tudi kuhaj električnem štedilniku. , Poleg puhinje je jedilnica, shrambi za živila, soba telja in klet z garderobo. V njem šolskem letu se bo _ učenec izven rednega pou krat po štiri ure u«l v ^ kuhinji V njej dela. po 10 cev. Delo je razdeljeno P pinah, tako da opravlja ca-čene posle zmeraj po dva _ w Dekleta se zelo vrsto dela, pa tudi |,msvetni ostajajo za njimi Ko ^ P 0i,i. delavci iz Slovenije nedaTO©_y skali to šolo, so j1™.. u: učenci 8. razreda s kosilom, ta w ga skuhali sami . . ijj Gospodinjstvo P011?"!1®10].; fa. vzorni kuhinji po načrtu loča, da se bodo učenci do letošnjega šolskega. ,<^TirjlKav-kuhati razne vrste J^ P 1 jati na štiri glavne n«3»cJ® ij sočivje in solato, ter neka . : zamotane jedi, O^no, bo- i civa in testenim. Ce bo m i^ako I do učencem pokazala ^ je treba konserviraiti sadje : ^ čivje. Razen tega 9e streči, pomivati posodo-.?^ kuhinjo, prati perilo, Pf ^ J Ih I tla, brisati okna m čistiti P ^ Jy^ Prihodnje leto bodo na ^ ' širili in vključili vanj tudi P" Dva primera mornarskih oblek o negi dojenčkov. Ne pozabimo na sadne škodljivce Sadno drevje je letos bogato cve- i ljivci za prihodnje leto, ko bo sadno telo in se zaradi ugodnih vremen- drevje morda obilneje obrodilo, ek ih razmer tudi dobro oplodilo. Vse • Najprimernejši čas za drugo kaže, da bomo vsaj ponekod imeli škropljenje po cvetju je takrat, ko dobro sadno letino. Ne smemo pa po- 60 plodovi lešnikove do orehove de-zabiti, da so škodljivci in bolezni belosti, kar je približno tri do štiri že na djolu in da nam utegnejo ob- tedne po cvetju. Praviloma bi mo- čutmo zmanjšati pridelke, aiko jih ne bomo začeli pravočasno uničevati. Letos imamo na razpolago dovolj najrazličnejših in dobrih škropil, treba je samo dobre volje za izvedbo samega dola. Razumljivo je, da mo- rali škropita, tudi takoj po cvetju, ko izvršijo glivice prve okužbe na mladem 'listju. Tudi jabolčnemu zavijaču pridemo kasneje, ko so mušje jamice že zaprte, teže do živega. Skica kaže zaprte in odprte mušje jamice na ramo škropiti tudi tam, kjer sadne ; mladih plodovih. G-lavna ost škropi j e-letine ne bo, da ee ne zaležejo škod- ' nja je naperjena proti nevarni gli* vični bolezni škrlupu aia hr ^ š„ plodov, ki se utegne leto«, a to. nadalje toliko vlage, Bltno i7r niti. Škropiva so v * gubljenim pridelkom z*™* Holžni l1r smo zategadelj naravnost d ^ vršiti vsaj drugo škroplj™^ P" ju. Škropimo z 2 žvepl i;trov brozgo (2 litra brozge na _jv» ker so za bakrena vod«), jsoi n« . .. ^ pur (bordojsko brozgo) mladi lis gt0 rim-i 7.ptlo občutljivi. Na doda- eJi liter tekočega pantnkana. Pantakan P roč a mo zlasti za nasade, , 6o Širjen ameriški kapar. Ar/ t0. zelo strupeni tudi za ag^ruper>i skrajno previdno ravnati. učinek arzenskih škropiv ra sDieino bližno 5—6 tednov, zato ne škropiti sadnega drevja s stvi tam, kjer bomo čez H plo- dovi zelo občutljivi litrov žvopleno-apnene brozge mo 300 do 400 gramov ka. In zdi se mi, da je prav ta j, strah pred prihodom očeta in stalni prepiri v družini, pri katerih so otroci navzoči, vzrok otrokovem počutju. Deček vsak večer zaspi v strahu in trepetu, zato tudi ni čudno, da organizem na vse to tako reagira. KNJIGE JE TREBA OČISTITI ;Lm „ii 1 Vse knjige bi morali vsaj enkrat nanje nekaj kapljic 12 odstotnega nad očiščenim mestom košček čistega tem mu vzpostavimo neKaKe po- na leto temeljito očistiti. To delo za- oksigena in madež polikamo. Ostanek belega pivnika in ga držimo, dokler gojne reakcije. ..... ........................... ' ' ' ' * — " hteva precej časa in je tudi dokaj na-, pomo, potrebno pa je, če hočemo Ce opazujemo 4 tedne starega ohraniti knjige v dobrem stanju. Naj-dojenčka, bomo videli, da bo na- i b°’je Je- če vse knjige vzamemo iz Tako, drage matere, vzrokov rahlo zakričal, če bo moker. Psi- : spodnjm. Cp*/// / / /> podpletemo po dve pentlji skupaj, \ X / // v drugi vrsti pa posnamemo še 8 s // pentelj, da rokavček v zapestju dob-ro stisnemo. Ko napletemo oba rok;i- ( va, naberemo na pletilke vse pentlje ' sprednjih in zadnjega dela ter ple- » temo kot prej. V začetku petega I ažurja dodamo porazdeljeno po celi bimo luknjice, v katere vpeljemo tra-vrsti še 40 pentelj. V celoti naple- j k ec. Vse pen/tlje posnamemo uacn-lemo 7 ažurjev. Spodnji rob životka krat. Nekaj dobrega iz rabarbare Poznate rabarbarol Skoraj povsod na naših vrtovih vidimo rastlino z velikimi listi, ki nam spomladi da prvi sadež. Iz rabarbare kuhamo kompot, otrooi Da jo prav radi jedo tudi surovo, saj je prijetnega kislastega okusa. Prav dober je tudi rabarbarin zvitek, danes pa bi povedali, kako pripravimo iz rabarbare dobro torto in palačinke. Iz 21 dkg moke, 14 dkg surovega masla in enega rumenjaka zgnetemo testo. Polovico testa razvaljamo in ga položimo v namazan tortni pekač. Na testo naložimo olupljeno, na majhne končke narezano _ rabarbaro, pomešano s precej sladkorjem in 20 dkg dobrih drobtin. Najboljše so biskvitne, lahko pa uporabite drobtinice prepečenca. Nato raavaijajte še drugo polovico testa in pokrijete nadev. Torto spečemo v srednje vroči pečici, ohlajeno pa okrasimo s spenjeno sladko smetano. Tudi rabarbarine paflačinke ;o prav dobra jed. Olupljene abarbarina stebelca narežem^ na majhne koščke in jih posipamo s sladkorjem ter jih pustimo stati četrt ure. Na. prarvimo testo za palačinke, v katerega vmešamo še žlico olja in beljake stepemo v sneg Babarbaro stresemo v testo in pečemo na zelo vroči ma-sti palačinke. Pečene posipamo s sladkorjem in cimetom zali solato in drugo ^ Sladkor zg-ubi na sladkobi, 6e a« ste pod ali blizu drenja. . & dolgo kuha. Zato ga jedem dodajmo meru dodajmo brozgi panw' ^ zmeraj Jele po koncu kuhamja, te jej. . hitiem ni nevaren, le mosoh. Nekaterim jedem ga lah- ! toplokrvnim bitjem “ o ko dodamo po kuhanju. njeno kombinirano “ moniilijs) * ! na glivične bolezni (»krlnp, posebno dobre, «e | na žkod]jjVce (gosemoe ta______________ je), ker vsebuje žveplo in Palačinke jih umešamo namesto z mlekom j sifonom. Ce uporabljamo za palačin-J ke sifon, jih začnimo takoj, ko jih zamešamo, peči. * Kadar se pripravljate, da boste delale kakšno prav umazano delo, s j namažite roke z milom'. Takoj jih boste po opravljenem del/u kaj lahko , umile pantakan. Tako dosežemo f škropljenjem enak učro«' ’ , jBnje» bi škropili ločeno. Pred P® škropilnice moramo bToK premešati, da se arzenat_n_ na dno. dobro ■psed® M Ogorevc Tudi nohte je treba negovati dom večkrat natreti ? “‘Jffolfa ^ nico iz dveh ^elov.?\iv?e trebi ^inimienvpea olja J. v * dela ricinusovega y*J“ 'tavimo v ‘Z. greti v posodi, ki jo P ]0 0lje P°^,c nec vrele vode. V i P talc0 f ,KLl;r1.0Jem obrišemo * „e. Nohti zrasto v 10 dneh povprečno za 1 mm. To je vzrok, da razne lise in poškodbe na njih tako počasi izginjajo. Ce se človejcu nohti še lomijo, če so premehki ali če je na njih mnogo belih lis, ga še bolj moti njihova počasna rast. Vzroke teh pojavov pa često ne poznamo. V nekaterih primerih utegne biti' to znak splošne bolezni ali slabosti organizma. i <--a zumu™- pnako počasi a_ Nohte na rokah in nogah zdra- mlnfak^kakor počasi af®" xnegu;)emo enaJto- Ce so pre-: kiranie in odstranjevanje 1 za od-Ce,?1Jo, v ,tenke llstiie’1 tonom nohtom često ^fsreds^ ki imajo bele ali sive lise, tedaj si hranitev laka imamo bol|s .asin cei° moramo prizadevati, da bi s hrano --*v~iiiieroo, ve „n te 5 do 10'minut. p°te™ „ jo n' olje, toda tako. da ostanej drž«??? ihti’ •trebJlf koliko mastni. h. v je potre0 za zdravljen e nohtov , časi spr^ spravili v organizem čimveč vitamina A. V tem primeru je priporočljivo jesti surovo korenje, rumenjake, špinačo, pomaranče itd. Lahko pa tudi kupimo v lekarni malo želatine in jo “i” vsak dan rnrtnnimr* k a I >J1 Y ‘ _ potesnemo Nohte često okrog njih , strižemo kožico ok™fmo biti prt škarjicami. Zato moram'o fe ito«--^ zelo previdni. Najbolje L^ega ' j. vsak dan raztopimo 5 g” v 'kozarcu I E^esnemo'fnazaJ- Ce ,raZCnv »P*1 vode ter popijemo. Razen tega je zelo £.00 n^te prei nekal časa v t P vaZe dobro razredčiti jodovo tinkturo z nlci potem pa iih oiaj?