Telefon št. 119. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1*25 Din. DELAVSKA POLITIČEN DNEVNIK Št. 7. V Ljubljani, sobota 9. januarja 1926. Leto I. Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Ljubljana, Breg 12. pritličje. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečuo: v Ljubljani in po pošti 20 — Din, po ruznašalcih izven Ljubljane 22 — Din, za inozemstvo mesečno 32-— Din. Cene Inseratom: Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane L— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 3'— Din. Pri večjem številu objav popust. Redukcija. V zadnjem času se m nože zahteve finančnega ministra po zmanjšanju državnih izdatkov. Tudi javnost zahteva, da država na ta ali oni način zmanjša izdatke. Belgrad je seveda tudi za štednjo, toda ... zopet’ na« račun delavskih slojev, izlasti redukcije drž. nameščencev in znižanja njiihovih prejemkov. O teli dveh vprašanjih mora tudi delavstvo zavzeti svoje sta-1 išče. Vsi ise še dobro »spominjamo na kak način se je izvršila redukcija koncem leta. 1923. Takrat iso se izvršile take n eč n v omasti, da jih ni moč popisati. Reduciralo ise je. vse vprek, nii se oziralo ne na državni interes,. ne na službeno potrebo, še manj pa na položaj raluciranca. Bilo je vse eno, ali je reduciranec službi potreben ali me, ali je sipo-' soben ali obratno, ali ji' zid ra v, mlad, bolan ali star. Zgodilo se je. i viri r,l*ducirali ljudi najboljših kvallilfikacij, najlepših let. ki so bilri na »svojih »mestih neobhodno potrebni. Takralt so se godile hude krivice, redukcija se je izvršila silno površno, kar tja v en »dan, kakor je to že pri na.s v navadi. In finančni efekt? Prašajte v Belgradu. Čez par mesecev je potreba zahtevala, da iso nastavili nove moči. Pa tudi brez potrebe se je s Istrani režima nastavljalo na reducirana mesta politične pristaše. Tako mora država plačevati pokojnino velikemu išteviilu rodueirancev, katerih je .Večji dol v najboljši dobi in delavni si»li, ki so imeli samo to napako, da so bili 'lun »nolitičnih zvez. Poleg teh upokoj. nih roduri-rancev pa »mora država plačevati š»* na .novo nastavljene uradnike. S tem ima država dvojno zgubo, na eni strani dvojno izdatke, na drugi »trami »slabše1 neizučene uradniške n n*'j. ^1 Kakor danes vse kaže, »so l>o še '■ i,at »reduciralo« in sicer na isti lliU‘‘1K kakor lota 1923. .ato se „M)rjl (|eiaVstvo iz stvur-mh ::>/hg„v im,fi proti tak. rp ( UMIJ«, k' ni Sfl,mo v »priza- < ,,fl 1 nameščencev, Pmivoč tudi škodo države, odnosno njenih koplačevalcev. ’ O kakem znižanju sw|a.njil jeinkov drž. nameščencev more biti niti govora. I v av- pre-pa »no ... 'MHišoauio strokovnim organizacijam »drž. mešččhcev, da branijo svoja ipirava. Pavdarp.no pa, da jih ho delavstvo v tciu eksistenčnem vprašanju podpirala. !)ela v -.1 vo zahteva, reducira enojo izdatke, vojsko, ki zahteva vso p I rudnikov ;;a m* bega njem plač, kor jim 'to le .jemlji1 vesolje do dobi, ker ogroža njihov ob- da vlada za zla-ti rover. in nameščencev maj si z redukcijo in zniža- Pred.no misli vlada pričeti z redukcijo, je treba -temeljito »prereor-ganizirati ves »sedanji upravni sistem, ki je -silno drag in »neokreten. Ta je v veliki meri kriv ogromnih državnih izdatkov. V naših uradih se je birokratizem po vojni tako bohotno razcvetel, da (bo še premalo uradništva, če »pojde tako dalje. V nekem drž. uradu «e je n. (pr. pri pisalnem »stroju odlomila tipka in pokvaril mehanizem. Predstojnik dortičnega urada je »moral po predpisih napraviti na višjo in-.-tanco poročilo v dveh izvodih, kjer poroča, da je trdba nabaviti novo tipko in popraviti mehanizem pihalnega stroja. Ta višja insta.nca določi z odlokom v dveh izvodih komisijo, obstoječe iz treh ukaznih uradnikih, katerim naroči, da mo* rajo poizvedeti za ceno inove »tipke in »stroške za popravo stroja pri najmanj treh tvrdkah... S tem pa še mi kraj te čudni proceduri. Postavi »se še komisija, ki mora na-okolu, delajo ,se zapisniki itd. Vse do smešnosti. Šele tedaj pride dovoljenje za popravilo in nakup. S čemur se pa šele otvarja. vprašanje kreditov in kolkovanja, ki .je zopet poglavje zase. Sedaj si pa predstavljajte, kak--ne homatije so pri drž. podjetjih, kjer je treba nabavljati toliko raznovrstnih predmetov. Tako se zgodi, da mora delo počivati več »dni samo. da se manjkajoči predmet nabavi komisijskim potom, pa čeprav ima d*ržava radi tega še tako veliko škodo. Da »ne govorimo o klasičnih