SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. reč na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema upravnUtvo in ekspedicijal|v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v Semeniških ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 52. Nagovor Leona XIII. V Ljubljani, v ponedeljek 5. marca 1894. Letni!* XXII. Radostnim srcem spominjamo se katoličani vsako leto dne 2. marca, ki je slavnostni dan kronanja sv. Očeta Leona XIII. Kolikor večkrat obhajamo ta spominski dan, toliko hvaležnejši ga obhajamo proslavljajoč Boga, da toliko časa milostno ohranjuje drago življenje premodrega vladarja katoliške cerkve. Vsako leto ob tej slovesni priliki snide se zbor kardinalov pred sv. Očetom, čestitajoč in želeč mu, naj bi njegovo zaslužno in čestito glavo še mnogo let dičila krona-tiara. Letos je papežu v imenu kardinalov čestital kardinal Monaco Lavalleta. Na to čestitko je odgovoril Leon XIII. s temi-le znamenitimi besedami: Dasi že zahaja solnce našemu življenju, bomo vendar do zadnjega trenotka delovali na to, da človeštvo vedno bolje in bolje spoznava blagodejni vpliv katoiiške cerkve. To je toliko bolj potrebno, ker se dandanes na glavo postavljajo pojmi o poštenju, pravici, avtoriteti, svobodi ter soeijalnih pravicah in dolžnostih. Cerkev katoliška se zato trudi, da pri raznih narodih zopet oživi načela vere in nravnosti, da razjasnjuje prave vzroke obstoječega zla, da razkriva namere framasonov, da spravlja koristne naprave v soglasje s pravico in resnico te[ da vzbuja v krščanskih družinah vseh raznovrstnih stanov čut za pravicoljubje in ljubezen do bližnjega in sicer med vladajočimi dostojnost, pri narodih pa podložnost, pri vseh pa hrepenenje po miru, ki nam dohaja le od Boga. Cerkev si šteje tudi v nalogo, da študije vravnava po načelih krščanskega modroslovja, kakor se je to nedavno zgodilo v okrožnici o razlagi sv. pisma. Mi mislimo, da bo po delovanju cerkve vsejano seme dalo bogato žetev ter Vam zato v zagotovilo podeljujemo svoj blagoslov. Lapidarno je v teh kratkih besedah načrtana naloga, katero ima v socijalnem oziru izvrševati dandanes krščanska cerkev, kakor jo je obširno in temeljito označil za posamezne stroke v krasnih svojih okrožnicah Leon XIII. Dal Bog, da bi vsi umevali te velike namere velikega Leona XIII. ! Po deželnih zborih. m. Koroška velja za najliberalnejšo deželo v naši državi. V vseh drugih kronovinah, ki so bile nekdaj domena nemškega liberalizma, je liberalizem prišel močno ob veljavo. V vsakem deželnem zboru je še precej konservativnih elementov, samo na Koroškem je deželni zbor skoro izključno liberalen v slabem pomenu te besede. Jedino slovenska poslanca sta katoliškega mišljenja. Začenjajo se pa že tudi na Koroškem majati tla liberalizmu. Po nemških krajih tudi že spoznavajo, da liberalizem ne bode dežele osrečil. Nemški konservativni list, ki izhaja v Celovcu, ne bode ostal brez vpliva. Res je, da je sedaj še težava, ali polagoma se bode pa na bolje obrnilo. Liberalci sami čutijo, da jim že gre za kožo, od tod je bila taka razdraženost, ko se je razpravljalo o Einspielerjevem predlogu zastran usmiljenih sestra. Jezili so se nad Einspielerjem in pa nad škofom. Vse mirneji bi bili, ko bi bili gotovi, da tudi v bodoče se ni jim bati, da bodo drugi razdrli, kar bodo zgradili. Tako je pa le bilo težavno jim ostati hladnokrvnimi, ako "je eelo jeden njih najiskrejnejših pristašev priznal, da utegnejo priti časi, ko se bodo morali glede postrežnic v deželni bolnišnici ozirati na drugačne želje prebivalstva. Pa ne le tedaj, ko je šlo za usmiljene sestre je zbor kazal svoje liberalno mišljenje, temveč tudi drugekrati. Tako je prezrl pri izvolitvi v odseke popolnoma čast. gosp. Einspielerja, dočim je druzega slovenskega poslanca izvolil v odseke. Pač si tega drugače ne moremo tolmačiti, da so liberalni poslanci gosp. Einspielerja le zaradi tega najhuje prezirali, ker je ne samo Slovenec, temveč tudi katoliški duhovnik. Duhovnike pa liberalci najhuje črtd, ker se tudi boje, da bi jim utegnili omajati tla. Katoliška zavest je na Koroškem zares še dosti premalo razširjena, ali razmer v deželnem zboru so pa še druge stvari krive. Liberalci imajo močno podporo na visokem mestu v Celovcu. Slovenci bi v zvezi z drugimi konservativci gotovo še pridobili kak mandat, da se z visocih mest ne vpliva za liberalce. Koroški liberalci se imajo za marsikaj zahvaliti naklonjenosti sedanjega deželnega predsednika. Zato ga pa tudi povsod na vso moč proslavljajo. Ko je v deželnem zboru prišla na vrsto zadeva zastran humberške ceste in spomenika, ki so ga deželnemu predsedniku postavili ^hvaležni Rožani", je liberalna de-želnozborska večina hitro poskrbela, da se je stvar spravila z dnevnega reda in se tistemu zamašila usta, ki je hotel vso stvar pojasniti. Postopanje liberalcev pri tem ni bilo baš posebno liberalno, pa kdo se briga za svobodo govora v parlamentu, če pa gre za čast moža, kateremu so liberalci hvaležnost dolžni. Splošno se pa opaža že sedaj in je nas tudi poslednje deželnozborsko zasedanje v tem zopet prepričalo, da se bodo na