^ malo olja in alkohola. Dva grama „no'm nam bo to delo zelo o£g Joda,Je treba pomešati s 5 g olja in | g" bo'lJ pa nam bo olaJ^?s^erno 7 g čistega alkohola, potem pa ko-: d ko roke umivamo, P? s ko*1 šček na spodnjem koncu vžiealire g“”' naza1 s P^tom 0^1^^ risače. z P13-1 Dob- 1o spretno _delat«ko*du1e10 spodnjem koncu vžigalice ovite vate pomočiti v to raztopino in vrak dan z namočeno vato lakirati nohte, in sicer tisti del, kjer raste noht v meso. cem brisače 1:1 zna 'Tisirurnuiiii. na n tov ne na rokah, n® zateHf ©re-naihnlle. ^e se redno dh pr^ naibolle. Vsaj faso',n’priPc' Ce pa so nohti krhki in če se lo- je ntirou«. — mijo, je treba vzeti večje količine vi-; niim. Vsaj o večim - nQge p,. r tamina A ln nekaj želatine. V tem pri- sledkih Je treba neS° aieta. Kon,,n meru Je treba nohte namesto z 1«- dikerjih. MEDNARODNI DVOBOJ ATLETINJ »MtJNCHEN 1860« — ODRED STAMEJČIČEVA DOSEGLA 4 NOVE REKORDE Zmagale so zasluženo domače z 52:40 točkami jg ma.a Danes je bil v mctu krogle sta se borili za prro , flan Odreda Hiti, ki s v??,4«Ar!- gledalci na stadionu mesto Kotluškova in Usenikov«. Obe sta nutno »odi na lestvi« slovenskih dvoboj atletinj I vrgli kroglo 13,22 m. Zmagala je Kotlu “v doma?« - iy«0< in Odreda. Zmagale so I škova, ki je prva dosegla to znamko. S , „ ° n_ll.il. tl-_tV- 0\ jT * rezwltatom 52:40. Rezultati: Kotlušek, Usenik (obe O) disciplini 80 m ovire je 13,22, Brommel (M) 12,11, Karl (M) 10,78. t°» C® * rezultatom 12,0 dosegla V metu diska ie bila Brommlova J« bila i rekord. Nemka Gastlova brez konkurence. Zelo dober rezultat je 8*. hSSSS**?? J.®. premočno zma- . dosegla Hudobivnikova. Rezultati: BrSm-(Q\7?*ti: Gastl (M) 11,8, Stamej- mel 41.29, Hudobivnik 40,56, Karl (M) 34,10, Kotlušek (O). Tudi v metu kopja je gladko zmagala Brommlova. Rezultati; Brommel 41,39, Orehek (O) 37,20, Šker— jnnc (O) 30,7». Schvrar* (M) 27,26. 7.uUa\om''«,37 mTpraT tako v metn kopja, (0) 12o r ,?Vt!,AM) il'6’ Stamej-l V tel« aj/clj (9> 12’6- Lm je Odred dosegel zma5°- Stamejčičeva je ▼ fi- stometrašev. . . . Pred tekom na 3000 m je Ceraj izjavil, da je že večkrat tekel proti Eber- POKRAJINSKI ZLET V CELJU Danes nastopi nad 8000 telovadcev Za začetek pokrajinskega zleta telesnovzgojnih društev »Partizan« v Celju je bilo včeraj tekmovanje vrst v ljudskem mnogoboju In v vajah na orodju. Vreme tekmovalcem ni bilo naklonjeno. Motil jih je namreč dež. Kljub temu pa je nekaj sto Pred današnjo tekmo v Torinu Torino, 28. maja. (Tanjug.) O; da lahko pričakujemo lepo, ne-Iradicionalni kolesarski dirki vsakdanjo tekmo.« »Giro d’Italia< ne pišejo več ita- aprej je Ceraj . — zmagal v času 8:39,2 pred Špacapanom (»Ljubljana«) 8:41,6, Svetino (O) 8:48,4, Eberleinom 8:50,6 itd. V metu diska je zmagal Meier z re V štafeti 4 X 100 m j© Odredova Štafeta (Frank, Knez, Bajželj, Stamejčič) s sigurnimi predajami zmagala v času 50,5, >Miinchen« 51,3. V vmesnih točkah bo nastopili atleti. V teku na 100 m je uspel šele tretji start. Čeprav je Lorger nekoliko zamudil na startu, je v finiSu premagal Nemca Riessa in Umlaufta, ki^ sta zaostala za njim za dve desetinki sekunde. Lorger je dosegel čas 10,9. V teku na 1500 m je Čular diktiral oster tempo, Vipotnik pa se je držal bolj v sredini. V finlSu je bil najhitrejsi Nemec Mtiller, ki je zmagal v Sasu 3:52,4. Na 400 m je poskrbel za presenečenje času 3:69,8. fri_. 66,30. V skoku T šino je Zarol osvojil prvo mesto z višino 180 cm. p- D* Je *v temnem dresu) Pretrgala ciljno vrvico s/a^lnsici,Ila5^ia CastloTo in izenačila rekord. Reznltati: ■f12'7. Karl’/S?st.L JM> 12-7' Frank tek«"1’ borili za Knezova. “lato "s, 200 m sta iS?'l««e»a fla’??,jiižeTa in ----------------- di« ? QsPešna • • a ze tretjič zapore- « državni -n Je Postavili nov mla-fif* : rePuhliški rekord. Re- H IM) 2?,eic’5 26,1, Knez (O) 26,5, l«Y *koW l’ (M) 28,7. v*e o«*Vi Sima preskočila *-pa-so obstafe na pa so obstale na 140. Hec!' Waneck ■ Karl (M) 5,34, Ro- ■UlZ? Bajželj (O) 5,13. košnje °k m nn. je prireditve v Ljubljani f5rvftnst v ’a^>1i;nia - — »Maribor«* 1|S^* t*kma zv«me odboj- ^epubli&ko atletsko mla- 0k f7®>«tvo na stadiomu Od- 4tnhL- * Olimpija« — Branik C?1 erarilL.11^ isriS6u P0*1 0ekl 0b^J. Samo ob lopean rre- Odred — TrigrLa^ Prvem-V^k6 I. slovemske kofiaJ to; Odreda — 0|> 1«.^ Poljan«. Predtekma J^ats^Jv^^nbljama« — Tokatilao. tftl8tadion,?Ve!1fka nojrometiia li^a teK?111 oh v Šiški. Začetek prod-Ob S116 r«diiou*Ur^ v polčasu g-lavne i2* ,u^l* »t • \ prenos i-z Torina. — Odred. Pri-^ dvr*J* .arn^e boksarskih mo- Bled, 28. maja. — Danes se je začelo na Savi Dolinki med Žirovnico in mostom na cesti Lesce-Bled republiško prvenstvo v kajaku na divjih vodah. Na prvenstvu sodelujejo štirje klubi: »Cveto Močnik« iz Ljubljane, BD »Hrastnik«, BD »Nova Gorica« in BD »Jesenice«, izven konkurence pa člani zagrebškega brodarskega društva »Vir«. Iz neznanih razlogov se prvenstva ne udeležujejo tudi tekmovalci iz Maribora, Celja in Litije, kjer imajo prav tako brodarska društva. Prvenstvo je zadnja priprava slovenskih kajakašev pred državnim prvenstvom, ki bo 18. in 19. junija na Savi Bohinjki. Proga za spust je bila dolga 7000 m, nastopilo pa je 33 tekmovalcev. Kandidati za državno reprezentanco so pokazali zadovoljivo formo. Start je bil v Žirovnici, cilj pa pri blejskem mostu. V zgornjem delu proge — do izliva v Savo — so delale tekmovalcem skrbi številne plitvine, zato so morali zelo paziti. Nasprotno pa je bilo v spodnjem delu stanje vode pripravno za tako tekmovanje. izjavah tekmovalcev lahko ugotovimo, da so bili zadovoljni s progo, pa tudi z organizacijo, ki je bila v rokah funkcionarjev Brodarske zveze Slovenije. Manjkali so samo — gledalci. Omeniti moramo tndi to, da so bili v disciplini kanujev vsi štirje čolni domačega izdelka in je bila to zanje prva težja preizkušnja. Po tejavah kanuistov so Čolni to izkušnjo zelo dobro prestali. Rezultati: ____ F-l moški (13): Svet (CM) 18,00, Vrkljan (»Vir«) 18,20 (izven konkurence), Cukič (CM) 18,33, žežmond (CM) 18,47, Mozetič (NG) 18,51. S-i mladinci (5): Cižman (CM) 19:09,0, Serman (»Vir«) 19:38,4, Barič (Hr) 2040,1, Stefančič 20:00,3, Ivata (oba »Vir«) 29:33,4. C-2 kanu moški (A čolni): N. Bernot — prof. Požar 20:16,0, Košir — 8. Bernot 21:10,4, Zavadlar — T). Bernot 21:14,2, Fakin — Urbas (vsi »Cveto Močnik«) 21:55,2. , „ , Jntri k bo prvenstvo nadaljevalo ■ kajak ilalomom ob 10. «ri n Isti progi. DB2AYNO _____________ ROKOM T7TN' O PRVENSTVO Prvo presenečenje — poraz »Zagreba« Zagreb, 28. maja. Na.igrišču »Za#-greba« se je *a5ek> 5&akilju<6no tekano- leinu na progah od 3 do 15 km in vedno ; uc^,. “7 “ f . ~ . ~ • r, zmagal. Tudi tokrat je bil zmagovalec. ! telovadcev dlSCiplimraino izvajalo V začetku je povedel Ceraj, od 1500 m SVQiG Vaie. Niso pa dosegli re-naprej Spacapan.