159. štev. V Ljubljani, nedelja 4. julija 1920. * 8°t0,i°'- 111. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: tel« leto pol leta letet leta ta mesec K 240*— n 120- „ eo-„ 20-— 2a inozemstvo: celo leto pol leta. četrt leta ta mesec . . p K 400*— 200 — 100-— 35- tEreear rasasar itifffifi1 ffSffgjf WS VSKI W lj ■ Za Ameriko: JUlOSLflVjn te*.,, Ba&Ž Ifc. ifafrl p|I| Prffl fe^ggCaH eK8 W porabljenem prostoru in sicer HraP p^iipfežg ppfl|SHM §§§|j |Bn M§H§ BH| PSh I88BB 1 mm visok ter 55 mm NESU ^maSsk W flPffl : ' ■ Jb&M BnffigOT Jllg[ ||lpa| šhoi prostor za enkrat 2 K ^išjF 0kš$Mm /gslm iilia msm Wm&r emk Bmm *• večkrat popust. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44» Italija se odrekla Albaniji. Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo, — Rokopisi se ne vračajo. „ , Dunaj. 3. julija. (Izvir, poročilo.) Iz Rima poročajo, da stoje pogajanja med italijansko vlado in albansko vlado v tirani pred zaključkom. Italija bo priznala neodvisno Albanijo in tiransko vlado kot njeno zastop- PV nico. Zapustila bo celo Albanijo z jValono vred. vse svoje čete pa odpoklicala. Albanija si sme osnovati svojo lastno armado. — V Albaniji je sedaj razun malih prask mir. }o!jaki prosijo pomoči proti boljševikom LDU Pariz, 3. julija. »Chicago Tribune4* poroča o porazgovoru med Fochom in britanskim maršalom Wilsonom, povzročenem po nujni prošnji Pilstidskega za pomoč. Po-razgovor je trajal nad eno uro. Bavili so se s položajem, nastalem po prodiranju boljševikov. Misli se, da bodo dospeli boljševiki do Varšave, iiko bi jih* političnim potom ne prisilili, ustaviti svoje prodiranje. Poljska vojska je Po šestletnem boju utrujena in ne more veljati več kot učinkovita armada. Razen '‘tega primanjkuje Poljakom vojnega materi-iala in zalog. Zmešnjava v krogih RUSKI DELEGATI ODPOTOVALI IZ LONDONA. LDU London, 3. julija. Ruski delegati so odpotovali davi v spremstvu zastopnika ministerijalne sekcije za čezmorsko trgovino v Moskvo. OBNOVA PROMETA NA RUSKEM. LDU Moskva, 3. julija. Dne 1. julija je stopila v veljavo organizacija ruskih železničarjev, ki jo je nanovo ustanovil Trockij. Do konca tega leta bo prišlo v uporabo 4000 novih lokomotiv. Število železniških voz, ki prihajajo vsak dan v Moskvo, se Je dvignilo od početka tega leta. Število železniških voz za potnike se je dvignilo od 760 na 980. Število tovornih voz pa 740 na 1100. Delavska disciplina je izvrstna. KONFERENCA V BRUSLJU. RAZOROŽITEV NEMČIJE. LDU Pariz, 2. Julifa, Danes se ie p,ičela konferenca v Bruslju. Delegati zavezniških velesil se bodo peta'1! naipreie z razorožitvijo Nemčije. LDU Pariz, 3. julija. »Malinov« poročevalec v Bruslju iavjia. da so se včeraj popoldne posvetovali vojaški strokovnjaki o poročilu, katero bodo danes predložili konferenci. Poročilo obravnava razorožitev Nemčiie. Zavezniki so trdno odločeni. da ne bodo pooustili v vprašanju materijala, ki ga mora Nemčija izročiti. ker so uvideli, da veliko blaga ni bilo zapisanega v seznamih. Glede znižanja voiske priporočajo vojaški strokovnjaki, naj se Nemčiji ne dovoli niti 100.000 mož. VIRA. (Dalje.) »Kakšno pismo pa imate tu za našitko?4* Dernhof ni mogel svojega strahu popolnoma prikrit »Pismo, da — od prijatelja.** »Tako!44 Za hip je bilo vse tiho. »Dernhof, uboga, izmučena ženska sem in vidim povsod strahove. Prosim, pokažite mi pismo... Zakaj sre tako strašno zmedeni? Ko bi ne bili Feliks Dernhof, bi morala misliti, da imate kake ljubezenske Pustolovščine.** Oprijel se je tega izhoda in se je Iiotel raje navidezno osmešiti, kakor pa da izda svojo tajnost. »Resnično, gospa grofica, priznavam, pismo je od neke dame.** Za trenutek ga je začudeno pogledala, potem je rekla dvomeče: .Lažete, a n.e znate dobro lagati.44 Pobledel je. »Dajte mi vendar pismo, pa bom takoj mirna; — samo kratek pogled na pisavo mi zadošča.44 .»Ne, žal mi je, pismo je moja last' — o Bog!14 Stvar je bila že odločena, z urno kretnjo mu je sama vzela pismo. »Vedela sem — slutila sem —■ Dicu!“ -■•■rrr poljskega generalnega štaba je velika. DELNA MOBILIZACIJA NA FRANCOSKEM. LDU Berlin, 3. julij. »Berliner Tageblatt44 poroča iz Karlsruhe: Pariški »Journal4* objavlja oficiozno pooblastitev ministrskega sveta za vojnega ministra, pozvati nastopne francoske čete k orožju: Vse ietnike 1895—1902, nadalje podčastnike letnikov 1889 do 1894. Vzrok te mobilizacije ni razviden. Prejkone gre za odpošiljatev večjih francoskih čet v Malo Azijo ali na Poljsko. NADOMESTNE VOLITVE V ZAGREBU. LDU Zagreb, 3. julija. Naknadne volitve za izpraznjena mesta zastopnikov v zagrebškem mestnem zastopstvu se vrše 18. t. m. Volitve se bodo vršile na 30 voliščih. Izvoljenih bo 20 zastopnikov, ker so komunistični mandati proglašeni za neveljavne. VIDOV DAN V ŠIBENIKU. _ LDU Split, 2. julija. Jugosloven-ski Šibenik je dostojno proslavil Vidov dan. Meščanstvo je v pravoslavni cerkvi prisostvovalo slavnostnemu paraštosu. AVSTRIJSKA VLADA POTRJENA. Dunaj. 3. julija. (Izvirno poročilo.) Vladna kriza je končno rešena. Že včeraj smo javili novo kabinetno listo, ki pa se je danes še nekoliko spremenila. Državni predsednik dr. Seitz je vlado potrdil. D. Mayer je osla) kabmetni predsednik. BAVARSKO DELAVSTVO SE PRIDRUŽI MADŽARSKEMU BOJKOTU. LDU Mtinchen, 1. Močno obiskano zborovanje miinchenških obratnih svetov je izdalo sklep, v katerem obratni sveti vseh človeških pravic oropanemu madžarskemu proletari-jatu sporočajo pozdrave in izjavljajo, da se priključujejo bojkotu proti reakciji na Madžarskem. Zavrnili bodo vsako delo, ki bi moglo koristiti sedanjim madžarskim mogotcem. Vsi Stotnik Dernhof Je molčal. Ovitek je padel na tla. Le prehitro je prebrala kratke, toli usodepolne vrstice. Ostala je nepremično na svojem mestu, brez solz in brez jadikovanja je rekla s pridušenim glasom: »Preostaja mi samo smrt!“ „Vera!“ Pograbila jo |e nova groza. — Ali je to res Dernhofrki je zaklical njeno ime, ki kleči sedaj ob njenih nogah in pritiska obraz v njeno obleko? — »Dernhof! Ali me hočete žaliti, ker sem nesrečna?** Strah mu je zbudil zavest. »Zaliti — vas, za katero bi dal svoje življenje? Odpustite mi! Milost! Izpozabil sem se, smrtni strah mi je izsili! ta klic, ime, ki ga nosim že leta v svojih prsih. Odpustite mi, grofica.** ,s \ Približala se mu je. »Jedva morem občutiti kaj drugega kakor svojo lastno bolest, ali hudo mi je, da trpite zaradi nične. Sami veste, da nisem niti najmanj tega kriva; Poznala, videla in ljubila Sem samo e 11 e g a. A sedaj je konec — konec sreče, obup preži name!** »Jokajte, grofica, besnite, — samo nikari ne tega mrzlega, groznega miru!