Posanrezna Številka 10 vinarjev.
SleV. 127.	T LMmH T SOM, 3. l§&
Leto XLIV.
—= Velja po poltli sa
Za colo lato naprej . . K 26'— za «n meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo InozemBtvo . „ 35'—
V LJubljani na domi
Za celo leto naprej . . K 24'— . ■ » 2--
za en meseo „ V upravi prejcman moteSDO „ 1*80
~ Sobotna izdaja: bi
za oelo leto......K T—
za Nemčijo oeioletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
SLOVENEC
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
za enkrat
prostor)
po 3J t
za dva- in večkrat pri večjih naročilih primeren popnst po donovora.
Poslano:
Enostolpna petltvrst-i po 00 vin.
Izhaja vsak dan, lzvremšl ne-dolje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni red
itjtr Uredništvo je v Kopitarjevi iliol itev. 8/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona Itev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
UpravalBtvo Je t Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, boan.-here. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 138.
Socialna dnefiraclla ln narod-
Zelo so poučni pojavi v vrstah socialne demokracije na Francoskem, Nemškem in Angleškem glede njenega razvojaj in borbe med nacionalizmom in internacijo-nalizmom. Ustanovitelji nemške socialne demokracije niso pokazali umevanja za moderni razvoj narodnosti. Komunistični manifest leta 1848. pravi: »Proletarci vseh dežel, združite sel« — govori tedaj o deželah in ne o narodih. Šele v zadnjem Marksovem delu »Kapital« se najde izrek da so »plemenski odnošaji vsporedne sile družbe, toda gospodarske razmere da so glavne,« Pa v teku časa so se ti nazori iz-premenili.
Na 6. skupščini avstrijske nemške socialne demokracije je rekel njen vodja dr, Adler: »Že v 60, letih je beseda »mednaroden« pomenjala toliko kot protinaroden, kakor da bi se človek mogel odreči svoji domači zgodovini, svoji narodni posebni osebnosti, kakor da bi bil mogoč čisto abstrakten pojem človečanstva.« — Ravno tako je rekel znani nemški avstrijski socialist Pernerstorfer: »Človek je lahko dober Nemec, odličen Slovan, navdušen Italijan, a vendar strasten socialist.* — Nikdar nc bodo pozabljene besede poljskega socialista-voditelja dr. Daszynskega, ki je rekel: »Jaz sem prav tako dober Poljak, kakor sem dober socialist« in ta socialist je šel in združil poljske socialiste z vsemi drugimi poljskimi strankami, da skupno pomorejo narodu do svobode in boljše bodočnosti, — Norveški socialisti so 1. 1894. v svoj program postavili samostojnost norveških zemelj in francoski socialisti so se šteli za Francoze in angleški za Angleže. In prav svetovna vojna je prinesla kristali/,acijo tega dejstva.
Nastal je najhujši spor med nemškimi in francoskimi socialisti in sicer iz narodnih ozirov. V svojih proklamacijah za časa vojne so se izjavili za svoj narod. Zato ne verujemo, da bi ta vojna prinesla propadanje nacionalizma. Nasprotno sprejemajo idejo narodnosti tudi oni krogi, ki so jo doslej odklanjali ali vsaj ne upoštevali. Ta proces gre po vseh deželah Evrope.
Na Slovenskem socialna demokracija ni posebno razvita. Manjkalo ji je dosedaj ugodnih tal: industrije in materializmai delavskih mas. Priznati pa moramo, da so bili njeni duševni očetje v bivših »Naših zapiskih« resni ljudje. Prepričani smo, da bo odslej tudi slovenski socialist, pa naj bo delavec trdih žuljev ali resnega duševnega dela našel prej zvezo z domovino kakor s tujino. Narodnost je nekaj natur-nega in veliko kulturno silo vsebujočega. Kdo bi danes tajil, da pravično priznanje narodnosti, njenih pravic in organizacije ni tudi velikega pomena za gospodarsko blaginjo naših delavskih mas. Ravno v Avstriji se posebno Slovencem to dejstvo prav očitno odkriva. Upajmo, da dobimo tudi slovenskega socialista za delo v korist naroda.
Fraomenii.
(Z Goriškega.)
K obletnici.
Kako vse drugače lani ob tem času. Strmeli smo tja v daljo in čakali, kedaj zaori tam izza Brd prvi strel, čakali, kaj bo z usodo naše domovine. In če bi nam bil takrat kdo dejal, da bo vojna trajala leto in še dalje, če nam bi dejal, da bo prihodnji 23. majnik za Italijo (lan groze in sodbe, da pomeni napoved vojne Avstriji od strani našega bivšega zaveznika za habsburško monarhijo dan zmagoslavja, nove lepše bodočnosti, tedaj bi se smejali temu »optimistu in mladinu«. Na binkoštni pondeljek nas jc obvestila kratka in lakonična brzojavka, da se od prejšnjega dne nahajamo v vojnem stanju z Italijo. Več nismo vedeli. Prašna cesta iz Gorico skozi Vipavsko dolino je bila zavita v megle prahu, posamezniki so vozili svoje pohištvo nroti kranjski
meji na navadnih vozeh. Tupatam je švignil mimo dolgočasnih po polževo se premikajočih trenskih kolon, avtomobil ves zavit v cestni prah. Pred gostilnami ob cesti so počivale posamezne konjeniške patrulje, upehani vranci so klonili svoje glave, hreščeči glasovi huzarov, dragonov in ulanov pa so peli hvalo dobremu vipavskemu vinu. Pod večer je pridrdral po cesti goriški poštni voz, spremljan od močne huzarske patrulje v slikovitih uniformah, v njem je sedel, okrašen s črnožoltim trakom, poštni kontrolor Dietz iz Gorice. In kmalu potem so zagrmeli ob Sabotinu topovi. —
Doslej še nepoznana groza vojne tik pred vrati je z vso svojo težo legla na našo Goriško. Prvo, kar smo občutili v gromenju topov je bilo to, da je izostala pošta. Nekaj časa nismo niti vedeli, ali časopisje še izhaja ali ne. In ko bi tiste dni recimo abesinski cesar umrl, bi mi o tej važni novici bili ogr-njeni z nevednostjo. In potem ta negotovost, ta strašna moreča negotovost. (V Vipavski dolini so se najbolj pripravljali za odhod Ajdovci, pravijo da še sedaj niso vseh stvari zmogli spraviti domov.) Pravzaprav si pa še tedaj vojne v vsej svoji strašni resničnosti še nismo znali predstavljati. Kdo je vedel še tedaj, kaj so to pravzaprav opu-stošena polja, razdejane naše vasi ob fronti, solnčna naša Gorica v razvalinah, nad vasmi v zaledju ponoči in podnevi sovražni letalci, v vaseh samih pomanjkanje in vojna bolezen. Vrste civilnega prebivalstva so se redčile. Šolstvo je za vedno ali vsaj za hip ponehalo. Slovensko goriško časopisje je zaprlo svoje uredniške prostore. Kulturne zavode so nam razbile granate. Pred nami se je pojavilo z vsemi svojimi bridkostmi begunsko vprašanje in na vasi naše v zaledju je padla težka morilka slana in mnogo nežnih cvetk je bilo pomorjenih, poteptanih v tla, je žrtvovalo svoj ponos. Pozabiti pa ne smemo, da je bil oni, ki je vztrajal z našim ljudstvom od začetka težkih dni, ki se ni ustrašil ne kolere, ne sovražnih izstrelkov, naš slovenski duhovnik. Poznam duhovnika, ki je — medtem ko se ni nihče drugi upal v bližino — sam stregel bolnikom in osumljencem v zasilni bolnišnici za kolero in iskal materam in dojenčkom po vasi mleka.
A našo Goriško so zagrnile pisane množice narodov Avstrije. Spomin prehoda francoskih vojsk je bil zabrisan med svežimi, novimi, veličastnej-šimi vtisi. A vsi ti narodi, ki stoje in so stali med našim ljudstvom na soški fronti leto in dan na braniku monarhije, morajo priznati, s kako ljubeznijo je stalo naše ljudstvo ob strani branilcem domovine, gotovo malokje tako kakor ravno na naši italijanski fronti. Slovensko ljudstvo, tradicijonelno avstrijsko čuteče, je spremljalo z vsem srccm vsak uspeh našega orožja. Narodi Avstrije so prišli v stik z našim ljudstvom, se ga učili ceniti in spoznavati, spoštovati njegovo visoko nadarjenost, duševno in srčno kulturo. Videli in vedeli so, kaj pomeni, vojskovati se na ozemlju, kjer je ljudstvo tako udano cesarju in domovini, kakor naše slovensko ljudstvo. Prišli so sorodne jezike govoreči narodi ter se razumeli in pogovorili z našimi ljudmi — z zidovjem Avstrije proti Italiji — kakor brat z bratom. Prišli so tudi Slovenci iz drugih naših pokrajin in se učili spoznavati naše goriško slovensko ozemlje.
K domači kulturni zgodovini.
