Državni zbor. V sobotol dpe 28, julija so se pozpo zvečer zr> pet zatvorila vrata poslanske zbornice za poletne pocitnice. Zadnje dni je bilo v zbornici zelo živahnot vežkrat viharno in burno. Soclalni demokrati in mešcanski poslanci so zajahali starega konja o draginji. Toda pri draginji mislijo le na draginjo rnesa, da bi udarili kmeta, ki se pefia z živinorejo. V sredo in 6etrtek, dne 26, in 27. julija je bila prvo citanje socialnodemokraškega predloga o draginji. Slovenci so poslali v boj svojega tovariša Hladnika, ki je socialnim demokratom bral pošteno levite» ter branil napadeni kmečki stan. Poslanec Hladnik je izvajal: Socialni demokrati vedno trdijo, da so zastopniki revnih, trpefiih stanov. Vprašam, ali se samo delavcem slabo godi? Ali niso tudi kjnetie revni, zatirani? Poglejmo njihove razmere glede Hrane, stanovanja, obleke. Ravno sedaj se bere ip; celo slika po listih, kako ljudje na Dunaju brez strehe prenofiujejo. Koliko je na kmetih ljudi, ki nimajo svoje post©lje. Glede hrane se gedaj toliko govori, da na Dunaju nimajo zadostne hrane. In vendar so celo socialnodemokratični in mestni fiasopisi izraCunali, da pride na Dunaju 64 kg mesa pa enega človeka. Prosim sedaj, ako bi kmeeki človek porabil 64 kg mesa za seb©, ali bi ga ne imeli za požeraha? In da se kmetu res slabo godi, dokazuje straSen beg iz dežele v mesta, V desetletju 1880—1890 je bilo prirastka v kraiih do 2000 ljudi, 182.323 oseb ali 1'3 odstotka, v desetletju 1890—1900 198,680 duš ali 1'4 odstotka, in v zadnjem desetletju je bilo prirastka samo 112.902 oseb, ali 0'8 odstotka. Nasproti temu je bilo v mestih od 20.000—100 tisoč duš, v zadnjem desetletju 25'1 odstotka prirastka in v mestih od 50.000—100.000 celo 54'5 odstotka prirastka. V celi Avstriji je bilo prirastka v zadnjem desetletju 54'5 odstotka, v kmečkiti občinah je pa dostikrat razloček med rojepimi in umrlimi 50 in celp 100 odstotkov. Nadalje omenjam, da je v zaclnjein desetletju iz raznili evropejskih pristanišč se izselilo 1,114,547 Avstrijcev. To venda-r dokazuje, "kako hudo se godi kmečkemu stanui, Ni pa Še bilo slišati, da bi mestni Ijudje, tovarni&ki delavci in celo taki, ki nimajo preno6iš6a, se povrnili h kmetijstvu. (Medklici: Kam pa naj gredo z otroci ?) Marsikateri kmet bi iih sprejel z odprtimi rokami, ako bi le delati hoteli,. Ugovarjalo se mi pa bode, da je mali kmet malo prizadet na visokih živinskih cenali, Po Štetvi od 1. 1902 je bilo 75'4 odstotka žisrine last taMh posestni.kov, ki so imeli posestva, velika 2—50 ha. Tudi v drugih deželah ni drugače. V Švici pride n. pr, na enega posestnika 7 glav živine. Na Nemgkem ima 1 milijon malili posestnikov s 2—5 ha 3 milijone goveje živine, in čez 1 milijon posestnikov 15 do 20 ha 7,879,092 glav živine. In soci.alni demokratje hoSejo uničiti ravno ta>ko male kmete z argentinskim zmrznienim mesom. Socialpi deniokratje se vedno trudijo, pokazati se kot nasprotnike kapitalizma. Ni je pa dežele, katera bi bila bolj kapitalistifina, nego je Argentinija, Socialni demokratje bi rnorali pobijati kapitalizem, kjer bi nanj naleteli, Toda argentinski kapitalizem hočejo podpirati, kmeta doma pa zatirati. Hladnikov govor je našel med zastopniki kmečkih stanov veliko priznanja, med socialnimi demokrar ti seveda liud odpor. Predlogi, tifioči se draginje, so se odkazali draginjskemu odseku* V petek, dne 28. julija je sprejela zborpica bančno predlogo v drugem in tretjem čitanju. Slovenskim poslancem se je posrečilo, da je vodstvo avstroogrske banke spremenilo svoje stališfie glede na zadružni kredit. Izjavilo je, da je načelno pripravljeno eskomptirati menice, predpisane od zveze In od posamezne zadruge. S tem bo kredit pri naših zadrugah. postal zopet cenejši. Ta dan je imel tudi draginjski odsek svojo sejo, ter s 25 glasovi proti 191 sprejel predlog socija Reumanna, da se dovoli neomejeni uvoz argentinskega mesa, ne glede na to, kaj misli v tem oziru Ogrska, Toda kljub tej večini predlog ni imel sreče y. zbornici. Ministrski predsednik Gauč se je odločno izrekel proti takemu predlogu, ko je prišel v sobotb, dne 2&. t. m. v drugo in tretje Čitanje pred poslance. Povdarjal je svoje stališče, da moraino doma odpomoči draginji, ne pa z argentinskim mesom. Mipistrskemu predsednikii so vsi agrarni (kmečki) poslanci viharno pritrjevali. Za Slovence je govoril pri drugem in tretjem čitanju o draginji poslanec 'Jarc, ki je dejal, da mestni zastopniki tekmujejo med seboj brez ozira na položaj kmetijstva in skupni državni interes, Med njegovim govorom je prišlo do ostrih" spopadov med socialnimi demokrati in našimi poslanci dr, Korošec, dr, Jankovič in, dr. VerstovŠek, Pri glasovanju je bil Reumannov predlog odklonjen, a tiidi Stolzelov predlog, da se naj uvaža argentinsko meso po potrebi. Da je bil tudi Stolzelov predlog odklonjen, je socialne demokrate hudo razburilo. Predsednik je hotel dati obnoviti glasovanje, a dr, Korošec in Udržal tega v imenu svojih tovarišev nista pripustila, Zato so nasprotniki kmetijstva uporabili to priliko in so pri predlogu za trgovinsko pogodbo s Crno goro spravili sli- čep predlog pa glasovanje, ki. je dobil majjino vefiino. Vepdar se socialnim demokratom in Nemcem ta sovražni nastop proti kmetom pi tako posrečil, kakor so hotell. Ob kopcu seje so prišli na vrsto predlogi zaradi različnih uim. V imenu Slovepcev je dobil besedo dr. Kotošec, ki je slikal, koliko škode je naredilo neurje že dosedaj po Slov,. Stajerju ip po Kranjskem.. Tudi uboge Haloze so bile zopet prizadete,. Prosi poslance in vlado, da gredo popesrečencem blagohotno na roko. Poslanec dr, Benkovi6 je predlagal pri tej priliki, da se predložijo državni zbornici vsako leto izkazi, kako so se razdelile podpore. Nato je voščil predsedpik dr, Sylvester poslancem vesele poSitnioe in zakljucil sejo.