« miinchemški delavci, ki bi delali proti temu sklepu, se bodo •proglasili za stavkokaze. Razen tega je bila na zborovanju izražena želja, naj se pozovejo tudi tiskarji, naj ne tiskajo ničesar, kar bi se obračalo proti bojkotu ali kar bi zagovarjalo madžarske mogočnjake. Zveza transportnih delavcev je že pred nekaj dnevi sklenila. priključiti se bojkotu in pozvati moštvo donavske paroplovne družbe, da nai ne prepuščajo parnikov na Madžarsko in da naj s parniki, ki vozijo v Romunijo ali v kako drugo državo, ne pristajajo ob madžarski obali. CEHI BOJKOTIRAJO MADŽARSKO. LDU Praga, 1. Julija. Železničarji so danes ustavili štiri vagone holandskih daril, namenjenih v Budimpešto. Holandski poslanik na Dunaju je izjavil, da bo tudi Holandija ustavljala pošiljatve živil na Dunaj, ako se bodo holandske pošiljatve za Madžarsko tukaj ustavljale Še nadalje. AVSTRIJSKO ZASTOPSTVO V SPAI. Berlin, 3. julija. (Izv. poročilo.) Na konferenco v Spai odpotujejo državni kancelar dr. Fehrenbach, minister za zunanje zadeve Simons, minister za notranje zadeve Wlrth, minister za gospodarstvo Scholz, minister za prehrano Hermes s 30 uradniki in s pomožnim osobjem. Po slavnostnih dneh. NEUGODEN POTEK POGAJANJ ZA RAZDELITEV NEMŠKE ODŠKODNINE. LDU Pariz, 3. julija. Po poročilu »Malinovega« poročevalca v Bruslju potekajo pogajanja med Milleran-dorn, Lloyd Georgem. lordom Cur-zonom in med belgijskimi m italijanskimi delegati v vprašanju razdelitve nemške odškodnine zelo neugodno. Po poročilu lista »Echo de Pariš« so se zastopniki Anglije, Francije. Belgije in Italije tri ure pogajali, a brezuspešno. T lovd George ie pred* lagal kompromis, po katerem bi dobila Francija 52 odst., Anglija 22, Italija 10, Belgija 9 ali 8, Jugoslavija pa 4 ali 5 odst. Romunska, Portugalska in Japonska pa naj bi si delile ostanek. List pristavlja, da se pogajanja danes nadaljujejo. Belgijski ministr. predsednik se je včeraj razburjen podal h kralju, da mu poroča o poteku pogajanj. Belgija bi morala biti odpravljena najmanj tako, kakor Italija. Skord bo potekel teden dni po svečanih, zgodovinskih regentovih dneh. Življenje, ki le bilo takrat v nekaki ekstazi, se vrača v normalni tir, zavzema zopet vsakdanje lice. Sedaj lahko že trezno in mirno pregledamo dogodke in presodimo njihov vpliv, pomen In posledice. Z regentovim potovanjem po Hrvatskl In Sloveniji smo lahko zadovoljni. Saj )e bilo celo potovanje najsijajnejša manifestacija narodnega edinstva, afirmacija naše državne misli. Regentova pot je razkrila tako močne korenine našega njedinjenja, da smo bili kar presenečeni, ta ali oni morda celo — neprijetno presenečen, čeprav je sam sodeloval pri pripravah. Res se je naročalo ljudem, kaj hal store, da sprejmejo regenta, a ljudje — naši možje, naše žene; naši fantje, naša dekleta — so storili vse kaj drugega, vse več. Ako je med nami še kaj avstroiilov, srbofobov, separatistov In drugih prikritih sovražnikov narodne in ujedinjene države — pa frankovcl in radičeve! na Hrvatskem, vsi ti so imeli slabe dneve. Slovenec In Hrvat sta pokazala v mestu In na selu, da sta Jugoslovana z dušo In telom, da sta premagala In prebolela strup avstrijske In madžarske peklenske politike hujskanja In razdvojevanja. Da je pozdravljal seljak v nekdaj frankovsko - radičevskl zagrebški okolici a takim oduševljenj^m nekdaj srbskega kraljeviča; da je sprejel kmet v kle- BELGIJA IN NEMŠKA VOJNA ODŠKODNINA. LDU Rotterdam, 3. julija. Bruseljski poročevalec „Nieuwe Rotter-damsehe Courant** javlja: Zagotavlja se, da je Lloyd George v pogovora z belgijskim ministrskim predsednikom Delacroiom na vsak način hotel, da Belgija pristane na to, da se ji zniža delež reparacijske odškodnine. Delacroix se je vrnil od pogovora ves poparjen. Poročevalec pristavlja: Dočim so obljubili Belgiji v Boulogni delež desetih procentov, li sedaj vsled nastopa Italije ponujajo komaj 5 odst. NA DUNAJU PODRAŽE TARIFE ELEKTRIČNI ŽELEZNICI Dunaj, 2. julija. (Izvirno poročilo.) Z jutršnjim dnem povišajo tarif električni železnici na najmanj 3 K. Vsled tega vlada na Dunaju veliko razburjenje in so za jutri napovedani številni shodi In demonstracije. ULTIMAT TURŠKIH REVOLUCIJONAR-CEV ANGLEŽEM. LDU Moskva, 3. julija. Po poročilu Iz Soluna, sto]e čete Mustafa Kerna! paše 30 km pred Carigradom. Mustafa Kemal paša je stavil angleškemu poveljniku ultimat, na katerega mora odgovoriti v roku treh dni in ki zahteva, da Angleži izpraznilo svole »Naivečla bolečina nima solzi in mrzlo ie srce, kadar ie mrtvo. Dernhof. zahvaljujem se vam. da ste mi mogli z ljubeznijo v srcu vedno izkazovati toliko spoštovanje. Kadar me ne bo več, se me spominjajte kakor prijateljice in molite za ubogo mojo dušo.« »Grofica, hvala vam. da mi odpuščate ter. me osrečujete z ljubeznivimi besedami; ampak, dajte, poglejva mirno in lasnega očesa v bodočnost. Ne govorite o smrti in ločitvi, ne daite se odriniti no tej usiijeni zaroki. h kateri je dal naš gospod pač svojo roko, ne pa svojega srca. Mislite na to. koliko trpi on! Princesa bode žela. kar ie seiala. Nikdar iei ne bom z veseljem služil; posvetiti se hočem edinole vam. Kakor vitez stare dobe bodem nosil samo vaše barve. pripravljen vsako uro na boj. Ko boste stolovali v Wintersteinu — samotneje sicer, toda vaša ljubezen prenese vse — mi ne bo nobena pot predolga, nobeno vreme previharilo, nobena ura prepozna, da bi vam ne donesel poročil, pozdravov in pisem. Zopet boste srečni.« »Dobro mislite, vem, tolažiti me hočete; ampaik ali mi morete pri tem pogledati v oko, Dernhof? Oh. ne jnorete! Jaz v .Wintersteinu in ttp kaj — tukaj« — udarila te v histeričen. bolesten smeh — »do smrti sem utrujena, počivati hočem -—« »Grofica —« ■ »Že dobro — vem, da trpite z menoj.« Iskaie. kie bi ,se oprijela, ie zgrabila za zastor pri vratih in je potem omahovale odšla. On pa io .te pustil oditi samo, kajti v tem hipu ga ie ostavilo vse samozatajevanje. Ure so počasi minevale. Dernhof ie opoldne sam obedoval in je po-zvcdoval pri gospei Htiblerjevi po grofici. »Gospod pobočnik«, ie odgovorila komornica, »tako se bolim zanjo; če bi le mogla jokati. Celo uro je pisala, potem je na mojo prošnjo nekoliko počivala. Uživati ni mogla prav ničesar, a sedai hodi neprestano po sobi semintja in govori sama s seboj ruski. Tako se mi smili moja uboga gospa« .. . Ko je Dernhof zopet vstopil v knezovo delavnico, se ie prestrašil. Grofica ie stala pri pisalni mizi in je imela omarico s ključi pred seboj. Zdelo se mu je. da iei je njegov prihod tako neljub, kajti globoka guba se jo zarezala v njeno čelo. ' »Že zopet tukaj. Dernhof?« ^ - jcZaužil setn samo par grižljev. rlkalnl Gorenjski s tako Iskrenostjo pravo« slavnega kneza, to fe vsekakor tako sija-Jen In tako pomemben uspeh, da bi si ga ne upali pričakovati že tako kmalu po preobratu. In to posebno, če pomislimo, v kako žalostnih političnih razmerah smo ta čas živeli; če upoštevamo grehe, ki so Jih delali vso to dobo nad narodom nr.Sl strankarski politični voditelji. Pojavi ntf regentovih sprejemih so najboljši dokaz« da naše ujedlnjenje ni umetno In ne prisl« ljcno, ampak da Je prišlo naravno In se zato Izvršuje z neverjetno hitrostjo. Ml r--uoi sl že danes bližje, kakor so sl razna nemška ali celo Italijanska plemena pO dolgih' desetletjih skupne državnosti. Prestolonaslednikov triumfalni pohod po Sloveniji je pokazal, da med našim ljudstvom ni več tal niti za protisrbsko, niti za protldmastlčno agitacijo. Upamo, da bo to spametovalo tudi one kroge, ki s-taievania ima Sokolstvo za sebol. Kliub dežju se program zleta na štadionu niti za piko ni izpremenil. De-settisoči in desetisoči so izvajali svoje vaie z veseljem in Korečnostfo, kakor