Koroškem razmere preme-nile, ako od zgoraj potegne drugačna sapa. Veselega o koroškem deželnem zboru Slovenci ne moremo poročati. Glas naših dveh poslancev se je tudi v minulem zasedanju popolnoma preziral. Od liberalne večine pač druzega tudi ni bilo pričakovati. Koroški deželni zbor je nam najboljši dokaz, da od liberalcev nikar pričakovati pravičnosti. Slovenskima poslancema treba je izrednega poguma, da sploh vztrajata v taki družbi. Upati pa hočemo, da se kmalu tudi na Koroškem razmere na boljše obrnejo. Prej ali slej se osnuje v deželi nemška konservativna stranka, ki bode v zvezi s slovenskimi poslanci postala kmalu faktor, s katerim bode treba poštevati. Vsa liberalna sila več ne ustavi konservativnega gibapja, ki se je začelo. Morda bode prej na Koroškem poražen liberalizem, kakor kdo pričakovati more. Kako mogočen LISTEK Čarovnik. Spisal J. V. (Konec.) Tričetrt na polnoč je udarila ura, ko utrujena in potna prispeta na mesto. Bila je tu mala šuma okoli in okoli obdana od smrečja in grmičevja. Štiri pota pa so se križala na nji. Molče odložita prtljago na tla ter se napravita na delo. Mudilo se je — osodni hip, ki ju je imel dvigniti iz revščine na prestol bliščečega bogastva, se je bližal.. . Slovesno stopi še enkrat Jedovec pred mež-narčka, prime ga za roko ter mu dč hripavim glasom: „Mežnarček, zdaj mi pomagaj I Ne ustraši se ničesar, da ne bo zgubljeno — vse! Pogum!" „Nič se ne boj, nič!" odgovori odločno mež-narček in h koncu še pristavi: „Kaj ne — deset tisoč, sva rekla, — meni?" »Da, — deset tebi!" odgovori tiho Jedovec, vzame v roko leskovo šibo in molčč zariše prekri-žaje se debel ris v mrzli sneg. Mežnarček pa naglo dene sredi kroga dva kamena, naloži mčdenj kopico drobnih trsek in vrhu še par debelejših, čez nje pa postavi precžj veliko sajasto ponev in — zakuri. Urno mu je šlo delo izpod rok. Carno je razsvetljeval plapolajoči ogenj sneženo šumo . . . Jedovec pa dvigne vrečo, seže vanjo ter potegne iz nje — črnega mačka. Parkratov prhne maček okoli sebe in — bil je v ponvi.--Na ponev pa položi mežnarček železen pokrovec ter ga 7, vso močjo jame tiščati s smrekovim krepeljcem k ponvi. Jedovec pa si obriše potni obraz, potem pa potegne raz noge čevlje, vzame v roke — knjige ter jame bos stopati po zaznamovanem risu kličoč: „švorce puh, komanda benedikui, švorce Mari!" Skoro strašno je donel hripavi glas njegov sredi gozdne tišine — — In mraz ga le sklel po bosih podplatih, na čelu pa mu je stal pot vsled nagle hoje . . . Hitreje jel je stopati po mrzlem snegu in glasneje klicati: „švorce outi, komanda benedikus, švorce Mari!"-- Mežnarček pa je klečal ob ponvi in pokrov tiščal k nji. V prsih pa mu je tolklo srce počasi in trdo . . . A zdaj — ? Cuj —! Polnoči bije!--- deset — jednajst — dvanajst. „KoIoman!" zadoni glasno v tiho noč po snežni planjavi .. . A v tem trenotju glasno zapoje pokrovec vrh ponve, prevrne se, pade med praskajoči ogenj, — črni maček skoči iz ponve in jo ubere čez grm in strn--- Je-li se je maček v ponvi prestrašil glasnega klica Jedovčevega, je li naraščajoča vročina ga jela peči v kosmati kožuh, je-li mežnarček strahoma pri-čakovaje prihod — hudičev premalo tiščal pokrov k ponvi — kdo ve? Maček skočil je iznad ognja, — zgubljeno je bilo vse !--- Obupno in prestrašeno pogleda Jedovec v mež-narčka in v očeh mu je sijalo nekaj, kakor ljut gnev, kakoršen se bliska v očeh gladnega leva, ko mu zvijačno pograbi tiger težko priboreni plen. — Telo mu zadrhti jeze, strasti in — mraza, divje pogleda v praskatajoči ogenj in nemo zroč par tre-notij vanj, visoko dvigne čarovne knjige ter jih jezno zadegii med — goreči les. . . je bil še pred 15 leti liberalizem na Dunaju, ali zdaj mu je bije zadnja ura. Ravno tako tudi utegne na Koroškem jo doigrati. Posebno velicih stvarij pa v minulem zasedanju koroški deželni zhor ni dovršil. Vidi se mu tudi, da mu manjka prave življenske sile. Da ni v njem dveh slovenskih poslancev, bi se nobena reč dosti ne pretresovala, temveč gospodje bi le kimali. Deželni zbor koroški je najboljši dokaz, da koroški liberalci niso možje velicih idej in da bi se sploh motil, kdor bi pri njih iskal kaeega samostojnega mišljenji Primlevali so liberalne fraze, kakoršnih so se drugod že davno otresli. Zato se pa Slovencem ni bati, da bi nas koroški nemški liberalizem pohrustal, preveč se je preživel in ima že premalo, zlasti duševne moči v sebi. __________ Politični pregled. ■ V Ljubljani, 5. marca. Volilna reforma. Po vladnem načrtu osnuje se jedna nova kurija, ki bi volila 43 poslancev. V tej kuriji bi volili vsi tisti davkoplačevalci, ki dose-daj še ne volijo, vsi, ki so obiskavali kako srednjo ali strokovno šolo, in vsaj dve leti zavarovani pri kaki bolniški blagajnici. Češka in Gališka bi volili po deset poslancev v novi kuriji, drugi mandati se primerno razdeli na druge dežele. Manjše dežele bodo v novi kuriji volile po jednega poslanca. Konservativni listi nikakor niso prav zadovoljni s tako Tolilno reformo. Sploh je mej koaliranci veliko nasprotje zastran volilne reforme. Občno skontrovanje blagajnic. Ferle-sovo izneverjenje