primerih »državnega »varčevanja«. Od preobrata dalje se izdelujejo nešteti tehnični projekti, s pomočjo celega štaba uradnikov. In vsi ti naročeni projekti sp že vnaprej namenjeni v arhiv ali pa v prostorne mimice pristojnega ministra. Vse tako večletno delo je brez haska, ker so za uresničenje teh projektov »potrebna sredstva, ki jih Belgrad dosledno ne daje. Ti primeri pričajo dovolj zgovorno, kako se pri nas razmetava javni denai;. Ko bo /vlada napravila red v državnem ustroju, ko bo 'odpravila ’ vse neplodno delo in. nepotreben birokratizem, ko bo režimi reduciral »ministrstva in ves drugi balast, takrat n a. j ise šele začne »nuditi tudi na redukcijo uradništva. Redukcija, -e pa mora tedaj izvršiti motreno. ■ topujevaje, brez hudih udarcev in k riivie. Naj se le pomede i,z drž. upravi; vse lenuhe in ničvredne politične eksponente, ki so v -škodo sposobnim drž. nameščencem. (’e je potrebna večja redukcija, naj določi država primerne enkratne odpravnine tistimi, ki »prostovoljno izstopijo iz dirž. službe. Preostalim »nameščencem naj :se »pa zasigum primerno dohodke, »la bodo lahko živeli in pridno delali. .S takiru načinom redukcije bi oglašalo i delavstvo i umdništvo. Madžarska - gnezdo denarnih ponarejevalcev in vojnih hujskačev srednje Evrope. PRIZADETI SO TUDI MADŽARSKI CERKVENI KROGI IN NEMŠKI GENERALI. PRED DEVIARŠO MALE ANTANTE IN FRANCIJE? Dunaj, 9. jan. Usoda Madžarske je resno ogrožena. Falzifikatorski škandal se širi. 2e sedaj je jasno, da so pri tem prizadeti vsi najvišji uradniki, plemiški in cerkveni krogi. Še več: prizadeti so pri stvari tudi monarhistični, vojaški in nacijonalisti-čni krogi Nemčije. Vsi so vedeli, da se sistematično ponareja tuj denar v državni banki in da se s tem denarjem vzdržuje nacionalistične in fašistične bande Madžarske, Nemčije in Avstrije. Škof Prochazka, znani legitimistični cerkveni poglavar je resno osumljen direktne soudeležbe pri tej čedni falzifikatorski revaušni akciji. Imenuje se tudi Lu-(Jendprff, znani nemški vojni mesar in nacijonalistični hujskač, ki da je direktno podžigal ponarejevalce, naj uornagajo s francoskim denarjem Nemčiji in Madžarski do vojne re-vanšp! Praga, 9. jan. Po francoski vladi izsiljena preiskava glede madžarskih falsifikatorjev je v kratkem času dovedla do popolne jasnosti. Najvišji zaupniki in uradniki so sodelovali pri potvarjanju novčanic. Ko pa so jih zaprli, so seveda takoj priznali, navajajoč v opravičilo nacijo- nalne interese. Doslej je preiskava nedv omno ugotovila, da so falsifici-rali novčanice v vojaškem grafičnem inštitutu in našli so tudi stroj za po-natiskovanje bankovcev. Budimpešta, 9, jan. Socijalistična stranka zahteva radikalno spremembo režima. Horthy mora odstopiti, odstopiti mora tudi Bethlonova vlada. Vzpostavijo naj se politične svoboščine in očistiti Madžarsko vsega ■■'acijonalističnega in fašističnega zla. Madžarska se mora vrniti k demokraciji in mirni prijateljski politiki z vsemi sosedi. Praga. 9. jan. Izgleda, da bo morala Mala antanta skupno z Francijo ponovno in v energičnejši obliki intervenirati v Budimpešti, zahtevajoč p- vdno spremembo v notranji in zunanji politiki, ker hoče Horthy, sodeč po najnovejših njegovih ukrepih, za vsako ceno ohraniti svoj položaj in nadaljevati z dosedanjimi metodami. Mala antanta bo najbrže sklicala v kratkem tudi posebno konferenco. Dun-1? 9. jan. Po Madžarskem so se že začeli medsebojni pokolji. Vsa jeza Horthyjevih ubijalcev sc sedaj . obrača proti socijalistom. Pravijo, da "opravljajo revolucijo Belgrad praznuje... Belgrad, 9. jan.\ Zapuščeni so proLsfori v parlamentu in zaprta »so vrata vseli ministrstev. Vse delo »počiva, vsaj je večina ministrov iz Belgraila odšla. Dnevni politični razgovor je Heveda znatno poživela madžanska afera. Ugiblje se, koliko so falsdfi-'k ato rji »sodelovali pri nedavnem padcu dinairja. Zato -se je politična javnost nemalo začudila vesti, da ■»e jugoslovanska vlada ne bo udeležila akcije proti Madžarski všled odškodnine za škodo, ki »so jo fabuli kat m-ji povzročili. Mini/ter Nineič je »sicer v Bel- gradu, »vendar pa se o celi aferi še ■ni izjavil in po stari »navadi drži vse v nejasnosti. Pripovedujejo le, da lio ta madžarska afera pospešila sklicanje 'konference Male Antante in da »bodo vse države Male Antante skupno intervenirale v Budim- Na »tej seji bodo razpravljali tudi o razmerah v Grčiji in pa v Romuniji. Pasic se iz Monte Carla .