St. 202 Mlata HaflM>wtiftB^nii mraliiiili mt< izvaetnil poodeljek. vsak d^f sjotni. Uredni«*?: ulica i*. FranČtika «t. 30. L aadatropie. Dopisi a«f ta potiljajo uredništvu. Nefr— pisma sa ne sprejemajo, rokopisi ta ne vračajo. . -Dr* Janko Vovk. Lastnik tiskarna Edinost. Tisk tiskih anala sa mesac L 7.—, 3 mesece L 19.50. po! lata L 3T Za inozemstvo mesečno 5 Ur reč. — Telefon uredništva in uprave' St 11-57. V Trstu, v pfk 21 avgusta 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L i*v— - len* DINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2»—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2,— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti« v Trstu, utief sv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. —- Telefon uredništva in uprave 11-57. Izpre videti bi morali, da edino izdatno obrambno sredstvo proti « iredentizmu*, ki jim dela toliko skrbi, more biti U v postopanju z drugorodci, ki ne bo v soglasju samo z zmago — ki je nikdo ne zanika in zato tudi nikdo med drugorodci ne misli na kako katastrofalno iredentistično politiko —-f marveč tudi v soglasju z naravnim narodnim pravom, z danes splošno priznanim in sprejetim načelom zaščite narodnih manjšin tn vseh njih etičnih pravic! Dokler ne pridejo tudi v Italiji do tega spoznanja, bo «zlo» trajalo dalje kljub vsem programom kakega senatorja Tolo-meija, pa naj se že izvaja «prenaglo» ali pa bolj previdno. Pa saj na koncu konca priznavata — čeprav nehote — tudi Ora-zio Marchesetti in «Nuovo Trentino», da — ne gre! On. Ovisilo izgnan Iz ftilstotske stranke Mnenja nekaterih rimskih listov RIM, 27. Poročilo tiskovnega urada fašistovske stranke, da je on. Farinacci odredil izgon on. Oviglia, bivšega pravosod- Ne gre! V milanskem «Secotu»r prijaznem sedanjemu režimu, je priobčil Orano Marchesetti zanimiva razmotrila o manjšinskem vprašanju v Poadižju. Ko je bila s pohodom na Rm - začenja pisec — fašistovska revolucija dovršena, je izjavil Mussolini, da začne Italija v poadižju z delom za asimilacijo. Dne 18. julija 1923. pa je senator Tolomei v nekem govoru v Bozenu označil smernice za obsežno akcijo, ki naj z nemudnimi stvarnimi reformami dovede Nemce v Poadižju do spoznanja, da fašistovska vlada, četudi hoče spoštovati čustva, običaje in voljo za miruoi sožitje obeh plemen — m mislila m ne misli na to. da bi Nemcem v Poadižju nudila tisto jamstvo za nadaljnji obstanek, ki se je po narekovanju in volji «Nemske zveze* zahtevalo od prejšnjih vlad in ki se zahteva tudi od fašistovske vlade Mussoiinijeva vlada pa je — nadaljuje Orazio Marchesetti — v nasprotstvu z gornjo izjavo odprla italijanstvu vrata na stežaj s tem, da je — z vsako obliko prodiranja — pospeševala asimilacijo novega . . . , - . _ obmejnega ozemlja k veliki vkupno.sU na- nega ministra, iz fantovske stranke, ;e rocja napravilo v političnih krogih glofcok vtis. " " * Splošno se smatra, da je ta Farinaccijev ukrep pokazal, da je danes on. Farinacci absoluten gospodar v fašistovski stranki. Neposreden povod za tako eksempla-rični nastop proti bivšemu pravosodnemu ministru so dali prepiri med sindikalisti in skvadristi v Bologni. Kot zmeren fašist se je on. Oviglio postavil bolj na stran sindikalistov in je s tem odpovedal disciplino fašistovski stranki. V poročilu tiskovnega urada fašistovske stranke je rečeno, da je generalni tajnik fašistovske stranke on. Farinacci odredil izgon on. Oviglia, ker je večkrat pokazal, da nima fašistovskega prepričanja. Bolonjski dogodki torej niso pravi vzrok izgona bivšega pravosodnega ministra. Farinacci je čakal le ugodne prilike, da se iznebi svojega nasprotnika. On. Oviglio je bil znan kot zmeren fašist in je moral radi tega odložiti listnico pravosodnega ministra takoj za liberalnima ministroma Ca-satijem in Sarocchijem. V izjavi faši;stov-skemu tisku pravi on. Farinacci, da je Oviglio podpiral fašistovske puntarje, mesto da bi ostal vsaj rezerviran. Kot minister, ki ni imel nikakega fašistovskega prepričanja, je dovolil, da so se ječe polnile s fašisti. Nadalje se je on. Oviglio uprl proti zakonu o odpuščanju državnih uradnikov. {Oviglio ni hotel dopustiti, da bi se tudi sodniki lahko odpustili na podlagi novega zakona). Končno pravi Farinacci, da ta ukrep ni nenaden, ampak da odgovarja onim višjim in splošnim naziranjem, za katere se je on vedno boril. «Tribuna« pravi, da je bil on. Oviglio znan in čislan kot mož visoike naobrazbe, poln preudarnosti in pa dobrotnosti. Radi solidarnosti z vlado ni hotel nikdar povedati, zakaj je izstopil iz vlade. Gotovo pa je, da je storil to, ko je prišel v odkrit konflikt s Farinaccijem. ctGiornale d'Italia» piše: Oviglio nima fašistovske