na Dunaju dalo je povod, da je finančno ministerstvo zaukazalo, da se pregledajo vse državne blagajnice po vsej državi. Na DuHaju se je pregledovanje začelo že minoli teden in se povsod vrši z veliko natančnostjo. Razpust „Češkožidovske jednote". V Pragi se je bilo osnovalo društvo „Ceškožidovska jednota", katero je imelo namen, mej Židi na Češkem vzbujati češko narodno zavest. Na čelu temu društvu je bil znani žid Zucker, ki je več let bil državni poslanec in je poleg čeških navadno še bolje zagovarjal židovske koristi. To društvo je snovalo podružnice po raznih krajih. V njem je preveva" mladočeški duh, kar je čisto naravno, ker žid se ka rad oklepa tiste stranke, ki je najpopularnejša, če je le tudi katoliški veri neprijazna. Mladočeška poslanca dr. Engel in Schvvarz govorila sta na shodih tega društva. Te govore je društvo dalo natisniti in jih je razširjevalo. Ker so pa ti govori bili politične vsebine, je namestništvo društvo razpustilo, ker je kot nepolitično društvo prestopilo svoj delokrog. Češkemu narodu pa gotovo ni v škodo, da se je onemogočilo delovanje temu društvu. Knez primas proti civilnemu zakonu. Ogerski ministerski predsednik je, zagovarjajoč civilni zakon, se izjavil, da so visoke cerkvene avtoritete se izrekle, da izmej vseh oblik civilnega zakona bi cerkvi najbolj ugajal obvezni civilni zakon. Po liberalnih listih se je pa ta izjava tako tolmačila, da se je knez primas izrekel za civilni zakon. Zaradi tega je pa knez primas ukazal te dni, da se objavi del njegove spomenice, katero je on izročil vladarju o tej stvari. V tej spomenici pravi knez primas, da vladnega načrta ne more odobravati niti v obče niti v posamičnostih. Po naukih katoliške cerkve je zakon zakrament, nerazvezljiv in ima o njegovi veljavi soditi jedino cerkev. Po vladneta načrtu je pa zakon državljanska pogodba, razvezljiv in o njega veljavnosti ima soditi država. Načela vladnega načrta torej naravnost nasprotujejo naukom katoliške cerkve. Iz te spomenice je pač dovolj jasno, da se je knez primas izrekel proti civilnemu zakonu in se torej vlada nanj pač sklicevati ne more. Srbija. V torek je obletnica proglašenja Srbije za kraljevino in se torej pričakuje kak važen ukrep kraljev. Mej drugim se tudi govori, da se bode Kristic imenoval vladnim komisarjem z izrednimi pooblastili. Potoval bode potem po vsej Srbiji, povsod se prepričal o potrebah in razmerah ter vse potrebno ukrenil, da se ohrani red in mir v deželi. Govori se tudi, da se ustava popolnoma ustavi, ker s sedanjo skupščino ne bode moč vladati, z novimi volitvami se bi pa tudi ne dala doseči drugačna večina. Radikalci pa že pripravljajo vstajo za slučaj, ko bi se ustava ustavila. Kakšen izid bi bil, se ne more vedeti, kajti vse je odvisno od tega, kaj bi storila milica. Stalna vojna je preslaba, da bi mogla ohraniti mir in red. Italija. Vlada italijanska od parlamenta zahteva tudi pooblastilo, da sama reformuje upravo. Večina zbornice pa baje ni pripravljena dati vladi tacih pooblastil. Vlada se baje ne bode posebno poganjala za to dovoljenje. Govori se, da bi jej bilo celo ugodno, ako bi njeni predlogi pali, da bi potem razpustila zbornico. S to zbornico se tako ne bode dalo vladati. Za vlado je pa ugodnejše, če se zbornica razpusti zaradi upravnih reform, nego pa zaradi finančnega programa. V prvem slučaju bi kolikor toliko prebivalstvo simpatizovalo z vlado in pod znamenjem upravne reforme bi vlada le utegnila kaj pridobiti pri volitvah, dočim bi v znamenju novih davkov je zgubila. Shod katolikov v Freiburgu. V Freiburgu se je bilo te dni sešlo več katolikov, da so protestovali proti temu, da je vseučiliški senat sicer vrnil vseučiliško cerkev katolikom, odpovedal jo starokatolikom, ali odločil, da jo smejo rabiti tudi protestantje. Na shodu se je tudi obsojalo, da se od freiburškega vseučilišča odrivajo popolnoma katoliški profesorji, dasi bi po svoji ustanovi vseučilišče moralo biti katoliško. Hudo so na shodu grajali, da se ustanove vseučilišča rabijo v namene, nasprotujoče ustanovnim določbam. Zal, da ni pričakovati, da bi liberalna vlada se ozirala na sklepe tega shoda. Pripomogel je pa gotovo precej, da se bodo katoliki bolj zavedali svojih pravic in to tudi pokazali pri volitvah. JPruska zbornica poslancev te dni razpravlja budget ministerstva bogočastva in nauka. Katoliška poslanca Bacbem in Danzenberg sta se pritoževala, da se v ministerstvu prezirajo katoliki in sta zahtevala, da se obnovi zopet katoliški od delek v ministerstvu za bogočastje in nauk. Učni minister je oporekal, da bi se katolikom godila kaka krivica. Kadar se obravnava o katoliških stvareh, pokliče se vselej nekaj katoliških svetnikov in je i Visoko švigne plamen in posveti v dva bleda obraza --- Od fare gori pa so peli polnočni zvonovi tako lepo in ljubo, kot bi angelji peli sredi snežnih do-br&v: Slava Bogu na višavah in — mir ljudem na zemlji! —-----— * * * Nekaj tednov potem imeli so pri Jedovcu — mrliča. Matevž Jedovec sam ležal je med brlečimi svečami na — mrtvaškem odru. Po kratkem bole-hanju je umrl. »Prehladiti se je moral nekje", pravila