Te dni sem čital v »S. N.« repliko glede kulturnih sličic »Gospoda s Krope« objavljenih v »SI.«, češ, da je pretirano to. če kdo piše, da so se čudili izvengoriški Slovenci naši Vipavski dolini, da ima tako slovensko lice, da nima Lahov in da ima tako samoslo-venske napise. Ne prijatelji, zdi se mi, da v gotovem smislu ni pretirano in I tozadevno smo hvaležni »Gospodu s Krope«, da je načel to vprašanje. V go-
tovih delih naše slovenske zemlje je vladalo še tik pred vojsko prepričanje, da je Gorica in Goriško nekje tam na Laškem. In gotovo je, da v znanju geografije naše slovenske zemlje podleže Gorenjec pred Vipavcem. In to ne samo pri ljudstvu, ampak tudi pri precejšnem delu naše izvengoriške inteligence. Navajeni smo bili, da je marsikateri izvengoriški inteligent vedel čisto natančno jezikovno mejo na Češkem, pa je presneto malo poznal našo jezikovno mejo na Goriškem. Pa če tudi je prišel recimo »Zadovoljni Kranjec« v Gorico, je začel v kako goriško laško kavarno ali gostilno in bil srečen, če je laški natakar lomil za silo slovenščino, in mu prinesel kak star slovenski časopis. In »turist« je šel na Kranjsko ali Štajersko s prepričanjem, »kako je laška ta Gorica«. To so dejstva, gotova dejstva, katerim treba brezdvomno od-pomoči. Tozadevno je treba, da prične že naša ljudska šola temeljiteje in glo-bokejše seznanjati naše ljudstvo z zemljepisjem in zgodovino naše slovenske zemlje, naših slovenskih meja. Menda je to prvo, kar smo dolžni samemu sebi.
Sedaj še vprašanje, ki je združeno z našo Goriško. Pri nas je vse prema-lenkostno, navajeni smo že dolgo, da vodimo tupatam politiko ne domačega zvonika, ampak domačega dimnika. Na drugi strani se pa zanimamo vse prej za to, kar je daleč od nas kot za to, kar nam je bližje. So pač momenti, ko je naš pogled obrnjen vse prej, kaj se godi v kitajskem parlamentu, ko razmotrivamo o Juanšikaj e vi politiki, kot da bi pa gledali na domače koristi, na našo slovensko zemljo. Naša izmučena Goriška nam kliče, ne politike dvornih svetnikov, pa tudi ne politike sentimentalnosti, ampak politike treznega prevdarka, energije, doslednosti, nesebičnosti in delavnosti nam treba pri delu za kulturni, narodni in gospodarski razvoj, pri delu za našo domovino, za mogočen steber1 mogočne habsburške monarhije.
Epilog.
Vojske habsburške monarhije Avstrije narodov so nastopile novo zmagoslavno pot. In dednega sovražnika naše monarhije, Laha, trese mrzlica in mraz pri pogledu v bodočnost. Maščevanje za izdajstvo se bliža s hitrimi koraki. In v dalji vidimo in slutimo, kako vstaja na naši meji nova avstrijska zarja, kako naš dvoglavi avstrijski orel dviga svoja ponosna krila, slovenski element — stražnik naše avstrijske misli prihaja do svoje veljave. In v dalji jo vidimo, kako postaja naša Gorica avstrijska in slovenska, v dalji vidimo in sanjamo o resnično avstrijskem Trstu, Trstu, ki daje avstrijskim narodom svoje pravice, ln sedaj, o priliki našega prodiranja proti Italiji, plačila za izdajstvo, se spominjamo, da ne bo dolgo, ko bomo imeli mir. Nulla salus bello — Ni sreče v vojni. — Na našem avstrijskem slovenskem jugu se bo razvil po vojni močan tujski promet. Ze sedaj moramo paziti, de. ostanejo naša tla v resnici avstrijska in slovenska. Ze sedaj moramo gledati, da pridejo nova industrijska podjetja, ki nastanejo po vojni, v domače roke, v naše roke, da ostane naš jug za vedno avstrijski!	—tov—
Cvel slovenske lipe.
Albin Mlakar! To ime si bomo zapomnili; ime junaka. Kljub temu, da je število junakov, ki so na.m vstali v tej vojni, ogromno in se ne more od nikogar zahtevati, da bi vse ohranil v spominu. Vsak dan nam odkrije nove može, ki resnično zaslužijo, da jih nikdar več ne pozabimo. Kljub temu, da je junaštvo samo doživelo izpremembo. Zahteva se vedno več; junaki sami so nas razvadili in neštevilni hrabri čini, dokazi neomajljivega poguma, uspehi žilavosti, vztrajnosti in neustrašenosti usahnejo v nosku, nobena pripovedka, no-
bena junaška knjiga ne poroča o njih. Vsa ta dejanja spadajo med vsakdanje, ob sebi umljive stvari naše edinstveno hrabre armade. Le ako je kak čin posebno mogočnega obsega, ako se sveti izmed vseh nezaslišanih dogodkov in se dviga iznad mere običajnega, kakor n. pr, čin nadporoč-nika Albina Mlakarja, potem šele posluh-ne vsa splošnost in nastane neizogibna dolžnost, da se slavno ime tega edinstvenega junaka vtisne v spomin. On je storil isto, kar je storil takoj začetkom vojne priprost pruski poročnik, ki je z drznim činom zavzel eno prvih belgijskih trdnjav in bil za to odlikovan z redom »Pour le mčrite«, Uradno poročilo našega vojnega vodstva z dne 27. maja poroča, da je poročnik Albin Mlakar 14. saperskega bataljona, ne meneč se za ljuti obojestranski ogenj, s svojimi ljudmi vdrl v italijansko oklopno utrdbo »Cassa Ratti«, kjer je sovražne saperje, ki so jo hoteli razstreliti, ujel in uplenil tri nepoškodovane težke oklopne havbice in dva lahka topova. Tudi na terminologijo vojne smo se navadili. Čitamo besede in stavke in vrstice, razumemo približno njih zmisel, tehtamo vse po efektivni vsebini in prezremo in pozabimo na1 množino nevarnosti in strahot, ki jih je bilo treba premagati, predno se je doseglo tisto, kar čitatelja veseli. Pomislimo tudi, kaj se to pravi: »... nemeneč se za obojestranski ljuti zapiralni ogenj .,.« Pokličimo na pomoč svojo domišljijo in predstavimo si približni položaj. In tudi potem še ne bomo mogli presoditi, kako visoko je treba ceniti čin nadporočnika Slovenca Albina Mlakarja.
Naš narod je ponosen na tega: svojega sina. Albin Mlakar ni odlikoval s svojim junaštvom samo samega sebe, ampak cel slovenski narod. Ponovno lahko kažemo na naše junake! Take sinove železnih mišic, trdne volje, nezlomljivega poguma, izkušene zvestobe do cesarja ima slovenski narod! Slovenska kri je junaška kri!
Gorica ob obletnici voisKe z nalilo.
Gorica, 25. 5. 1916.
Že začenjajo dnevi drugega leta vojne z Italijo. Bog daj srečo! Začetek je dober, Z vsedrugačnimi občutki vstopamo v drugo leto, nego smo jih imeli ob pričetku pred letom in dnem. Tedaj vsesplošen strah, skoro gotovost, pred sovražno invazijo, pred poplavo po laških četah, sedaj nihče niti v sanjah nc misli na to. Vloge so se zamenjale: skrb, ki je morila poprej Goričane, ne da sedaj pokoja Videmča-nom in drugim sosedom za mejo. Vedre-mo . . .
Gorica vživa zadnje dni še zadosten mir. Kaka granalica ali kak šrapnelček ubere še vedno svojo pot med mestne ulice, a to nobenega ne vznemirja mnogo. Sinoči so Lahi hoteli malo otipati naše postojanke, napravili so »Stichprobe«, ali je še kaj moči tod okoli. Od Oslavja doli preko Kalvarije in proti Krasu je po enajsti uri hudo ropotalo in regljalo, toda kmalu je vzela noč italijanski napadček. In potem zopet vse tiho je bilo.
Obletnice vojne in naših napredkov na tirolski fronti nismo še mogli v Gorici na zunaj praznovati tako, kakor bi se spodobilo. Moramo še malo počakati. Že ni daleč več zaželjeni dan, ko bodo tudi po Gorici smele spet zaplapolati zastave. Za sedaj je moralo naše veselje in navdušenje ostati le v srcih. Samo v eni mestni cerkvici je bila včeraj slavnostna zahvalna služba božja, ki so se je vdeležili višji vojaški poveljniki s častniki in zastopniki civilnih oblasti.
Kako bo z uličnimi napisi, še ni nič znanega. Bojim se pa, da bo tisti apel v »Slovencu« našel gluha ušesa. Naši slovenski zastopniki bi morali do odločilnih faktorjev, ki bodo gotovo znali ceniti našo lojalnost in ki nam bodo pravični, bolj pravični nego nekateri naši laški so-deželani. Gotovo pride potem dvojezični značaj naše Gorice do svojega izraza tudi pri uličnih napisih. Navsezadnje sc gotovo noben pošten Furlan niti najmanje ne bo spodtikal nad tem, če bo po vojni poleg via Signori, via Boroevič itd., moral citati

tudi Gosposka ulica, Boroevideva ulica in tako naprej. In morebiti se bo dalo priti celo do tega, da bomo kje čitali »Via Gregorčič — Gregorčičeva ulica«, saj ta »po-min bi naš pevec »Soče« gotovo zaslužil.