še ni oglasil. V inozemstvu bo ostal cel mesec, in veliko vprašanje je, če bo lotlej miroval njegov klub in mirovali Pašičevi nasprotniki. Kongres francoske socijalistične stranke. Pariz, 9. jan. V nedeljo se bo vršil v Parizu tekom poldrugega leta že šesti k-ongreis francoske so-cijalistične stranke. Tudi na tein kongresu bodo razpravljali predvsem o »tein, naj li sodelujejo soci-jalistj »v vladi. V »tem oziru sta se »''dvorili dve skupini. Pirvo, ki zago- varja aktivno »sodelovanje v vladi, ■vodi Renaudel, drugo, ki temu nasprotuje .pa »vodi Faures. Pričakovati je skoro z gotovostjo, da bo zmagala Faure-ova skupina, kar je trenofno vsaj tudi edino pravilno stališče. Diktator Pangalos ¥ svojem elementu. Atene, 9. jan. Po proglasitvi »diktature je postavil Pangalos za 'najvišjo oblast »državni sosvet in pekli *nl v ta » svet nekatere ovoje pristaše. Prvo njegovo delo je 'bilo, da je ukinil ministrstvo za socijalno politiko, obenem pa »napovedal, da 1)0 brez odlašanja »pričel najodloč- ■nejši boj proti komunistom. Tudi na »menihe ase je spravil Pangalos. izgnal je iz samostanov vse menihe. ki še niso 50 let stari, obenem pa »prepovedal, sprejemati v m,mostnin c nove menihe. Vsak poizkus upor,a bo zadušil s krvjo i,n zato ni pričakovati sedaj resnejših uporov. VELIK GOSPODARSKI NAČRT AVSTR. SOC. DEMOKRACIJE. Dunaj, 9. jan. Vrhovne zveze avstrijskih soc. organizacij so imele veliko konferenco, na kateri so izdelali temeljit gospodarski načrt za sanacijo avstr, gospodarstva. Največjo važnost so polagali na omejitev brezposelnosti, na sklepanje trgovinskih pogodb, izpremembo carinskih tarif in zahtevali so, da se takoj upo-stavijo trgovske zveze s sovjetsko Rusijo. Glede omejitve brezposelnosti vsebuje gospodarski načrt poleg produktivne preskrbe dela tudi povsem nov predlog, da se namreč delodajalcu, upoštevajoč stanje, ki vzdrži gotovo število zaposlencev prizna posebna premija. O gospodarskem programu socijalne demokracije se je vnela živahna debata, umevno pa, da ga buržuazija odklanja. Vendar bo možna sanacija avstrijskih razmer le po takem načrtu. Ramekova demisija je najboljši znak za to, da so postale razmere za krščanske socialiste nevzdržne. AVIJATIKA V SLUŽBI TURIŠTIKF Dunaj, 9. jan. Alpinsko društvo v Otztalskih Alpah se dogovarja z avi-jatiki o tem, da bi ti oskrbovali planinske koče z živili in drugimi potrebščinami. Zgraditi nameravajo v ta namen posebna letala in takoj spomladi bodo začeli s poizkusi. PAPEŽEV POKLON NOVINARJEM. Rim, 9. jan. Nedavno so proslavljali v Rimu patra Claureta, ki je baje ustanovitelj posebne misijonarske družine. Pri tej slovesnosti je nazdravil patru Clauretu tudi papež sam, v zdravici se je spomnil tudi sv. Pavla, pri tein pa rekel: Ko bi bil sv. Pavel še danes živ, prepričan sem, da bi bil novinar - žurnalist. Mislimo,' pač vsled tega, ker so novinarji edini resnicoljubni patroni na svetu. — Kdo ve, če je imel papež tudi »Slovenčevo" žurrialistiko v mislili? VEZUV BLJUVA. Rim, 9. jan. Po 8 mesecih je začel Vezuv znova bljuvati. Odprla so se na vrhu zopet žrela, ki bruhajo iz sebe lavo. Čujejo se tudi v notranjosti Vezuva hude in močne eksplozije. Za enkrat baje še ni nevarnosti za okoliško prebivalstvo. TRAGIČNA SMRT 73 LETNE STARKE. Dunaj 9. jan. Vdova Marjeta Wir-nitzer na Dunaju si je nadela na ušesa, ko je legla spat radijeva slušala, da, poslušajoč koncerte, sladko zadremlje. Ker je bila slepa, ni videla, da je padla z nočne omarice petrolejka. Vnela se je sobna oprava in ubožica je zgorela v plamenih. Drugo jutro so našli v sobi na pogorišču le še nekaj kosti. Pismo iz češkoslovaške republike. Praga, 7. januarja 1926. Veselile so nas v Pragi vesti, ki smo jih prejemali od doma, da je naše delavsko gibanje na potu h konsolidaciji. Prišla so poročila o zodrnja-,nju strokovnih organizacij in ne veste, Ikako so se ob tem z nami veselili tudi naši češki sodrugi. Ko pa ste nam -poročili, da namerava izdajati Centralni delavski svet delavski dnevnik, ki naj odsedaj vodi združeno delavsko gibanje, sem se takoj odločil, da Vam sporočim tudi nekaj vesti o našem delavskem gibanju. Ne bom se bavil toliko s političnim gibanjem, govoril bom raje o gospodarskem :položaju natega delavstva, ki vas 'bo tudi gotovo bolj zanimalo. Politični položaj se je pod vplivom volitev, ki so se vršile pred nekaj meseci, precej izpremenil. Razredno zavedne stranke, in to češki in nemški socijalni demokratje ter