je Marijana v veži ženicam, ki so ga hodile kropit. „Na božični dan je še šel zjutraj k maši, ko je pa domu prišel, se je pa kar sesedel tam pri peči. Bog mu daj večni pokoj, — tako mirno je zaspal !u Tako in jednako je pravila Marijana kropilcem in vselej so ji pritekle med pripovedo\au|em sohč po zgubančenem licu. — Saj ga je veudar-le rada imela! . . . Na svečnico popoldan so ga pokopali. Ob poti, po kateri so stopali pogrebci proti pokopališču, stal je Pavle in medlo zrl za sprevodom. Ranjke matere se je revež domislil, kako so tudi njo nesli nekdaj med mrtve in — v spominu na mater domislil se je tudi molitvene knjižice — edinega spominka, katerega je imel od nje. In — hudo je bilo Pavletu pri srcu, ko je zrl za sprevodom. Kogd pa neso v nepočrnjeni krsti — ni vedel. In prav je bilo, da ni vedel! . . . Pod cerkvenim zvonikom pa je stal takrat mežnarček in z obema rokama je potegoval za vrvi, — zvonil je Jedovcu na zadnjo pot! — Temno je gledal v tla in marsikaka misel se mu je porodila po vroči glavi. . . T- T* In sedaj? — Kozarč je posestnik Jedovčevine; poravnala sta z Marijano dolg in še nekaj pet-desetakov ji je navrgel. Marijana pa osebenkuje pri Kozaretu. Pavle pa je bil prvi, ki je romal za Jedovcem v tisto črno prst pri cerkvici sv. Andreja. Mežnarček pa še zmiraj mežnari in čevljari; tudi pijače še ni pustil in je tudi pustiti ne — mčni! Sicer je pa postal jako tih; le kadar se ga malo čez mero naleze, tedaj začne tožiti, da enkrat ničesa ni prav naredil in da bi bil takrat tisto »prav naredil" — bi bilo sedaj vse drugače! Česa ni prav naredil, — tega ne pove nikomur! zlasti poročevalec navadno katolik. Katoliškega oddelka pa vlada ne misli osnovati, ker bi se s tem le nasprotja v ministerstvu napravila. — Poljakom je pa minister obljubil, da se uvede pouk poljščine v ljudske šole za poljske ptroke. Več pa vlada ne misli- dovoliti. Jeden nemških poslancev je pa še temu ugovarjal, da bi poljski otroci se učili poljskega čitanja in pisanja. Razgled po slovanskem svetu. f Mihael Hornik. Rod lužiških Srbov, poslednji ostanek polabskih Slovanov na Saškem, ki je s čudesno iskrenostjo in vztrajnostjo sredi nemškega morja ohranil si jezik in vero pradedov svojih, zadela je velika, nenado-mestna izguba. Vsegamogoči je poklical iz njega srede moža, v kojem so bili vteleseni in se strinjali vsi narodni in kulturni napori tega vrlega narodiča, moža, ki je bil luč v temi in korakal pred ljudstvom svojim in mu svetil na poti. Lužiški Srbi ne oplakavajo ob gomili samo svojega narodnega voditelja, temveč i svojega cerkvenega pastirja, v kojem je lužiški ljud uvideval svojega največjega prijatelja in svetovalca v verskih zadevah, ker je pohajal iz njega krvi. Mrtvaški list, kojega radi jezikovne zanimivosti tu objavljamo slove nastopno v srbskem jeziku: »Z hlubokej zrudobu dawa podpisany struchU powešč, zo je z Božej njewosledžitej radu najdostoj-niši knjez knjez Michal Hornik, Canonicus Capitularis Scholasticus kapitla swj. Petra w Budy-šinje, assesor konsistoria a synodalny examinator, predsyda »Macicy Serbskeje", znamjenity serbski spisačel, sobustav mnohich wučenych towarstwow, rycef 1. klassy kral. sakskeho Albrechtovveho rjada atd., štwortk 22. februara popoldnju s/45 hodž w 61. leče swojeho žiwjenja nahle zemrel. Pohrjebna swjatočnosč započnje so poftdželu '/»9 hodž. w ta-chantskej cyrkwi swj. Petra a khovranje same budže wot tam w 10 hodž. Jeho duša budž pobožnym modlitwam poručena. W Budyšinje, 22. februara 1894. — Jakub Skala, farar." Mihael Hornik se j« porodil dne 1. septembra 1. 1833 v Roklevci (Rockelwitz) v Gorenji Lužici (saski), študiral je v Pragi bogoslovje in slovansko jezikoslovstvo; 1. 1856 je bil nameščen za katoliškega duhovnika v Budišinu (Bautzen) in je ondi postal 1. 1871 župnik. Pozneje je bil imenovan kanonikom kapitlja pri sv. Petru, asesorjem in sinodalnim eksa-miuatorjem. Rajni Hornik je spisal mnogo, mnogo knjig za ljudstvo in šole v srbskem narečju, založil je 1. 1863 književno društvo »Ciril in Metod" in je urejal od 1. 1868 »Časopis Mačicy Serbskoje", v kojem so bili objavljeni iz njega peresa mnogi spisi o staršem slovstvu domovine njegove o pisovnem jeziku in pravopisu, in narodnih pesnij zbirke. S Pfuhlom in Seiberjem je izdal leta 1866 »Srbsky slovnik„, z V. Boguslawskim zgodovino srbskega naroda (»Historija serbskeho naroda, 1884"). Pokojni Hornik je nov dokaz resnice vsem mislečim ljudem, da katoliški duhovnik povsodi stoji v prvi vrsti, kjer se tekmuje za vzvišeni nravni blagor. Ta resnica pojavlja se osobito ondi, kjer slovanski ljud narodno in politično še ni razvit in samostojen in kjer torej treba močnih veleumov in iskrenih src, da je pogled njegov uprt v narodne idejale. »Sursum corda!" je gaslo duhovnikov-rodo-ljubov, ki tako delajo gaz svojemu ljudstvu po najtežjih zametih vsakdanjega življenja. Oni izvršujejo pravilno najtežja dela v narodnem napredku, a se skromuo umikajo na stran in se ne zmenijo, če ponekod nanje mečejo kamne. In tak mož je bil baš Mihael H6rnik. Hvala Bogu, njegove plemenite gorečnosti do naporov in