bi bilo naljepše vreme. Kakor v naijasneišetn dnevu ie bila zletova arena ploskev manjaio-čih se barev. Kakor laneno polje, poseiano z rdečimi makovimi glavicami. Radost, mladost pomlad, vera v življenje. To ie arena, kadar izvajajo v niei svoje krasne, elastične p/oste vale ženski zbori. ^ Desettisoč Sokolic, same pod svojim lastnim ženskim poveljem. In glej: kako se razvijajo in zaključujejo njihove vrste in podobe! Sokolice so pokazale na tem zletu, česa ie sposobna ženska organizacija kako visoko lahko razvile disciplino. V vseh teh tisočih Str-kolic je ideia. duša, zavedajoča se ciljev svojega hrepenenja in hotenja. In to le ono. kar dela te ženske vrste tako krasne. Vrste Sokolic se umaknejo ztk>-rom Sokolov. Kjer ie preie vladala pomlad, radost nad žlvljeniem. tam naenkrat zavlada moč, silna odločnost, pogum, ki ne pozna meja. Tako se vrsti zbor za zborom, vsi prežeti ene misli: vstvarki hočejo nov tip človeka, vsestransko razvitega, močnega toda poduhovljenega. Tvrš in Masaryk v enem telesu. Česar le sposobna človeška volja v organizaciji mas in v prevladantn materije, to le Češko Sokolstvo na svojem 7. zletu ustvarilo in tako pred očmi vsega civiliziranega in kulturnega sveta prikazalo, da hoče biti njegov narod enakovreden ČiniteH z najboljšimi tega sveta pri delu za razvoj človeštva. In ml Jugoslovani smo lahko ponosni na to. da nas tak parod smatra za srčnega brata, zaupajoč mu na kri in meč. kar Je Dokazal prezident Ma-sarvk s podelitvijo tako častnih redov oficiielnima zastopnikoma Jugoslovanske države, kakor le to red češkoslovaški bolni križi Vse te Sokolske vrste so danes dopoldne nastopile v Pragi, da se poklonilo svoji zaščltnici izza dob. ko Čehoslovak še nj bil svoboden. Takega lica kot danes Praga še ni imela. 23.000 Sokolov in 12.000 Sokoftc po glavnih praških ulicah, preko nair krasneišega kraja srednje Evrope — Masarvkovega nabrežja tja na prostor stare slave In večnega mementa na Staromestni trg, kjer se po svojem voditelju dr. Schrejnorftt pokloni in zahvali Pragi, prisegajoč ji zvestobo niei in Slovanstvu. Detajlov ne morem danes podati, jih je preveč. O fem drugič. Dr. P—n. »Narodni Politika« piše 1.1. m. o zakliučeniu vsesokolskega zleta v Pragi med drugim: Včerajšnji ljudski dan le zaključil narodni praznik — VII. vsesokolski zlet. Srečni srno, da moremo po tel prekrasni slavnost! ugotoviti čisti, nemoteni uspeh vseh sokolskih podjetij. Sokolsko slavje, ki ie postalo pravi narodni praznik, ie dokazalo, do kakih uspehov le možno uriti s skupnim delom, ki ga vodi en duh, ena misel Sokolstvo ie hotelo pokazati, da mu ciljev, ki si iih ie postavilo, ni porušila niti vojna. Slavnostni dnevi so orl kraju. Zletniki se vračajo domov k svojemu delu. oolni sokolskih idealov. Prepričani smo. da bodo navdušeno nadaljevali svoje delo v nrospeh sokolske misli. Verujemo, da bo sokolstvo. pomneč besed dr. Scheinerja, vodilo i nadalie svoj narod po stopinjah sokolskih prvoboritelfev brez ozira na strankarstvo in kaste, vodeno le po vroči želji, služiti svojemu narodu, njegovi blaginji vzmahu in procvitu. Za dosego tega cilja bo posvetilo sokolstvo vse svoje sil« in bo premagalo vse orotivnike. vse odpore. vse ovire. Te sokolske slavnosti so nam jasno pokazale, da se nismo motili. Ko smo verovali v zdravo jedro našega ljudstvo. Pokazale so. da se narod ne da varati od in-ivih prerokov. dokazalo, da ima mnogo zdravih sinov, ki ne puste ogrožati svoie svobode. Nimamo strahu za bodočnost naroda, ki ima take sinove. Sokolstvo se vrača domov z geslom! »Naotftl! Niti koraka nazaj!« LDU. (udi splošna potreba In računa s*, da se skrči letos še bolj. Državo. Ut žito uvažalo, se bodo 2 njim letoa lahko najmanj tako oreakrbeie kakor lansko leto. ker »o kurat padli in kor •o transportna sredstva cenejša. Letošnja svetovna žetev. Konec sokolskih dni v Pragi. Praga. 2. julija* Snočl le strel oznanil, da so staiv-nostni dnevi končani. Udeleženci so se razšli s klici »Čez pet let na svidenje!« Tudi zadnji dan vsesokolskega zleta je potekel si tajno, ni ga motil dežek. ki ie jel zjutraj nalevati. Zlet-ni prostor ie bil napolnjen z gledalci, zlasti s takimi, ki si ojel niso mogli dobiti mesta. Manjkalo ni niti predsednika Masarvka. Prisotnih ie bilo rrnoeo tuiih gostov, ki so si hoteli vse vaje še enkrat ogledati. Pri prostih vatah sicer ni nastopilo toliko število članov in članic, kakor prejšnji dan. a vale so se izvajale prav-talco brezhibno in graciiozno. Ponovile so se vale sokolske konjenice. Nato so zopet postavili soho svobode. — Včeraj se je obenem vršil zlet Čcske obci sokolske. Vtis. ki so ga napravili slavnostni dnevi na udeležence zleta, na časopisje in na inozemske goste, ie nepopisen. Vsesokolski zlet je bil manifestacija za državno svobodo in ugled Čsl. republike nasproti inozemstvu. Velikanskega Domena ie za razvoj m konsolidacijo češkoslovaške republike Vsi dnevi so potekli brez Incidenta. v nekakem zvlšenctn. veličastnem redu. — »Zlata husa«, bivališče Jugoslovanov, ie bila predmet splošne pozornosti m ovacij. Največlo pozornost so posvečali Cehi Jugoslovanom. Posebno pri slavnostnem sprevodu v torek, dne 29. pr. m., so vse sokolske skupine nalživahneiše hi nalsrčnej.še pozdravljale Jugoslovane pred »Zlato huso« in na Vaclav-skem namesti. Jugoslovanom so bili prideljeni lužiški Srbi in so stanovali skupno z nlimi pri »Zlati liusi.« Gospodarski listi poročalo, da bo Francija letos primorana uvažati le razmeroma majhno množino žita. V nekaterih krogih se cek) trdi, da j« položai Žetve v Franciji tako nenavadno ugoden, da bo izhajala celo brez vsake tuje pomoči. Toda razveseljiva okoinost bo, če bo Francija to leto nakupila samo nekoliko milijonov meterskih stotov, zato ker je minulo leto uvozila 35 mil. met. stotov tujega krušnega žita. kar fe stalo milijarde in povzročilo izreden padec francoskih deviz na večini tulih trgov. Angleški poiiedelski minister lord Lee pravi, da bo večina denarja ogrožena vsled pomanjkanja kruha. To izjavo pa je treba vzeti s pridržkom, ker se ne ve. če lord L ee m gledal na celoten položaj s stališča splošne zadrege, v katero ie to vprašanje vrglo Anglijo. Naibrže ie verjetnejše. da le lord Lee nekoliko dodal. da bi prisilil konsumente k šted-llivostj. kajti res ie. da le Angiija v težavnem noložalu. Niena žetev bo slaba. Nakupovati bo morala mnogo v tuiini. Niene potrebe se računajo na 60 mH. met. stotov. Mod dežele ki uvažajo žito, j« treba brezpogojno šteti Italijo, kjer je taka suša. da vzbuja strah pred ogromnim deficitom. Tudi Nizozemska. skandinavske države. Švica, Španija, Nem. Avstrija in morda tudr severna Afrika bodo potrebovale tuje žito. Toda nekako splošno se priznava. da celotna potreba teh dežela skupaj s Francijo ne doseže višine potrebe letošnje sezone. Na drugi strani le pa treba računati s tem. da bo med onimi, ki rabilo kruha tudi Dalinji Vzhod, ker mu žetev riža ne bo zadoščala. Kar se tiče Združenih držav je gotovo, da bo letošnja žetev precej manjša od lanske: bo oa precej višja kot v letih pred voino. Za eksport ostane po kritju vseh domačih potreb 60 mil. met. stotov. V