Še nekaj. Vroče postaja, človeku se Včasih nehote zahoče po vrčku piva. Dosedaj je bilo pivo pri nas predrag luksus — skoro povsod po 60 vinarjev vrček. Sedaj je menda oblast posegla vmes, tako da se ga za eno krono da dobiti cel liter. Upajmo, da se bo dalo še kaj »zglihati« in da ga bodo mogli piti naši begunci ob svojem povratku še kaj ceneje. Pa tudi, ako ne, radi tega se jim gotovo ne bo tožilo po begunskem življenju, če bo tudi pivo dražje v Gorici nego drugodl
Na goriškem mrl
V	Avčah je še kakih 140 ljudi. Kako »tanje je tu, pove izjava št. L., da že osem mesecev ni sezul čevljev. Na polju »o še nekaj obdelali nad pokopališčem; ali ta pravi, da mu j« prišla krogla v jerba«, onemu v lopato, tretjemu v motiko. tal, da Je •ovrag v novejšem času s topom ubil Matijo B., 73 let starega moža, ki f« bil lani t* ranjen. Pokopan je bil v Kalu. — Upajmo, da »e potegnejo laški topovi bolj k
meji ic da se ne vrnejo več. Danes obletnica, kar je začelo pokati; dosti j« tega. Ali vendar se ni zanesti; ie vedno pokajo. _ V bližnjem trgu K. je baje pogorela sodnija, kar pomeni veliko škodo za stranke, ki so imele ondi blago shranjeno. Neumljiva je morala takih, ki ne spo-
Etuje lastnine, pa dejo: Saj ko bi bil tel, vseeno ne bi bil imel nič. Ko bi ■iila ujma, istotako ne. — Ali je vie ♦no:"prirodna ujma, ali premišljeno stor-Jana škoda od umnega, z vestjo obdarjenega bitja? S takimi plesnjivimi izgovori O« bo obstati svoječasno. Ali bi ti potrdil, ko bi drugi tako delali? — Kar se tiče ime-M zgoraj zapisanega kraja*, so pisali birokrati od leta 1428. do leta 1710: Als, Alh, Alta, od leta 1550. pa tudi Auzza, in poslednja »paka se še vzdržuje. Nafbrže je Ula ta beseda »Ovčje« — izprva, (ker so imeli tu deželani ovčjo stajo), pozneje pa one tri »premem-be, ker ljudje ne umejo iduha jezikovega. — (Davče so pisali pa Ak*l Razumi jih, če moreš.)
Iz Solkana.
* Posebnih novic Vam ne morem sporočati. Tu je, kakor sploh ob fronti. Naše občine že dolgo sovražnik nI obstreljeval. Dne 11. maja je ranil granatni košček Marijo Jugo iz Vodnikove ceste, ki je drugi dan na posledicah umrla.
V	pondeljek, 22. m. m. je priletelo k nam tudi nekaj laških granat, ki so |>a pokorščino odrekle, niso hotele eksplodirati.
Sovražne granate učinkujejo večkrat. na čuden način. Dne 18. aprila je udarila granata v hišo Jožefa Čubeja ifKomandila). Na postelji je ležala bolna in čez 70 let stara gospodarjeva mati. Zračen pritisk je vrgel ženo iz postelje proti vratom, na posteljo je potem priletela granata in jo raznesla, šeni pa se ni nič zgodilo. No na prestarem strahu je umrla te dni.
V	Kronbergu je bila okrog ognjišča ibrana domača družina, se grela in molila sv. rožni venec. Bilo je 18. t. m. Granate so tulile okrog hiše. Naenkrat prileti cela granata skozi dimnik na ognjišče, razprši ogenj in mirno obleži. Nobenemu se ni nič zgodilo. Očiten dokaz božje pomoči po Mariji.
Naša občina je imenovala v svoji feji dne 20. t. m. svojim častnim občanom prevzvišenega gospoda armadne-ga poveljnika Svetozarja Boroeviča. NaSa občina je od sedanjih neizpraz-pjenih krajev najbližja fronti. Sovražnika lahko vidimo, kot on nas. Da nagih domov vrag ni popolnoma pokončal, je zasluga gospoda armadnega poveljnika, ki je k nam pošiljal vedno Izbrane čete naše hrabre armade. Mi Smo mu hvaležni iz srca, in svojo hvaležnost smo mu izrazili z imenovanjem Častnim občanom. Bog živi hrabrega armadnega poveljnika! Živijo!
Na Oslavju.
Oslavje, 24. maja 1916.
Na pokopališču sem videl ljudi, ki po pokopavali italijanske mrliče. Danes ponoči smo jih prinesli deset, a ni skoro noči, da jih ne prineso 10 do 15. Ta mesec smo jih pokopali nad 300. Bog me osvobodi takega dela! Nekateri so padli pred tremi, drugi pred Šestimi meseci in so jih zakopale granate. Sedaj, kadar udari granata, jih zopet odkoplje, ali pa kadar kopljejo naši jarke, nalete na mrliče. To ozemlje so imeli zasedeno pred nekaj meseci Italijani, sedaj je zopet v naših rokah. Tako pripovedujejo. Grem, da vidim to krvavišče. Napotim se v dolino in grem med vojake. Oziram se na levo in desno. Oh tem pogledu me je obšla žalost in iz prsi se mi je izvil vzdih: »yečna vam slava, padli junaki!« Ka-
ko strašni boji so se bili, koliko krvi je tukaj izteklo! Kakor hudournik so tu napadali Italijani. Dokler je bil samo •den naših živ, ni popustil. Vsak italijanski napad so zadržali, Čeprav jih je včasih ostalo lc malo. In tt so v obupu kakor razbesnsli levi napadli Italijane in vedno zmagali. Trupla ln kri padlih tovarišev, čez katere so drvili, je klicala na maščevanje. Ravno tu na tem kraju j« za časa neke bitke od 1000 njih ostalo le 160, ali kaj zato« ko je pa bil vsak njih močan za deset. Naskočili so kakor besni in pričeli preba dati t bajoneti Italijane, dokler niso ti vzdignili rok kvišku. 28. polku na Pod-gori in 37. na Oslavju — bo ostalo to v večnem spominu. Italijan ne bo nikoli čez nje prodrl na slovenska tla. Moj spremljevalec mi pokaeuje na levo ln desno nekdanje italijanske okops, zraven njih pa grobove. Tu so bila trupla slftbo pokopana, smrdelo je, zato so jih morali naši odkopati ta prenesti na svoje pokopališče. Tukaj ni metra zemlje, kamor ne bi bila padla granata, vse naokrog pa leže razni vojaški predmeti. Tu se je odigral pravi pekel.
Kdo M mogel vse to opisati? 'Naenkrat se oglasi moj spremljevalec in pravi: »Wunder von Oslavje!« — oslav-ski čudež. Nedaleč se nahaja poldrug meter jarka, kateri je ostal nedotaknjen Se od začetka vojske. Ta trenutek Je tamkaj ležal neki vojak in sladko spal. Pokaže mi razne jame z ventilatorji. Kadar Italijan strelja, tedaj se naši umaknejo v te jame. »Tukaj je nekdanji tabor italijanske vojske!« mi tolmači nadporočnik. Vidijo se Se po našem topništvu na kosce raztrgani Šotori. Ni me hotel peljati naprej na desno, ker so bili danes ponoči tam štirje ranjeni. Zato sva se obrnila na levo. Moštvo je povsod delalo. Sedaj pa je pričelo delovati tudi naSe topništvo. Granate padajo pred nas v italijanske jarke ter jih podirajo. Povsod naokrog leži italijanska municija. Neki vojak vzame v roko njihovo ročno granato, pa mi jo razkazuje. Hotel jo je odviti, a eden od navzočih mu reče: »Pusti vraga, saj ne veš. kako je navita!« Ker so se igrali z italijanskimi granatami, Je bilo več naSih ubitih.
Tek le naš narod!
Bemlnlscenca. Bilo je dan »red vojsko z Italijo. Kakor letos, so s« vršili tudi tedaj na Goriškem nabori, toda v vse drugačnem razpoloženju kakor sedaj. Z bojaznijo v srcu so zapuščali naši ljudje svoje domove in domače, kdo ve, ali jih vidijo Se kdaj. Tedaj se je zgodil dogodek, katerega ne pozabim svoj živ dan. Stal sem na Travniku v naši solnčni Gorici. Tedaj so prišli strnjeni v vrsti naši vrli Solkanci-nabor-niki z mogočno narodno trobojnico na čelu. Sredi Travnika so vstopili v krog, obkrožili zastavonoSo ta zastavo in zapeli odkritih glav cesarsko pesem. Bil je to veličasten trenutek. V sredi slovenske in avstrijske Gorice dokumentirajo naši slovenski sinovi pred odhodom pod orožje v najhujših trenutkih ob slovenski zastavi svojo neomajno zvestobo našemu sivolasemu slavnemu monarhu. To je eden izmed mnogih dogodkov, ki govore jasno in mogočno: Stebri Avstrije in dinastije na jugu so bili ln so vedno naši Slovenci. Tujec, roko proč od naSih poljan, avstrijsko slovenska misel na jugu na plan!
Srce naših junakov. Stara mamka na soškem bojišču lje ljubeznivo gojila lep nagelj, da ga dobi njen sin, ko se vrne i bojišča. A ko je dobila obvestilo, da je sin padel, je podarila cvetko vojaku, ki je bil pri nji na stanu. Ta vojak je bil Ljubljančan. Rad je vzel njen dar, posajen v preprostem loncu, in ga skrbno gojil dalje. Vzel je cvetko celo v strelski jarek seboj, pretrpel zanjo rad žejo, da ji je prilival, in ž njo se je tudi srečno vrnil iz jarka. Dobil je dopust in na dopust je ponosen prinesel bujno cveteče steblo v Ljubljano, pripovedujoč v tramvajskem vozu njegovo zgodovino, dokler ni izstopil na Pnilah, težko opremljen, a s cvetličnim loncem v roki, ki ga je prinesel domov v zanimivo trofejo in pričo dobrega srca*
Z iožDotirolske bolne črte,
V noči od 16 .na 17. aprila so Italijani na tukajšnjih visokih hribih »gor plačali«. Hoteli so prodreti do Rovereta in 476 jih je tudi res dospelo v Rovereto — toda brez orožja. Vsi ostali so ali padli ali pa odnesli pete v nasprotni smeri od Roveret;» Ko so korakali italijanski ujetniki skozi mestece, sem enega vprašal: »Kaj po tej cesti marširate v Trst?« Odgovoril mi je: »Komaj čakamo, da pridete v Benetke in tam vse pobijete.* Enako so se izražali tudi mnogi drugi laški ujetniki.