vzvišene iskrenosti ni kalil vse njega življenje noben tak nemil prizor, kajti lužiške Srbe doslej preveč preveva jedina velika želja: ohranitev svojega rodu gmotno in duševno, nego da bi se pečali in odpirali duri samo-mornemu življenju skeptike in pesimizna, kojega hot6 nekateri vpeljevati v zadnji dobi v dušo našega naroda. Radi tega je stal Miha Hornik pred očmi svojega udanega ljudstva kot njega prijatelj, kot mož, kojemu sta zavist in prevara tuja. On je bil njega »dober pastir" v uarodnem in cerkvenem zmislu in je tako spajal v svoji osebi simpatijo obeh. Toda on je spolnoval obe poslanstvi jednako v resnici in goreče. Bil je rhapsod in po-lyhistorik, arheolog in etnograf, bil je politik in publicist svojega ljudstva. V njega osebi so se osredotočili žarki vsega narodnega obzorja in z njegovim duhom j« bilo spojeno vse notranje življenje. Med malimi narodi, kakor v nas Slovencih, kjer se odlični možje vtisnejo v dušo in srce več ali manj vsakemu posamičniku, pravilno oni postanejo patrijarhalnega značaja, in tak patrijarh je bil Miha Hčrnik v pravem pomenu besede. Ves srbski ljud na Saškem je te dni v duhu ondi v Budišinu, kjer je njega ljubljeni pastir blagodejno posloval v življenju in kjer spi sedaj smrtno spanje. Na zadnjem potu spremljal je svojega plemenitega pastirja ves narod in spomin nanj ne-uvenljivo ostane v njega srcu. Miha Hornik je bil kakor sem v .Slovencu" povodom njega šestdeset-letnice meseca septembra 1. 1893. omenjal nadrobneje v življenjepisu, v živi dotiki z duševnim tekom i slovenskega naroda. V listu „Ratholsky Posel", izhajajočem v Budišinu in tiskanem z ozirom na ljud še s žvabuhom (nemškimi pismenkami), bilo je njega pero izredno in radostno delavni. Zdaj pa vže počivajo njega duh, srce in desnica po velikem trudu in delovanju na narodnem polju in v vinogradu Gospodovem! Čast njega spominu in večni mir plemeniti duši 1 A. S. Dnevne novice. V Ljubljani, 5. marca. (Volilna reforma.) Mi že od prvega početka nismo imeli posebnega upanja, da bi bilo v sedanjih razmerah mogoče, v državnem zboru tako vre-diti volilno preosnovo, da bi bila res ljudstvu pravičnejša, nego je dosedanja. Niso še do cela znana načela, katera hoče zagovarjati v tem oziru sedanja vlada, vendar glasovi, ki se v časnikih slišijo o novi volilni reformi, nas potrjujejo v mnenju, da nimamo pričakovati glede te preosnove nič dobrega. „Linzer Volksblatt" o tem razpravlja ter poudarja, da si hočejo z novo preosnovo liberalci utrditi omajano stališče, da pa katoliški poslanci ne bodo nikoli pritrdili nameravanemu načrtu, marveč da odločno zahtevajo, naj bode kmetski stan pravičnejše zastopan v državnem zboru. Več o tej stvari nam gotovo kmalu sporoči naš dunajski g. dopisnik. (Doktorjem medicine) je bil na graškem vseučilišču promoviran gosp. Heribert Borštner, sin ljubljanskega gimnazijskega profesorja. (Dr. Steimvender zopet izvoljen.) Minulo soboto dne 8. t. m. bila je dopolnilna volitev v zgornje-koroški mestni skupini. Izvolil se je s §77 od 746 glasom prejšnji posl. dr. S t e i n w e n d e r. Prometni vodja državne železnice v Beljaku je dobil 107, soc. demokrat Schatzmaier 61, Iv. Punder pa 1 glas. V zgornji Beli, Sovodnji, Smohoru, Naborjeti in Blajbergu so vsi volilci glasovali za Steinwendra. Največ nasprotsva je bilo v Beljaku, ker v drugih krajih so nasprotni kandidatje dobili le par glasov. Volilci so toraj svojemu prejšnjemu poslancu zopet pokazali .zaupanje". Nam pa se vse zdi nekaka — komedija! — Prvikrat je bil dr. Steinwender izvoljen 1. 1885. malone jednoglasno. L. 1891. je dobil od 656 glasev 579, soc. demokrat Schatzmaier pa 64. Vkljub večji agitaciji je dobil le ta letos tedaj manj glasov! Kaj neki porečejo k takemu izidu volitve uredniki „D. allg. Ztg."-e, ki so bili Steinvvendra ob svojem času — vrgli. — m. — (Dnevni red) seji občinskega sveta ljubljanskega, v torek, 6. dau marca 1894 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Vodovodnega ravnateljstva poročilo o mestnega vodovoda proračunu za 1894 leto. III. Finančnega odseka poročilo a) o mestne klavnice in loterijskega posojila računskih zaključkih za 1893 leto; b) o mestne klavnice in loterijskega posojila proračun za 1894 leto; c) o ponudbi glede nakupa hiše štev. 26. v Kravji dolini; č) o mestne blagajnice in k nji pripadajočih fondov škontrovanju dne 18. decembra 1893. IV. Stavbinskega odseka poročilo a) o kranjske stavbinske družbe predstavki gled»5 pogojev za prodajo nekega mestnega sveta ob cesti na Rožniku ; b) o stavbinskega podjetnika V. Trea ponudbi glede nakupa nekaterih parcel mestnega sveta ležečega med tržaško cesto in železnico. V. Stavbinskega in finančnega odseka poročilo o prodaji jednega dela nekdaj Jalenovega posestva na Resljevi cesti. VI. Šolskega odseka poročilo 1. o stavišču za novo dvo-razredno šolo na barju; 2. o nunskega samostana prošnji za napravo kanala radi odpeljave fekalij . 