duše, gotovo pa ima čisto dušo. Oviglio je bil oni, ki se je nahajal med streljanjem komunistov v dvorani občin skega sveta v Bologni. ko so komunisti ubiK ubogega Giordanija, m ki je vrgel re volver vstran rekoč: «Le ubite me, jaz ne streljam!» In ostal je živ. Značilno je, da ni Mussolinijevo glasilo «Popoio d'Italia» dodalo nikake pripombe k poročilu o izgonu, ampak je objavilo le Farinaccijeve izjave. O programu Tolomeija pravi Marchesetti, 'da je stremel po radikalni reformi, da pa ie bil senator pri tem brezpogojno nepopustljiv. Toda program trentinskega senatorja Tolomeija vsebuje dve zmoti. Prva je bistvena: njegova nepopustljivost; druga pa formelna: da je vse to odkrito razglasil. Nemci so — nadaljuje pisec — takoi razumeli, da bi praktično uresničenje tistih smernic vzelo tisti fašistovski akciji bistveno vrednost, a končno da bi jo uničilo. Kajti: cMasa je vedno masa. Daties <;trpi«, ker ji je bilo naložena, jutri živi že iz navade!« Tu so Nemci nastopili takoj z odporom proti akciji, ki jo je hotela vlada izvajati na podlagi Tolomeijevega programa. Odpor Nemcev je bil odločen. Ker so se reforme obračale pred vsem na duh, je šel odpor Nemcev pred vsem za tem, da zainteresira duha drugorodcev, ne pa toliko praktično življenje, ki se na koncu konca izgublja v vsakdanjih gospodarskih stiskah. "Marchesetti ugotavlja, da se je vpra sanje Boadižja vedro smatralo kott narodno vp ašanje, kar je tudi. Tako^ je — pravi — nastal «poadižki iredentizem». Vprašanje: kje so vzroki in viri sedanjega nepovoljnega položafa? Kako se motre to popraviti? Pred vsem da je treba imeti pred očmi, da so smernice, ki jih je proglasil senator Tolomei, stremele po duševni in gospodarski asimilaciji. Ta program pa se je le deloma izvedel. V tem je vse zlo. Uprizarjal se je velik hrup, napovedovale in obljubljale 90 se reforme: politične, upravo -tehnične, kulturne in verske. Toda do danes se je le malo izvršilo. Načrti za hitro raznaroditev so naleteli na velike težave tudi vsled vplivov vsenemštva, ki deluje z dobro urejenim političnim in bančnim sistemom. Ti vplivi delujejo na vse sloje: na kmeta, na učitelja, na župana, na zdravnika, na bankirja. Od tod prihaja, < da —-trdi Marchesetti — vsi smatrajo Italijo kot narod, ki nosi sovražno zastavo in ki z uvedbo despotičnih razmer med zmagovalci in premaganci stremi po podjarmlje-nju.» Vzklika: aTako je nastal iredentizem v Poadižju!» V nadaljnjih izvajanjih opozarja — z oziram na tamošnje krajevne razmere — na sredstva, s katerimi bi mogli priti v okom temu zlu. Zaključuje pa s trditvijo, da se hitra asimilacija tujerodnega prebivalstva more doseči le z racijonalno, obsežno in popolno gospodarsko sistemizacij o I Ta članek g. Marchesettija je izzval živahne razprave v trentinskem italijanskem tisku. «Nuovo Trentino» meni, da pogreška programa senatorja Tolomeija ni v njegovi nespravfjivosti in odkritosti, marveč v preveliki naglici, vsled katere da je prišlo že da marsikake nepriličnosti ravno na naj-kočljivejšem polju: na polju ljudske šole! Mi pa menimo, da gospodje ne vidijo glavnega vzroka vsemu zlu. Ta je v po-j manjkanju vsakega pravega razumevanja manjšinskega vprašanja, v nerazumevanju duševnosti in čustev narodno zavednega in kulturnega narodnega odlomka, ki je odtrgan od sv.ffje etnične vknpnosti. Na vseh straneh stikajo po vzrokih «zlu», ki je res veliko zlo, le tam ne vidijo vzroka, kjer v resnici je. Nehote je to razodel tudi », ko pravi, da se je preveč nagKlo ravno na najkočljivejšem polju: na šolskem! Torej na tisti strani, kjer je narodno zavedno in kulturno ljudstvo najbolj občutljivo, ker je s šolstvom v zvezi vprašanje njegovega narodnega obstanka in njegove kulturne bodočnosti. Zato je tudi trentinski list v usodni zmoti, če meni, da se je le preveč «naglilo», ker greh je v resnici v tem, da so sploh začeli s tako nespametno in nesmotreno šolsko politiko, ki /e v ne spravljivem nasprotju z duhom sedanje kulturne dobe, z načelom narodne pravičnosti in svobode, s tema najvišjima pridobitvama moderne demokracije. Če bi gospodje hoteli pozvati svoje šolske nadzornike, naj po vesti in povt9em odkrito povejo svoja izkustva glede sadov, ki jih prinaša taka šolska politika, bi dobili odgovore, ki b4 jih učili, da naj se vzrok nezadovoljstva drugorodcev ne išče v «ire-dentizmu>- — kakor ga vid* tudi g. Marchesetti —, marveč v strahu drugorodcev ** najvišje narodne in kulturne dobrine! NlKolo Pflšif do Francoskem BEOGRAD, 27. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič se je včeraj odpeljal iz Karlovih Varov na Francosko. Pred odhodom je Pašić poslal čehoslovaškemu zunanjemu ministru dr.ju Benešu naslednjo brzojavko: Zapuščajoč Vašo lepo deželoi, v kateri 'sem našel oddih, sem srečen, da Vam morem izraziti svojo hvaležnost za prisrčen sprejem in prijateljsko bivanje. PaŠič je popolnoma okreval. BEOGRAD, 27. (Izv.) Ministrsko pred sedništvo je prejelo obvestilo, da je Nikola Pašič že dospel v Evian-les-Bains. Napad disidentov na Radića ZAGREB, 27. (Izv.) Radičevski disident dr. Buč je v disident o vske m glasilu «Re publikanska Svoboda > napadel Radića radi njegovega imenovanja za delegata Društva narodov. Po njegovem mnenju pojde Radič v Ženevo, da izjavi, da hrvatski narod ne obstoji več. V drugem članku piše «Re publikanska Svoboda« o dnevnicah radi čevskih poslancev. Radič je očital disidentom, da niso hoteli prispevati z dnevnicami za Seljački dom. Koliko pa so dali za Seljački dom Stjepan Radič, dr. Basa-riček in Radićevi prijatelji, se vpraš rečeni list. Posvetovanja radičevcev t Zagreb« ZAGREB, 27. (Izv.) Danes so sem prispeli radičevski ministri in državni pod tajniki na posvetovanje radičevcev, ki «e je vršilo v Seljačkem domu pod predsed-stvom^^iepana Radića. Govoril je predvsem Stjepan Radić, ki je v daljšem.govoru razložil koristi sporazuma. Sporazum je koristen državi kakor tudi hrvatskemu kmetu. Radičevski ministri so nato poslušali želje in pritožbe radičevskih poslancev, O sestanku je bila izdana posebna objava, ki pravi, da je konferenca sklenila, da se pripusti radikalom upravna legisla- cija, radičevcem pa naj se prepusti rešitev socijalnih vprašanj. Na konferenci je bila imenovana delegacija za kmetijsko zborovanje, ki 9e bo vršilo 6. septembra na Bledu, in za zborovanje čehoslovaskih kmetov. Bolgarija za zbližan je z Jugoslavijo BEOGRAD, 27. (Izv.) V sofijskem časopisju je nastal v zadnjem času razveseljiv preokret. Bolgarski tisk poudarja, da je sedaj za Bolgarijo najvažnejša zadeva vprašanje zbližanja Bolgarije z Jugoslavijo. «Zora» pravi, da se da tudi mace-donsko vprašanje rešiti v okvirju Jugoslavije. To bi se moralo zgoditi tako kakor na Hrvatskem. Bolgarskim emigrantom bi se moral dovoliti povratek v domovino. Prvi dan mednarodnega kongresa profesorjev BEOGRAD, 27. Prva seja kongresa je bila otvorjena v profesorski dvorani stare beograjske univerze. Po kratkem pozdravnem nagovoru dekana filozofske fakultete K. Petkoviča je tajnik mednarodnega urada, prof. Beltete poročal o delu Saveza v letu 1924.-25., naglašujoč posebno veliki pomen kongresa anglosaških profesorjev v Edinburgu, ki se je vršil v prvi polo«vici meseca junja in na katerem je bilo v navzočnosti 1300 profesorjev sklenjeno, da se učvrstijo stiki z Mednarodno zvezo profesorjev, ki zboruje sedaj v Beogradu. Edinburška resolucija posebno naglasa, da je naloga profesorjev, da izdelajo ideologijo miru in človečanske ljubavi. Prvič prisostvujejo letos kongresu Mednarodne zveze profesorjev tudi Angleži in Amerikanci in obenem tudi oficijelni zastopnik Zve-ze narodov. Na predlog prof. Belteta je bilo nato sklenjeno, da se bo vršil prihodnji kongres v Londonu. Popoldne so inozemski profesorji napravili izlete na Avalo, kjer so položili vence na grob neznanemu junaku, v Zemun, kjer so posettH Dom slepih, ter na stari in novi kraljevski dvor. Včeraj dopoldne se je vršila prva plenarna seja kongresa, in sicer v beograjskem gledališču. BEOGRAD, 27. (Izv.) Na današnji seji profesorskega kongresa sta govorila Švicar Ferier in Amerikanec Ca^sel. Velika avtomobil!!« mm la Sleda 4 osebe težko ranjene BLED, 27. (Izv.) Danes ob 15.30 se je dogodila na Bledu težka avtomobilska nesreča. Pred «Park Hotelom« sta trčila jugoslo-venski dvorni avtomobil in luksozni avtomobil italijanskega poslanika gen. Bcdre-ro, ki se te dni mudi na Bledu. Oba avtomobila sta vozila z izredno naglico. Težko je dognati pravi vzrok nesreče; zdi se pa, da je nesrečo povzročil italijanski šofer, ker se je umaknil na desno mesto na levo, kakor je prdpisano v Jugoslaviji. Sprednja dela avtomobila sta popolnoma razbita. Riccardu Agrettiju je volant zma-stil prsni koš; zdrobljena šipa mu je zarezala več ran po obrazu. Šofer je pri strašnem sunku zgubil zavest. Hotelski shuga Alojzij Jarc, ki je sedel poleg šoferja, je tudi zadobil težke poškodbe. Težko je poškodovan tudi šofer jugoslovenskega dvor nega avtomobila Stojanović; dvorni gardist, ki je sedel poleg njega, je zadobil lahke poškodbe. Na lice mesta je bil takoj pozvan zdravnik dr. De Gleria, ki je ranjence povezal. Pozneje so bili odpeljani z avtomobilom ljubljanske rešilne postaje v Ljubljano. Vseldno francoske note (teman Zavezniki zahtevajo, da vstopi Nemčija ▼ Društvo narodov — Posebna konferenca za sklenitev varnostne pogodbe BERLIN, 27. Danes