komunisti in neodv. komunisti, so dobile skoraj dva milijona glasov in 87 poslancev in ako prištejemo k temu še 28 nar. soc., ki radi govore o razrednem boju, in ki -.o prejeli 609.195 glasov, imamo 115 poslancev ter 2,591.694 glasov. Ali to se vseeno,ne zadošča zo soeijalistično vlado, o kateri se je govorilo, zlasti če še pomislimo, da komunisti nočejo še v parlamentarno vlado. Čsl. soeijalna demokracija, ki je že delj časa v vladi in ki je tudi sicer priborila čsl. delavstvu pravzaprav vse, kar ima (vsega, kar je želela sicer ni bilo mogoče izvršiti, ali to kar je, je veliko) in ki mora čuvati vsaj pridobljeno, je stala pred težkim vprašanjem. Vladna, večina se je zmanjšala, sprejeti je bilo treba v vlado novo stranko, stranko, ki zelo nasprotuje izlasti gospodarskim načelom soc. demokracije — vendar so se kljub vsemu temu češki sodrugi odločili sodelovati v vladi in tu doseči še, kar je delavstvu dandanes potrebno. 'Če je to bilo v redu in prav, bo pokazala naj-bližja bodočnost. Nastala je v delu nova doba in te dobe parola se glasi: Po volitvah vsi med zadružnike. Za razvoj zadružui-in za ohranitev konzuinentskih ki so vam poverile svoje gla-Trgovci so začeli v zadnjem času napadati konzumente ter konzu-mentske ustanove. Delavstvo se pa vedno bolj in bolj oprijemlje svojih zadrug. Nastala je zahteva po konzu-mentskih zbornicah. Zanimiv je v tem oziru uvodnik »Prava li-du«, osrednjega glasila soc. demokracije, ki piše o delavskih in konzuinentskih zbornicah. Med dr. pravi: »Že 1922 sta češka soc. dem. ministra Hab rman in Srba predložila ministrskemu svetu osnutek, da naj se pri ministrstvu za socijalno politiko osnuje sosvet, ki naj obstoja iz 40 članov in sicer iz 15 zastopnikov organiziranih konzumen to v, iz 15 zastopnikov strokovnih organizacij ter iz 10 kooizunmntov kot takih. Predlog tedaj št v a mas, sove. zelo ni prodrl. Danes pa se dela na drugem predlogu, ki zahteva istotako, da se .vpoistavijo konzumentske zbornice z najširšim delokrogom. Te zbornice bi bile sestavljene iz zastopnikov strokovnih in zadružnih organizacij. To vprašanje je sedaj aktualno in upam, da ga bodo vsi združeni konzu-meitrtje . tudi izvedli. Poleg tega vprašanja pa prihajajo dan na dan nova gospodarska vprašanja. Borba proti draginji, ureditev raznih zadev z Nemčijo, Ogrsko itd., vprašanje mezd na Slovaškem, in ne -v zadnji vrsti vprašanje ureditve uvoza in izvoza zlasti z ozirom na sovjetsko Rusijo. Obenem pa deluje čsl. delavstvo za razširjenje mednarodnih stikov še z o -talim delavstvom sveta. Prireja v to svrho obiske v Nemčiji, Angliji, Švici itd. ter vabi tuje delavstvo — zlasti zadruga rje — k sobi na poset. Kako razume mednarodno solidarnost, je pokazalo 1. t. m., ko je priredilo proti fašistovskiin nasiljem nad italijanskim zadrugarstvom, veličastne shode po celi republiki. Talko je delo pri nas. Daši imamo na (tai strani nekaj ugodnosti, jih na drugi strani izopet ni. Morda bi jih bilo več, ako bi bilo delavstvo enotno. Upamo, da bomo tudi to dosegli, kajti le na ta način bomo dobili v naši — tako industrijsko kot (kulturno razviti — državi vlado v svoje roke. Tudi sodrugi komunisti bodo najbrže še pristali na parlamentarno delo in delali na tem. da prevzame proletarijat vlado v tej obliki. Zaključujoč svoj prvi dopis za vaš list, pozdravljam vse slovenske sadruge in jim želim, da naj bo izanje novo leto srečnejše, kakor pa so bila dosedanja! Pomnijo pa naj vedno, da je le v združenju moč. —ič. Pravijo... Pravijo, tla je Pasic -skozi belo Ljubljano potoval. V ibrzovlaku, zakurjenem, udobnem galopskem vozu in inoognito seveda. Vse, kakor se za visoke gospode spodobi. Pa pravijo tudi, da so »ant i v ag o pirati« običajni -gospodje od našo imodre i ost pozdravi in čvrste gosposke. Pa st' vet: pravijo: da je Pasic zavžil kos ljub- ljanske telečjo pečenke po maksi-mirhni ceni in da je videl na -tem dobro uspeli učinek novega -proti-draginjskega vladnega gibanja. Le enega ipa ne pravijo: da bi airtiva-goniral sedaj tudi dr. Žerjav. Ta je doma ostal, Pasica ni ob-r-kal, zato pa ni sedaj Pašičcvo mladostne isli-ke v »Jutru« i-n no slavospeva o njegovi državniški modrosti in diplomatski lokavo-ti in zvitosti v »Slov. Narodu«. Tudi fotografi so ostali -brez dela in le policaji so ob-oudovaili Pašičevo brado. Pravijo tudi, 'da jo ostal Žerjav -zato doma, ker se je ravnal po -zlati resnici: uri prepirih ni dobro biti zraven, 'mo. ko bo