^200,»^red .elljern pa ^ je . « Tekmovanje je pokazalo, da so društva od lani zelo napredovala. Glavni prireditvi pokrajinskega zleta bosta danes. Dopoldne se bodo udeleženci zleta udeležili povorke po celjskih ulicah, popoldne pa bo na Glaziji veličastna Izvrstni reznltati V tekn manifestacija — zlet, katerega se na 1 milio i bo udeležilo nad 8000 telovad- London, " maja «i>>. Trije atte-! cev, pripadnikov dmštev »ParU-tl — Laszlo Tabori (Madžarska), zan«. Chrla Chataway (Britanija) in Brian Heroson (Britanija) so danes preteJcli ODBOJKA v Londonu 1 miljo (približno 1609 m), . »T inhliana« 3-2 v manj ko 4 minutah. Prvi je prispel} Partizan — »Ljubljana« d./S na cilj Tabori v času 3:59,0, drugi (ženska zvezna liga). Chartaway 3:59,7 ln tretji Hewson v »Olimpija« — lokomotiva 3:0 (hrvatsko-slovenska ženska liga). Ilirija — »Kamnik« 3:2 (moška hrvatsko-slovenska liga). I. ZVEZNA LIGA Zmaga Partizana Sarajevo, 28. maja. V prvenstveni tekmi I. zvezne nogometne lige je danes Partizan, pri katerem ni igrailo 6 stalnih igralcev prvega moštva, premagal »Sarajevo« s 3:1 (t rO). »Sarajevo «je imelo vso tekmo PRVENSTVO SLOVENIJE V KAJAKU NA DIVJIH VODAH BOGDAN SVET - PRVAK Jiikem rokometu, na katerem sodelu- 1 jejo 4 moštva: Grafi&ur in »Zagreb« Ij Zagreba, Žele2Jii&ar az Beo- frada in Dinatmo i® Pančeva. ~~ rvenetvo traja tri dnL V tekma j® 2elezni6ar zaeluženo preanag-al Gra-fi^arja z 9:8 (4:3). . V drugi tekmi je -panfievski Dinamo iJiremagal »Zagreb« z 10:8 (4:4). »Zagreb« »e je smatral za favorita, _ _ vendar je pančevski Dinamo z i-zvrst- terensko premoč, katere pa nje- mr no in hitro igro izbojeval zasiluzeno • •nn.Daidallci niiSO znali izkori" | . -i . j «• wj ~ pT^3terabUa ^ ,ePa’ tU SS£ ^a^l je ^af precej sla- I vež kot dovolJ bo, vsi trije goli pa so bili plod — Dinamo — Grafičar 9:7. prisebnosti posameznih napadal- Železničar — »Zagreb« 6^0. cev. lijanski športni listi na prvih straneh. »Tekma renesanse«, kakor pravijo Italijani jutrišnji tekmi z Jugoslavijo na stadionu Comunale v Torinu, je vse drugo potisnila v ozadje. V Italiji tako rekoč ni športnega časopisa Naši igralci so na treningu napravili zares zelo dober vtis. Z lahkoto so se gibali po igrišču, tekli ter dobro podajali in preigravali. Ognjanov, kj si je na zadnji trening tekmi v Ljubljani nategnil mišico, si je*že docela opomogel in je sposoben za igro. ki se ne bi do skrajnosti razpi- Potemtakem ni nobenih ovir, da Ognjanov Belin Krstič II Veselinovid JUGOSLAVIJA Bear* Horvat Zobec Stanfoovi<5 Boškov Vidoftevič Vab« *odnik: Steiner, Avstrija Prignani Menegotti Boniperti Bergamafichd Ferrario Giaooniachi Viol* ITALIJA Pivatelli ChiopeUa Magnini Pando! fini sal o prvi tekmi med Jugoslavijo ne bi nastopilo moštvo, ki ga je in Italijo v tekmovanju za »Sred- zvezni kapetan Aleksander Tir-njeevropski pokal«. | nanič že objavil. Prognoze, ki so bile že do! Zanimanje za tekmo je do-včeraj vse na strani Italijanov, so seglo vrhunec. Danes je že sko-sedaj prešle deloma na stran | rajda nemogoče dobiti vstopnico; jugoslovanske reprezentance. K: ostalo je samo še nekaj vstopnic temu je prispeval včerajšnji trening jugoslovanskih reprezentantov, ki so mu prisostvovali tudi številni jugoslovanski novinarji. »Očitno je, da igrajo Jugoslovani zgrajen nogomet,« piše današnja »Stampa«. »Prepričali smo se, da vsi jugoslovanski igralci obvladajo žogo. Posebno pozornost je vzbudil Vukas. Po današnjem treningu jugoslovanskih igralcev za stojišča izza golov. Tudi hoteli so nabito polni, ker je večina vlakov in avtobusov z navijači prispela danes popoldne v Torino. Sodijo, da bo veliki mestni stadion, v katerem je prostora za približno 80.000 gledalcev, popolnoma razprodan. * Nemčija — Irska 2:1. Iran — Turčija 2:5. „Fantje, pa gremo še mi ven“ ali: gostovanja v tujini za vsako ceno Marsikaj Je bilo že napisanega In povedanega o športu ln njegovem glavnem namenu, da krepi telo In zvišuje človekovo zmogljivost, da ustvari človeka novega časa in nove miselnosti. Tak naj bl bil šport v svoji prvotni, nessraaličcnl obliki, kakršnega sl je zamišljal tudi Coubertin, ko Je predlagal obnovitev olimpijskih Iger. Kakšno pa Je stanje v športu danes? Na žalost moramo ugotoviti, da je od pravega športa ostalo bore malo. Vse bolj se uveljavlja načelo — izkoristiti šport v dobldkanorae namen«, pa naj bo to v obliki profesionalizma ali pa kako drugače. NASTOP OSNOVNOŠOLSKIH PEVSKIH ZBOROV BO DANES, V NEDELJO, OB 10 V UNIONSKI DVORANI PRIJATELJI PIONIRJEV VABLJENI! . Posebno mesto v nizu takih »spodnsl j a jerv« zavzemajo tudi gostovanja inozemskih mo&tev pri nas in naših ▼ tujmi. O nopokrat bomo, na žalost že drugič, apregovoriili spet o naših namiznoteniških klubih. Gostovanja inozemskih moštev so zaždLena, posebno še, 6e so tudi kvalitetna, ker nudijo tako igTaleem kot glodailoem obilo užitka. Drugače pa je, de pridejo ▼ gosto skupine inozem-oev, ki v tisti panogi tako malo pomenijo, da si n© moremo misliti drugega, kot da jim je športno tekmovanje samo priipoflmo&ek za njihova turistična potovanja. Z izrazom turistična Izjeane bi bile samo moštva: »Sem-perit« % Dunaja, VoBST iz Linza in reprezentanca Švice, ki v namisnno-teoidškem svetu nekaj pomenijo in bodo njihova gostovanja pri nas vedno zaželena. Za vsa ostala moštva pa lahžfl.. njimo trdimo, da do damo skupine, ki so prišle k nam., da si ogledajo lepote naše domovine in mimogrede odigrajo še nekaj tekem, da imajo plačam izlet. Taka gostovanja za nas tudi niso pocedi. Nasprotno zelo draga, ker mora domači klub plačati razen prehrane; hotela, tudi še dnevnice, ki niso prav majhne. Na vse to pa naši klubi ne ozirajo, ker vidijo pred seboj samo «iilj: povratno srečanje v inozemstvu. Ge temu ni tako, zakaj je potem kranjski Triglav vabil v goste moštvo »Karlsruhe«, zakaj je PRODAMO: I- . 1.: e ;v,1 3-tonsko avtoprikolico kombinirana tudi za konjsko vprego, v dobrem stanju tricikel) (trikolo) vezilni stroj (Scifli) tvrdke Adolf Saurer Arbon, na ročni premik, dvojna delovna dolžina po 10 yardov. Raport, 4/4 cole, opremljen z noži za raporte 4/4, 8/4 in 12/4 NASLOV V OGLASNEM ODDELKU 1980 or*ni Doma železničarjev, vanje sa prvenstvo Jugoslavijo r ve- toftnjem letu gostovala v Sloveniji. GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE UUBUANA moVA 54 OGLEJTE SI L MEDNARODNO RAZSTAVO PREDELAVE IN UPORABE LESA OD 4.