je bila objavljena vsebina francoskega odgovora glede varnostnega pakta. Nota ugotavlja uvodoma skladnost na-ziranj med obema vladama, ki v enaki meri stremita za tem, da bi evropski mir temeljil na medsebojnem sporazumu, ki bi nudil narodom varnostne garancije. Francoska vlada je z zadovoljstvom ugotovila, da nemška vlada nima namena spravljati varnostnega pakta v zvezo s spremembo versailleske mirovne pogodbe. V spošt . anju pred mednarodnimi obveznostmi se Francija popolnoma zaveda pogodbenih določb in nima namena, da bi se odtegnila kaki določbi mirovne pogodbe ali statutu Društva narodov. Kakor je Francija pripravljena nadaljevati viseča pogajanja v liberalnem duhu in z mirovnimi nameni, se ne more odpovedati svojim pravicam. Vsi zavezniki so prepričani, da bo mogla Nemčija šele po vstopu v Društvo narodov najsigumejše uveljavljati svoje želje, kakor so to storile druge države. Vstop Nemčije v Društvo narodov je edina trajna podlaga garancije. Ravno pomanjkanje takih garancij je doslej oviralo splošno razorožitev. Nota razpravlja nato o sistemu garanti-ranja pogodbe o razsodiščih in temelji na ideji, ki si jo je osvojilo Društvo narodov na zadnjem zborovanju. — Francoska vlada vabi sporazumno z zavezniki nemško vlado, da bi na tej podlagi stopila v pogajanja z namenom, da se doseže pogodba, koje sklenitev bi Francija zelo odobravala. Wolffov dopisni urad javlja, da je francoski poslanik pri izročitvi note povabil nemško vlado, da se udeleži konference, na kateri bi se pospešila končnoveljavna rešitev obstoječih vprašanj. Vladni krogi izjavljajo, da po mnenju nemške vlade ni nobenega zadržka za udeležba Nemčije na konferenci, ki bo sklepala o varnostni pogodbi. CalliouK se je vrnil v Pariz PARIZ, 27. Finančni minister Caillaux se je vrnil iz Londona ob 18.15. Caillaux bo predložil svoji vladi načrt angleške vlade za poravnavo francoskih dolgov. Po nalogu svoje vlade je angleški Prvotno je Anglija zahtevala 16 milijo* .nov letno, Caillatuc pa je ponudil le 10 mi« ,lijonov. Maroško bojfii« Francoska akcija proti plemenu Branes FEZ, 27. Danes so pričele francoska čete obširno akcijo proti plemenu Branes z nadmenom, da zasedejo vso pokrajino. Bra-nesi se srdito upirajo; vendar pa se je francoskim oddelkom posrečilo zasesti več važnih postojank. Poročilo španskega direktorija pravi, da je priplula križarka «Alfonz XIII.» v zaliv Alhuzemas in je uspešno obstreljevala postojanke sovražne artilerije. Gen. De Ri-vera, ki se sedaj nahaja v Madridu, se povrne v Maroko koncem tega tedna. Ofenziva Drozov v Siriji Severno in južno od Damaska se vršijo srditi bofi LONDON, 27. Reuterjevemu dopisnemu: uradu javlja dopisnik iz Jeruzalema, da so se pred tremi dne\i severno od Damaska vršili srditi boji med Francozi in Druži. Poslednji so zasedli Khibet El Ghaz. Prt Ezrai je izbruhnila včeraj velika bitka. Druri so napadli tudi francoske orožniške oddelke pri Ghotti, južno od Damaska, Roparji napadli H«ywarth Oplenili so v&a stanovanja in banke PARIZ, 27. «Newyork Herald- javlja, da so oboroženi roparji ponoči vdrli v vas Heywarth (Illinois — Zedinjene države) in se polastili oblasti in poštnega osobja. Nato so prisilili prebivalce, da so izpraznili stanovanja. Roparji so oplenili vse hiše in banke in so zbežali v avtomobilih. 0 njih ni nikake sledi. Poplave na Japonskem 40.000 hi§ pod vodo — Orkan vrgel s tira potniški vlak TOKIO, 27. Vsled neprestanega deže-vanja je bilo popolavljenih v Tokiju 40.000 in v Vokohami 1000 hiš. Včeraj je divjal nad mestom silen orkan, ki je vrgel s tira potniški viak in razbil tramvajski voz. Ket so vse zveze pretrgane, niso še prispele podrobne vesti. Danes je voda pričela padati. _ Atentat na vojaški vlak v Rušili Več vozov porušenih — Število človeških žrtev neznano PARIZ, 27. Listi 90 prejeli iz Kopenha- finančni minister Churchill predlagal na-: gena. da je bil na vlak, ki je prevažal so-slednji načrt: Francija naj izplača dolg po|vjetske vojake, pri Smolenslcu izvršen 62 letih in sicer vsako leto bi plačala na račun 12 milijonov in pol šterlingov f okoli 1 milijardo 300 milijonov francoskih frankov). Francija bi pričela plačevati I. 1930; atentat. Pet vozov je bilo popolnoma porušenih; en voz, v katerem je bilo nalo* ženo strelivo, je zletel v zrak. Število človeških žrtev je do sedaj še neznano. DNEVNE MESTI Franja vd. Pertot Včeraj opoldne je umrla v Barkovljah gospa Franja vd Pertot, mati našega obče znanega zdravnika, gospoda 'dr.ja Justa Pertota. Rodom iz Gradca je bila pokojnica kljub svoji že častitljivi starosti še vedno pri čili moči Ali v torek jo je zadela ka-p, kateri je podlegla. 