itak lahko skoro demokrata Pribičov-iča. Glose. V Rumuniji vre... Minister Bratianu, znani krvnik romunskega ljudstva, je podal ostavko. Ostavka je v zvezi z afero prestolonaslednika Karla, ki je vodil opozicijo v .rumuniskem parlamentu in bil sploh inspirator večletne srditi1 borbe, 'ki we je -vpili.la uprav ,-z rumun-sko. besnostjo proti Bratia.nu in njegovi vladi. Protibojarska akcija se nadaljuje in širi izlasti v Besarabiji, ki jo eden najbolj zasužnjenih in zatiranih rumun-kih dežel. Y Besarabiji se tudi krepi separatistično gibanje, ker hoče Besarabija nazaj k Rusiji, kamor tudi spada. Demokratska, in republikanske stranko napovedujejo režimu hudo borbo. Voditelj rumun-skih kmetov, Lupu, pravi, da mora manarhistični in bojarski sistem v Rumuniji pasti. Boc. -stranke ne zaostajajo ter organizirajo vneto delavske in kmetske maše za odpor. Vse kaže, da je Karlova akcija, ho-, te ali nehote, močno razgibala .ru-munske mase. .Dosedanji koru-mpi-rani režim se mora zrušiti. Oblast preide projalislej najbrže v roke rumunskih naprednih meščanskih strank, višaj dotlej, dokler ne bo rumunski proletarijat, po zlomu krute dosedanje reakcije, prevzel sam vso oblast in rešil 'končno nesrečni rumunski narod, ki je menda edini narod v L v ropi, ki sc še ni mogel, dasi nas loči že skoro poldrugo stoletje od francoske revolucije, rešiti fevdalizma in tlake. Ko zavlada proletarijat, bodo dbi-grale tudi rumunske meščanske napredne stranke. Korošec, pa naši župani. \ Maribor je prišel božiče vat korajžni in vztrajni Korošec. Na županski sestanek je prišel modrovat naš brurnni Korošec. Za svobodo županov, za svobodo slovenskega naroda. je tudi na tem sestanku pridigava! načelnik Korošec. Pa je z grškim filozofom izačel, do dobra .obdelal kr.ščiin-ko inkvizitorsko svobodo, se dotaknil narodovega 'rokovanja in s patosoim končal pri ju-gosiovainlski reakciji. — Zopei' to •reakcijo je Korošec v Mariboru rohnel, s-tako reakcijo kkolje Korošec koalicijo in koncentracijo v Bel gradu. Številčna bilanca. Za -vp j'.“ . silo »Rječ« je napisal Bribicevie kratko, pa manj jedrnato pobneno bilanco. Po njegovem zatid-iju ji1 -amo-tojnih demokratov vec kot oreve-č. Samo poglejte: ;>() shodov, ake-m shodu 3000 pristašev, številko 150.000. K temu pa da- na v-lo da ie treba pr 'št« Tore Srbijance in brate Slovence. Torej: demokrati napredujejo in — po božjih besedah — še malo, pa bo vsa država samostojno demokratska. To tem bolj. kor iv; prištel k temu številu niti na-rodno-socijallističnib repov in rep- Charles Dickens: 7 Božična pesem v prozi. „Budalost! po sobi. pol, toda zdi se , obenem. Sledi dč Scrooge in hodi Ko se uekekrati obrne, zopet sede. Sune glavo nazaj v naslonjak in pogled mu obvisi slučajno na zvoncu, nerabljenem zvoncu, visečem v sobi in zvezanem, Bog vedi čemu, z izbo v najvišjem nadstropju poslopja. Ko pogleda, opazi zdajci strme in z nemalo, nepojmljivo grozo, kako se prične ta zvonec tresti. Sprva trepeče tako rahlo, da se komaj oglasi, a kmalu zazvoni glasno in z njim zvonijo vsi zvonci v hiši. To traja morebiti minuto ali ura. Zvonci nehajo, kot so zace , , , , , globoko doli zvoneč ropot, kakor bi vlekel kdo v kleti težko verigo čez sode. Scrooge sc si -kar je slišal o duhovih, da strašijo, kakor n \ . - Vrata' pri kleti odletijo z zamolklo odmevajočim gromom in zdaj Scrooge sliši šum spodaj mnogo glasneje: v veži, nato, da prihaja navzgoi po stopnicah in naravnost proti njegovim vratom. »Budalost še vedno!" sikne Scrooge. »Nočem verjeti!" Kljub temu se izpremeni njegova barva, ko pride prikazen brez obotavljanja skozi težka vrata in koraka v sobo pred njegovimi očmi. Ko vstopi, vzplapola umirajoči plamen, kakor bi vzkliknil: »Poznam ga! Duh Marieyev!" in zopet omahne. v Isti obraz, prav isti. Marley s čopom, svojim navadnim telovnikom, tesnimi hlačami in škornji-čopi na škornjih naščetinjemh kakor njegovi lasje. Veriga, ki jo vlači za seboj, ga ,.rJ; pasu. Dolga je in sc vije kakor rep. Sestav ljcna ic (Scrooge si jo zvesto ogleda) iz blagajn, ključev, glavnih knjig, pogodb in težkih denarnic, okovanih v jeklo. Njegovo telo je prosevuo tako da more Scrooge, ki ga gleda skozi telovnik, videti dva gumba zadaj na njegovi suknji. Scrooge je pogostoma slišal govoriti, da Marjey nima drobovja, a ni pa tega verjel do danes. .. Ne, niti sedaj ne verjame. Dasi gleda prikazen skozi in skozi in jo vidi pred sabo stoječo, dasi čuti mrzel vpliv njenih mrtvohladnih oči in spozna celo tkanino vzganjenega robca, privezanega krog njene glave in brade, ki ga preje ■'i opazil, še vedno je neveren in sc bori proti svojim čutom. , , . „No!