—13. JUNIJA 1955 ifofel VICKI BAUM lahko iroemujemo skoraj v«a imoaom- , eicer d6iavni 2NTK »Ljubljana« vabiJ ska moštva, ki so v jmoniulem m le- j v gogte moštvo »Haarlema« iz daljne To H S. je »esto, je pomislila. Tu postane človek mehak. Jokala Zdaj ji je teklo in teklo iz oči, bilo je ko da mora t Vse solze, ki jih je zadrževala že deset let. »Nikar več ne | ‘'J5 Prosil Frank in jo privil k sebi. Obrisala sl je solze ^ Ha ^_ ruzno rumene obleke, kajti ročno torbico je bila poea- ‘Ko ^izi pri Delmonicu. bij v56111 0*r0^- ^oji sobi je rekla še zmešaj vsa objokana, ‘tka? SOD1 — je bil v moji sobi kristal — * vprašal Frank, ko je nenadoma obmolknila. ‘lC 1 f i £ / večjo količino hibridnega vina 1964 SPLOŠNI PROJEKTIVNI BIRO V LJUBLJANI KIDRIČEVA 1-ni sprejme v službo inženirja-arhitekta pooblaščenega za projektiranje in mlajSega diplomiranega inženirja-arhitekta Plača po tarifnem pravilniku. UPRAVNI ODBOR SPB 1934 iz močnega, črnega blaga, samo enkrat nožen, suknjič, dober za ženina, pol dolarja; pet centov manj kakor pol dolarja. Te hlače, ki jih je nosil bankir na praznik, bleščeče ko voda Srebrnega jezera, najboljša čekianška svila in neraztrgljive, trideset centov za srečneža, ki jih potrebuje. Dolga halja iz težke svile — « in tako venomer znova. Yen seveda ni zavil kar v poljubno trgovino in kupil, kar so mu prodajalci ponudili, kajti zadeva je bila preveč važna. Kolovratil je po ulici sem in tja, se ustavil in vlekel na ušesa, ogledoval kose obleke, ki so jih dvigali in razkazovali, otipaval blago, preizkušal barvo, trpežnost in čistost, držal vsak kos proti svetlobi, da bi videl morebitno oguljenost; potem je položil spet vse nazaj, se obotavljal, odšel naprej, se vrnil, barantal in naposled vendar odšel naprej, ne da bi kaj kupil. Tako je zavil v vsako trgovino; pogledoval je v ozadje trgovin, kjer so ležali kupi starih oblek kot otipljiv dokaz, kako razcveta trgovina in kako velika je izbira. Izpod kupa je potegnil za rob haljo, ker se mu je zdelo boljše tisto, kar se je samo ponujalo. Pojoči glasovi prodajalcev so ga navdajali z nezaupanjem, namesto da bi ga privabljali. Kako more biti dobro to, kar morajo z vso močjo svojega glasu hvaliti? je pomislil pametno. Metode prodajalcev, s katerimi so ga skušali privabiti, so bile zelo različne. Mnogi so bili ošabni in hoteli so ga zastrašiti tako, da so mu vzeli iz rok suknjič, ki ga je otipaval že desetič, rekoč: »Ce se ti zdi ta odlični suknjič predrag, tedaj ga nikar ne guli z umazanimi prsti. Saj imamo kulijevske obleke po štirideset centov, pa ni nobene luknje v njih.« Drugi spet so se mu dobrikali, ko da imajo pred seboj bogatega kupca, imenovali so ga gospoda in celo starega gospoda in prvorojenca, tako daleč so šli v vljudnosti. In govorili so: »Te hlače niso dovolj dobre za velikega, starega gospoda, bombaž je zdaj preslab, pač pa imamo tu črne svilene hlače, ki bodo čez deset let še prav take kakršne so danes.« DNEVNE NOVICE IZREDNA PRILIKA! Ljudske odbore, knjižnice, zadruge, podjetja, zavode, ustanove in druge opozarjamo, da je na zalogi še nekaj izvodov »KRAJEVNEGA LEKSIKONA LRS«, ki si ga lahko nabavijo po iizredno znižani ceni: polplatno 400 din, celo platno 450 din! Obsežna izdaja ima nad 1000 strani, 250 lepih pokrajinskih slik, 22 krasnih celostranskih fotografij naših planinskih postojank ter 21 zemljevidov. Prikazanih in opisanih je po površini, po številu in socialni strukturi prebivalstva, nadmorski višini itd. nad 8000 naselij in zaselkov Slovenije s koprskim okrajem vred, obsežen je prikaz šolstva, zdravstva, katastrskih občin, železniških postaj, planinskih postojank, abecedni seznam vseh naselij in pošt itd. Dobi se v vseh knjigarnah in pri »Uradnem listu LRS«, Ljubljana, Erjavčeva 11 a, poštni predal 336. — Uprava »Uradnega lista LRS«. Opozorilo! Po dovršeni izgradnji elektrifikacije železniške proge Rakek—Postojna se z novim voznim re- j dom uvede stalna električna vlečna služba na tem odseku proge ter je, kontaktna mreža stavljena pod visoko napetost 3000 V. Vsako dotikanje kovinskih delov in naprav za električno Vleko je smrtno nevarno. Posebno na potnih prehodih pazite na višino naklada in ne sme priti do posrednega dotika voznega voda z raznimi predmeti. — Direkcija jugoslovanskih I železnic, Ljubljana. Od davna so znane lepotilne maske. Danes dobiš prvovrsten proizvod TEINT BELL v vseh drogerijah. j Dekanat prirodoslovno-matematlč-no-filozofske fakultete obvešča v. srrtislu 27. člena Splošnega zakona o Univerzah, da so objavljeni na oglas-: ni deski dekanata biografski in biblio-; grafski podatki kandidatov, ki se potegujejo za razpisana mesta honorarnih predavateljev metodike pouka predmeta, objavljena v Uradnem 11-. stu LRS št. 13 z dne 7. aprila 1955.1 PREDAVANJA Slovensko zdravniško društvo vabi vse tov. zdravnike in medicine e viš-; jih semestrov na predavanji: v četrtek, dne 2. junija 1956 ob 19.30 bo predaval prof. dr. Ronald Greaves iz Cambridgea o temi: »Krvni derivati in substituti«. Predavanje bo prevajano v slovenščino. — V petek, dne 3. junija 1955 ob 19.30 bo predaval dr. Hubert Zaveršnik, asist. Internega oddelka bolnišnice v Celju o temi:: »Diferencialna diagnostika hiipertoni-je«. — Predavanji bosta v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov priredi v četrtek, 2. junija, predavanje tov. ing. Vladimirja Šramla z naslovom: »Vtisi s potovanja po ameriških gradbiščih«. Predavanje bo ob 20 v Fizikaflni predavalnici Univerze. — Vabljeni! Zveza inženirjev in tehnikov LRS tn Zveza ekonomistov LRS priTejata OBIŠČITE v organizaciji Društva strojnih inženirjev in tehnikov LRS predavanji z okvirnim naslovom: »Študij gibov in merjenja časa«, ki bosta v dneh 1. in 2. junija ob 17 v kino dvorani Litostroja. Spremljani bosta s strokovnimi filmi. Predaval bo znani ameriški strokovnjak gospod John Campbell. Vabimo vsa društva inženirjev in tehnikov, člane društva ekonomistov ter druge interesente, predvsem proizvodna podjetja, da se teh predavanj udeleže. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 29. maja ob 20: Matkovič: »Na koncu poti«. Izven. Ponedeljek, 30. maja ob 20: Matkovič: »Na koncu poti«. Abonma A. OPERA Nedelja, 29. maja ob 20: Verdi: »Tra-viata«. Izven in za podeželje. Gostovanje Rudolfa Francla. Ponedeljek, 30. junija ob 20: Smetana: »Prodana nevesta«. Abonma red K. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja, 29. maja ob 20: Norman Krasna: »John v zadregi«. Izven. Ponedeljek, 30. maja ob 20: I. Torkar: »Pisana . žoga«. Abonma TSŠ I. Torek, 31. maja ob 16: Igor Torkar: »Pisana žoga«. Abonma red Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji ob 20.30: Flaut: »Dvojčka«. Abonma Gradbeni tehnikum. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 1. junija ob 20: Plaut: »Dvojčka«. Abonma red Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 2. jun. ob 20: Plaut: »Dvojčka«. Abonma red Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke Ponedeljek, 30. maja ob 17: Gostovanje v Vipavi. Torek, 31. maja ob 10: Gostovanje v Ajdovščini; ob 16: Gostovanje v Selu na Vipavskem; ob 18: Gostovanje v Šempasu. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Nedelja, 29. maja ob 16: Dobričanin: »Skupno stanovanje«, komedija. —j Popoldanska predstava. Zadnjič; j ob 20: Schiller-Zupančič: »Marija Stuart«, tragedija. Gostovanje M. Saričeve. Večerna predstava. Opozarjamq na današnjo poslednjo popoldansko uprizoritev komedije »Skupino stanovanje«. Zvečer ob 20 bo večerna predstava »Marije Stuart«, ki bo uprizorjena de še dvakrat, na kaT opozarjamo vse obiskovalce. — Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860. 1 ' sejem mednarodnega pomena V LESKOVCU od 17!