6rozni msreffl v Beogradu Električni tok ubil natakarja in 2 konja BEOGRAD, 27. (Izv.) Sinoči se je pred glavnim kolodvorom pripetila nesreča, ki je zahtevala eno človeško žrtev. Na cesto je iz neznanih vzrokov padla električna žica. Na njo je zavozil neki kočijaž z dvema konjema. Konja sta se zgrudila težko ranjena na tla. Kočijaž je skušal s klobukom odstraniti žico. Med tem »e je zbralo na trgu vse polno radovednega občinstva. Iz bližnje kavarne je pritekel tudi natakar Topalovič, ki je iz neprevidnosti zadel ob žico. V trenutku se je zgrudil v groznih bolečinah na tla. Ostal je na mestu mrtev. Prizoru je prisostvovala večja množica ljudi, ki mu ni mogla pomagati. Natakar Topalić je brat odvetnika To-paliča, ki je bil s vodeča s no komunistični poslanec. _ Silen vihar v Bosni ii Hercegovini ZAGREB, 27. (Izv.) Istega dne kakor nad Suboftico je razsajal silen vihar po Bosni in Hercegovini. V kraju Derventa je bilo okoli 100 hiš poškodovanih. Prvi žensld državni pravdnik ▼ Jugoslaviji SARAJEVO, 27. (Izv.) Pri današnji sod nijski razpravi je prvič nastopila gdč na Ibičeva kot državni pravdnik. Is Bolgarske SOFIJA, 26. Poslanci zemljoradniške stranke so naslovili na vlado interpelacijo, v kateri zahtevajo varstvo za svoje življenje. Interpelaciji so se pridružili tudi radikali m socijalisti. Pričakuje se, da bodo to storili tudi ostali člani opozicije. Pred dvema dnevoma se je pričel tu kongres makedonskih revolucijonarjev, na katerem je zastopanih 73 organizacij.' Za predsednika je bi izvoljen Simeon M. Sirov iz Lerine. Kongres je sklenil, da priredi ob obletnici smrti Todora Aleksandrova 31. t. m. po smrtnico. teresu javn;h organov važnosti prebivalstva. samih, kolikor osebn® izvoz čebosiova$k!!i gospodarskih strojev v Italijo V zadnjem času se vrši-jo razgovor med češkimi tovarnarji gospodarskih slroj^v in nekimi itan;ansk:m kap .aiisti v tej smeri, da bi sa v Italiji uslanovik lovarne za gospodarske r> 1 • - . . , . , .. stroje, katerih specijalne dele bi dobavljali -x Cehoslovaške, o&Uo' Pa b, „delo^Ii j!Z I svoji družini. Posvetila je vse svoje življenje svojim otrokom, katere je vzgojila za odlične člane slovenskega rodu. Preostalim otrokom em bi se režija izdelovanja znatno zn žala, ai slovaška ndustrifa bi zad-obila v Italiji __. - , ., . , , , močnejši koren. Omenjena pogajanja imajo že pokojnice, posebno pa zdravniku, g. dr„u Ju-;v enera slirčaju konkretno a „X L stu Pertotu, izrekamo ob tej bridk: izgubi naše iskreno sožalje. Pogreb se bo vršil jutri v soboto, ob 5. uri pop iz hiše žalosti, Boved 401, na pokopališče v Barkovljah Ker ne razumelo jezika naroda...! Bilo je v Brseču (v Istri) v nedeljo zvečer okolo 9. ure. Za mizo v krčmi Petra Balića je sedelo nekoliko naših ljudi, k so ste razgovar-jati z nekim Italijanom o nekem psu, ki ga je poslal tjakaj kap tan finančne straže, da se Hotzendurf, popravi. Ta divja žival da napada ljudi, raztrgala da je eno jagnje in eno mačko, zadušila je tudi eno ovco. Treba je n>j.th vspešen zaključek so jako povoljne. 2000 NOVIH «RDEČIH« ČASTNIKOV. Te dni j« zapustilo petrograjsko vojno šolo okolo 2000 novih ruskih častnikov Njim v čast so pr:redili slo^tsno revijo petrograjske posadke, Kako dolgo je temu, ko so v Petrogradm gromeli proti — militarizmu?! General H6ftzendorf V Mergenthcimu pr Heilbornu na Wurtem-berškem je v ;orek ob 5 poo uinrl Ccmrad v. načelnik generalnega štaba bivše - ro-ogrske armade. Rojen je bil 11. novembra 1852 v Penzingu pri Duna ju ter te bil od so govorili ljudje I. 19H. do marca 1917 kot šel generalnega paziti, da ne napravi še večje škode. štaba duša avstro-ogrskega vrhovnega vojne- Nek: finančni stražak, ki je poslušal vse to, ga poveljstva. Koncem novembra 1916 je poje pristopil k mizi in rekel, da je škoda že po-j stal avstroogrski vojni maršal spomladi 1 ravnana in nikdo naj se ne peča več s tem? Zu- 1917. pa poveljnik avstrijske armade nt tirol-pan Velćić, ki je sedel pri drugi mrz:. je omenil sk fronti, Mes .. julija l. 1918 je odstopiL ljudem v hrvatskem jeziku, naj opuste ta raz- govor, na kar se je finančni stražnik obrnil proti njemu, češ: tud; vi ste nam nasproten. Pa Še neki drugi «appuntato» je prigovarjal županu, naj se ne meša v to stvar! Sedaj pa čujte, kako se je končala ta stvar, sama na sebi, tako nedolžna in malopomemb-na. Brigadir je aretiral r in nekega Simo- na Galovića z nj m, poslednji sploh ni odprl ust. Oba se nahaja i a v zaporih okrajne sodnije na Voloskem. Omenjamo ta dogodek na tem mestu, ki ni le tamošnjega krajevnega pomena, marveč je tipičen za neštete take slučaje širom Julijske Krajine. Do prerekanja in aretacije je prišlo Conrad v. t :;; /.endorf je bil eden glavnih kr ivcev