O velikinoči je imelo vojaštvo »poved in av. obhajilo. Udeležba je Dila zelo velika, In to moram reči: izmed vseh šesterih narodnosti, ki se nahajajo pri našem oddelku, je opravilo velikonočno versko dolt-aost največ Slovencev.
Snega imamo po gorah še velika salo smo pa tudi dobro oblečeni in otmti; vsak vojak ima hribovdi« čsrljs, ki s« ne premočijo tako hitro.
V vojni ss človek marsičemu navadi. Tako smo mnogi cslo postali strastni kvartopirci. Kvsrta vse od ndvišjsgs do najnižjega. Igra> s« za dinar — Kadar ga j« kaj v žepu. In to se zgodi vsak deseti dan, ko dobi vojaštvo plačo. Kaj bi i njo? Vina ni nikjer dobiti, krčme nobene, tudi drugs hiše daleč naokoli nobene. Kaj tedaj z denarjem? V igrol Zbero s« skupaj. Navadno vrin* v vsak tak krožek kak prefrigaa tičsk, ki oekube vse drug* do kosti. »Suhi« se vrnejo v »celtno«. Potem vseh 8 do 9 dni nič. Vedno čmerni in nervozni. Le čaj zvečer razveseli tega ali onega. Tako je vojaško življenje. — s civilnim prebiral-itvom se vojaki tu nm južnem Tirolskem malo razumejo. Med Ogri, Cehi, Poljaki, Nemci so redki taki, ki bi »ali vsaj za silo lomiti taŠko.
Kako smo zavzeli Dlrjeni Italllanski oriC*
Gospod Vlad. JezovSek z Vranskega, praporščak pri nekem poljskem topničarskem polku, piSe z južnoza-hodnega bojišča v uradno pregledanem pismu dne 22. maja 1916 svojemu očetu tako-le:
»Včeraj je bil vroč dan. Ravno pred nami leži grič, čisto mal, a močna trdnjava zase. Lahi so ga že od začetka vojske utrjevali; kaj takega Se nisem videL Naši fantje so imeli nalogo, to trdnjavo zavzeti in so jo izvršili s hrabrostjo, ki je vzbujala pri drugih polkih splošno občudovanje. Par bataljonov je zasedlo grič kljub najmanj petkratni sovražni premoči, katerih se jo samo na tem malem prostoru moralo udati čez 3000 Tako se Je zgodilo, da jih je en sam mož ujel 200.
To je bil menda najtrši oreh cele črte, in da se je taka težavna naloga na tako sijajen način rešila, je menda edini slučaj v svetovni zgodovini. Nekateri častniki so rekli, da tako pogumnega polka Se sploh niso videli. Da, to je naša kri! Lahov je na tisoče ujetih in Se vedno prihajajo nove trume. Kako močno je bil utrjen in zaseden naš grič, si lahko predstavljaš, če Ti povem, da so v gozdičku, menda 100 korakov dolgem in 30 Širokem, ujeli 200 Lahov. Na celi črti zmaga. Topov Je ne vem koliko že padlo v naSe roke. NaSe izgube so v razmerju z velikanskimi uspehi Jako male.
Včeraj zvečer smo govorili z ujetniki; pripovedovali sa nam jako zanimive stvari Nekateri so prišli šele včeraj zjutraj iz Milana na bojišče. To se vidi, da so Lahi ravno na to točko vrgli vse svoje sile in da jih mora ta izguba britko peči.
Vse se pomika naprej; mi se tudi pripravljamo danes, da odrinemo proti izhodu. Upam, da se sedaj ne ustavimo tako kmalu. Laški topovi molče od včeraj zvečer, a prej tudi ni bil špas. Naši topovi so grmeli in tolkli, kakor grozna nevihta. Lahi pa so tudi škropili sedaj sem in sedaj tja z raznimi kalibri, ker niso vedeli, kam bi prej streljali.
Drugače se mi godi dobro; danes sem bil zadnjikrat na starem opazova-liSču v strelskem jarku. A sicer nič novega. Ko dobiS to pismo, boste gotovo že imeli nove lepe novine. Navdušenje
Je pač velikansko, kaj? Srčne po zdrave!«
200.000 kroo - zbirko Tedna Rdečega Križa na Kranjskem!
Najboljši poznavalci razmer so računali, da bo majhna ln nsbogata Vojvodina Kranjska nabrala največ 60.000 kron, kar bi tudi odgovarjalo razmerju z drugimi bogatejšimi kronovinami. Nepričakovano visoka zbirka presega torej daleč vsa najsmelejša upanja In je iznenadila celo nabiralce same. Le-teh ne majhni trud je bogato poplačan s tolikim uspehom, ki se Se veča, ker vsak dan dohajajo Se nove zbirke. Na čelu vse prireditve v vsej deželi jo stal poseben od Deželnega društva Rdečega Križa ustanovljen odbor pod predsedstvom ces. svet. g. Ivana Mathian, c. in kr. dvornega založnika s člani gg. dr. Josip Ažman, odvetnika, Hans Krisper, veletržca in Emil Tonnies, tovarnarja, vsi v LjubljanL Ta odbor je po vsej deželi organiziral in vodil delo ter je pritegnil k sodelovanju vse prebivalstvo. V resnici se je po vsej deželi strnilo vse na skupno delo brez razlike vsakega strankarstva, prednjačila je pa vsepovsod zlasti duhovščina in učitelj stvo ter sploh vsa inteligenca. Podpirali so odbor krajevni odseki, podružnice društva Rdečega križa in zlasti tudi okrajna glavarstva. Upravičeno lahko rečemo: Vsak je storil svojo dolžnost, vsak je lahko ponosen na iz: . reden skupni uspeh nad 200.000 kron zbirke, ki glasno kliče, da hoče tudi doma ostalo prebivalstvo Kranjske stati v dolžnostih med prvimi, kakor njeni junaki v vojski vedno vstrajajc na prvem mestu.
XXX
Teden Rdečega križa v Kamnika in kamniškem političnem okraja se je
prav dobro obnesel. Kamniški krajevni odbor (načelnik gospod baron Laza-rlni) je sklenil izvesti to prireditev za cel politični okraj in je poveril nalogo o izpeljavi te prireditve c. kr. davčnemu oficijalu Francu Kratner, ki je prevzeto težavno delo odlično dovršil. V Kamniku so razprodali trgovci radevo-lje zastavice in deloma tudi znake, dne 30. aprila pa so prodajale gospice znake in cvetke po ulicah ter so dosegle znatne uspehe. Dne 29. aprila prirejen cerkven koncert v župnijski cerkvi je donesel 603 K 26 vin. v prid tednu Rdečega križa. Prodalo se je v Kamniku znakov in zastavic za 1112 K 60 vin. in nabralo prostovoljnih doneskov 388 K 34 vin. Skupni dohodki v mestu znašajo 2114 K 20 vin., torej na vsako osebo izdatka več kot eno krono. — Na zunanje občine se je porazdelilo cvetic, znakov in zastavic za 3763 K 10 vin., prostovoljnih doneskov in novih udnin pa so občine doposlale 6523 K 89 vin. ta naravnost v Ljubljano, kolikor do sedaj znano, 543 K 10 vin., teko da zna$a skupen uspeh kamniškega političnega okraja 12.945 K 30 vin. Pridobilo ne js 144 novih udov, in sicer 3 po 100 kron (Domžale), 140 po 4 K ta 1 dve kroni. Vplačalo se je teh udnin 624 kron. —-Vseh članov šteje sedaj podružnica 276. Nekatere občine kakor: Domžale, Dob, Dolsko, Blagovica, Dol, Moravče, Jarše, Motnik, špitalič, Smarca itd. so se v požrtvovalnosti in patrijotizmu posebno izkazale. Vsem, ki so pri tjej prireditvi sodelovali in pripomogli do tako lepega uspeha, izrekamo tem po> tom najlepšo zahvalo.
IKIarSal naduo
V gromenju topov, kakor se to »podobi maršalu velike armade, med bitkami, takorekoč oko v oko svoji nalogi, ki mu jo je poverila zgodovina, bo praznoval nadvojvoda Friderik 4. junija 1916 svojo šestdesetletnico. Če bi bil ta dan napočil tudi v mirnih časih, bi gotovo ne bil ostal neopaten prebivalstvu naše države. Nadvojvodo Friderika je obsevala' namreč že dolgo prej, predno ga je postavila evropska vojna v središče svetovne povestnice, kljub njegovemu skromnemu značaju tista globoka in prava poljudnost, ki jo more pridobiti le obdarovana, zrela, samostojna dovršena osebnost. Mimo rojstno zvonenje je pa zdaj zamenjalo gromenje ognjenih žrel, daleč okoli žari požar, v katerega odsevu se vidi življenjsko delo nadvojvoda; prebivalstvo zato praznuje s podvojenim zanimanjem in hvaležnostjo dan, ki se je razvil iz slavlja v rodbinskem krogu v mejnik javnega delovanja in splošnih koristi. Naidvojv. Friderik, ki bo prekoračil jutri prag sedmega desetletja svojega življenja, je še v višjem pomenu besede bolj mlad, kakor je to navadno slaviti na njih ob spominskih dneh: telesno je ostal mladenič, utrjen po strogi vojaški službi, z lovom, s
iuoda Friderik.