—24 .VII. Razstavljajo proizvajalci in predelovalci tekstjla in strojev, tako iz države kakor tudi iz inozemstva. — Na železnici .25% popust. ŠOLSTVO Administrativna Sola v Ljubljani pripravlja dijake (-inje) z dvoletnim šolanjem za raznovrstne pisarniške poklice, zlasti tudi za spretne stroje-, pisce (-ke) in stenografe (-inje) ter tajnice vodilnih uslužbencev itd. — { Prijave za sprejemni izpit, ki bo, 20. junija, sprejema ravnateljstvo j dnevno v pisarni na Roški cesti 15. j Natančna navodila za izpit in vpis j so na šolski oglasni deski. Na pismene informacije pošljemo navodila. — Priložite znamke! — Ravnateljstvo. Na V. gimnaziji, Ljubljana, Poljane, bodo sprejemni izpiti za višjo gimnazijo dne 6. junija ob 8. Ravnateljstvo Gozdarske srednje šole v Ljubljani, Milčinskega ul. 7 a, sporoča: Sprejemni Izpiti za vpis v I. letnik bodo dne 23. in 24. junija ob 8 iz slovenščine, matematike in botanike. Prošnjo, kolkovano s 30 din in 20 v din v gotovini, je vložiti do 15. junija. Priloge, kolkovane s 25 din: spričevalo o dovršeni nižji gimnaziji, rojstni list, zdravniško spričevalo o sposobnosti za gozdarsko službo in kratek življenjepis. Dopustna starost do 18 let. Sprejeti bodo kandidati, ki bodo bolje izpolnjevali sprejemne pogoje. Sola ima svoj internat. Vpis v srednjo vzgojiteljsko šolo ▼ Ljubljani. Ravnateljstvo Srednje vzgojiteljske šole razpisuje vpis v I. letnik. Prijavijo naj se dijakinje, ki imajo veselje za deilo s predšolskimi otroki. Pogoji za sprejem so: , končana nižja gimnazija z vsaj do-j brlm uspehom, sprejemni izpit iz ■ slovenščine in matematike ter preizkušnja posluha, neoporečno zdrav- ] stveno stanje. Začetek sprejemnega. izpita bo 13. junija ob 8 zjutraj na [ šoli, Vodovodna cesta 27. Kandidatke naj pošljejo kolkovane prošnje s priloženim spričevalom in rojstnim listom najkasneje do 8. junija 1955. Dijakinje Srednje vzgojiteljske šole imajo možnost oskrbe v internatu. — Ravnateljstvo.___________________________ Umrli so v Ljubljani Jože Andrlič, upokojenec. Pogreb >o danes ob 15 na Zalah. Užaloščeni sporočamo, da je po hudi bolezni umrl naš ljubi mož, oče, stari oče, brat in tast ANTON RANT nameščenec Pogreb bo v ponedeljek ob 15.30 z Zal — Nikolajeve mrliške vežice na pokopališče 2ale. Ljubljana, St. Vid, 28. maja. Žalujoči: žena Tončka, otroci: Vlasta por. Kadivec, Tone, Mija, zet Maks, bratje Ignr.c, Ivan, Aleš, Matevž in sestri Francka in Marica z družinami, vnuki Tanja in MMJan ter ostalo sorodstvo UPRAVA METALUR9KO-INDUSTRIJSKE Sole ravne na koroškem razpisuj e sprejem učencev v šolskem letu 1955-1956 za izučitev sledečih poklicev: a) ročnega oblikovalca - livarja, modelnega mizarja, modelnega ključavničarja, orodnega kovača, ključavničarja, strugarja in rezkalca; b) talilca Siemens-Martino ve peči, talilca elektro-peči, kajiilca, žacriflca, valjavca in strojnega kovača. Pravico do vpisa imajo državljani FLRJ; za poklice pod točko a) stari od 14—17 let, ki so uspešno dokončali tri razrede gimnazije ali 7 razredov osnovne šole ter zadostili splošni šolski obveznosti; za poklice pod točko b) stari od 16—18 let, ki so uspešno dokončali 2 razreda gimnazije ali 6 razredov osnovne šole. — Otroci padlih borcev In žrtev fašističnega terorja imajo ob danih pogojih prednost pri sprejemu. Prijave sprejema uprava šole osebno ali po pošti od 1. jun. do 31. avgusta 1955. Kandidati morajo predložiti upravi šole sledeče listine: 1. Lastnoročno pisano prošnjo, kolkovano s 30 din, z navedenim točnim naslovom in pošto; 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. izpisek iz rojstne matdč. knjige; 4. zdravniško spričevalo z rentgenskim pregledom pljuč v protitu-berkuloznem dispanzerju; 5. življenjepis; 6. odjavnico matičnega urada o stalni spremembi bivališča prinesejo učenci, ki bodo stanovali v Domu učencev, ob pričetku pouka. Pouk se začne prve dni septembra. Učenci, ki bodo sprejeti, bodo obveščeni pismeno. Pomanjkljivo opremljenih prijav ne bomo upoštevali. Učna doba traja 3 leta. Pouk bo teoretičen v šoli in praktičen v šolskih delavnicah pod vodstvom strokovnih učiteljev. V času šolanja prejemajo učenci mesečno nagrado za poklice pod točko a) od 1500 do 4000 dinarjev in za poklice pod točko b) 2000 do 6000 din. Socialno šibki učenci, ki so marljivi in pokažejo dober uspeh v šoli, lahko zaprosijo za dodelitev štipendije 2elezamo Ravne. Med počitnicami pripada učencem enomesečni neplačani dopust, ob semestru pa tedenski plačani odmor. Ostale dni počitnic opravljajo učenci prakso v šolskih delavnicah. Učenci izven Raven, ki želijo stanovati v Domu učencev, morajo to navesti v prošnji. Dobri učenci imajo stanovanje brezplačno. Trije obroki hrane z malicami stanejo v »Domu železarjev« 4200 din mesečno. V prostem času se učenci udejstvujejo v športu, šahu, glasbi iifcd. INDUSTRIJSKA SOLA »LITOSTROJ« LJUBLJANA bo vpisovala učence v I. razred za šolsko leto 1955-56 v dneh od 1. junija dalje, vsak dan (razen nedelje) od 8 do 12 za poklice: livaT, modelni mizar, strojni ključavničar in strugar. Vpišejo se lahko vsi telesno in duševno sposobni državljani FLRJ. stari od 14 do 16 let. Prednost imajo kandidati z dovršeno nižjo gimnazijo in ob istih pogojih otroci padlfih borcev. Vsi prijavljeni bodo pred sprejemom preizkušeni. V času šolanja prejemajo učenci mesečne denarne nagrade po doseženem učnem uspehu, in sicer: učenci 1. letnika od 1500—2300, učenci 2. letnika od 2000 do 2900 in učenci 3. letnika od 2500 do 3500 din. Učenci livarji dobivajo še poseben mesečni dodatek 500 din. Za vpj,s je potrebna prošnja, kolkovana s 30 din, rojstni list in zadnje šoilsko spričevalo. Tisti, ki bodo stanovali v internatu, pa morajo priložiti tudi prijavo za sprejem v internat. Vzdrže-^alnina v internatu stane 3500 din mesečno. Vse ostale informacije lahko dobite od uprave šole pismeno ali telefonično na št. 21-810 do 21-819, interno 417. RADIO UURUANA Dnevni spored za nedeljo, 29. maja Poročila: 6.05 , 7.00, 12.30, 15.00, 19.00 in 22.00. 6.00—8.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes od 6.30-6.35 Pregled tiska — 7.15—7.30 Reklame — 7.30—7.35 Radijski koledar in prireditve dneva — 3.00 O športu in športnikih: 5 dni v Severna triglavski steni — 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro — 9.00 Otroška predstava: Ostržek - II. del (po Lorenzinijevi povesti priredil N. Kuret) — 10.00 Družinski pogovori: Ivan Bertoncelj: Pomagajmo mladini pri izbiranju Doklica — 10.10 Dopol-danski simfonični koncert — 11.00 Oddaja za Beneške Slovence — 11.20 Opoldanski spored lahke glasbe — 12.00 Pogovor s poslušalci — 12.10 Venček slovenskih narodnih pesmi — 13.00 Pol ure za našo vas — 13.30 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Zabavne melodije — sodeluje Kvartet Jureta Robežnika — 15.45 Prenos mednarodne nogometne tekme Italija — Jugoslavija iz Torina — 17.45 Lahka glasba — 18.00 Promenadni koncert — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave — 20.00 Večerni operni koncert — 21.00 Kulturni razgledi — 21.15 V svetu ritmov in melodij — 22.15—23.00 Nočni komorni koncert — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). VRSTI IZ KRANJA V Kranju koncertira ▼ petek, dne 3. junija Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« lz Ljubljane. Dirigent prof. Radovan Gobec. Na sporedu slovenska narodna pesem. Na gostovanje posebej opozarjamo. Vstopnice 90 že v prodaji v knjigami S. Jenko. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja, 28. maja ob 18: Igor Torkar: »Pisana žoga«. Izven in za podež. Torek, 31. maja ob 1«: Igor Torkar: »Pisana žoga«. Zaključena predstava za gimnazijo Kranj. Sobota, 4. junija ob 20: Bernard Shaw: »Hudičev učenec«. Premiera. Red premierski in izven. Vstopnice so še na razpolago. Nedelja, S. JvmJda ob 18: Bernard Shaw: »Hudičev učenec«. Izven in za podeželje. VESTI Z JESENIC MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 29. maja ob 14.30: J. Gregorc: »Melodije srca«, opereta ▼ trdi dejanjih. Zveze z vlaki so ugodna. Protiperonospoma služba Poročilo za dne 28. maja 1955 Toplotno stanje se v vinorodnih predelih Slovenije včeraj nd bistveno spremenilo, temperature so se še nadalje gibale med 15 in 18 stopinj C. Največ dežja je padlo v Rogaški Slatina 15 mm, medtem ko so na Dolenjskem in v vzhodnem predelu Štajerske zabeležili le 1 do 5 mm. V Vipavski dolini in Goriških brdih je padlo od 5 do 9 mm dežja. Relativna vlaga se je na Primorskem dvignila na 80*/«. V ostalih krajih pa se je gibala med 60 in 70•/*. Napoved: Vinogradniki v okolici Kostanjevice ob Krki naj poškrope, svoje vinograde še do 2. junija. Tu | je bila prva sekundama infekcija iz- j vrš ena že prej, zato pohitrite s škropljenjem. V noči od 27. na 28. maja je bila na Štajerskem in Dolenjskem izvršena prva sekundama infekcija i v sledečih krajih: Dolnja Lendava,' Radgona, Kapela, Podgradje, Jeruzalem, Zavrč, Pekre, Maribor, Celje, Rogaška Slatina, Virštanj, Bizeljsko, Novo mesto, Brežice, Krško, Mokronog, Radoviča in Semič. Ce v prihodnjih dneh ne bo nastopni a ohladitev, je v vseh zgoraj navedenih krajih pričakovati pojav peronospore med 4. in 5. junijem. Svetujemo, naj na vseh večjih vino-. grad niški h objektih, kjer potrebujejo j za škropljenje 6 do 7 dni, začnejo s1 škropljenjem že v ponedeljek, t. j. dne 30. maja. Najprej bodo poškrop-1 ljeni vinogradi v nižjih legah, kjer se vlaga bolj pogosto zadržuje. Ce bo pastalo topleje, se bo inkubacijska doba skrajšala, peronospo-ra pa bo nastopila kak dan preje. V ponedeljek še naprej skrbno zasledujte naše napovedi zaradi morebitnih sprememb. Za Primorski sektor veljajo napovedi včerajšnjega dne. Uprava hidrometeorološke službe Kmetijski InstRut KINO »U N I 0 n° Ameriški barvni fU® »lili« k i* 17. 19, I® Tednik. v glavni 21. Matineja odpade. v S pro-Leslie Caron m Mel_ Fen* ^ l4 daja vstopnic od 9—1 «4 «v1 i Srce m ožilje (krvni pritisk, sklerozo, trombozo), ledvice (vnetja, kamne, pesek), notranje žleze (protin, basedow), živce (nev-rastenijo. nervoze, nevralglje) zdravi uspešno RADENSKO ZDRAVILIŠČE, SLATINA RADENCI - Odprto od 1. maja dalje. V predsezoni znižane cene. Zahtevajte prospekte! Zdravje je prvo! KINO »KOMUNA« Jugoslovanski film »Ankini časi« Tednik. Predstave ob 15, 17 19 in 21. Ob 10 uri matineja istega filma. V glavni vlogi Milena Dapčevič in Mata Grbič. Prodaja vstopnic od 9—11 ter od 14 daAje, za matinejo pa od 8 ure dalje. KINO »SLOGA«; Premiera nemškega filma: »Strup v živalskem vrtu«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matinpja istega fiilma. V glavni vlogi Irena von Meyen-dorf in Carl Raddatz. Prodaja vstopnic od S—11 in od 14 dalje, za matinejo pa od 8 dalje. KINO »SOCA«: Francoski film: »Vrag v telesu«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18,15 in 20.30. V glavni Vlogi Gerard Phildipe. Prodaja vstopnic od 9—11 in od 15 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Ameriški barvni film: »Lili«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. JESENICE: »RADIO«: Angleški film: »Matejevi sinovi«. Predstave ob 16, 18 in 20. Dopoldne ob 10 matineja! francoskega filma: »Odšel brezi naslova«. »PLAVŽ«: Mehiški fiilm: »Ukradena ( sreča«. Predstave ob 16, 18 in 20. VESTI IZ MARIBORA Dežurna lekarna v nedeljo, dne 29. maja 1955: lekarna »Tabor«, Trg revolucije. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Nedelja, 29. maja ob 15: »Čarobna skrinjica«. Izvaja pionirska dramska sekcija Svobode Taboa*. KINO PARTIZAN: Angleški film: »Izsiljevanje«. Tednik. Predstave ob 15.30, 17.45 in 20. UDARNIK: Angleški barvni film: , »Moulin Rouge«. Brez tednika. — j Predstave ob 15.30, 17.45 in 20. POBREŽJE: Ameriški barvni film: 1 »Lahko je ljubite«. Predstave ob 15, n in 19. STUDENCI: Ameriški barvni film: »Ljubimca iz New Orleansa«. — Tednik. Predstave ob 15, 17 dn 19. LETNI KINO SOLA: Angleški film: j »Tihotapci«. Tednik. — Predstava1 ob 20.30. Dopoldne ob M-3®*?*!!f^Az Dfl' coskega filma: »Odšel p as sttss rs1« ■«•£ CELJE: »UNION«: ln *>■ »Možje«, predsuve ob l«, »DOM«: Ob 10 matineja i filma: »Plavi 9«. w jmti: KRANJ: »STOR2IC«: »Zenske prihajajo«. ^ predstave ob,J6, J® flima: »Vid1® matineja angleškega mračnega tujca«. nTlZAN«: /IT. LETNI KINO »PARTIka >Mad, miera francoskega me X«. Predstava <* , Angl<&: STRA2ISCE: »SVOBODA*, ' film: »Vidim IPralS fn 20. 0» . Predstave ob 16, 18 Zwisfce I*1 to 14 ameriški film. hajajo«. —— ..... KINO »TRIGLAV« Angleški fh® »Hobson v škripa Predstave ob 16, 18' ;if'od 15 6K vstopnic od 10—11 unr trj Jutri ■ lje. Samo danes in 3’££umen«fl> 16 in 18 uri jugoslov. doKui^ Tlts. film iz življenja in dela KINO »ŠIŠKA« Angleški film » UJETO SRCE« V glavnih vlogah: Michael Redgrave, Rachel Kempson. _earde» ob 16, 18, 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Režija: Basu V smislu uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št 54/1954) pozivajo TITOVI ZAVODI LITOSTROJ LJUBU ANA vse delavce ki uslužbence, ki jim je prenehalo delovno razmerje, imajo pa pravico do deleža pri dokončni delitvi plačnega sklada sa leto 1954, da uveljavijo svoje zahteve pri podjetja najkasneje do 29. avgusta 1955. Po navedenem roku izgubijo delavci in uslužbenci, ki se niso zglasili pri podjetju, pravico do deleža pri delitvi dela plač iz dobička. 1989 Obveščamo vsa društva, množične organizacije in razne odbore, da podjetje ne razpolaga s finančnimi sredstvi za razne podpore in oglase ter v bodoče na take vloge sploh ne bo odgovarjalo. »LIK« LESNI INDUSTRIJSKI KOMBINAT ŠOŠTANJ C-182 Leta 1947, ko so zadruge v Apaški kotlini gradile mnogo gospodarskih objektov in zadružnih domov, so v Gornji Radgoni ustanovili Okrajno gradbeno podjetje. V času velikih gradenj je podjetje imelo okoli 250 delavcev in je zgradilo skoraj vse kmetijske objekte in mnoge zadružne domove v okolici. Zgradilo je tudi železniško postajo Hrastje— Mota in mnogo drugih manjših zgradb. Vodstvo podjetja in delovni kolektiv sta skrbela, da si je podjetje zgradilo tudi sodobne pomožne delavnice. Sedaj ima podjetje že lastno mizarsko delavnico, ki opravlja gradbena mizarska dela. Opremljena je s sodobnimi mizarskimi stroji: skobeljnimi in drugimi Delavnica je v lastni stavbi Podjetje si je zgradilo tudi skladišča za material in kupilo avtomobil za prevoze. Vse to z lastnimi sredstvi. Tudi za prihodnost imajo že načrte, kako bodo najbolj koristno uporabili sredstva iz sklada za prosto razpolaganje. Najprej bi radi zgradili v Gornji Radgoni, kjer je center njihovih gradenj, kopalnico, da bi se delavci po končanem delu lahko umili in okopali. Tudi nove stroje Bodo nabavili. Rabijo predvsem stroje za obdelavo umetnega kamna in za tesarska dela. Tako se bo podjetje še bolj mehaniziralo. Čeprav je delovni kolektiv Splošnega gradbenega podjetja v Gornji Radgoni — ki je dobilo to ime po reorganizaciji Okrajnega gradbenega podjetja — sorazmerno majhen, saj šteje le 86 članov, je z uporabo pomožnih strojev sposoben prevzeti tudi velika gradbena dela. Le žal, da v Gornji Radgoni ne investira nihče velikih gradenj. Delovni kolektiv pa ne stremi za tem, da bi prevzemal grad- mxrjt I b ena dela v oddaljenih mestih. Rajši skrbi za bližnjo in daljno okolico. Največ g -adi v Gornji Radgoni in urejuje pročelja hiš. V okolici pa gradi gospodarske objekte: hleve, remize, gnojišča lil SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA radgoN* SpU>&° in gnojnične ja#16'„vija gradbeno podjetje op arS)c zen zidanja tudi vsa * d in tesarska dela ua is/c« investitorjem nl vedn° obrtnikov. Dela ' ima r0ča volj, težave pa mu P kreditiranje. aradb^.. Uspehi Splošnega B' s ga podjetja v zrcalijo tudi v^ela^nejših Ijanju. O vseh svet flI šanjih odloča delavski . kar ves kolektiv. $ s^hi tiv je znal prerrM!7_ ng danimi napori vse teš ’ vrett^ DROBNI OGLASI | ^ci ®:AJ,SlH DELAVK, nekvalifl-tani» ki 80 bodo Priučile sorti-ieln aga* sprejmemo takoj na "Jakovi 24°dpad*’ Ljubl:iana' v°|- GRleS®ENEGA TEHNIKA z vsaj, 3-uh?1 nujno potrebujemo Plaia icnega vodjo p-odjetja. Ponn/iv po tarifnem pravilniku, ni i{.