svetovne vojne, prijatelj nadvojvode Frana Ferdinanda. Dasi so bili pod njegovim vodstvom izdelani načrti za vojne akcije proti Italiji, Srbiji in Rusiji, vendar pa v svetovni vojni ni imel sreče. Njegova taktika ie doživela največji poraz v bojih z Rusi, zlasti pa pr Lublinu, kjer je bil prisiljen, da je avo|o armado v enem mesecu umaknil za 200 km nazaj. To je b:l pač rekordni umik. Zaupal j« mnogo sam vase, pa je tako razsipal z avstrijskimi vojnimi silami, da jih je popolnoma uničil. Kadar je dosegel kako zmago, j* bilo to mogoče samo z nemško pomoč=o. Te zmage pa so bile neznatne napram porazom, kf tudi poročilo v tem smislu. To je zopet prav nazoren primer, kake neprilike in škode m o* rejo nastati za ljudstvo, če javni organi, ki so v dnevnih stikih z njim, ne poznajo njegovega jezika in se zato ne morejo sporazumeti z njim. Ali se j« po takih ne>všečnih dogodkih čuditi« da razmerje msd ljudstvom in takimi javnimi organi ni tako, kakor bi bilo ieietL Tudi o tem zares važnem vpraianju naj. bi začeli merodajT ni činitelji resno raEmiiliaiti in poskrbeti za preuredbo v smeri, da bodo javni organi dobro razumeli jezik ljudstva, ker !>o to tdliko ▼ in- na žolču ro srčni slabosti. Pred kakimi'l4 dne. porazom za vedno uničili jugoslovensko gibanje. Zgodovina je odločila drugače, mala Srbija je zmagala proti močni Avstro-OgrskL jugoslovensko gibanje je svetovna vojna privedla do cilja, do ustvaritve Jugoslavije. Oni« ki so vojno izzvali, so « njo propadli. ••• Conrad v. Hdtzendorf je spomladi prispel n zdravilišče Mergentheim pri Heflt* onu na Wftrtemberškem kfer je svoječasno stanoval tudi bivši cesar Viljem. Hdtzendorf je trpel 11. «CĐflVOSl» V Trstu, dne 2a. avgusta 1935. n se je nregovo stanje iako poslabšalo, da je; v mesto na delo, mu je na nekem ovinku pri ifegov adravmk hotel izvest transfuzijo krvi.' takozvani rumeni hiši na Greti privozil nzpro- C«t se je pa stanje bolnika medtem zopet i>o^lalo, tega ni storil. H^teendorf je zafcel Kaditi eopet na sprehod in je dalje pisal peti avezek svojih vojnih spominov, ki obravnavajo vojne dogodke v mesecih oktober do december 1914- Bivši feldmaršal popisuje v tem 3vezku avstrijski umik iz Srbije ter ofenzivo v Galiciji ter objavlja dosedaj neznano korespondenco z bivšim nemškim vojnim ministrom generalom Falkenhaynom Pred enim tadnom se je stanje Hotzendorfa ponovno poslabšalo. tako da je moral ostati v postelji. Kot za in «Napoli», ki so na povabilo župana Pitacco predpoldne obiskali mestne muzeje. — Prefekt na vojni ladji. Da vrne obisk, s kater m sta ga predvčerajšnjim počastila poveljnika šolskih vojnih ladij «Roma» in «Na-poli», se je tržaški prefekt včeraj podal na ladjo «Napoli», kjer so ga sprejeli s predpisanim dostojanstvom. Po kratkem pregledovanju ladje in prijaznem razgovoru s poveliniko-aia se je prefekt zopet vrnil na kopno Njegov odhod je b'l pozdravljen z 12 topovskimi streli. ti avto, ki ga j« vodil g. Josip Cosulich, sorodnik znanega tržaškega brodolastnika, Bodisi, da je avto vozil prenaglo, bodisi, da se kolesar ni dovolj spretno ognil, zadela sta drug ob drugega z veliko silo. Kolesar je bil pri tem srečanju seveda na slabšem; zle tel je iako nesrečno na cesto, da si je zlomil levo nogo pod kolenom in zadobil te številne druge poškodbe in praske. Avtomobilist je pomagal nesrečnemu kolesarju v avto in ga prepeljal v mestno bolnišnico, kjer bo moral Weiss kakih 5 tednov varovati posteljo* G. Cosulich je pri zaslišanju na kvesturi izjavil, da bo gmotno odškodoval ponesrečenca, čeprav ni sam kriv nesreče. — Poskusen samomor. Radi spora s sestro se je 21-letna Draga J., stanujoča v Barkov-ijah Bovedo, včeraj predpoldne v hudem živčnem razburjenju hotela zadušiti s plinom v svojem stanovanju. K sreči so domači pravočasno prišli na sled njenemu obupnemu naklepu. Poklicali so na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je brez truda rešil žensko iz vsake nevarnosti. — Štiri delavci v snrtat nevarnosti1 v postojnski jami. — Požrtvovalnost starega vodnika, V postojnski jami so pričeli v zadnjem času graditi novo varno pot v takozvano črno jamo, ki je bila doslej skoro nedostopna. Pri tem delu je zaposlenih več izurjenih kamnosekov, ki so te eni vrtali kamenite stene ob bregu gotovo radi lega ne. ker gospod državni j Mno 9000 veder pravdnik o tem ni bil informiran. [ trov) vode. Ajdovski okraj ima razen sodišča tudi drugo bolno točko in to je njegov žmnozdravnik, katerega plačuje konsorcij občin Ajdovskega okraja. Sicer bi v to zadevo ne drezali, ker je pač to naloga prizadetih občin, katere se očividno premalo brigajo za 4o. Kar pa stvar le presega meje dopustnega, opozarjamo oblast, da