Kanadi bo žetev izdatna. Argentinska vlada ie nameravala prepovedati izvoz žita, sedal je pa izvoz žita podvrgla carini s čimer hoče pomagati i konzumentom. Razen tega si le pridržala tudi pravico rekvizidje. Upati pa ie, da bo Argentini« mogoče izpolniti pogodbe, ki jih ie sklenila z Evropo. V Indiji, kier se bo želo šele decembra. Je upati, da bo Žetev presegala za 30% lansko letino. Angleški koloniialni krogi bi nairale od Indije ne zahtevali veliko ker hočejo v deželi zmanjšati draginjo in preprečiti boljševizem. Toda končno Je le Indija zakladnica za Anglijo, vsai deloma. kakor Avstralija, kjer It bfte žetev dobra. Rusija ne pride za sedal v poštev. Romunija bo izvažala samo koruzo, medtem ko bo Bolgarija izvažala tudi druge vrste žita. Tudi Jugoslavija bo imela Žita dovoli za izvoz. Ce bo ravnala pametno, bo z izvozom lahko izdatno popravila svoie denarne prilike. Svetovni položai ie nekoliko slabši kot lansko leto. Toda skrčila se io K stanovanjski krizi. Gosarjev »deložfranee« mm piše: V včerajšnji številki le osvetlil to se* dovo neki uradnik s svojem stališča. Res jo, da je položaj tistih, ki morajo stanovat! Izven Ljubljane, in takih Je m stotino, n«, znosen, In res je, da se mora sekaj zgodttl, da ae dobi ▼ Ljubljani ved stanovanj, a »I način, kakor Je to odredil dr. Oosar, Je nemogoče. Dr. Gosarjeva odredba Je le slepilo javnosti, Je le demagogija, ker merodajni krogi morajo sami dobro vedeti, da J« zidati dandanes nemogoče la še celo toliko la v takem obsegu kot Je odredil dr. Oosar je sploh nemogoče,. ker at stavbenega materijala. Kakor se ne more speči kruha, če ni moke, tako se zidati ne more, če ni dovolj stavbenega materijala. Mnogi bi radt zidali, a ne morejo, ker ni opeke, ni cementa Itd. Premogokopna družba trboveljska rabi za svojo palačo 3 milijone opeke la Je ne more nabaviti toliko. LJaMJanska kreditna banka je Se lani Hotela la letos zopet zidati svojo palačo pred hotelom Slonom, a ne more, ker ni materijala. S papirjem se pa zidati ne da in odredbe poverjeništev niso rabne za stavbeni materlJaL (Škoda, kajti teh bi bilo dovolj!) Zakaj ne zida država, M rabi najveS prostorov za pisarne?! Od kneza Turjaškega je kupila stavbišče nasproti banke »Slavlje«, načrti so Mii že aprila letos gotovi ln se je hotelo takoj začeti z zgradbo, v kateri bi nastanili skoraj vse drž. urade, kt so sedaj raztreseni po Ljubljani, da bi bilo več kot 50 stanovanj na razpolago. In vendar država ne začne z zgradbo, ker sami načrti še pač ne pomagajo, če ni gradiva za stavbo. Država ima denar, država ima velikanske gozdove, torej lesa dovolj, država Ima prednost pri dobavah drugega gradiva ln vendar ne začne toll potrebne zgradbe. Star pregovor pravi: Kjer nič ni, še cesar izgubi svojo pravico. — Kjer ni stavbenega gradiva, še država ne more graditi. Postopanje poverjonlštva za soc. skrbstvo je popolnoma napačno. S tem, da sili toliko in toliko stotin ljudi h gradnji, je podražilo stavbeni materijal, tako da sedaj še tisti ne morejo zidati v Ljubljani, ki bi radi zldalL Poverjeništvo za soc. sjerbstvo le naravnost onemogočilo stavbeno sezono v I.jublJanL Gospodje pr! soc. skrbstvu morajo vedeti, da je nemogoče zidati, kajti sicer bi oni, ki so vendar predstaviteljl državne oblasti, sami pričeli z toll potrebno zgradbo. Ce pa država ne more, privatniki še manj morejo. Če hoče poverjeništvo »a soc. skrb res omiliti stanovanjsko krizo, mora pač dru ge strune napeti Skrbeti mora za povzdlgo produkcije stavbenega gradiva: država naj da na razpolago lesa iz svojih obsežnih gozdov, naj podpira opekarne, da bodo dobivale dovolj in redno premog, da bodo mogle žgati dovoljno število opeke. Sedaj pa večina opekarn sploh ne obratuje ali le v zmanjšanem obsegu, ker Jim primanjkuje premoga. Tovarna za cement v Zidanem mostu je pred tedni objavila v vseh Časopisih poslano, kjer prosi, naj ji da vlada dovolj premoga na razpolago, pa bo mogla dnevno šest vagonov cementa producirati, tako pa zmore vsled pomanjkanja premoga tedensko komal 2 do tri vagone. Naj torej vlada zviša produkcijo premoga. Pazi pa tudi naj in naj zastavi ve« svoj vpliv, da se naš premog ne bo Izvažal drugam, temveč da bodo predvsem krite domače potreb« ln zidali bodo radi brez pritiska tudi dr. Gosarjevi milijonarji. Nadaljna naloga poverjeništva za soc. skrbstvo bi bila, da preskrbi že obstoječ« stavbe za stanovanja. N. pr. v enonadstropnem poslopju poleg Narodnega doma, ki je last magistrata, bi se z malimi stroški dala napraviti stanovanja ali čedni prostori za urade. Premog lahko shranjuj« magistrat v kaki baraki ali pa prepusti razdajo Istega trgovcem s premogom, ki imajo za to dovolj prostora. Iz smodnilnlc na Dunajski cesti bi se dala napraviti tudi stanovanja Itd. Naj le poverjeništvo malo pogleda po mestu, marsikaj bi se dalo z malim trudom prezidati. Prezidnnje je mogoče, ker no rab! toliko gradiva, na novo zidati, pa je nemogoče. Predvsem pa naj napravi vlada za uraue barake ln več ko sto stanovanj bo prostih. Častiti gospodje menihi In častite sestre nune bi tudi lahko odstopile po par sobic. V obširnih vojašnicah bi se tudi našlo kakšne »kamrice«. Resne volje je treba ter sredstev, ki so Izvedljiva, ne pa neizvedljivih odredb, • katerimi se hoče postati le popularen. Akcija dr. Gosarja je prozorno poHOfi-na. V očeh ljudstva je lahko s« postavljati kot njegov zaščitnik s cenimi odredbami, samo da se politične nasprotnik« oblati kot zaKKnlke milijonarjev. Ne bom pogreval, 4e dobri dve tretjini dr. Gosarjevih milijonarjev sploh niso mllljonarH, pribijem le, da med njimi ni klerikalcev. Le političnim nasprotnikom se hoče pritisniti pečat milllo« narjev. Gospodje pri poverjeništvu za »o«, skrb v Ljubljani so čisto dobro vedeli, 89 Morali vedeti, da Le niiho.va naredita asla,- vedttfve M de bo nastal oster odpor proti nje). Ker Je pa boj proti milijonarjem zelo popularen, jim je to ceio'všeč. Dr. Gosar in Comp. so vedeli, Oa se bodo prizadete stranke pritožile v Beograd na ministrstvo za aoe. skrb, katero bo seva moralo prizivom ugoditi. Ker je pa minister za aoe. skrb bal naprednjak dr. Kukovec, ne bo nfll lažjega, kot v očeh ljudstva njega in njo-sovo stranko ter sploh vse naprednjake očrniti, kot zaščitnike resničnih in namišljenih milijonarjev ter kovati za se In svojo stranko političen kapital. 3« na misel ml ne pride, da bi branfl ministra dr. Kukovca ln njegovo politično stranko, še manj pa ljubljanske resnične ki dr. Gosarjeve milijonarje, pač p« hočem resnici na ljubo opozoriti na pravi namen dr. Gosarjev« naredbe. Naše prokletstvo je, da skušajo pri nas stranke, ki pridejo na vlado Iz vsake, še tako eminentno važne zadeve kovati le političen kapital, ne pa da bi skrbele res za blagor ljudstva. Vse kaže, da sede v naših poverjeništvih ie vedno dr. Lemeži, ki nalašč ne delejo za blagor ljudstva temveč hočejo s svojim brezdeljem In s svojo strankarsko zagrizenostjo bedo ljudstva še povečati, da »bo prej zrelo za njihova namene.