„ Poslati na naslov: »Umet- StRo!in Rogaška Slatina. 1956 služhnIfi? k '°komobili sprejme v Nastrm K,emitna tovarna Domžale, voru t.,* »žbe takoj ali po dogo-ka. 2? P° tarifnem pravilni-«sd6£>m< ® 2 dokazili strokovne n a tnv= osti P°s'ati na: Kemič- TaKoj Domžale. 1955 skladiščnika za skladisi„iP blago in pomožnega fosoti- ■ Za špecerijsko blago. ‘rgoiAO-i ni,manJ 15-letna praksa v skesa JL '?1 m izPlt za trgov-Bfaksa lka’ oziroma 8-letna skladi«*.;-, 1 stroki za pomožnega Pra«lnikii »t Pla6a po tarifnem takol Nastop službe možen 1B- luni?. 255® ponudbe poslati do nuab J . 1955' P° tem roku po-SAZpjg “orno upoštevali 1958 2»'.e iwnaI}^no samostojni zavod 1 zav°d v Liubliani, tt«niziSn 2’ razPisu3e tri sJ-*l*iek » j rr.ies-a grobarjev. Za-Pfaviinik, floclatkom po tarifnem; »sobno zS'o.f»ri;jave P°®J«e a’i 3e Srebni glasite v upravi Zale. Po-^eljtiiti ,vod> Ljubljana, Med Sa«PIS T 1970 ?0sPoda~»titut za Bozdno in lesno Vefc!tvo s,ovenije v Ljublia-'tfokovnLa0* 5°’, razP'isuie mesta: ^ lesa- S “delavca za predela-SS; strdv™ ta za Predelavo le- J^Je *ok70rtXnega sodelavca za so-^TREBTit 1971 an?leški dve daktllografki za !? tranooskf dve daktilografki "»ktiloErari.. aU nelnškt jezik, dve «op «iu*h» za srbskr; jez!k. Na-?uKo&lekt>-S P0 možnosti takoj. — , v°z, EeoS' Preduzeče za uvoz i zv0, p Preduzeče za uvoz telMon si »S? ’ Knez Mihailova "T. LeRTro ' ' 600 !Pre.1me- «?AJio 1987 b!,^1 ter^l, ZAMENJAMO za I'°«sko £^skl avto skoraj novo ir,^ resenS ? ?nsko Prikolico »OM«. »3nezita (If se lavljo v rudniku sli '!žem n= „krorna »Zlatibor« s Pa»iel6foničr,^allsadu Prt Cajetini ^:2ar>ske v i13 štev- 7 — P°šta S Sp0n^ v°de. 597 j;f,.aslov v 0J, VS>ZICEK prodam. — i?sOBMn Ljudske pravice. Pn?1 2ampntTANoVAN-TE v L1ub-sk«Utibe niaim Za enako na Reki. Prav!ce Z. uPravo Liud-i?S°SNo oPOd »Cimprej«. 1948 ali”! zamon’IiANOVANJE v Ljub-v e^1e v ^ Za enakovredno *^upravo tP- tu* Ponudbe poslati Pora2u Ljudske pravice pod s^Et>o dogovoru«. 1947 Enn^a' Tavč^ pisarna, Ljub- s Va u,lca 8’ proda: kIin0sobnimK2. HTSo na Ga-ljevicl, 2a županovanjem in prlti- 82o-00o ,,^n1adnim vrtom 200 ČETRT HlSE v centru, t. J. eno dvosobno stanovanje, za 340.000 din. POL HlSE, dvosobno stanovanje in ostale pritikline, za 3,000.000 din. POL HlSE v Rožni dolini, z vrtom, dva vhoda, idealna delitev, za 800.000 din. ČETRT HlSE v centru mesta, t. j. tri dvosobna stanovanja in tri sobe na podstrešju, za 700.000 din. ČETRT BARAKE v Sp. Siškl, t. j. dve sobi, kuhinja in pritikline, vrt, za prav tako za 300.000 din. ČETRT BARAKE V Sp. Šiški, t. j. dve sobi, kuhinja in pritikline, vrt, za 300.000 din. POL HlSE v Sp. Šiški, več dvosobnih stanovanj, vrta 200 m!, za 1,200.000 dinarjev. ENODRUŽINSKO HlSO z barako ln vrtom v Sp. Šiški, vseljiva v jeseni, za 1,000.000 din. TRGOVSKO HlSO, obrtno, ob Celovški cesti, za 1,000.000 din. V BLIŽINI TROMOSTJA predsoba ln klet, pripravno za čevljarja ali za kako drugo obrt, takoj vseljivo, za 520.000 din. ENODRUŽINSKO HlSO, novejšo, v Jelovcu pri Sevnici, lep sadovnjak, vseljivo, za 390.000 din. PARCELE na Vodovodni cesti, 730 m”, po 800 din kvadratni meter. PARCELO za Bežigradom, 445 m1, po 600 din kvadratni meter. PARCELO v PodmilščakoVi ulici, 1172 m1, po 600 din kvadratni meter. TRI PARCELE V Povšetovi ulici, 1000 , 250 in 257 m!, vse za 700.000 din. PARCELO na Briniu, 712 m!, po 850 dinariev kvadratna meter. PARCELO za Bežigradom, 483 m*, po 550 din kvadratni meter. PARCELO v Koleziji, 793 m', za 550.000 dinarjev. _ . PARCELO v Koleziji, 1260 m'. Ugodna cena po dogovoru. PARCELO v Sp. Šiški, 599 m*, po 500 dinarjev kvadratni meter. PARCELO na Ježici, 700 m1, z nekaj gradbenega materiala, za 300.000 dnn. PARCELO v Mostah, 642 m*, po 300 din kvadratni meter. TRI PARCELE v Preradovicevi ulici, vsaka po 400 m!, po 400 din kvadratni meter. V prodaji imamo veliko izbiro nis, vil, parcel po zelo ugodnih cenah. Interesenti, poslužujte se našega podietia za nakup in prodajo ne- PODJETJE »IKJUtUS« — ZEMUN poziva vse delavce in uslužbence ki so bili V službenem razmerju s tem podjetjem leta 1954 in imajo pravico do deleža pri končni razdelitvi plač za leto 1954 da se javijo podjetju zaradi izplačila. Izplačujemo vsak torek in petek od 13. do 14. ure. Zadnji rok za izplačilo plač iz dobička je 25. avgust 1955. Po tem roku delavci in uslužbenci izgube pravico do izplačila. Pravico do deleža imajo delavci in uslužbenci s temi Dosolil da so 1. 1954 bili 9 mesecev v službenem razmerju in je bilo to prekinjeno zaradi njihove odpovedi; -- da so leta 1954 bili 6 mesecev v službenem razmerju, L* je prenehalo zaradi odpovedi podjetja; — da so bili konec 1. 1954 v službenem razmerju, ne oziraje se na trajanje tega razmerja. g24 »GRADJA« PODJETJE ZA PROMET Z GRADBENIM MATERIALOM SLAVONSKI BROD, telefon 311, poštni predal 25 Kupuje: Prodaja: * • salonitne valovite pl ose« salonitne šablone 40 X 40 salonitne cevi vezane plošče-bukove lesonitne plošče | jelkin rezan les topolov rezan les jesenov rezan les 952 cement za srednje gradnje N-300 cement N-400 in C-500 brzovezni cement L-700 karbolineum strešno lepenko štukaturno trstiko rezan smrekov les ladijski pod OGLAŠUJTE V »LJUDSKI PRAVICI« VELETRGOVINA »TKANINA-GALANTERIJA« — CELJE razpisuje mesto vodje tekstilnega oddelka (poslovodje) Pogoji: Daljša praksa v tekstilni ali mešani stroki. Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve pošljite na upravo podili«. 1965 Železarna Jesenice potrebuje za svoje vzdrževalne obrate VEČ STROJNIH INŽENIRJEV s prakso ali tudi brez prakse Nasrtop službe možen takoj ali tudi pozneje. Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanje prakse je treba poslati na personalni oddelek Železarne Jesenice. 1972 £5OflC- im:- . 011.5* U26d 6385-6^258 i d'n' Možnost vselitve. SbS° mSo na Galjeviel ^OOOfm« stanovanii. Vseljiva, ^So •000dinSta5*ovanJ1- Vseljiva S*?s°kn!rni,ii Levstikovega trga z ^PJev. ^an°vanjem, za 1,000.000 HTSO v Vižmarjih D°o' Jjj ®tan°vanjem in vrtom, v tT^KO HTSO. takoj vselji-(Sln e,T> in ovOD°<10 din vseljivo. — Cena HlSO v Mostah, ^ISq l,5o(, 00oBainVe’ dvorlSfe 229 m'’ mesta, z 0„........ 8rJ stanovanji, za 950.000 LaY°sohn'i-5'Sfcl' dvostanovanjska, %9S0-°«0 ?ntan°Vanjem 'n vrtom' J?bn!»niraiOVem. z lokalom in dvo-c* 9,J0orici '0n°vanjl in dvoriščem, ^ H« ‘n' Slovani. v Tacnu, t. j. trosobno hJH^IIoo v jeseni vseljivo, za - Službo dobi H ^ i6tlrski moj8*®1 J^0st°jne? ^ot poslovodja sa-d0 f. Poa^»^!aSeifarskega podlet-Di*a • Juni? Co* Ponudbe poslati v uPravo Liudske pod »Cist in sDOsoben«. v upravo ljuosk »Cist in sposoben-H 14 831*5-2 3301.-9222S 5957-^816 /»5285-1110 , •' 'i*r ■ ■ ;• »--V-H. ■ ' ' velilo znilanje cen 26Wr 2300.- 831*5 - 61(7^6 1800.- 8909-8^726 »r«. ^ ztsrvs? rsjrs Nazorjeva ulica ^ 60^ T_632 predal 42 _ Tisk tiskarne .Ljudske pravice. - Poštnina plačana v gotovim - Rokopisi se oe »MČajo Zemlji čedalje topleje. 