športom in t opazovanjem narave; da*
ševno in umstveno ga pomladujejo vedno množeči se stiki s celoto države, kater« vojaška moč se je zaupala njemu, da jo vodi. Pred vsem bo pa jačila in navdajala z ognjem šestdesetletnega nadvojvodo jutri ponosna zaveat, ki jo more čutiti le tisti v sredi svojega dela, ki ustvarja, kar mor* čutiti tako močno in osrečujoč® le kovač
Eri svojem ognju: nadvojvoda ve, da je ljubovala država »vetu sovražnikov, da je z vedno večjim vznosom prešlai ie prvih razvojev obrambe do najdrznejših nastopov in da danes, ne da hočemo izrivati usodo, lahko govori potolaženo: avstrijska vojskai zmaguje na vseh bojiščih. Z zgodovinskimi uspehi stare države bo ostalo zvezano ime njega vojnega maršala v»e večne čase. Vnuka zmagovalca pri Asper-nu nadvojvode Karla, nečaka zmagovalca pri Kustoci nadvojvode Albrehta1 veže že njegova kri na vzvišena izročila naše domovine; dedščino vojskovodja upravlja tako mirno in velikansko, tako trdno zna-i čajno in prisrčno dobro, da se v tej uri še ne more reči, kdo ga prisrčneje ljubi: vojak, katerega vodi, ali državljan, ki mu zaupljivo da sina.
Nadvojvoda Friderik, vojvoda Tešina, je zagledal luč sveta v Velikih Selovicih dne 4, junija 1856. Oče njegov je bil general konjeništva, nadvojvoda Karel Ferdinand, njegova mati čudovito lepa, visoko-dušna nadvojvodinja Elizabeta, hči palati-na nadvojvode Jožefa. Po krvi vojak, po želji in po nagnjenju, se je posvetil princ kmalu službi pri pehoti, kateri je ostal zvesL v celi dobi vojaškega življenja. Dne 14, majnika 1871 je bil imenovan Friderik za poročnika v tirolskem lovskem polku; dokler ni bil leta 1889 imenovan za poveljnika 5. zbora in poveljujočega generala v Požunu, je napredoval z delom v pošteni, strogi, vestni službi od stopnje do stopnje višje. V Požunu so ga oboževali. Sme se reči, da jc 5. zbor, za katerega častnike in vojake je skoraj z ginljivo, očetovsko ljubeznijo skrbel, izgubil svojega prijatelja in očeta, ko je bil imenovan nadvojvoda Friderik leta 1905 za generalnega nadzornika čet.
Od leta 1907. dalje višji poveljnik deželne brambe in pozneje obenem nadzornik armade, je izpolnjeval dalekogledno dedščino nadvojvoda Rajnerja: c. kr, deželna bramba se je pod njim preosnovala, okrepila in se je uspešno priličila stoječi vojski.
Po strašnem dejanju v Sarajevu je postavil Njegovo Veličanstvo cesar julija 1914 nadvojvodo Friderika, ko ga je z besedami najhvaležnejše milosti in priznanja odvezal od višjega poveljstva deželne brambe, na razpolago Najvišjemu vrhovnemu poveljstvu in potem, ko so se pričeli svetovni vojskni zapletljaji, pade hitro luč najvišjega zgodovinskega poslanstva na priljubljeno osebo nadvojvoda. Stopil je na čelo naših mobiliziranih bojnih sil; pozdravljala ga je ljubezen njegovih vojakov, zaupali so mu vsi državljani. Ko se mu je podelilo decembra 1914 že nad 20 let prosto mesto vojnega maršala, ko je tudi na zunaj stopil v sledi svojega nepozabnega strica, se mu je zahvalil klic radosti cele države na dalekoglednem, možato krepkem in dobrotljivem načinu, s katerim upra-vičuje silovite zahteve, ki jih stavi vrhovno vodstvo.
Tam zunaj v stanu višjega poveljstva armade dela neutrudljivo od najzgodnejših ur do večera. S tistim jasnim pogledom za to, kar je dragoceno, kar je pravo, kar je imel v vsakem položaju življenja, zna postaviti nadvojvoda Friderik pravega moža na pravo mesto. Če doseže tisti, ki je tega vreden, zaupanje maršala, potem ni nobenega nesporazumljenja in nobenega na-sprotstva več med njimi; složno ž njimi ustvarja generalisimus v krogu svojih so-trudnikov slavno usodo armade. Vedno iznova ga je vodilo zanimanje in ljubezen daleč vun v najsprednejše črte; tu je vsakega častnika veselo pozdravljal, vsakega možaka v bivališču je pridobil s prisrčno besedo. Vsi znajo, da misli kakor oče na njih telesni in dušni dobrobit — saj je ravno skrb za hrano, obleko, dobro stanovanje moštvu takorekoč maršalova srčna zadeva. Molčeč, dokler še dozorevajo načrti, zanesljiv in trdne vere, ko še ustvarjajo topovi strategične misli, dobi nadvojvoda Friderik potem, ko dogodek srečno izpade, vedno poljuden, oprostilno velikodušen, trajen izraz splošnim čustvom; v marsikaterih njegovih armadnih poveljih se ti zdi, da čuješ tako v temnih, kakor tudi v zlatih urah vojske utripati srce cele monarhije.
Državljani Avstrije, posebno Dunajča-ni. ne poznajo seveda nadvojvoda ie kot vojaka. Poznajo in ljubijo ga tudi kot rodbinskega očeta, kot vnetega loca, kot do-brotljivega mecena, ki »Albertino«, slove-čo po celem svetu, vedno bolj in vedno krasnejše izpopolnjuje. A v kolikorkolih postavah jih sreča vedno delovni, jovialni, veseli princ, za vse stvari, ki ga vesele, nosi najstrastnejše in najtraijnejše v srcu ljubezen do svojega vladarja — navdušenje za vojaški stan.
Prebivalstvo države se slavlja dne, ko konča nadvojvoda Friderik svoje šestdeseto leto, najodkritosrčnejše soudeležuje. Ni potrebna šila konvencije, da vsi tisti, katerih srce bije za Avstro-Ogrsko in njeno vladarsko hišo, slovesno kot praznik slave rojstni dan našega generalisima. Nadvojvoda Friderik jc bil še prej, predno jc zanesel val vojske, ki prekucuje svet, na najvišje vidno mesto, prebivalcem države priljubljena in znana oseba. Njegovo javno delo kot vojak, kot politik, kot predstavi-tclj vladarske hiše, kot ljubitelj in pospeševalec umetnosti, vede in industrije, njegova tisočerokrat udejstvovana dobrodelnost, vzorno njegovo rodbinsko življenje, njegovo prisrčno prijateljstvo z našim zvestim zaveznikom, nemškim cesarjem, vse to jc povzročilo, da je pripadal nadvojvoda Friderik med najbolj priljubljene prince v državi, že veliko prej, predno je postalo njegovo ime simbol njene nesmrtne vojne slave. Popis njegovega življenja po virih, ki g'.', izda c. in kr. vojni arhiv koi. samostojno delo, se v kratkem izroči javnosti. V ich dveh letih našega krvavega in težkega boja za cbstoj, se je splošnemu spoštovanju in simpatiji nasproti nadvojvodu pridružilo še čuvstvo občudovanja in najglobokejše
hvaležnosti. Njegova maršalska palica je vodila strašno silovito delo, ki je monarhijo Habsburžanov ob Donavi bolj kot kdaj prej zvarilo skupaj »nerazdeljivo in neločljivo«. V taboru nadvojvoda Friderika je obseženo, kakor je bila v taboru Radecke-ga, najplemenitejše, kar ima domovina. In narodi monarhije čestitajo sami sebi, ko se približajo maršalu z najodkritosrčnejšo čestitko.
Med najiskrenešimi gratulanti smo Slovenci. Zavedamo se, kaj ta gigantska svetovna vojska pomenja za nas. Po načrtu sovražnikov smo mi in Hrvati obsojeni na koji smo vedno do smrti udani, pomenja na-smrt. Zmagonosna habsburška monarhija, še narodno življenje, sigunost našega obstoja. Zmaga sovražnikov naš narodni, kulturni in gmotni pogin! Čast in hvala tedaj nadvojvodi Frideriku, pod čegar maršalsko palico so se izvojevale najsijajnejše zmage te svetovne vojske, zmage, katerih so bili neposredno deležni neprekosljivi slovenski in hrvatski junaki.
Nadvojvoda Friderik je pa nam Slovencem še prav posebno tudi osebno priljubljen. Pred štirimi leti je bival par dni v Ljubljani. Tedaj je stopil v stik z našim ljudstvom. Njegova ljudomilost, priprostost njegovega občevanja ga je izredno prikupila. Z veseljem se spominjamo onih dni, ki so za Ljubljano ostali zgodovinskega pomena.
In tako kličemo iz dna srca zmagoslavnemu našemu maršalu nadvojvodu Frideriku ob njegovi šestdesetletnici:
Čestitamo! Bog daj srečo in blagoslov še naprej!
Kake ie osvojil slovenski junak Din
Mm Dimno Časa it •
Patruljni poveljnik poročnik Albin Mlakar, junaški osvojitelj forta Časa Ratti, podaje o tem svojem slavnem činu v »Ti-roler Soldatenzeitung« naslednje poročilo:
Še popolnoma nedotaknjeni fort Bar-carola (Časa Ratti) je bil zavzet med obstreljevanjem po lastni težki artiljeriji 30'5-cm možnarjev in med sovražnim šrapnel-skim ognjem ob 2. uri 10 minut popoldne. Fort Barcarola je popolnoma moderno opremljena in močna oklopna utrdba s tremi 15cm havbicami najmodernejše konstrukcije v oklopnem opazovališču in z dvema kasematama za krilno obstreljevanje s strojnimi puškami. Utrdba ima 4 m globok in 5 m širok ovirni jarek ter žlebne in municijske kasarne. Dohod k municij-ski kasarni tvori drugi žlebni ovirni jarek. Pred utrdbo leži v več črtah pehotna postojanka z mnogimi pasovi žičnih ovir, ki se vrste v obliki nadstropij druga vrh druge. V infanterijskih postojankah so se čez dan nahajale maske in glave v naravni velikosti, ki so imele slepiti sovražnika in predstavljati posadko.