“ zareži Scrooge ostro in hladno ko vselej, »kaj hočete od mene?" glas Marleyev, brez dvoma. »Ali morete — ali morete sesti?" vpraša Scrooge gledaje vanj poln dvomov. »Morem." »Sedite torej!" . , Scrooge je vprašal, ker ni vv^e1, J* .mo*e tako proseven duh sesti, in je čutu, da bi bila nujna kočljiva razlaga, ako mu m mogoče: a duh jc sedel na nasprotni strani ognjišča, kakoi bi bil na to navajen. » . Vi ne verujete vame, pripomni duh. „Nc,“ odvrne Scrooge. Kakšen dokaz moje resničnosti bi radi imen razen- pričevanja svojih čutov ? »Ne vem," Pravi Scrooge. »Zakaj ne zaupate svojim čutom.-,Kcr vpliva nanje," de Scrooge, vsaka kmki st. Najmanjši nered v ;Mi tfto1 želodcu jih ston lcnkrst. iNajiuaiijsi uereu v zeioucu m- ■ : j,os ijufivc. Vi ste povsem lahko neprebavije^^ govedine, grižljaj gorčice, skorjica sira-trdo kuhanega krompirja. Na vas jc zbijati in »Mnogo!" »Kdo ste?" »Vprašaj me, kdo sem bil!" ’’«-do ste bili torej?" vpraša neje. »V življenju Marley.“ Scrooge glas-sem bil vaš družabnik, Jakob kakor groba, karkoli ste že!" v , Ni bila Scroogeeva navada s‘l S ,nega vc_ tudi zdaj-le ni čutil v sY‘’’^'UskuStt 1 biti dovtipen, selja za to. Resnica je, ^ ovnost in zatrl svoj da bi razblinil lastno f> - t j strah: kajti glas pošasti jc pretrese. v njegovih kosteh. Sedeti in strmeti ‘ 1 bilo sam mozeg steklene oči, bi sam bognasvaruj le za hip molče v te otrple, zanj to je Scrooge čutil (Dalji* p«*1-! kov. Če bi pa se te prištel, pa bi bilo samostojnih demokratov res prav zadolsti. Saimo: v vlado je še treba hi trde roke je še treba, :pa bo v temeljih postala drugačna naša domovina. Kot dobri proroki pravimo: napačen je ta in tak račun, gospod Pribioevič! Avstrijski škofje grme (glej »Slovenca« št. 5), da v »socijalizmu ni rešitve.« Med ljudmi, ki so ponarejali tuj denar rta Ogrskem, je po poročilu »Prager Presse« — tudi znani škof' Prochaska; izpoved vodje ponarejevalcev, kneza Windi>seh-graetza, ga silno koanpromituje. Airetiran je tudi pater Arhangel Boinis. Bogve, 'kaj je napotilo škofa in patra, da sta sodelovala v taki »lepi drulščini?« Najbrže nauk a v stri j-ki h škofov, da ni »v socijalizmu rešitve«, pač pa v .ponarejevanju ravflučnega denarja ... »Slovenec« naj pove, Če smo prav zadelo % Ihieniten nasvet dajejo avstrijski škofje delavcem: »Ne k socijal-ii'm demokratom, ne med boljševi- ke, le v krščansko organizacijo!« In nadalje: »Drugi sita no vi pa naj priznajo vaše pravice in naj vam pomagajo.« (Slovenec« št. 5). — Malo vprašanje: Zakaj pa ne pomagajo? Kultura. Ljubljana. Drama uprizori: v soboto, dne 9. t. m., ob 15. »Pegica mojega srca« kot dijaško predstavo po znižanih cenah, izven. Nedelja, 10.: oib 15.: »Pegica (mojega srca«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20.: »Profesor Stori-ein«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Pon del jek, 11.: ■Druga mladost«. D. Opera: Nedelja, 10.: ob 15.: Otroška in mladinska predstava: »Srce iz leeta«, »Poziv na ples«, »Capriecio espagnole«. Znižane cene. Izv. Ob pol 20.: »Prodana nevesta«. Gostuje ga. Žaludova in g. Knittl. Ljudska .predstava po zniržanih cenah. Izv. Dnevne novice. Narodni socijalisti na poliodu .. »Tovariš« Juvan in njegova milijonska armada jo srečno primarši-rala tja, odkoder .se jo svoje dni ločila: v demokratski generalni štab. Dolgo je oblogovn 1 Združeno drokovne organizacijo in skušal barantati za mandate. Na tem lovu e.a mandati1 jo »bij ubijal celo vstop v Strok. Zvezo in pripoznanje in-tcrnacijonaieJ »Samo 10 mandatov nam dajte in mi pri p oznani o še samega Lenina! Mi smo za ujedi-njonjo — za procvit strokovnih, razredno^ borbenih organizacij — toda, dajte .nam mandate —!« tako je govoril Juvan in — šel k demokratom, in šp daljo; kar med orju-riaše! Tako je prav! Propadli boste! »(Slovenec« bruha. Združene strokovne organizacijo so 11111 na potu. Naravno. Zavoda se, da postajajo naše enotno organizacije nevarno vplivu »Ju-goslov. Strok. Zveže«. Pi?