« C« mislijo gospodje pri poverjeništvo za soc. skrbstvo, da se da zidati, noj prisilijo predvsem državo, da bo zidala za svoje urade ln stanovanja za uradnike. Kar pa to ni mogoče, naj, če jtm Je količkaj resno, da se omili stanovanjska beda, nal takoj poskusijo druga sredstva, ki so Izvedljiva. Pa začeti se mora takoj, sicer bo ob samem pričkanju poteklo zopet leto in na zimo bo še huje kakor je bilo lani. Slepomišenja je dovolj, hočemo dela, resnega dela tudi od poverjeništva za socijalno skrb. Ncvolja ljudstva, ki jo hočejo gotovi gospodje obrniti proti namišljenim milijonarjem, svojim političnim nasprotnikom, se zna ka> kmalu obrniti zoper prave krivce rastoče stanovanjske bede. v rfi Hottiatije in homatarjl. Slovenski pisatelji, pisci tn pl-« sarji naj nikar ne prez.ro v petko-« vem ..Slovencu*’ članka o črnogorskih lioniatijah, ki Jih Je opisal »oh imeni avtor. O. gramaticus Breznik bo Imel ž njim posebno veselja. To }« specimen jezikovne preciznosti in stilistične elegance. O vsebini sfli sploh ne da reči niti beseda (kvečjemu signatura 00); človek prično pri glavi, pri repu pa šele vidi — figo. Zdi se mi, da sem spoštovanoi imo že čitai med tistimi „arlsto» krati" duha, ki porajajo samo sekularne ideje in jih porazdele vsem ljubljanskim dnevnikom, da bi se jiK učilo ljudstvo na izust. Ampak produkt, ki sem ga omenil, ie gotovo najvišji, kar ga je dal od sebe ta naš nastajajoči „High-life“.- »Radost srpe napolneva", moro, ki nas je do danes nemilo tlačila, je spoštov. (on bi rekel »častitljivi«) g. avtor junaško ukrotil in odslej bo „tnora tlačena" sama. Samo mimogrede nai oovern. da prekar.icn; . a črnogorskega Nikito »navdaja" živ* ljenska filozofija itd. itd. Vzemite, ia borite, pa zaboga pozabite! G. piše« te sicer ponosen, da ve zakaj g. /Gauvain razlikuje „charg6 d‘affaf* res" in chargd des affaires" mi bi mu pa svetovali, da bi se potrudil vsaj za kakšne bolj grobe finese tudi v slovenščini, predno bo spet pomočil pero v tinto. Narobe akcent no kranjskem imenu ne naredi še Francoza, slovenskega pa tudi vsak pisati ne zna, posebno če nima ničesar povedati. Dixl. Jugoslavija. Italijani «e podajajo našim orožnikom. LDU Beograd, 2. »Politika« prinaša pod naslovom »Avanti« iu besedilom »Perje ima, ptič ni, puško nosi, vojak ni, teče kakor zajec, a zajec nL — Uganka s solunske fronte.« — nastopni dogodek: Pred nekaj dnevi se je vežbal oddelek našega orožništva v bližini demarkacijske črte. Ker so bili brez Častnika in niso poznali terena, so blizu hriba Sv. Barbara prekoračili demarkacijsko črto. Tu pa se Je nahajal oddelek italijanske vojske. Kakor hitro so arditl opazili naše orožnike, Jih niso niti čakali, temveč so začeli bežati, nekateri pa so dvignili roke, da bi 8« predalL Naši orožniki so so čudili, toda predno so mogli kaj izpregovoriti, so došll trije oddelki Italijanske vojske s strojno puško ln poročnikom v namenu, da se predajo. Sele, ko je došel na bojno polle poveljnik orožnikov, se je stvar razjasnila. Pojasnil je Italijanom, da so se brez vzroka predali ter se oprostil, ker so naši orožniki nehote prekoračili demarkacijsko črto. Ustanovitev bogoslovne lakuliete na beo-gradskem vseučilišču. LDU Beograd, 2. julija. Na seji akademskega senata beograjskega vseučilišča je bil Izvoljen prvi kolegij bogoslovne fakultete na tem vseučilišču. Za redne pro- fesorje so bili izvoljeni: za zgodovina krščanske cerkve profesor Markov (Rus), za zgodovino srbske cerkve Steva Dimitr!« jevlč, bivši rektor prizrenskega bogosiov-]a, za pedagogiko dr. Milivoj Jovanovič, načelnik ministrstva za prosveto, in za profesorja starega sv. pisma episkop Hl-larlion ^renski. S tem je bogoslovna fakulteta na beograjskem vseučilišču osnovana ter imajo novoizvoljeni profesorji nalogo, da določijo ostale osebe, ki naj bi na fakulteti sodelovale pri pouku. Odprava zaporne kazni za častnike in podčastnike. LDU Beograd, 2. julija. Doznavajo, da se v ministrstvu za vojno ln mornarico dela na to, da se odpravi zaporna kazen za častnike In podčastnike, ker ponižuje predstojnike. Namesto zaporne kazni se namerava uvesti denarna. Stavka komunistov v Splitu. LDU Split, 2. julija. Danes zjutraj so stopili komunisti v splošno stavko, ki je pa samo delna. Trgovine so vse odprte,, Od časopisov je izšel samo list »Jadran«. Za vzrok stavke navajalo, ker so oblasti Izgnale nekatere komuniste iz Splita, radi česar je vodstvo komunistične organizacije proglasilo v znak protesta splošno stavko. Razna poročila Proslava Vidovega dne v Pragi. LDU Praga, 1. julija. Včeraj »e Je vršila v Zofinski dvorani Vidovdanska akademija v spomin kosovskih junakov In sarajevskih atentatorjev. Akademijo je otvo-ril predsednik društva »Jugoslavija« Ferdo Kozak, ki se je spominjal Vidovega dne in poudarjal, da bo jugoslovenska mladina posvečala vse svoje stte m procvlt težko preizkušenega naroda. O pomenu Vidovega dne ln pa Sarajevskega dne leta 1M4 je obširno govoril Bogoliub Konstantino-vič. Nato Je navzoč« sokolstvo Izvajalo proste vaje br. Hofmana in Vidmarja, nastopil je gledališki umetnik Voja Jovanovič, Rusija pošlje tri delegate Rdečega križa na Češko. LDU Praga, 1. julija. Čehoslovaška vlada je obvestila rusko vlado, da pristala na to, da ruski Rdeči križ odpošlje v Če« hoslovaško tri ruske delegate, od katerih M bil eden berlinski zastopnik ruskega Rdečega križa. Obenem pa zahteva čehoslovaška vlada, da se tudi čehoslovaškemu Rdečemu križu dovoli, da pošlje svoje člane na rusko ozemlje, da bi se mogli pobrigati za povratek tamošnjih čehoslovaških pripadnikov. Stavke poljedelskih delavcev. LDU Rim, 2. V Pesarl in v vsej ostali koncem akademije pa *o v»f navzoči stol« provinci so vzpostavili mir. Samo poljedeL zapeli »Bože pravde«. Zvečer s« Je vršil .... . n ,. v »Obecnem dumu« spominski večer na Vidov dan, katerega »e J« udeležil Jugoslo-venskt poslanik v Pragi Hribar ta mnogo čeških in jugoslovenskih odličnjakov. Sodelovali so najboljši češki umetniki. Masaryk Posetl Capri ta RI*-LDU Praga, 3. Predsednik republik« Masaryk s« je povodom sokolskega zleta Izrazil proti Italijanski delegaciji, da pride letos na Capri ta da poseti pri tel prIHkI tudi Rhn. Poroka Masarpkove hčere. LDU Praga, 3. Hči predsednika Masarvka dr. Aliče Masaryk se jutri poro« s sinom bivšega predsednika prašk« trgovinske zbornice dr. taf. Leonom Bondlicm. Italijansko odlikovani« čahoriovaške vlade. LDU Praga, 1. JuUla. Tukajšnji Italijan-skl poslanik baron Cordomlre je Izročil ministru za zunanje stvari v imenu italijanske-ga narodrega komiteja. Italijansko spominsko volno kolajno odlBcgvanterčehosta-vaške vlada.. skl delavci stavkajo. V Pornajl stavkaja poljedelski delavci. V Ferrari so proglasili splošno stavko. Žrtve izgredov v Anconi. LDU Rhn, 1. Kakor poročajo listi, je bilo pri izgredih v Anconi 24 mrtvih in 1. ranjenih. Med mrtvimi j« 9 policijskih uradnikov. Ukrepi vodstva stavke v Rhnu. LDU Rim, 1. julija. Vodstvo stavke v Rimu je sklenilo stavko končati. Včeraj so začeta vsa podjetja zopet delati. Turki porazili Grke. LDU London, 2. »Dailv fispress« javlja lz Carigrada, da 1« pretekli petek dobil sultan ta Brussa poročilo o veliki zmagi nacionalistov. Grki so baje Izgubili več tisoč mož. Ta vest pa še ni potrjena. I ■ J Borza. LDU Praga, 2. Devize: Beograd 230, Zagreb 59.50, Dunaj 26.50. Valute; dinaril 235, avstrijske ktooe 25.50, 159. štev*. -K. ^OOSLAmL^fiie 4. julija 19Ž0. Stran 8. Dnevne vesti. — Z velikim zanimanjem so svo-j- 'Cas sledili nači čitateljj zabavnemu, satiričnemu Levstkovemu romanu ..Višnjeva repatica", ki je sedaj izšel v knjižni obliki. ..Višnjeva repatica" je delo. kakoršnega šo nimamo v slovenski literaturi! Ime pisatelja jamči, da je roman prvovrsten, jezik in slog lep, vsebina zanimiva. Priložili smo današnji številki naročilnico. s katero naj vsak čitatelj naroči ta velezanimivi roman. Obenem priporočamo, da čitatelji na-roče tudi knjige »Narodna knjižnice*4, ki zavzemajo v naši literaturi — bodisi izvirni, bodisi prevodni — eno prvih mest ter knjige založbe ..Zvezne tiskarne". Opozarjamo na tozadevni oglas. — Kedai bodo na Dri nas padle cene? Od vseh strani prihajalo poročila. da boli ali mani padafo cene raznim predmetom. Sicer ie mnogo teh poročil pretiranih in iz nezanesljivih virov, večina na jih ie le resničnih. Tako so padle cene. kakor smo ž* večkrat poročali, v Beogradu, Zagrebu. Sarajevu, Subotici itd. V Osjekn nameravajo trgovci prostovoljno brez pritiska znižati cene blagu. Hudo borbo proti draginji so začeli poleg Sarajeva tudi v Splitu. Splitski »Jadran« prinaša glede znižanja cen sledeči poziv trgovske in obrtniške zadruge: Vsi trgovci in obrtniki se pozivaio, nai imaio na vidnem mestu objavo o 10% znižanju cen, da se more5© kontrolirati oni. ki se teh sklepov ne drže. — Zelo občutno so pad-' le cene v raznih drugih državah, tako v Angliji, Franciji, Nemčiji, Italiji. Ameriki in drugod. V Nemčiji n. pr. so padle cene celo konjem, ponekod do 50%. V Mainzu, kjer so stali čevlji povprečno'300 matk. jih prodajajo sedaj, kakor coroča »Havas« iz Pariza. par po 60 mark. — Slovenija o znižaniu cen nc ve mnogo povedati. V Celju in Mariboru n. pr. so se nekaterim predmetom cene malo znižate dtugim pa zato poskočile Na zadnjem mestu v Sloven-ji na je gotovo Llubliana. Sicer nekateri trgovci znižali cene, toda za tako ma! odstotek, da o tem niti govoriti ni vredno. Skrajni čas je. da se tudi v središču Slovenije. Ljubljani, kaj ukrene. Ker solidni in pošteni trgovci nas bodo pri tej akciji sami podpirali. čeprav fci utrpeli za enkrat ne-kai škode vsled svoiih starih, drago kupljenih zalog. Končno pa mora biti lasno vsakomur, da se mora prej ali slei začeti z znižanjem cen, ki so dosegle tako neverjetno višino. — Poglavje o Izkoriščanih. Pravim. da se ie po vojni ljudska zavest povečala ir. da se ie izkoriščanje nehalo. Res ie. da ie organizirano delavstvo večinoma doseglo precej visoke plače, ki sicer vkliub temu niso v nikakem razmerju s predvojnimi plačami, toda. koliko lih ie pa še. ki za zelo malenkostno plačo robotaio svojim gospodarjem. Izmed bednih so golovo najbedneiše strojepiske pri advokatih, v trgovinah itd. V naše uredništvo nrihaiaio dopisi, ki pravilo. da so nekatere plačane celo samo po 400 kron mesečno. To je skoraj neverjetno v tem času. ko niti tisoč kron ne pomeni nič. — Ljubljančani n. pr. spreiefiiaio v službo najraase stroiepiske-Liubljančanke. in to radi-terra. ker te stanujejo doma in se zadovoljujejo z manjšo plačo. Kako pa pride strojepiska do tega. da dela tujemu gospodarju, živi od milosti sta-rišev. ki so večinoma sami reveži! Plača od 600 do 800 kron. katero unaio povprečno liublianske strojepiske. ne zadostule niti za hrano. To se mora nehati. Država mora gledlati. da se preneha izkoriščevanje tudt , naimanišega človeka. Država nai za- j konitim potom uredi plače brez ozira na to. ali gre za državnega ali privatnega uslužbenca. — Obrtniki na Koroško! Dne 18. t. m. se vrši zažeiieni zlet v Borovlje. Obrtnik na plan, pokaži državi, da si važen činiteli in da se zavedaš važnega trenotka plebiscita. S trudnim!, žultiavimi rokami, z vedro velevaž-nega pomena se zavedajočo slovensko dušo hiti pomagat ter navduševat Koroške obrtnike! Vsa pojasnila glede izleta daie načelnik obrtne zveze za Slovenijo, Engelbert Fran-chetti, Llubliana, Dunajska cesta 29. — Dragocen književni dfaf !• naklonil naši univerzi Nikolaj banoo Gagern. graščak na Mokricah s tern, da ie podaril zbirko starih zemljevidov univerzitetnemu geografskemu seminarju, V naših starih gradovih se nahajajo še druge bogate knjižnice. ki niso dostopne našim znanstvenikom fn tudi ne učeči s« mladini. Upamo, da najde hvaležni čin barona (lagerna mnogo posnemalcev. — Junaštvo kalabrežov. Zadnjič, ko So o sv. Ivanu goreli na naših zorah kresovi, so mislili ItaUJanskl vojaki, ki so stražili ob demarkacijski črti, da so že bliža pohod jugoslovanskih čet v zasedeno ozemlje. Revčki so se tako prestrašili, da so pustili orožje, celo 1 strojno puško, ter se po zajčje spustil! v dir navzdol po triglavskem pogorju. Tam so našli turisti tudi šotore, v katerih so se Italijani skrivali — menda pred Jugoslovanskimi aero-planl. Turisti so corpora dellctl prlnesM t seboj. Kresovi so hlačarje spravili v takšno grozo, da se še sedaj niso vrnili na svoje mesta. Pravijo, da bodo okolico najprej preiskale patrulje, ker se vsled strahu širijo vesti, da so sedaj prišli v pogorje lugoslovanskl četašl. — Sibirski ujetniki na potu v domovino. Tekom 10 do 14 dal se vrne I* SIbU rije več ujetnikov-Slovencev, ki se nahajajo sedaj že v Splitu, la Vladivostoka so se odpeljali meseca maja. Vseh skupaj, Hrvatov la Slovencev, Jo v Sibiriji okrog tisoč mož. — Nove carinarnico. Na novo so so ustanovile te-le carinarnice: glavna carinarnica drugega razreda v Celju, spored« na v Gornjem Cmureku, sporedna v Oo-renll vasi, sporedna v Ztreh, sporedna v Železnikih in ti-le carinski oddelki: V Teznn kot oddelek mariborske carinarnice, v Logatcu kot oddelek borovniške carinarnice In na Jesenicah kot oddelek carinarnice v Bohinjski Bistrici. — V komisijo za upravo Imovlne bivše vojvodine Kranjske so imenovani kot prlseduiki Ivan Stanovnik,- posestnik v Horjulu, Ivan Ogrin, stavbenik, Josip Breznik, profesor, Ivan Kocijan, uradnik okrajne bolniške blagajne, vsi trije v Ljubljani — Vesti Iz Amerike. V Ne\v Yorku Je umrl 371etn! Frank Tomaž na jetiki. Zapustil je soprogo In več otrok. — V Cirar-du, Ohio le preminul 241e+nl Anton Logar, doma iz Rovt pri Logatcu. Umrl je tudi na jetiki. V Ameriki zapušča euega brata. — V Subletu, Wyo se je ponesrečil Frank Ča-dej. Med delom v preinogokopu se Je utrgala plast kamenja, ki ga Je težko ranila, vendar pa bo gotovo okreval. — V Bland-fordu, Ind. je preminula 241etna Marija Zorič. Zapušča soproga in dve hčeri. — V Butte, Mont. ie umrl za jetiko 39Ietnl Fr. Hren. Zapušča soprogo in osem nedoraslih otrok. — V Hermine, Pa. jo umrla 381etna Frančiška Urana, rodom od Sv. Urha pri Zagorju ob Savi. Zapušča soproga, dva sina in dve hčerki. — Kakor zn?no so začeli v Amretkl veliko gonjo proti alkoholnim pl-lačam In strogo kaznujejo vsakogar, ki se protialkoholnih naredb ne drži. Ker se niso držali tega, je bilo kaznovanih že tudi več naših rojakov. — Provlzljonistl direkcije rudnikov donavsko paroplovne družbe v Pečuhu, ki bivajo v Ljubljani, naj »poroče poverjeništvu za socialno skrb v Ljubljani svoj naslov, navedbo številke odloka, s katerim Jim je bila provizila priznana. Zaeno naj pošljejo naravnost navedeni direkciji uradno potrdilo, da so še ilvL — Važno za Javno nameščence. Mnogo uradnikov In drugih lavnih nameščencev je prejelo svojčas posojila pri raznih denarnih zavodih, ki se nahajajo v Avstriji. Vsled nizkega kurza avstr, krone bi bilo priporočati vsem obvezancem, da to ugodno priliko izkoristilo ter svoje dolgove pri-avstr, zavodih poravnajo. Vsa daljna pojasnila daje brezplačno »Vzajemno podporno društvo, r. z. z o. j« v Ljubljani, Kongresni trg it. 19. Ta zadruga izpelje tudt vse tozadevne transakcije proti povračilu le v resnici naraslih stroškov. k. — Slov. zdravniško društvo je na svojem zadnjem mesečnem sestanku sklenilo povišati (enako zboru Uečnika v Zagrebu) honorar za zdravniška spričevala zavarovalnicam za življenje ln proti nezgodam. Od 1. julija nadalje velja: 1. enoten honorar 80 K za vsako spričevalo v svrho živ-ljensklh zavarovanj — ne glede na višino zavarovalne svote. 