tudi tukaj kaj ukrene, da obvaruje gospodarje škode, katero imajo v »le d malomarnosti sedanjega živinozdravnika, kateri sicer ne šikanira več tako mesarjev kot jih je prej, ki pa ima drzno čelo, da oedide za tedne iz kraja, in postavi za svojega namestnika svojega morda 17-letnega sina, ki nadzoruje ves ta čas klanje živine, odobrava blago, psitid£a na meso očetovo uradno štampil&o, ne da bi imel seveda za to nikakega pooblastila s strani oblasti, To je gotovo višek vsega, kar si more gospod živinozdravnik dovoliti z dobrodušnimi Ajdovci. To sta dve glavni bolni točki ajdovskega j okraja- Imamo takih bolnih točk še več in ena bi bila poslovanje vodje oddelka davkarije, kateri je pritisnil naše obrtnike in gospodarje do krvi. O tem pa prihodnjič. — Z Vogerskega. V nedeljo dne 23. t. m. je priredilo « Bralno in kmetsko društvo «Lijak> na Vogerskem pri Gorici svojo prvo javno prireditev s pevskimi točkami in igror ^Poslednji mož». Gostovalo je tudi društvo ^Mladina iz Št. Petra». ki je za- (vedro ima približno IZGUBILA se je na poti med Divačo in Sežano rujava listnica s črkama A. M. z večjo svoto denarja. Ker je izgubiteljica revna kmetica, je pošteni najditelj naprošen, da vrne najdeno na št. 17 v Gropadi, proti na-gradi. 1211 ČEVLJARSKI pomočnik, dobro izuč-en, se sprejme takoj. Stančič, Herpelje-Kozina. 1207 PES, lovski« najave barve,- s št. 508, se je zatekel k Ivanu Penko, V a del Prato št. 7 1208 DVA ključavničarska pomočnika ko} v trajno delo Maks Križe i ta-ostojoi. 1209 sprejme KONJE in 4 vozove, v najboljšem stanju in po nizki ceni proda v Matuljah tvrdka brata Ambrožič. 1210 NASLOVI dijaških stanovanj v Ljubljani se dobijo pri g.e Likar, Poljanska cesta 87, Vik Bergman.__119} BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govo. ri slovensko. Slavec, via GhiKa 29. KMETIJSKO DRUŠTVO V VIPAVI ima v za. logi izvrstno domače vipavsko vino. Cena; Namizno vino: Lir 230—250 desertno o'd 28C Lir naprej. 1144 PRVA ŠOLA za krojenje, šivanje, izdelovanj« klobukov in cvetlic odpre z dnem 8. sep» tembra redne in hitre tečaje. Tm,y Klana-pferer Donda, Via Lavatoio 5 12J. D. P. I Corso Garibaldi 31/1 — Tajnik. — Iz Konkonelja. M. D. -Višava» — Kon-konelj priredi dne 30 t. m veliko vrtno veselico na dvorišču gostilne Ferluga. — Prireditev obsega zelo pester spored. Dramatični odsek omenjenega društva nastopi z znano Finžgarje-vo kmečko dramo »Razvalina življenja*. Sodelujejo tudi sosedna p-evska društva Po zčrpanem sporedu je prosta zabava: šaljiva pošta, srečolov :n ples. Kdor hoče duševnega vžitka ter neprisilje- _ ne zabave, naj poseki prihodnjo nedeljo Kon- vice so pač k v toliko, v kolikor še niso prišle Upam pa, da se bo tako eden kot drugi zbor še povzpel do boljših skladb in boljših nastopov. Le močnega in vztrajnega dela nam je treba vsem in prerili se bomo. Igra je bila dobro naštudirana. Zgodilo pa se je par neljubosti, ki jih pa igralci t Globoko potrti naznanjamo Žalostno vest, da je včeraj opoldne mirno zasnula v Gospodu naša preljuba mama Franja vdova Pertot roj. Eber Pogreb dragih zemskih ostankov se bo vršil v Barkovljah v soboto, dne 29. t. m., ob 5. uri popoldne, iz hiše žalosti Bove d 401, na domače pokopališče. TRST, dne 28. avgusta 1925. Žalujoči sinovi in hčeri: dr. Just, dr. Vladimir, inž. Milan, Matilda in Minka Pertot. me, začul obupne klice ponesrečencev Stopiljniso zakrivili. Svetoval bi drugič več paž je v čoln in ne meneč se za nevarnost, je od- j nje na osebe, ki ima^o zavese v rokah, veslal ponesrečencem na pomoč. Kljub dero- Skoro vse pa je povedal mož sam, ki je čim valovom se mu je posrečilo spraviti vse' rekel, da "je žensk polna hiša in se vseeno ponesrečence na varno. Pogumni vodn.k je žel za svoj požrtvovalni :n junaški čin zasluženo pohvalo od rešencev, kakor tudi s strani upravn Štva jame. fconelj, kjer je preskrbljeno tudi za dobro^ pristno domačo kapljico. — K obilni udeležbi vljudno vab) — Odbor. _ S. K. «Val» — Barkovlje. Današnji redni sestanek nogometašev odpade in se bo vršil v pondeijek ob 9. uri zvečer. Iz g?2aškega iivllenia Vesti z doriškega — Ajdovske novice. Sicer je napačen naslov, ker so to stvari, ki tra.ajo že mesece in mesece in od katerih bi roojžel vsak otrok govoriii, n9- _ ik v širšo javnost. Tolkega tekanja in razburjenja že davno ni ter natraod ^ *kem se tem. potom natopleje zahvale iS,, ™ ?nnet aretiran vsem onim. ki so na katerikoli način pn- ni-ka izpuščen, čez par dni pa zopet aretiran in odpeljan aklenjeo in na verigi v Gorico. Kolikor smo mogli poizvedeti, je obdolžen, da je poškodoval nekega orožnika. Koliko je resnice na vsem, bo pač pokazala nadaljnja kazen- vsa hiša nikamor ne zgane. In so bile skoro vse enake. Premalo razlike v starosti je vzelo igralcem in odru marsikaj, kar bi sicer dalo ljudem vsaj v glavnem malo zanimanja. Drugič več pažnje s šminko. Gledalci so pa zlasti bili silno nehvaležni trudu igralcev. 