1955 MA TA NEDEI JA »Umetno sonce« »Umetno sonce« v službi arhitekta pri izdelavi načrtov modernih stanovanjskih zgradb in naselij. — V Združenih državah Amerike uporabljajo to »umetno sonce«, ki ga sestavlja ena zelo močna električna svetilka, montirana na jeklenem gibljivem podstavku, kar omogoča arhitektom-projektantom, da vidijo in spremljajo efekte sonca na zgradbe ali tudi na cela naselja za stanovanje. Ta naprava, ki je v principu precej enostavna, omogoča pokazati položaj sonca za vsak dan v letu in ob vsaki uri. Svetilka vizualno jasno pokaže, kako se dajo izkoristiti žarki zimskega sonca oziroma kako lahko prodrejo skozi okna ali steklene zidove zaradi ogrevanja stanovanj;;kih prostorov. Na drugi strani zopet pokaže, kako se v letnem času pretopli sončni žarki lahko dajo odstraniti iz tistih stanovanjskih prostorov s pomočjo specialnih zaslonov. Dokazani in velik vpliv sonca na ogrevanje in zračenj« stanovanjskih prostorov je primoral arhitekte-projek-tante, da posvetijo več pozornosti položaju in vplivu sonca na te v različnih letnih dobah. NAŠI USPEHI NA PODROČJU ZDRAVSTVA Nekaj zanimivih podatkov iz statistike ' Iz najmovejše zdravstvene statistike povzemamo mekaj zanimivih podatkov o našem napredku na področju zdravstva v povojnih letih. Podatki se nanašajo oa predlansko leto. Ta zakasnitev naj nas ne moti. Statistične podatke je treba zmeraj skrbno obdelaiti, ker sicer izgube svoj pravi pomen. V letih 1951 in 1952 je naša zdravstven«. statiktika naglo napredovala. Pred vojno v Jugoslaviji za nesi'ji ve zdravstvene statistike sploh nd bilo. Najpogostejši vzrok smrti je pri nas starost, saj znaša 26 % vseh primerov stmrti. Nadaljnji kih iz leta 1952 se je ziateklo v ambulante in poliklinike nekaj nad 10 milijonov bolnikov. Pregledalo jih je 2768 zdravnikov. V naši državi je bilo ob koncu lanskega leta 7566 zdravnikov. V prvih devetih letih po vojni je bilo diplomiranih 4700 medicin* cev. Najbolj razširjena bolezen je bila pri nas gripa. Za to bolezen je obolelo 606.017 Ujndi. Sledile so infekcija na dihalnih organih (599.940 primerov), bolezni želodca in prebavil (524.048), infekcija kože (435.132), revmatizem (426.071), očesne bolezni (419.761), živčna obolenja (349.571), '“tu piaucniv auiiirui. nattaijuji ODO>iefnjta /, vzroki so obolenja novorojene- bolezni na sren (355.016), bolez- 1cVW (iA nm Tiri lri*tri (OKI JrfrJ T i kov (14.8 %), bolezni nia dihalnih organih (11.9%), tuberkuloza (10.5 %), bolezni na srcu (10.1 %), boilezni na prebavolih (6.3 %), nalezljive bolezni (5.6 %), živčne bolezni (4.8 %), nesreče itd. (4.2 %), novotvorbe (rak j bolezni srca živčna oibolen ja ni krvi (253.598) itd. Leta 1951 j« izgubilo naše gospodarstvo zaradi delovne nesposobnosti obolelih zavarovancev 29,538.496 delovnih dni. Po drugii svetovni vojni so pri nas najpogostejše \/ Se petdeset let hladna poletja rrr mr**1* **wmen • ^ -r* Ameriški meteorolog Huird C. , ameriški meteorolog za leta 1960 do 60 let, in tako dol®o moramo a?• ■ *»!„ na WiJlett se je več let ukvarjal z do 1965. nietroVem mnVi,n r^n^r« ^dravijenje 6002, z BCG pa so opazovanjem vremena in zbiral Wiillefct je sestavil tabelo tem- hiladnimi im deževnimi noletii i ceP1*1..365.460 otrok. Imeti pa bi podatke, na podlagi katerih je peratar v ZDA v zadnjih 60 letih V n™xthi z wXttom n« trd , ^ na-Fla?J 33:9°« P^elj in ppšed do spoznam ja, da je treba! in ujgotorvil, dia teinix‘,r-riščala otroke. Starši so oddajali otroku v najem beračem za 500 o 1500 lir dnevno. Berači so jih uporabljali za vabo, da so zbujali sočutje mimoidočih. Policija je aretirala kakih 20 zakonskih parov, ki so posojali otroke. Drobne ZANIMIVOSTI Državna pogodba in ra*" bita pip«. - Avstrijski 1k®" cler Raab je prejel od kega poštnega P»PraX?. v Schleswiigu pisrw> *iaS nje vsebine: »Slišali po radiu vest o uspe®«® zaključku pogajanj,, sklenitev državne Od razburjenja ma je P® la pipa iz ust in se bila. Prosim, da rm w dita za nepričakovane tastrofe, predvidenega državnem proračunu, po nete škodoc. Kancler je odgovoril: »Ker me zaAvstn mu nian, da jo tako bivamt«, i pomembni dogo; dek ne smel škode, Vam pošiljam 2 našnjo pošto novo P V0^ Tempirane teb'et®n0n*i Proti visokemu krvne^ pritisku dajejo botakoffl med drugim tudi pr P*om znan v prometu z im . protoveratrin. V n®va, ših primerih, v kateri ln je samo ta Pre7?^ ’ rajo dajati bolnikom do 16 tablet dnevno £ bi se temu ognili, J stavil docent dunajske medicinske fakultete Vsi idea- Lastnik neke v dok°P . listi, kar jih poznam, ugotavljajo, garaže je rekel, da se J ko f da je vonj vrtnice prijetnejši od do prave ‘z°b™*be t ,Zmef ’ vonja premoga, in iz tega skle- kupil televizijski aP*rfi' zv<č[[ pa jo, aa bi lahko iz vrtnice sku- ni dim svoio , . hali tudi boljšo juho.t LOGIČNO . kupil televizijski zveC . ko vidim svojo druži ap4-zbrano okrog te^evizll‘jcarn° ll> i rala, se umaknem v P raia, se ,, ■ berem kako lepo knjig ■ M£r,V DA S, JIM NE BI >Kako pravzaprav pridete do tega,€ je vprašal skromen dunaj- Generalu Georgu '"".-jem1* ski trgovčič davčnega uradnika, bivšemu ameriškemu 2“ flk7l;«n >da pri meni takoj odredite za- ministru, ki živi zda] °a Sevem' plombo iepran sem n dančnem ori javnosti v svoji hiiij’ .nr zaostanku samo za 10 šilingov, ko Karolini, so razne založ° ^ t)i ste staobeniJcu na nasprotni strani jaie %e milijon doldrJ^-J rfifif! ulice spregledali več tisoč Šilingov —nhimril svoj& zaostalih davkov in mu rekli, da jih bo lahko plačeval v obrokih? Tu mora biti nekaj gnilega.t iPran nič gnilega.t je odgono- ki bi jih moji »P' ril uradnik, >to je samo logično, neprijetno prizadeli.« jale že muijon napisal in objavil svoj o(0oW" Vse ponudbe po rekoč: ljudmi »Se zmeraj žive mnof >ei ki bi jih moji sP07n! 40. ,MeluI)u' te Je mudilo v pristanišče. Mihi so je zdelo čudno, zakaj je vsa flo-lijja Južnih zbrana ob bregu. Brž ko je stopil na kopno » domačem taborišču in so mu fantje povedali o skrivnostnem sporočilu, je vse razumel. Povedal je to Pavletu. Ta je brž postavil na skalo stražarja z daljnogledom. Skozi stekla je opazil, da •o Južni že izpluli. V gosjem redu so se pomikali proti sredini jezera. Kot bočna zaščita sta na vsaki strani švigala kajaka, v sredini pa se pluli drug za drugim najprej dva splava, potem pa čoln na vesla. 41. »Najbolje bo, če Jih pričakamo na jezeru.« je Miha izražal vnemo pravega pomorščaka. »Tako jel« mu je pritegnil Pavle. .bo na*a borbena predhodnica, »T***i pa letalonosilka. Splav bomo imeli v rezervi, čoln pa bo za prevoz čet.« — »Dobro, kar pripravimo se!« so fantje v bojni vnem^ skakali v čolne in splave. .Metulj kot admiralska ladja je najprej izplul. 2» njim Je razpei Jadra ,Tikl , potem čoln, k! so ga zjutraj ulovili, in zadnji je odrinil od brega drugi splav, ki bi moral ostati koi obalna straža. 42. .Metulj se Je postavil dobrih dvajset metrov od obale In s spuščenim jadrom čakal, kako se bo razporedila doma-ča mornarica. Ko so se vse tri bojne enote postavile v vrsto, so na .Metulju dvignili jadra in to je bilo kot povelje — Naprej) .Metulj se Je spretno pognal preko valčkov i proti sredini jezera. Južni so ga kmalu opa- i zili. Sovražna kajaka sta zavila najprej proti F čolnu — najbrž na posvet —. potem pa od-veslala proti jadrnici. »Ne bosta nas, ne!« je sklenil Miha in usmeril .Metulja’ proti sivemu kajaku. Bitka se je začela. :