Naskok z devetimi možmi,
Svrha moje akcije je bila, da doženem, je-li fort zaseden ali ne, ker so morali vsled spretnega slepila z umetno posadko nastati dvomi v tem oziru, tembolj ker na drugi strani utrdba čez dan ni streljala, Za izvedbo te akcije sem vzel s seboj enega sa-perskega podčastnika in sedem mož poročevalskega oddelka nekega lovskega bataljona. Patrulja se je bližala iz zapadne smeri preko strmega obronka ob levi rami forta. Bližanje se je opazilo z Monte Cen-gia in nasprotnik je naperil ljut šrapnelski ogenj na patruljo. Le-ta je zato hitro in odločno in v vedni nevarnosti pred sovražno kamenito točo in pred minami, ki so se bile naznanile, stopala clo ovirnega pasu, se splazila skozenj in dospela do konter-eskorte žlebnega jarka.
O pravem času.
V tem trenotku so se odprle oklepne line krilnih naprav in opazilo se je gibanje. Pehota se je zato obotavljala stopiti v globoki jarek in iti po njem, ker je začela tudi lastna težka artiljerija obstreljevati utrdbo, kar je povzročalo težko moralično depresijo. Vendar pa se je posrečilo v tem odločilnem trenutku potegniti za seboj moštvo na ta način, da sva s saperskim podčastnikom kot prva skočila v jarek in splezala na utrdbo, nakar je smelo pohitelo za nama v fortov žleb tudi moštvo. ■ Hitro smo preiskali zgornja nadstropja in tako o pravem času preprečili, da sovražna saperska trojica ni zažgala min.
Čuditi se je, da sovražna patrulja, ki sc je nahajala v fortu, ni ničesar storila, da bi nam preprečila vhod, kar bi bila zelo lahko storila. Mine so bile zelo spretno položene v oklopne kupole, tako da jc bila po ena v cevi, po ena zakrita v strojih za stransko in višinsko naravnavanje in še na več drugih mestih tako spretno noložene, da bi bile morale mine in granate ob no-opreznem odpiranju zaklopa ali r' • iu lopa takoj eksplodirati.
V dvojnem ognju.
Po zasedanju vseh brežin sem splezal na okicpno kupolo na krovu utrdbe, oddal brez ozira na artiljerijski ogenj tri strele v sovražno smer in dajal znamenja lastni in-fanteriji, naj mi sledi. Radi gostega, ne-
preglednega ozračja na višinskem pogorju Monte Cimona in Tonezze pa mojih znamenj in plapolajoče bele zastave niso opazili drugod, nego le infanterija skupine Astico, ki je začela nato prodirati. Artiljerija je še dalje ljuto učinkovala na utrdbo. Razstrelilne kapice, ki so bile položene v sklepe oklopne kupole in v spodnjo zgradbo, bi bile, ako bi bil izstrelek zadel kupolo in bi se bila utrdba močno stresla, zažgale pripravljene mine. Zato sem še dvakrat poizkusil s krova utrdbe dati znamenje z belo zastavo, a brez uspeha. Ko je začel nato tudi sovražnik z najtežjim kalibrom obdelovati utrdbo, sem desaktiviral mine, da bi rešil nepoškodovane topove.
Najtežje delo.
To delo, ki je v vsakem slučaju nevarno, se je moralo vršiti med obstreljevanjem po obeh artiljerijah pod oklopno kupolo; ako bi bil kak izstrelek v tem času zadel kupolo, bi bile mine eksplodirale, brez ozira na strahotno učinkovanje bombnih udarov v najvišjem nadstropju. Ta del akcije je bil tedaj najtežji. Fort smo imeli toliko časa zaseden, dokler ni od juga dospela skupina z Astica, nakar se je izročila utrdba močnemu oddelku.
Plen.
Naš plen je bil naslednji: 3 moderne popolnoma nepoškodovane 15cm havbice z vzratnim tekom cevi z zaklopi vred; v žleb-nem jarku 2 lahka poljska topova, od teh eden razbit; 3 možje v krilnih napravah, 3 možje v žlebni kasarni; dalje velike množine artiljerijske municije. Ujetniki so izpovedali, da je znašala pehotna posadka ponoči 300 mož; ob jutranjem svitu se je pa imela umakniti. V slučaju, da bi mi utrdbe ne zasedli, se je imela posadka zvečer zopet vrniti na svojo postojanko. Artiljerija je imela zjutraj oddati nekaj strelov in se nato umakniti, nakar so se v utrdbene sklepe položile mine. Ob našem prihodu v fort so se imele mine užgati.
Tako poročilo junaka Albina Mlakarja. Bodi še omenjeno, da je isti vrli častnik 13. maja pri Malga seconda Posta tekom kratkega odmora lastne artiljerije s sapersko patruljo udri iz jarka in razstrelil 300 do 400 korakov oddaljene sovražne ovire.
Vojske z nalilo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 2. junija: Uradno se poroča:
Vzhodno od sel Mandrielle so vdrle naše čete boreč se do obmejnega kota. V prostoru Arsier0 so zavzele Monte Parco vzhodno od Monte Cengio in so se ustalile zdaj tudi južno od krajev Fusine in Posina na južnem bregu potoka Posina.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Na italijanskem bojišču so se v četrtek vršili večji dogodki le na prostoru med Arsierom in srednjo dolino Posine. Naše čete so se trdno ustalile tudi južno od krajev Fusine in Posina na južnem bregu potoka Posine. Tako je zdaj ta potok povsod prekoračen.
Na gorovju jugovzhodno od črte Asiago—Arsiero je Cadorna zbiral znatne bojne sile in na najvišjih točkah postavil močno artiljerijo, ki naj bi držala v ognju ozemlje daleč naokoli. Desno krilo naše tu zastavljene skupine je v četrtek vzelo Monte Bar-co in stoji pred dolino Canaglia, po kateri pelje cesta in železnica iz Cogo-la v Fondo. Tudi na severnem robu visoke planote Sette comuni so naše čete na obeh straneh ceste, ki pelje v Primolano, prišle precej naprej.
Vedno močnejša obramba Italijanov in potreba, tla se da etapam čas in priložnost, da organizirajo dovoz, zahtevata pač počasnejši tempo v splošnem prodiranju.
XXX
Laško poročilo.
31. maja. Na višinah severno od doline Ledro in v odseku lliva živahna delavnost in navadno delovanje v obrambnih delih sovražnika. V dolini Lagarina smo včeraj zopet odbili besne napade in uničili napadajoče oddelke; napade je pripravil in podpiral močan ogenj težkih topov, sovražnik je hrabro napadal. DPe časa in ljut jc bil boj na prelazu Buole, kjer je hrabra pehota 62. (sicilska brigada) in 207. (brigada iz Tarro) polka večkrat stopila iz jarkov in vrgla sovražnika z bajonetom. V odseku Pasubio dvoboj s topovi. Odbili smo napad sovražnika v smeri na Forni Alti. Mod dolinama Posina in Astico (zgornji dol) so je razvijala bitka. Sovražnik jo pomnožil svojo silo posebno v dolini Astico. Včeraj zjutraj smo odbili napad v prostoru prt Campiglia. Bolj vzhodno od tam jo prisilil besen osredotočen ogenj sovražnega topništva naše četo, cla so
izpraznile postojanko na Monte Priafora. Ljut protinapad nam je zopet pridobil postojanke, za katere se je šlo. a kljub temu so se umaknile naše četo zaradi ljutega sovražnega ognja s topovi na južno strmino reke. Na visoki planoti Asiago so izpraznili naši Punta Corbin, a so trdno držali pritisk sovražnika na ostali bojni črti. V dolini Sugana se položaj ni izpremenil. V Karniji in ob Soči od časa clo časa na naši strani intenzivno delovanje topništva. Ob zgornjem Butu in pri Sv. Martinu drzni napadi malih lastnih oddelkov pehote na sovražne črte.
Laške uradne laži.
Dunaj, 2. junija. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se je poročalo: Italijansko uradno poročilo 27. maja je trdilo, da je uničila skupina laških letal naše preskrbo-valne zaloge v Hočah v Ziljski dolini. Navedena trditev ni resnična. V omenjenem kraju sploh bombe sovražnih letalcev niso povzročile nobene škode. Cadorna je poročal 28. maja, da je v odseku gore Sv. Mihaela razstrelba s podkopi, katero so izvedli Italijani, razrušila obsežen del naših utrdb vzhodno od Petovelj in da je baje padla posadka v italijanskem ognju, ko. je bežala. Nasproti temu opisu se mora resnici na ljubo povedati, da so Italijani res razstrelili podkop na severnem robu gore Sv. Mihaela in da so poškodovali neznaten kos naše naprej potisnjene postojanke. Cadorna je pa zamolčal v uradnem delu dejstvo, da Italijani niso mogli zasesti razstre-ljene udrtine, dasi so to večkrat poizkušali, marveč da so jo zasedli tisti branilci, ki so baje bežali in da jo še zdaj drže, Italijani so razstrelili tudi 29. maja podkop pred našo bojno črto, udrtino, ki je nastala, tam, so tudi zasedle naše čete. Dne 29. maja sq poročali Italijani, da je protinapad njih čet osvobodil dve italijanski bateriji na Monte Moschicce, severno od Asiago in da so spravili omenjeni bateriji na varno. To, kar trde Lahi, ni res. Naše čete so zaiplenile v omenjenem ozemlju na Monte Dorole 6 italijanskih topov. Italijani so res izvedli protinapad, da zopet pribore izgubljene topove, toda vrgli so jih naši s težkimi izgubami za nje z ročnim metežem in kartečnim ognjem njih lastnih topov. Postojanka baterija je bila polna nepokopanih italijanskih mrličev. Šest zaplenjenih italijanskih me-dernih topov, ki smo jih zaplenili tam, se nahaija v postojankah našega topništva.