10 klopi od odra si moral že napenjati ušesa, da si sploh kaj slišal. In zraven še muzika iz Prvačine. ki je lomila in motila. Sicer pa društvu vse naše priznanje. — Zahvala. Društvo «Lijaka na Vcger- aijirj plačuje ALOJZIJ POVff, Pidzza Garibaldi Z prva nadstropje Pazite na naslov! Izgubil „O0» pri poučenem ^ŽZ. tramvaj v teka. Kljub številnim nesrečam, ki se dogajajo pri skakanju na ali s tramvaja v teku, je še mnogo neprevidnežev, ki se za to prav nič ne zmenijo. Eden izmed teh je tudi 32-letni težak Josip Semolič, stanujoč v ulici Coroneo št. 5. Dasi nekoliko vinjen — in menda ravno zato je bil tako nepreviden, je včeraj okoli 11. ure hotel v ulici Giulia skočiti oa tramvaj proge Boschetto-fekedenj, ki je bil skoro v polnem teku. Toda mož je zelo drago plačal svojo neprevidnost. Skočil je tak© nerodno, da je padel med motorni in priklopni voz, ki mu je strašno rawnes&ril desno nogo tfad gležnj-em. Nesrečnemu možu je ta-kot priskočil na pomoč neki mestni stražnik, ki je v zadnjem hipu skušal preprečiti Semotiču usodepoln^ skok, in ga s pomočjo renčič vložil s svoje strani ovadbo proti orož n;kom. Dejstvo je, da nosi menda še danes morda znamenja na svoji glavi in po svojem telesu, za katera bo pač moral nekdo dajati račun. V pondeijek. dne 24. t. m., je prišel v Ajdovščino višji državni pravdnik iz Gorice, kt je zasliševal vse sodnike in uradnike, toda v prvi vrsti o tem, zakaj je sodnik dr- Noldin odredil izpustitev Lavrenčiča, in nadalje o tem, kakšen človek je dr. Noldin, s kom občuje itd. Cela preiskava se je tedaj vršila proti dr.jn Noldinu, medtem ko Lavrenčič sedi v pomogli k povolpiemu uspehu nedeljske Prireditve, zlasti še društvu «Mladma» iz t. Petra za njegovo prostovoljno gostovanje in g. Hvalicu za pripuščenje dvorišča. — Bralno in kmetiško društvo «Lijak», Vogersko. To In ono — Nekoliko statističnih podatkov o Moj*vi. ♦Ruski Vjestnik« ie objavil te dni zanimive statistične podatke o Moskvi. Površina Moskve iznaša 80 kvadratnih vrst, to je, 8370 desetin, Ukupna dolgost ulic dosega 576 vrst. Število prebivalstva iznaša skoro 2 milijona. Zemljepisni položaj Moskve je v središču evropske Rusije, tvori važno železnišk-o sredi-katerem se zbira 10 železniških __________________________zapora išče, v katerem se zbira 10 železniških prog. v Gorici, štirje Ajdovci pa tukaj. Dr.ju Noldi- j V sami Moskvi je 44 Železniških postaj. Tovor-nu se je celo očitalo, da je radi tega izpustil i ni promet moskovskega Železniškega križišča Lavrenčiča. ker ima razmerje z neko Lavren- je dosegel leta 1910 730,000.000 pudov (pud 16 čičevo sorodnico, kar pa je v vsakem cziru navzočnih ljudi "potegnil izpod voza. Na lice j gorostasna laž, pa tudi nesmisel^ Videti pa je, aje j* dal lico, kjeri - J ... ___ mu zdravniki morali takoj odrezati pohab- i naibrž tudi dr. Ferjančič frcala. navzočnih hudi potegnil izpoa voza. i^a mc« - — nrf. i mesta poklicani zdravnik rešilne postaje j* dal da si n^kdo »a sodtšču mane roke v pnCako-preoeijati Semoliča v mestno bolnišnico, kjer | vanju, da bosta na^pre, <^.Nold n .n za njim prepelj; so mu l^eni ud K-er je nesrečnik izgubil mnogo krvi, i Včera, «.prispel semka, »rtop je niegovo stanje precej nevarno. j ga pravdnika iz Gorice dr. Battig^ki - Pade* pod la#tn« vCz 29-lelni kmet Ivan pevce -Lepe nase domovine.. Nimamo niti Benolič iz P^dgrada pri Materiji je včeraj i najmanj namena kr^iraU Herpelje voz borovih bio-| nega pravdnika v teh dveh zadevah, ker smo predpoldne peljal kg), a to je 12 odstotkov vseh tovornih poši liatev v Rusiji. Sedann promet ni poznan. Skupna tramvajska proga ima v Moskvi ukupno dolgost 230 vrst. Mestni vodovod dodaja stopiti se mu je spodrsnilo; prišel itak ie z desno nogo pod , — —,—----------. - , - - ,.«.- kolo ki mu jo je zmečkalo v stopalu Pone- to v pr.vi vrsti radi tega. ker sodniki ne ume]o srečen ca ^e pobral tnž. Gu^do Angeli iz Pado-1 jezika ljudstva, s katerim ve, ki je kmalu potem privozil s svojim avto-j mo pa sodnika, kr vodi zapuščinski oddelek. Bonn« porop«Jnoma «gini]o v kalnem. ^ prlri pristopil k daritvi. Smrtno bled in z blodcčim pogledom je nesrečni MedUm ko . ^ vr«li « obredi. « .e^bo ^ Ad^a ^^ tt bU ' ko je mogel zadušiti kačo; toda masivno kačje telo je: tako __ strašen obvilo njegove roke, da jih ni mogel rabiti. Vkliub Ker niso žrecr'nailedni'ega ^^^ OZ SESSTTtft M ^oSau^nje^^""" 41 ,e UŽa',e,U ^ M^gtr groza ^ bUa ie ve«!., ni upirala temu.