še, da. se jo pod to firmo zbrala gruča ljubljanskih klikarjov, ki hoče nasilno vladati nad (svojim članstvom itd; Le pomirite se lažnjivi oznanjevalci Krekovega socijalizma, 'kajti ok.mii to »kliko« so je do danes zbralo že 10.000 glav broječa armada revolucijoriarnih proletarcev, ki vas bo izgnala iz tovarn, rudnikov in obratov — in vam za vodno zapiti vrata Dol. zbornice. Delavci! Vi pa pokažite, da nismo »klika«; izvojujte 2. februarja Delavsko zbornico sebi! Odkar je Pasle odpotoval iz Bel-gruda, je voda silno iposkočila. Če se hitro 'ne vrne, se je bati še večje poplave. Baje je povodenj dosegla že prve hiše ob obrežnih nasipih. O da bi segla voda do narodne skupščine in iztrezniln naše poslance! Pribičevič se zopet giblje. To pot je nameril svoj korak v Celje ,i.n Maribor. V Celju priredi svoj shod 30. januarja zvečer, v Mariboru pa 31. jan. Dopoldne, aiko pojde vse v redu. Zdi se kartl< da samostojni (pri nas imamo in gospode — vse samostojne!) p,.,,11:1 čutijo in zato hočejo dogodke mo videli* tlejslvi' Vrlo! lSicer |)u ,)n- dne™ t ^»o ^Btavijalnico ki bo uri prodajala leta 1925, .meseca mani« . , - i -• i - ’ zastavljene zaslužke nas,h mnn,h ,n delavcev! Ljubljanica je p, 1(!t() uamsla k()( ze dolgo vrst let ne. M^tni očetje so so uistnišili ni Jon zopot To pa, ki ozdravi, zapušča najtežje posledice (onemelost, ogluše-lost itd.). — Na Dunaju pa je profesor dr. Singer potom dolgih preizkušenj ugotovil, da je zoiper sladkorno sredstvo (diabetes) najbdljšo sredstvo beljakovina. Injekcije s preparati iz beljakovine so dosegle trajne ugodne uspehe pri zdravljenju te bolezni. Žalostna usoda ruskih veleumov. Puškina je ustrelil neki bedak francoskega poslaništva v Petrogradu, Gogolj je umrl na neki strašni spolni razvadi, Tolstega so ubile socijalne razmere, te dni pa je izvršil samomor proletarski pesnik Sergjej Jesen in, na-zvan od ruske javnosti rdeči Puškin«. Ubila sta ga ženska in pijača. Njegova zena, slovita plesalka Izidora Dun-eamova, ga je pustila, ker je preveč pil. T o rim je šlo tako do srca, da se je vnnil v Rusijo i.n si pognal kroglo v srce. Cene žitu zopet naraščajo. Lani so padle okroglo za 30%, a so se zopet dvignile 5—10%. Pričakovati je, da se bodo cene žita še dvigale, ker 'kupita; ližem po vseh državah neovirano ustvarja močne truste in kartele žri živila, kakor tudi za, druge živi jenske in produkcijske jvotrebsčine. Perzijski prestolonaslednik se pa jio,stavi. Star je tri leta, jia že »zasluži« 300.00 dolarjev na leto. Njegov oče, perzijski šah ima le polovico več, oba skupaj pa veliko preveč! Šport. S. K. »Svoboda«. V nedeljo, .10. januarja training-tekma z rezervo »Ilirije«. Točno ob pol dveh naj bodo na igrišču »Ilirije* sodrugi: Štembal, Gartner, Pogačar, Rojc, Hariš, Sušnik, Kucler, Korbar, Urbančič, Seme, Bolničar, Zeman, Vičič, Malovrh, Ko-sec- Kapetan. Trbovlje. Delavska Akademija v Trbovljah priredi v sredo, dne 13. jan. t. 1. predavanje »Soeijalizem in komunalna politika« v dvorani (Delavskega doma' ob 4. uri popoldne. Predava s. dr. Celestin Jelenec iz Ljubljane. Prekmurske novice. Murska Sobota. (Draginja.) 2e večkrat smo v naših listih pisali o cenah v M. Soboti, ki absolutno ne odgovarjajo cenam v drugih krajih. Posebno hrana v gostilnah je mnogo dražja nego v večjih' mestih, kjer dobijo abonenti celodnevno hrano za 12.50 do 15 dinarjev, dočim morajo v M. Soboti plačati 17.50 Din samo za obed in večerjo. Ako računamo še zn jut rek in kruh, ki ga morajo abonenti posebej plačati po 75 para komad, znese cena za celodnevno hrano okoli 25 Din, kar je mnogo preveč in ne odgovarja cenam v drugih mestih. Skrajni čas je, da se oblasti za to stvar malo pobrigajo ter prisilijo gostilničarje, da cene znižajo. Pa ne da bi merodajne oblasti čakale na novi zakon o pobijanju draginje, koji je šele v načrtu in stopi v veljavo, kdo izna kdaj. Ker so vsi e d previsokih cen prizadeti v glavnem državni nameščenci, torei brezdvomno ljudje, o katerih sc ne more reči, da lahko plačajo, pričakujemo, da ta apel ne ostane brez uspeha tor da bodo oblasti v M. Soboti cene brez odloga revidirale! Za volitve v Delavsko zbornico. Za te volitve se je izvolil krajevni volilni odbor, hi vodi agitacijo za celo Prekmurje. Volilni splošne skupine mi,i se obračajo za Informacije le na Stran 4. ..DELAVSKA POLI T i K A" Štev. 7. ta odbor, ki ima sedež v posebni sobi kavarne »Aleolic«. Odbor je že določil zaupnike za posamezne obrate, oz. poklice. Delavci in delavke! Samo tem zaupnikom izročite glasovnice, drugim agentom meščanskih strank pa ne nasedajte. Tudi v Prekmurju mora dobiti večino glasov lista Združene delavske strokovne zveze, ki je prava zastopnica delavskih interesov. Nov gerentski