3. o mestnih ljudskih šol računih glede porabe dotacij v šolskem letu 1892/3; 4. o c. kr. velike realke računu gledč porabe dotacije 1893 leta; 5. o c. kr. velike realke računu glede porabe dotacije dovoljene modelirski šoli za 1893 leto. VII. Šolskega odseka nasvet, da se oddaja ustanova letnih 250 gld., ustanovljena 1881 leta od mestnega zastopa za učence kake višje državne obrtne šole za jedno leto 5 učencem tukajšnjih obrtnih strokovnih šol, kedar se zanjo ne oglasi nobeden sposoben prosilec. VIII. Personalia. (Tajna seja.) (Umrl) je v petek v Gradci g. Rob. Mikovič, arhitekt, mestni stavitelj in suplent na c. kr. drž. obrtni šoli, v 41. letu d6be svoje. Mikovič, dobro poznat umeteljnik v deželi naši na polji cerkvene umeteljnosti, izgotovil je mnogo prelepih načrtov za cerkve in zasebna poslopja. Vodil je svojedobno v Ljubljani prenovljenje mestne farne cerkve pri sv. Jakobu, izdelal je načrt za novo božjepotno cerkev pri Materi Božji na Brezjah, vodil je dalje stavbo monumentelnega hrama Srca Jezusovega v Grade,u v Neu-Algersdorfu, dalje izvršil načrte za mnoge tabernaklje, propovednice itd. Cerkvena stavbena umeteljnost je izgubila s pokojnikom izredno nadarjenega umetnika v dobi najlepših let. Naj v miru počiva I (S Šenturške gore) dne 3. marca. Take ugodne zime, kakoršna je bila letos, vže nekaj let ni bilo. Snega je bilo le malo padlo na našo goro in je vže pred nekaj dnevi tudi na osojnih krajih popolnoma skopnel. Nastopili so prav prijetni pomladni dnevi. Priroda se je zbudila iz zimskega spanja in cvetica za cvetico se prikazuje iz ogrete zemlje. Po solnčnih rebrih se v obilnem številn bujno razcvetajo bele kurice, ali teloh (Helleborus altifolius Hayne) in rudeča vresa (Erica carnea), v nižinah pa zdleni teloh (Helleborus viridis), katere marljivo obiskujejo pridne bučelice srkajoč sladčico iz njihovih medenih posodic. Po travnikih in pod sadnim drevjem okoli pohištev je videti vže mnogo spomladnih jegelčkov, ali trobentic (Primula acaulis), višnevih lilijcam sličnih niink (Crocus vernus) in detkinih rigeljcev, ali malih marjetic (Bellis perennis), ki je kakor bele zvezdice lepotičijo zemljo. Ob potih in drugod pod grmovjem se razcvetajo višnjeve i bele dišeče in pasje vijolice (Viola odorata et canina), potem je-trnik (Anemone Hepatica, ali Hepatica triloba) pljučnica (Pulmonaria officinalis), mrtva kopriva (Lamium maculatum), na vlažnih krajih pa ponosno razgrinja svojo zlato-rumeno cvetno kronico, solzno zelice (Chrysosplenium alternifolium.) Ida ali mač-kovec (Salix Caprea) je vže nastavila mačice po svojih vitkih šibicah in leskovi abrenki (Corylus Avellana) tudi vže praše na rudeče iz popkov štrleče pestiče, da jih uplodijo. — Mali koprivar (Va-nassa urticae) in rčmenček (Colias Rhamni) se o solnčnih dneh ljubko zibljeta od cvetice do cvetice. Mravlje so tudi prilezle na površje iz svojih zimskih stanišč ter pridno popravljajo razdejane kupčike, in mali martinček (Lacerta agilis) kaj veselo šviga tja in sem, ali pa se leno ogreva v dobrodejnih solnčnih žarkih čakajoč, kako bi hlastnil po kaki mušici. Sedaj naj kedo reče, da naša gora ni veseli .tuskulum". S. Robič. (Iz Novega mesta.) Pomanjkanje stanovanj za uradnike je vedno bolj občutljivo. Mestno starešinstvo se je v zadnji seji o tem posvetovalo in sestavilo odbor 7 članov, kateri naj tekom 4 tednov stavi primerne nasvete. Ta odbor se bode tudi posvetoval, kako mestu preskrbeti dobre pitne vode. (Iz Maribora.) Dne 4. t. m. umrla je č. sestra Sebastijana Meško, prednica čč. usmiljenih sester v tukajšnji bolnišnici, ki je bila ustanovljena 1. 1843. Pokojna je bila rojena dne 10. decembra 1821 pri Veliki nedelji. Stara še le kakih 14 let zapustila je domačo hišo ter odšla v samostan, da se posveti prelepi službi, pomagati in streči svojemu bolnemu bližniemu. Leta 1860 bila je že kot prednica v tukajšnji bolnišnici. Opravljala je to službo vedno zvesto iz čiste ljubezni do Boga in do bližnjega celo svoje življenj*, torej čez 50 let, dokler je lani prve dui prosinca kap, ki jo je zadela, ni zastavila njenega tihega iu blagonosnega delovanja ter njo samo privezala ua boluiško postelj. Trpela je čez leto dni vsa udana v voljo božjo. Hvalila je Boga, da je še bolna biia tako srečna, da se je na vozičku mogla pripeljati k sveti maši v kapelico, kamor je zdrava ves čas svojega življenja tako rada zahajala častit svojega G"spoda in pa njegovo sveto Mater, kateri je hišna kapelica posvečena Zanimala se je v svojej bolezni še vedno za bolnike ter so ji bila še vedno na skrbi njena nekdanja vsakdanja opravila. Zdaj pa, zvesta dekla Gospodova, počivaj v miru! Priznanje. C. kr. vojno ministerstvo je izreklo nadporočniku 17. pešpolka v Celovcu gosp. Ivanu B a 1 z a r j u iz Ljubljane svoje priznanje, ker je z mnogim pogumom rešil življenje fantu, ki se je bil vdrl v ledu na .Lendu" pri Celovcu. (Zidanje nove cerkve v Kočevju.) Stavbeni odbor za zgradbo nove cerkve v Kočevju izročil je stavbenemu mojstru g. V. Treo-tu izvršitev tehničnih del za konkurenčno obravnavo. Zidanje cerkve pričelo se bode prihodnje leto. — Isti stavbeni mojster ima tudi naročeno izdelati načrte za novo farno cerkev v Sostrem. (Umrl) je v saboto zvečer na Zabjaku Alojzij Novak, bivši sodarski pomočnik, kateri je lansko poletje zavratno