Pour le M6rite red nadvojvodu Evgenu.
Dunaj, 2. junija. (K. u.) Cesar je
dovolil generalnemu polkovniku Evgenu, da sme sprejeti in nositi red Pour le merite, katerega mu je podelil nemški cesar.
Na fronti pri GoricL
Torek, dne 30. maja 1916. Na bojišču krog Gorice vlada v splošnem mm Tu pa tam se pač oglasijo topovi z vso ljutostjo, in tudi danes zjutraj so nekaj časa močno grmeli. Toda utihnili so zopet kmalu. Menda stoje obe fronti pod čarom velikih dogodkov na tirolski meji. Akcije letalcev so jako živahne. Laškega večjega obiska že dolgo nismo imeli.
Četrtek, dne 1. junija 1916. Lahi so v ponedeljek, dne 29. maja zopet obstreljevali Gorico. Upamo, da ura maščevanja za laško izdajstvo in opustošenje tudi na soški fronti ni več daleč. — Na fronti pri Gorici periodično topovski ogenj v vseh odsekih brez stalne tendence.
Cadorna molči.
Kolin, 2. junija. »Kolnische Volks-zeitung« je opozorila, da včerajšnje poročilo laškega generalnega štaba zamolči, cla so izgubili Italijani Asiago in Arsiero.
Nevarne dvojne klešče.
Geni. »Eclair« je pisal, da se boji, kef lahko nastane za Cadorna druga zadrega, če bi pričeli Avstrijci prodirati ob Soči in zaprli dvoje klešč, ker je prodiranje na južnem Tirolskem skoraj že izvedlo polovično obkolitev Italijanov. Cadorna se nahaja v težavnem položaju, ki zahteva največjo strategično umetnost.
Naši topničarji so obstreljevali cesto, ki vodi v Schio.
Berlin. Major Morath je pisal v »13. T.« 1. junija o položaju na bojišču: Naši zavezniki so dosegli ob prodiranju med Adižo in Brento uspeh za uspehom. Zelo spretno so nastopali z napadalnimi četami, ko jo prosilcu nastop s topovi dovedel, da niso v dveh tednih popolnoma premagali le prvih italijanskih obrambnih črt. Zdaj, ko so vzeli mogočni trdnjavi Asiago in Arsiero, bodo mogli Italijani lo s težavo držati svojo glavno obrambno črto. Italijani so ,;o gospodarji zadnjega opi-rališča, utrjenega kraja Schio. Kljub vsem protinapadom Italijanov so naši zavezniki prekoračili v smeri proti Schio dolino Posina, glavno cesto l!o-vercto-Schio pa že obvladujejo avstrijski topovi. Obupni napori Italijanov,

K uspehom naših čet na italijanskem bojišču.
CSCSTuHKVCiui*. CVi -..-C33
ki su poizkušali južno od Rettalc ustaviti napadajoči avstrijski plaz, so asiali brez uspeha.
Bitka pri Schio?
Berlin. Deutscher Tagcszeitung« ^ so poročali iz Curiha: Vojaški kritiki italijanskih listov so izvajali: »Zagozda, katero 50 nameravali Avstrijci zabiti med Posina-Astico in Val d" Assa, zadene na vedno večji cclpor. Prezreti se pa ne srne, da av-sirijskega napada še niso zadržali in da sc mora šc počakati, kako se razvijejo dogodki. Najhuiši boji se morajo pričakovati pri Schio, kamor lahko prebijejo Avstrijci če;: Soglio de Campiglio in Priaforo. Na ravnino pri Vicenci dohajajo vedno italijanska ojačenja.
Laške c"«?'"«; oblasti zapustile zopet M mesta.
'Gonf, 2. junija. Mesta Schio, Pio-vciio in Recaro so zapustile civilne oblasti.
Italijanski glavni stan se preseluje po rakovi poti.
v"jfeenf. Listi so poročali, da sc je ita-fijuiV-ki glavni stan zopet preselil v "ftek^drug kraj.
mt 3'
Cadorna zbira novo armado proti Avstriji.
s Geni, 2. junija. Po dolinah, ki vodijo jia ifcmbardsko nižino, so zbrane vse itali--jans^e rezerve in zdi se, da Cadorna tam sesjfevlja novo armado proti zmagovitim četam prestolonaslednika. Nenadoma pričeta ofenziva je prekrižala Cadornove načrte in zdi se skoto, da namerava Cadorna protisunek.
Laško časopisje se prilagoduje položaju.
Curib. Italijanskemu časopisju se je najbrže naročilo, naj položaja na bojišču ne opisuje več tako ugodno, kot ga je dozdaj in naj pripravi Italijane, da se lahko zgode zelo resni dogodki, Časopisi večinoma več ne prikrivajo, da je položaj resen, opozarjajo le na vrlost italijanske armade, ki se je že tolikokrat izkazala, cla ostne lahko narod miren in ji zaupa
Begunci v zgornji Italiji.
Genf. Poročila, da se je preselil italijanski glavni stan v nek drug krat, so razburila prebivalce Verone, Milana in drugih severnih italijanskih mest. Ljudje beže iz ogroženih krajev in sc nahajajo v največji bedi. Italijanske oblasti so jim namreč šele zadnjo liro povedale resnico in so jih v pravem pomenu besede prepodile iz njihovih domov, med tem ko so prej trdile, ker so se bale nemirov, da se o avstrijskem prodiranju ne more niti govoriti.
Pred velikimi nemiri v Rimu?
Iz Milana se preko Švice poroča, da se v Rimu boje velikih socialističnih nemirov'. Za čas zasedanja državnega zbora je izdan ukaz, ki prepoveduje vsako zbiranje v Rimu in predkrajih.
Laška vlada preganja socialiste,
Bukarešt. Neki italijanski popotnik jc pripovedoval, da so zaprli radi veleizdaj-stva domovine socialističnega poslanca, v Milanu Treveja. Izdal je letak, v katerem je očital kralju in Csdorni, da nista sposobna nadaljevati vojske. Radi sodelovanja pri tem letaku so zaprli tudi urednika lista -Avanti . Policija nadzoruje socialistična poslanca Mnrignolija in Dugonija.
Sslojia pri kralju.
Lugano, 2. junija. Različni listi izrecno zagotavljajo svojim bralcem, da včerajšnje potovanje Salandre v glav-
ni stan ni v nobeni zvezi z vojnimi dogodki, ker je bilo že pri zadnjem obisku sklenjeno. Ali uprav tako pisanje vzbuja sum, da je Salandro poklical kralj, da z njim razpravlja o vojaškem položaju.
Sherlock Holmes na bojišču.
Lugano, 2. junija. Po naročilu angleške vlade, je odpotoval znani detektivski pisatelj Conan Doyle na laško bojišče. Včeraj je došel v Milan in izjavil, da mora Italija imeti potrpljenje. Generalni štabi štirisporazuma da so določili skupni napadalni načrt, od katerega se ne smejo oddaljiti. Kmalu pa bodo poročila o enotnem nastopu zaveznikov prinesla Italiji tolažbo.
Ruski poslanci na Laškem.
Lugano, 2. maja. (K. u.) Mestna uprava Turina in pooblaščenci italijanskih ministrstev in državnega zbora so zelo lju-beznivo sprejeli ruske poslance. Časopisi, med njimi »Tribuna«, »Idea nazionale« in »Corriere della Sera« so pa hitro predložili svojim gostom iz Rusije račun v obliki, da jih najnujnejše opozarjajo na italijanski vojni položaj in kako je potreben nastop in žrtev ruske armade, kakor so tudi Italijani prinašali žrtve zaveznikom.
Skupni naslon ilalijanskesa in skep firodovja.
Bukarešt, 2. junija. Italijanska brzojavna agencija poroča iz Lizbone: Portugalski zunanji minister se je posvetoval z italijanskim ministrom glede na skupni nastop portugalskega in italijanskega brodovja. V kratkem se poda portugalsko mornariško poslanstvo v Rim.
Veli psmorsKi Ka ni Sever-
križarko »Queen Marry«, no oklopno kri-žarko najbrže vrste »Achiles« in več rušil-cev. Ponoči so sledili po vrsti z obeh strani besni napadi torpedovk in boji med kri-žarkami, katerih žrtve so postale ostale sovražne ladje, o katerih se je že poročalo. Med drugim je uničila nemška ladja na čelu bojne črte šest angleških modernih rušilcev. Vsa dozdaj došla poročila udeleženih nemških bojnih sil naglašajo, da je dokazal sovražnik v skoraj neprekinjenem 12urnem boju svojo hrabrost, Z izgubo »Frauenloba« se mora končno računati. Ladja se je najbrže potopila ponoči od 31. maja na 1. junija med delnim bojem. Med torpedovkami na visokem morju se jih pet ni vrnilo; toda večji del posadke so rešili. Kljub neugodnemu vremenu za poizvedovanje v zraku oba dni bitke so zrakoplovi in letala mornarice z poizvedbami in z javljalno službo bistveno pripomogli k uspehu naših pomorskih bojnih sil na visokem morju.
Razprava v nemškem državnem zboru.