2. obiski na domu zavarovanca se honorirajo posebej po običajnem tarifu. 3. navadno spričevalo hišnega zdravnika stane 30 K. 4. zavarovalnicam proti nezgodam se računa za početno In sklepno spričevalo 40 K. Vsi kolegi so opozarjajo na ta novi cenik, ki Je obvezen ' za vse člane slov. zdr. društva. k. — Narodno slavje, pevskega društva »Slavec« bo v nedeljo 11. jallja popoldne v. hotelu »Tivoli«. Od 5. do 6. ure promenadni koncert, Izvaja vojaški orkester pod vodstvom dr. Čerina; od 6. do 7. ure vrtni koncert pri katerem sodeluje moški lu mešani zbor »Slavca« ter vojaški orkester8 od 7. ure nadalje Uudska veselica z narodnim kolom na prostem In drugim zabavnim sporedom. Pridite v čimvečjem številu v narodnih nošah. -K Ljubljana. = Pasji kofjtumac v Ljubljani Tul srednje velik pes. dolge sivo-ria-ve dlake, belih nog, okoli vratu ln vo gobcu belo lisast, ie v Ljubljani ogrize! več oseb (preikone tudi psov) in le bil od varnostne straže ustreljen. Pri sekciji se le dognalo, da le bi! pes stekel. Da se zabrani razširjenje stekline. ukazuje mestni magistrat na podlagi § 2. 41 in 42 zakona o živinskih kužnih boleznih do preklica sledeče: 1. V področju mestne občine Ltubltane moralo biti vsi psi neprenehoma na verigi ali pa morajo imeti nagobčnike, ki zabraniujeio grizenje. 2. Psi. ki se jih zaloti proste brez nar eobčnika. le tako} pobiti: proti posestnikom takih psov se bode uvedio kazensko postopanje. 3. Vsakdo mora svolega psa. če pride v dotiko s steklimi ali stekline sumilivimi psi. ali če zapazi na njem znake stekline, oddati koniaču v pob©!, ali m pa tako zavarovati, da ni nevaren za ok -v 'vk>» -v tmm ■ r>*tw* OBČNI ZBOR DRUŠTVA JUGOSLOVANSKIH NOVINARJEV V LJUBLJANI. Včerajšnji zelo mnogoštevilno obiskani obilni zbor »Društva jugoslovensklh novinarjev« v Ljubljani Je soglasno sklenil nastopni resoluciji: 1. Občni zbor »Društva jugoslovensklh novinarjev« v Ljubljani dne 3. Julija 1920 naglaia ponovno 'z- vsem poudarkom nujno potrebo In korist edinstvene nacionalne izvestlteljske organizacije In svari odločno proti temu, da bi s« osnovala taka organizacija pod tujhn Ino- zemskim ali pa enostranskim vplivom, Ql5.de na način In sistem take organizacije opozarja občni zbor jugoslovanskih' novinarjev v Ljubljani ntf resolucije, sklenjene v tem pogledu na prvem kongresu jugoslovenskih novinarjev v Zagrebu novembra 1919 ter ponavlja zahtevo, na} vlada skliče anketo Interesiraniii krogov, to Je novinarskih organizacij, zastopnikov, že obstoječih izvestlteljskih institucij, organizacij Izdajateljev listov In vlade, ki naj se Izrečejo o načinu ln sistemu take edinstvene nacionalno Izvestlteljske organizacije. Druga resolucija se glasi: »Društvo Jugoslovenskih novinarjev« v Ljubljani Jo: mnenja, da bi današnjim razmeram najbolje odgovarjala Zveza že obstoječih novinarskih društev, ki naj zastopa jugoslo-venske novinarje na zunaj, v državi sami pa njih skupno Interese. Zato predlaga* naj so člmprej skliče kongres jugoslovenskih novinarjev, ki naj spremeni tozadevne sklepe zagrebškega kongresa, osnuja zvezo In da ta zveza prijavi nemudoma svoj pristop k mednarodni novinarski zvezi. — Občni zbor Jugoslovenskih novinarjev V Ljubljani Je nadalje sklenil aktivni ln pasivni bojkot novinarsko agencijo Avala. Novo izvoljeni odbor se je konstituiral tako-le: Predsednik Emil Vodeb« podpredsednik Viktor Cencič, tajnik Božidar Vodeb, blagajnik Stanko Virant, odborniki Maks Žagar, Franc Puc ln F rano Smodej. LDU. Gledališče. Zaključek oporne sezone. Na želj* mnogoštevilnih B-abonentov, ter vsled vročine Jo gledališka uprava sklenila • 3. julijem zaključiti sezijo. CenJonI B-abo-nentl s« vsled tega prikrajšani za eno predstavo »JevgenlJ OnJeglna«, katera 11 tej sezoni odpade. V prihodnji sezoni se ba ta predstava takoj v začetku vprizorlla m B-abonement P. L abonenti blagovolil* naj to vzeti na znanje. Mali oglasi. Proda se: Več lepih umetniških slik ln bronastfll Izdelkov (statne) jo na prodaj. Predmeti so razstavljeni v hotela Tratnik, Sv. Petra cesta. liHOt Prodam: 1 centrlfugal-sesalko, proizvaja 300 1 v minuti, 1 motor za vrtilni tok 2 HP 220 voltov, 1 Izvrsten gramofon s 100 ploičtaL — Naslov v upravni* štvu lista. IO6&1 Proda se dobro vpeljana slaščičarna brez konkurenco. Cena 60.000 ltron. — Vprašati pod »Slaščičarna« na anončn« ekspedicijo »Jadran«, Maribor.__________________________ Prodam večje število rabljenih, dobro ohranjenih hrastovA sodov za vino od 200 — 900 1, dalje vagon hrastovih plohov za mizarstvo. Ponudbe s cenami Jo vpo* slati na upravnlltvo pod šifro »Sodi«. Kočija, elegantna, poikrlta, oljnate osi, temnozelena, »koral nova, ono- In dva-vprežna, na prodaj. — Ogleda se: Llub« ljana, Kolodvorska ulica 25.___________1064 * DvokolosaTnova. s dobro pnevmatiko po K 2800:—. Plašči In zračne cevi PO znižani ceni f. Bctjel, Ljubljana« Stari tr* št 28.___________________________ 1082» Proda so enonadstropna hiša v Ljubljani v sredini mosta s enajstimi stanov*. njf In z dvema lokaloma. Cena zelo nizka« Naslov pove upravo lista. 10711, Ptsalni strol ^v dobrem stanju znamk« »Yost« se po ugodni ceni proda. Naslov v upravnlitvu lista. 1383. Službe: Trg. sotrudnlk, burjen v mešani stroki« Išče službo v mestu al! na deželL Cenjen« ponudbe se prosijo na upr. »Jugoslavije«. Zlatarski vajenec, poštene rodbine, s« takoj sprejme. Lud. Cern«, Juvellr, Ljubljana, Wolfova ulica 3. 1081!, SOletuT uradnik, Čeh, govori srbsk<\ hrvatsko, vojni invalid, kateri mora zaradi zdravniškega predpisa bivati na lugu, prosi za nastavljeni« kot češko-nemšld dopisnik ali slično. Cenjene ponudbe na češko-slovenski oglasni zavod, Zagreb, pod šlfr* »Invalid«. I080* Ramo: Restavracija pri Lozarju, »v. Jakobi trg. J utrl, v nedeljo 4. 7. koncert. Otvoritev vrta. Solidna ln točna postrežba« Vstopnina prosta. Justina PoženeL 107& Privatna uradulea Išče sobo s celodnevno hrano! Naslov pove upravnlštv* »Jugoslavijo«. ______________________ Javna dražba raznih premičnin, sobn* opravo, obleko hi perila, so vrši v sredo, dno 7. julija 19» ob 9. url dopoldne n« Starem trgu št 20, IH. nadstropje. 