umoril J. Bitenca, nadsodarja pri Koslerju v Šiški. Zavoljo njegove bolezni se nad njim ni izvršila sodnijska obsodba. (Iz razkolniškega tabora.) Iz Trsta se nam poroča: Mogoče bode čitatelje zanimalo zvedeti kaj iz tržaškega razkolniškega taborja. Slišal sem namreč, da nekateri najnovejši razkolniki, ki zahajajo v neko slovensko društvo k pevskim vajam — ne morejo videti na bralni mizi ležečega .Primorskega lista". Podčrtali so namreč vse stavke, ki njim v listu ne ugajajo ter se jeze nad čitatelji tega lista sramoteč jih na najprostejši način. To je gola resnica, ki se jo potrdi lahko tudi v zapisniku sej omenjenega društva, katerega odbor je potrebno sklenil, da se takšnim verskim nestrpnežem — malo z metlo podkadi, če se predrznejo še jedenkrat kaj takšnega storiti. V kolikor tem razkolnikom ne ugajajo v katoliškem duhu pisani slovenski časopisi, tolikor več pa se potegujejo za razkolniške domače in omladinske srbske časopise, iz katerih zajemajo vso svojo vedo in oliko. Na čast njim bodi — spasonosni njih veri pa v korist! (Za lovce.) Iz Planine se nam poroča, da se je koncem svečana oglasil prvi divji petelin v gozdih kneza Windisch-Graetza in sicer v Predjami. — Pač nekaj posebnega in nenavadnega o tem času. Vse kaže, da se nam pomlad bliža z urnimi koraki. (Podržavljenje zavarovalnic.) Poslanec Gessman je interpeloval v državnem zboru trgovskega ministra grofa Wurmbranda, če li misli vlada kmalu predlagati osnovo državne zavarovalnice oziroma deželnih zavarovalnic. Interpelant omenja v svoji interpelaciji, da je minister sam, ko je bil še samo poslanec, predlagal podržavljenje oziroma podeželjenje zavarovalnic. Radovedni smo, kako bode odgovoril minister. Da bi poskusil izvesti kot minister, kar je zahteval kot poslanec, ni prav verjetno, ker zjedi-njena levica pač ni za tako preustrojo zavarovanja, ker bi pri tem bili prizadeti tudi židje. Koristno bi pa to vsekako bilo. (Razpisani službi.) C. kr. deželna vlada kranjska razpisuje službo stavbenega praktikanta z letnim adjutom 600 gld. — Okrajno sodišče na Krškem službo pisarja z mesečno plačo 25—30 gld. (Nove dežele za naseljevanje.) Vlada Zje-dinjenih držav je od Indijanov kupila 12000 akrov sveta v teritorijah na zapadu, za več milijonov akrov se pa sedaj pogaja. Na teh zemljah se bodo sedaj naseljevali ljudje iz vzhodnih krajev Amerike in tudi iz Evrope. Svet je baje pripraven za kmetijstvo in je tudi mnogo rudnikov. Nekaj zemlje se pusti za šole in javna poslopja, vsa druga se bode porabila za naseljevanje. (Tistim, ki mislijo iti v Ameriko.) Te dni je v Ameriki stopila v veljavo nova postava, po kateri se bode jako otežilo priseljevanje v Ameriko. Mnogi podjetuiki so s tem pritiskali na plače delavcev, da so iz Evrope dobivali ceneje delavcev. Sedaj to ne bode več dovoljeno. Ko bi kak tovarnar iz Evrope najel delavcev za nižjo plačo in bi domači delavci to naznanili, bode obsojen, da mora delavce na lastne troške odposlati tja, od kodar jih je naročil. Parobrodnim družbam je prepovedano, že najete delavce privažati v Ameriko in ko bi jih pripeljale, bodo jih morala nazaj na lastne troške peljati. Nekaj podjetnikov je po novem zakonu že bilo kaznovanih. — To na znauje tistim, ki mislijo na delo v Ameriko. (Nesreča v Ameriki.) Dne 9. m. m. je Fran Gerbajs iz (Zelnika pri Velikih Lašičah ponesrečil v Ely-ju, prišel je mej dva rudarska vozička. Ponesrečenec je star 41 let, nedavno je prišel v Ameriko in je doma pustil ženo in nedoraslo hčerko. — V Welkesbarru v Ameriki je 13. m. m. zasulo v nekem premogovniku 18 delavcev, ki so vsi mrtv i (Razpisana služba.) Na medicinskem oddelku deželne bolnice v Ljubljani popolniti je služba se-kundarija z letnim adjutom 600 gld. — Prošnje za to službo poslati je vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 22. marcija 1894. 1. (Osemnrni delavnik), pa le za ženske, vpelje 1000 tovarnarjev v državi Illinois-Amerika. (Novi petrolejski vrelci.) Blizu mesta Fortoria v državi Ohio v Ameriki našli so se na neki kmetiji močni petrolejski vrelci, ko so nekaj kopali. Upa se, da bode novi vrelec dajal po 1000 sodčkov olja na dan. (400.000 gld. za slepce.) V Lvovu je umrl zasebnik Pran Zahaszevvski, ki je vse svoje premoženje, 400.000 gld., zapustil v ta namen, da se osnuje zavetišče za slepce. Društva. (Okrajna posojilnica v Mokronogu,) registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ima svoj prvi uradni dan prihodnji četrtek, to je 8. tega meseca, popoludne ob 2. uri v šolskem poslopju mokronoškem. V prihodnje bode posojilnica imela uradni dan sleherni četrtek popoludne ob dveh v šoli. — Pri občnem zboru dne 1. t. m. se je določilo za vloge 4Vj odstotkov, za posojila pa 5'/» odstotkov. Omeniti nam je z zadovoljnostjo, da je zanimanje za to prekoristno napravo veliko. Mnogo mokronoških in okoliških rodoljubov je že pristopilo k posojilnici, tako da zadruga že koj v začetku šteje 30 zadružnikov. Upati je, da jih pristopi še več. Zavednim rodoljubom pa pokladamo toplo na srce, da ljudstvo pouče o koristi in iraenitnosti okrajnih posojilnic. (Slovenska Matica.) Vabilo na XCVIII. odborovo skupščino »Slovenske Matice, katera bode v sredo dne 14. marcija t. 1., ob 5. uri popoludne v društvenih pisarniških prostorih na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrdilo zapisnika o XCVII. odborovi skupščini. 