sosvet. Vsled odstopa prejšnjega gerenta dr. Šoniena, je v M. Soboti imenovan nov gerentski sosvet, ki mu kot gerent načeluje tovarnar g. Benko. Govori se, da je gospod Benko sprejel gerentsbvo pod pogojem, da se v teku štirih mesecev razpišejo občinske volitve, kar se mn je od merodajne strani baje z vso sigurnostjo obljubilo. — Vprašanje električne razsvetljave v M. Soboti se bo menda nekoliko zavleklo in sicer radi tega, ker elektrarna Fala zahteva točne podatke glede odjemalcev toka. V ta namen so dne 5. trn. prišli v M. Soboto zastopniki falske elektrarne, da stvar na licu mesta ugotovijo. Ako bo zadostno število, prijavljencev za odjem razsvetljave, oz. toka, se pogodba .sklene tekom meseca januarja. Glede razdelitve podpor med oškodovane pri zadnji poplavi, se širijo govorice, da so dobili podporo tudi taki, ki je niso bili potrebni. Ker je mogoče, da so te govorice neresnične in ker povzročajo nepotrebno razburjanje, naj pomožni odbor javnosti sporoči koliko podpore in komu jo je razdelil. Šesti razred gimnazije v M. Soboti, ki je bil prošlo leto ukinjen, se 16. trn. ponovno otvori, ako se prijavi zadostno število dijakov. V Gornji Lendavi se je ustanovilo društvo »Prosvetni dom«, ki bo organiziralo v okolici kulturno delovanje s predavanji, tečaji itd. Društvu predseduj«? gorički rojak, učitelj g. Franjo Humar. »Novine«, glasilo upokojenega župnika in poslanca SLS gospoda Klakla, ki so se do sedaj tiskale v Dolnji Lendavi, se bodo odislej tiskale v M. Soboti. Uredništvo je na mesto župnika Klek la, ki kot poslanec ne more vršiti te funkcije, prevzel ljutomerski kaplan Jerič. Poleg tega lista izdajajo klerikalci od 1. januarja dalje tudi tednik v madžarskem jeziku »Nepujsag« (Ljudski list), ki se tiska v (Dolnji Lendavi. Izgleda, da bo ta list služil kot protiutež radičeveem, ki vkljub vsem izpreobrnitvam uživajo uned' Prekmurci še precej zaupanja. Še ena. Sodrug nam piše: Zadnji ilnstrovani .Slovenec« prinaša 'karika- turo, ki hoče zafrkniti soeijalistični tabor glede volitev v Del. zbornico. Neki prijatelj me je na to opozoril ter dejal, da je karikatura zadeta in smešna. Jaz sem mu povedal, da je urednik ilustrov. »Slovenca« gospod, ki je pred par leti v vsaki številki bivšega soci jalističnega »Ljudskega glasa« delal iz klerikalcev koline. Nato je prijatelj dejal, da je dotična karikatura res — smešna in da bi bila bolj zadeta, če bi na sredi stal oni bivši so-eijalist, sedaj klerikalec ter držal na .•ni strani krvavo sekiro, na drugi pa razpelo! iz Mežiške doline. OBČINSKE VOLI VE V MEŽIŠKI DoLIN I. Dne 17. t. m. se bodo vršile občinske volitve v Guštanju, Kotljah in Tolstem vrhu. V Guštanju je imelo delavstvo že (losedaj občino v svojih rokah, dočim je gospodarila v so-sednjih kmeti obč. SIS. Tudi v Kotljah se udeleži proletarijat volitev z lastno listo, v drugi občini, v Tolstem vrhu, pa se mi posrečilo vložiti delavske liste, čeprav biva v tej občini precej ljudi, čeprav je dobila pri zadnjih volitvah v skupščino soc. stranka 69 glasov. Glavni volilni boj se bo seveda vršil v Guštanju, ker je Guštauj trg in precejšen gospodarski center. Vloženi sta dve listi. Naša, ki se imenuje lista »delavčev in obrtnikov«, je druga, s to listo gredo delavci in obrtniki v volivni boj na razrednem programu. Interes vseh delavških strank je pri teh volitvah tako prizadet, da bi bilo pravo izdajstvo in zločin, vlagati več del. list ^Združili smo se na podlagi komunalnega programa, ki tvsebuje vse zahteve trga Guštauj in njegovega prebivalstva na gospodarskem, soeijal-nem in kulturnem polju. Prva lista je »Trške gospodarske stranke« in je na njej združeno vse, kar leze in gre. Na tej listi so zbrani vsi ostanki trške preteklosti. To so ljudje brez načel in idej, politični balancerji, ki so se že pehali ipo vseh mogočih strnaiikah in so sedaj našli mirno zavetje pod revno streho te naše gospodarske stranke. Ramo ob rami gredo klerikalci, ki se prekrižajo, ako srečajo kakega brezverca v osebi liberalnega demokrata, z Žerjavovimi pristaši, čistokrvni ju-gosloveiVski Or,junači so si izbrali za tovariše na težavni poti v občinsko poslopje, čistokrvno Nemce, kateri so še pred kratkim objokovali zatirani Vse vrste kuhinjske posode ln vse kovinske potrebščine izdeluje ( Splošna kovinarska industrija „JUGORflETALIJA“ reg>strovana zadruga z omejeno zavezo v LJUBLJANI, Kolodvorska ulica. Zahtevajte povsod L le izdelke „ JU GO M ET ALI J E“j