1078, iF Čitajte! Razširjajte! Naročajte! Knjige založbe »ZVEZNE TISKARNE« v Ljubljani, Marijin trg 8. Čitajtel Razširjajte! Naročajte! Narodna knjižnica: 1.--8. snopič: Val.Vodnika izbr. spiai broS. Gaudeamus .... , Gadje gnezdo ... ■ Bele noči............... * vez. Cankar: Moje življenje broš. 3.-5. 6.-9. 10.-12. 13--15. 10. -17. Paberki iz Boža Bilke . . . . ve*. broš. K 4,-, 10*— ■ 12'— . 12'-, 16-- : 'f-: t Propagandne brošure: Koroška..................................... Poglavje o stori demokraciji . . . . . Naša Istra............................... Problemi malega naroda ...... Jugoslovanska žena za narodovo svobodo Založba: Iv. Albrecht: Slutnje . . . » . broš. vaz. K 4— , 3 — . 1- : ?- K.8-— .10-— broš. K vez. J. Glnser: Pohorske poti . . . Dr. 1. Lah: Doro ....... M. Pugelj: Mimo ciljev ................ . Cvetko Golar: Kmečko povesti.............. Anton Pesek: Slepa ljubezen............... Marica Romanova: »opek samotark« . broš. vez. Kurentov album.......................btoš. t 10- f= 10'- 5*— Rastlinstvo naših AJp : Slo Jane* Ev. Stuhee: Slovenska narodna mladina ln njene naloge • • • • Alfonz Mencinger: Nauk o serviranju Azov in Teffi: Huir.oroake . . . . . Zbirka rudarskih ln Mlnarsklh izrazov Razkrinkani Habsburžani.................... I* devete dežele, predpustna burka broš, X Ifr- JBtaLL J.BBV Konkurenčne cene! Samo na debelo! ^ iz kavčuka Ciril Sitar LJUBLJANA a-J Konkurenčne cene, Lastni auto za prevažanje, Metelkova ulica (poprej zaloga Mengiške pive) Tvrdka M. FON LJUBLJANA, Stari trg 6 ima večjo množino Proda se Prva jugoslovanska tovarna za usnje in čevlje na Bregu pri Ptuju sprejme več Prostovoljna javna dražba. V torek 6. julija 1820 od 9. ure dopoldne naprej se vrši v gostilni „Reimnghaus“ v Spodnji Šiški, poleg Keršiča, Fran-kopanska ulica, javna dražba sledečih predmetov: Dve spalni sobi, ena svetla, ena temna (novi) z marmornatimi ploščami ogledali; ena kredenca za Jedilno sobo, ena miza In stoli, en krasen gla-sovir, ena nova stenska ura, dve moški žepni uri (ena zlata, ena Schaff-bausen), eno skoro novo moško kolo, ena kopalna banja, en težak avto-kožnh z bibrom in nožnikom (Fusspelz) ter druge različne stvari. 1011 s štirimi predali, registrira naenkrat 899 K 99 v. Blagajna je v najboljšem stanju. Cena po dogovoru. Dopisi se pošiljajo na upravnlštvo .Jugoslavije' v Ptuju. 1023 samo na debelo. 1 zaboj po 60 K kg. dalje ufeltk in učencev v novootvorjeni obrat za izdelovanje gamaš in torbic. — Prijave naj se 1009 pošljejo na tovarno. Motorno kolo s priklopu, sedežem prvovrstna znamka 4-6 HP. dobro ohranjeno so proda. Ponudbe na „Zastopstvo jugoslov. novln Maribor." po K 60*— za kg dokler traja zaloga. Odjem najmanj eno vrečo, do 10 vreč, večje množinc eeneje, oddaja: J0S. ZIDAR, Ljubljana. ZAGREB, Boškoviceva ulica 7. Brzojavi: Splritusindustrlje. Telefon Interurbcn 4—96. Imade u Ljubljani skiadlžtti ffncg rafiniranog Špirita kod: „BALKAN“ trgovska speti. In komis. delnISka druiba, te dobavlja iz svojih tvornica surovi špirit za tvornice octa i denaturirani špirit na veliko. Narudžbe prima glavni zastupnik MAVRO P0 B ST, Ljubljana, Sodna ulica Stav. 5. 963 Naznanilo Odon Keutnp, Ljubljana Kolodvorska ulica Kt. 17 ie najboljše in najcenejše povsod za dobiti P. n. občinstvu ter mojim cenjenim odjemalcem v vednost, da bo moja trgovina od t. julija do 1. avgusta 1.1. vslad dopusta osobju zaprta. Ant. Krisper, 1019 Ljubljana, Mestni trg št. 26. steklcnec (Glaspapicr) ter druge tehnične potrebščine dospelč. Telefon št. 460. — Brzojavi: Okal Ljubljana. Izdeluje kristalno sodo, Prva mariborska to- sveče in toaletno milo. varna mila Maribor, Parfumerija in tovarna toalet 111| | pp mili nega mila |T|Ty~" Oblast, konces. informsčni iavod Drago Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne. sladkor j[jj!Siaj_J..lL'.. bs d. z o. z. BB ~ želi stopiti v stik z podjetnimi grosisti. Direktor tovarne pride okoli 10. julija v Ljubljano ter prosi, da se do tega časa pošljejo ponudbe pod šifro „Rlva 4344“ na upravo tega lista. v kockah, nizke cene, na vagone, dokler zaloga traja, prevzetje takoj. Informacije se dobijo v pondeljek dopoldne hotel .Slon«, soba 68. 1024 Najboljša mineralna voda Tempel vrelec, namizna Veliko industrijsko podjetje blizu Celja ■ar išče Kupujem staro zlato In srebro :: po najvišjih dpevnih cenah. :: ALOJZIJ FUtflS. SeMorsova ulica 6. Velika izbira zlatnine, ur, srebrnine in briljantov. Popravila izvršujem v lastni delavnici točno in solidno. vrelec, medicinalna voda Donat- NAZNANILO IN PRIPOROČILO ski vrelec, medicinalna voda najmočnejše vrste. Zastopstvo v vseh večjih mestih in krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah. : : : Pojasnila daje vešč slovenščine in nemščine z daljšo prakso. — Nadalje Ravnateljstvo Zdravilišča Rogaška Slatin Dobro Izvežbano Strojepisko, zmožno slovenščine in nemščine in knjigovodstva. V poštev pridejo samostojne moči. Vstop prej ko slej. Ponudbe z navedbo zahtevane plače in referenc naj se pošljejo v Celje, poštni predal 3. 1018 se sprefme ta kol. Pismene ponudbe na poštni predal 74. Hotel — Restavrant je ako si nabavite blago po nizki ceni: Cigaretni papir: .Otoman* patent 100 knjižic K 170’— „Golub* 100 knjižic K 155'— Velika zaloga cigaretnih stročnic: Abadlc, Jacobi-Antinic., Hjrgiea, Adria, Koch i noor, Ambor, Tufkaire nudi: Topljiee — Dobrna pri Celju je za sprejem gostov preskrbljen s dobro kuhinjo in sortiranim vincem. Hladilne naprave in dober obisk omogočijo vedno sveže pivo. Lasten voz k postaji proti naročilu — za hotelske goste po znižani ceni. nudi prave švedske vžigalice, poper singapore, sultanine, cvebe, Maršala vino medicinalno, dateljne, pralno italijansko milo, piment, morsko sol, i. t. d. po najnižji ceni samo na veliko. Priporoča se: ALIGE KAMENŠEK prej restayr. zdrav, doma v Dolenjih Toplicah, knjižica našim malim za zabavo In pcuk s 45 slikami in k tem spodnječim besedilom. ~ Cena 20 kron. = Dobiva se v Ljubljani: »Ztezr.i knjigam', Marijin lrg8, v Zieznitiskerni, Stari trgl9,l. Dva mlajla agilna trgovca želita prevzeti v prometnem kraju na deželi že vpeljano večjo OZOR! TRGOVINO eventuelno z gostilno. Ponudbe do 15. t. m. pod .Pridnost* in .Sreča 200.000- na upravništvo .Jugoslavije*. Naznanjam cenj. občinstvu, da odprem s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. kupile« Ponudbe na: .Anončno ekspedicijo*, AL. MATELIČ, Ljubljana. glasi v »Jugoslaviji44 imajo naj- g boljši uspeh, ker je zelo raz- f širjena in jo vsakdo rad čita © v Slomškovi ulici št. U v Ptuju, poprej Staryjeva hiša, sedaj pekarna Ramšek. Potrudil se bodem, da postrežem vsem odjemalcem z dobrini blagom po najnižjih cenah ter se priporočam za obilen obisk. Kupujem tudi vse vrste deželnih pridelkov po najvišjih cenah. PTlfJ, dne 1. julija 1920. U »mil Mina z i&to Mm. LMlHHnOEBHnEEnaSnnHUSMHBBBBBBMMnEHaBESSaiSESHMaH*33®31—st3:: = ^ se dostavlja na dom najceneje Srebotnjak, Kolodvorska ul. 31. Istotam se kupi večja partija oglja za Izvoz, Kompai\jef%a ŠPEDICIJA liska ..Učiteliska tiskarna" v Ljubljani, Stran 4. »JUGOSLAVIJA* dne 4. julija 1920. 159 štev-