2. Naznanila predsed-ništva. 3. Poročilo književnega odseka o društvenih knjigah za leto 1894. 4. Poročilo tajnikovo. 5. Posamezni nasveti in predlogi. — V Ljubljani, dne 2. marca 1894. — Predsednik: Fr. Leveč. Tajnik: E. Lah. Narodno gospodarstvo. Davki. (Poročilo poslanca V. Pfeiferja v deželnem zboru.) (Konec.) Markantno je, da na primer za leto 1892 znaša dohodarina litijskega okraja okroglih 3.300 gld. za leto 1891 pa....... 28.800 „ idrijskega okraja za leto 1892 . . 69.000 , proti........... 90.000 „ v letu 1891, katere svote — kakor ob sebi um-ljivo — so zapopadene v prej navedenih svotah do- hodarne za leto 1892 ..... 370.000 gld. in za leto 1891 po...... 418 000 „ v drž. proračunu za leto 1894 pa zopet narašča dohodarina na....... 412.000 gld. kjer morebiti rudokopi večje dohodke donašajo. Ako se primerja pridobitni in dohodninski davek, katerega so plačevali drugi posamezni okraji leta 1892, z enakimi davki pretečenih 5 let, vidi se z malimi izjemami — da navedene davščine oeta-jejo ali na približno enaki višini, ali pa naraščajo ker posebno hudo občutijo tisti kraji, ki vsled zmanjšanja imetka po raznih nesrečah in nezgodah gospodarsko propadajo; na primer plačeval je leta 1887. kostanjeviški okraj, dohodarine . 1025 gld. leta 1882 .......... 1223 „ leta 1887 .......... 1519 „ leta 1892 . ......... 1643 „ in tako dalje. Javna je francoska prislovic«, ki pravi, da če je kmet revež, je tudi kralj siromak — to velja ob enem za obrtnike; čuditi se mora vsak, kateri ve, kako propada kmetski stan posebno v vinorodnih krajih, kako da je mogoče, da pridobitni in dohodninski davek vedno in vedno narašča, ko vendar očividno nazaduje promet in zaslužek obrtnikov. Ta prikazen je za bodočnost velike važnosti. Kakor znano, bode ena prvih nalog državnega zbora davčna preosnova (reforma) in pri tej reformi utegne se pridobitni in dohodninski davek kontin-gentirati na podlagi vspehov prejšnjih let, in tu bode treba velike previdnosti, da v tem slučaju kranjska dežela, oziroma gospodarsko propadli okraji gledč osobnega davka ne bi bili neprimerno obloženi. Vsak uvideva potrebo davščin, ali žalilo bi pravni čut, ako bi ena ali druga pokrajina v enakih odnošajih morala več plačevati v primeri s pokrajino, v kateri se nahajajo enake gospodarske razmere. S temi opazkami nasvetujem v imenu odseka za letno poročilo, da visoka zbornica sklene, tudi to mar?, številko vzeti , na znanje. Telegrami. Praga, 5. marca. Don Carlos, vojvoda Madridski, se je poročil z Berto Kohan, sestro kneza Albina Kohana. Gradec, 5. marca. Po ukazu učnega ministerstva se politehnika zopet otvori z začetkom poletnega poluletja. Budimpešta, 4. marca. Danes je bil velik shod, ki je demonstroval za vladne cerkvene predloge. Udeležilo se ga je baje 130.000 ljudij. Predsedoval je vrhovni ka-mornik baron Orczy, podpredsednika sta bila grof Janez Btilffy in grof Teodor Andrassy. Z navdušenimi eljen-klici se je sprejel predlog, da se cesarju pošlje udanostna brzojavka. Jednoglasno in mej velikim navdušenjem se je vsprejela predlagana resolucija. London, 5. marca. Novi ministri so: Kimberley za vnanje stvari, Morley za Indijo, Herbert Gladstone načelni tajnik za Irsko. Najboljše spričevalo o dobroti premovane želodčne tinkture lekarja Piccolija v Ljubljani so odlikovanja, katera so jej priznali odlični možje znanosti vseh dežel na higije-ničnih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu. — Steklenica velja 10 kr. 584 4 10-7 Zahvala. Velečastiti gospod sem. profesor A. Zupančič daroval je društvu tiskarjev, kamnotiskarjev in kamnopiscev za Kranjsko velikodušno dvesto kron v zlatu, za kar se mu v imenu društva najiskrenejše zahvaljuje ODBOR. Zahvala. Prisrčno se zahvaljujem darežljivi gospej Jožefi Šlfrer v Kranju, tukajšnji rojakinji, ker je blagovolila podariti sto goldinarjev za novo župnišče v Kropi. Bog daj obilo dobrih darovateljev prostovoljnih doneskov! Ž u p n o predstojništvo v Kropi 4. marca 1894- 181 (i) Franc Hoenigman, župnik. Umrli so: 2. marca. Viktor Wiesmajer, krčmarjev sin, 9 mescev, Rožne ulice 14, božjast, 3. marca. Ana Aleš, delavca hči, 6 mescev, Streliške ulice 11, jetika. — Friderik Štrus, posestnika sin, 1 dan, Lingove ul. 7, božjast. — Franca Darovič, delavka, 46 let, Angina Ludovici, Epilepsia, Kravja dolina 11. — Alojz Novak, sodar, 45 jet, Hrenove ul. 15, jetika. 4. marca. Matevž Bregar, knjigovezov sin, 16'/i let, Ulice na grad 4. jetika. V bolnišnici: 2. marea. Janez Bončar, delavec, 20 let, jetika. Vremensko sporočilo. Dan Cas Stanje Veter Vreme ® M l-l -g Kalantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „JI KRČU«" Wollz8ile it. 10 Dunaj, lariahilferstruse 74 B. Ai" Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjov in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrekovanja pri popolni varnosti |f* naloženih glavic-