Berlin) 2. junija. Predsednik K a e m p f je otvoril sejo s sledečim govorom: Na Severnem morju se je bila velika morska bitka. Naše bojne ladje so trčile prvič na glavni del angleške bojne sile. Zdaj še ni podrobnih poročil, toda že zdaj se lahko reče, naša mlada mornarica je dosegla velik in lep uspeh. (Živahno pritrjevanje.) Obžalovati moramo sicer izgube tudi mi. Potopljenih je bilo v tej bitki na morju več naših lepih ladij, obžalujemo smrt mnogih hrabrih in vrlih mornarjev, katerih spomin bomo častili in ki smo jim hvaležni, ker so izgubili svoje življenje za domovino. (Pritrjevanje). Toda izgube naših sovražnikov so veliko večje kot naše. (Živahno pritrjevanje.) Pokazalo se je pred vsem, da lahko našai mornarica kljubuje tudi premočnim angleškim pomorskim silam in da zna priboriti zmago, za katero smo hvaležni naši mornarici in tistim, ki so se je udeležili. Naši mornarici, ki jo pozdravljamo, našo najprisrčnejšo zahvalo. Vsi poslanci so stali, ko je govoril predsednik. Obsedeli so le člani socialno demokraške delovne skupščine, zakar so jih psovali drugi poslanci.
II
Angleško poročilo o bitki na Severnem morju,
London, 2. junija. (Kor. ur.) Reuter: Angleška admiraliteta je uradno poročala: V bitki na morju so sc potopile sledeče ladje našega bojnega brodovja: »Queen Marry«, »Indefatigablec, »Invicible«, »De-fence«, »Black«, »Prince«, »Turbulent«, »Tipperay«, >'Fortune«, *Sparrowhawk«, »Ardent«. Druge ladje sc še pogrešajo.
Izpopolnilno nemško poročilo o bitki pri Skageraku.
Berlin, 2. junija. (Kor. ur.) V izpopolnilo današnjega poročila načelnika admiral-nega štaba mornarice so obvestili Wolffov urad z merodajne strani: Bitke pri Skage, raku se je pod poveljstvom načelnika mornarice viceadmirala Scheera udeležilo naše visokomorsko brodovje s svojimi bojnimi ladjami velikankami, bojne (linijske) ladje in bojne križarke, dalje vse naše lahke bojne sile, ki so se nahajale na Severnem morju, torpedni čolni in brodovja podvodnih čoinov. Na strani sovražnika nam je stal nasproti večji del angleškega brodovja modernih bojnih ladij. Poizvedovalni mbojnim silam je zapovedal viceadmiral Hipper. Te so se zapletle prve v boj s sovražnimi bojnimi in z lahkimi križarkami okoli 5. ure popoldne, polagoma so posegle v boj na obeh straneh velike bojne ladje. Bitka podnevi, v katero so večkrat posegle uspešno naše torpedovke, s trikrat močnejšim sovražnikom, jc trajala približno do 9. ure zvečer. Sovražnik je izgubil bojno ladjo velikanko »Warspite<', bojno
Podrobnosti o bitki. Ravnatelj urada državne mornarice, konteradmiral Hebbinghaus je izvajal, da se je državni tajnik urada državne mornarice takoj, ko so došia pdva poročila o bitki na morju, podal v Wilhelmshaven. Nadaljeval je:
Nemškemu brodovju poveljeval viceadmiral Scheer, Po poročilih, ki so došla dozdaj, je poveljeval celemu našemu brodovju na odprtem morju načelnik brodovja viceadmiral Scheer, ko se je nahajalo 31. maja popoldne nasproti celemu angleškemu brodovju bojnih ladij, saj 34 med niimi so bile moderne velike ladje. (Čujte! Čujte!) Bitka se je vlekla do 9. zvečer; nato se je stemnilo; ponoči se je razvila cela vrsta osamljenih napadov med križarkami in torpednimi čolni. Uspeh teh strnjenih bojev je bil razveseljiv za vse naše sile na morju. (Pritrjevanje) nasproti mnogo močnejšemu sovražniku. Gotovo se ve, kar potrjujejo deloma rešeni angleški ujetniki, da so izgubili Angleži veliko linijsko ladjo »Warspi-te«, ki je bila zgrajena šele lani in ki obsega 28.000 ton, dalje dve veliki bojni kri-žarki » Quen Mary« s 30.000 in »Indefati-gable« z 18.000 tonami, dve oklopni kri-žarki vrste Achilles s približno 13.750 tonami, malo križarko s približno 5000 tonami, tri vodilne ladje torpedovk s približno 1500 do 2000 ton, devet do deset rušilkj linijska ladja »Westfalen« sama jc ob napadu ponoči s streli potopila šest rušilk (odobravanje) in en podvodni čoln. Na naši strani sta se potopili: linijska ladja »Pommern«, ki jo je zadel torpedo (obsegala je 13.200 ton, zgrajena je bila L 1905) in mala križarka AViesbaden« (obsegala je okroglo 5000 ton), ki jo jc uničil ogenj s topovi. Pogrešamo malo križarko »Frauenlob«, ki so jo videli zadnjič ponoči zelo nagnjeno; najbrže se je potopila. Med torpedovkami se nekatere šc niso vrnile. O naših poškodbah in o izgubah ljudi ni 3c končnih poročil in jih šc pričakujejo. Umevno je, da je znatno poškodovan tudi del naših ladij, a večina brodovja se je vrnila v pristanišča. Kakor javlja načelnik mornarice, sta se osobje in material sijajno obnesla, duh je izvrsten. (Živahno pritrjevanje.)
Še nekaj podrobnosti o izgubljenih ladjah.
Boja na morju so sc, kolikor se more iz dosedanjih podatkov posneti, udeležile največje in najtežje angleške ladje. Potopljena -AVarspite« je spadala med največje oklopnicc dreadnoughte; bila je 198 m dolga, 29 m široka, vsebine je imela 28,500 (on in stroje za 58.000 konjskih sil, Oborožena jc bila z 8 38cm topovi in 16 15cm, in 16 manjšimi topovi. Vozila jc do 25 morskih milj na uro, Izdelana jc bila ladja šele leta 1913., torej ravno pred vojno.
Druga ladja >Qucen Mary<; jc bila oklopna križanca tudi šc čisto nova (leta 191?.). Tudi ista je bila izmed največjih križane. dolga 219 m, široka 27 m in imela vsebine 28.000 ton, stroje pa za 90.000 konj.
sil, s katerimi je ladja prevozila 30 milj (55-5 km) na uro. Oborožena je bila z 8 34cm in 16 lOcm topovi.
»Indefatigable«, sicer nekoliko manjši, pa vseeno še mogočna ladja (oklopfta križanca) prve vrste. Dolga 176 m, široka 24 m je imela vsebine 18,750 ton in stroje za 47.000 konjskih sil, ter vozila 26 milj na uro. Oborožena je bila z 8 30'Scm, 16 lOcm in nekaterimi manjšimi topovi.
Dve manjši oklopni križarici tipa »Achil« ste bili, kakor smo že včeraj poročali, po 146 m dolgi, 22 m široki, z vsebino 13.550 ton in 23—24.000 jakimi stroji. Oboroženi ste bili s 6 23cm, 4 19cm in z večjim številom manjših topov; tudi te ladje so vozile po 23 milj na uro.
Težka oklopnica »Marlborough«, izdelana leta 1912, je dolga 189 m, široka 27 m in ima vsebino 25.000 ton in stroje za 33.000 konjskih sil. Oborožena je z 10 34cm in 12 15cm topovi.
Iz navedenih podatkov se da sklepati, da so Angleži svoje najmočnejše in najtežje orožne ladje poslali v boj. Znano je, da krogla 30"5 cm tehta približno 385 kg, 34cm pa že 567 kg, 38cm pa celo 885 kg. Na ladjah so imeli torej največje in najtežje topove. Vsekako zanimivi bodo natančne-ji podatki o boju, zlasti pa vprašanje, so li topovi ali torpedi pripomogli h konečni odločitvi.
Izmed nemških zgubljenih ladij je bila največja oklopnica »Pommern«; dolga je bila 126 m, široka 22 m, težka 13,200 ton, in imela 23.500 konjskih sil. Oborožena je bila s 4 28cm, 14 17cm in 20 manjšimi topovi. Brzina je znašala 19 milj na uro.
Pogrešana ladja »Frauenlob« je dolga 104 m, 12 m široka in ima le 2700 ton vsebine, 8400 konjskih sil moči in 21 milj brzine. Oborožena je bila z 10 lahkimi lOcm topovi. »Pommern« je bila nova leta 1905, »Frauenlob« leta 1902.
Največja bitka v svetovni zgodovini.
Kolin. »Kolnische Ztg.« je pisala: Tako silovita bitka, kakor je bila zmaga pri Skag-gerraku, se še ni bila od morske bitke pri Trafalgaru. Zmaga na Severnem morju je dokazala, da se je naša mornarica vedno urila in pripravljaja na trenutek odločitve. Kar je povzročilo Nelsonove zmage v velikih bitkah na morju, smotreni napadalni duh, uničuje sovražnik z nadvladaijočim topništvom, to je prenešeno tudi nam prineslo zmago.
Kodanj, 2. junija. (K. u.) »Politi-ken« objavlja vrsto podrobnosti o nemški pomorski vojski in izjavlja, da to ni bil pomorski spopad, marveč največja pomorska bitka v svetovni zgodovini. Posadka danskega parnika »Fjord«, ki je priplul v četrtek v Fridrichshaven, poroča, da je bil parnik v Severnem morju priča pomorskega boja med nemškimi in angleškimi bojnimi ladjami. Parnik »Fjord« sta v sredo popoldne ob 4. uri približno 30 do 35 milj od Eyantsholma ustavili dve angleški torpedovkL Krmar parnika se je podal z ladijskimi listinami na krov angleške ladje. V tem trenotku se je na horicontu pojavilo mogočno nemško brodovje. Angleški torpedovki sta se pripravili za boj, medtem ko se je krmar vrnil na svoj parnik. Nemško brodovje, ki je zapazilo Angleže, se je bližalo s polnim parom. Sestavljeno je bilo iz 5 linijskih ladij in več križark ter 20 torpedovk. Bil je veličasten pogled. Nemške ladje so otvorile silovit ogenj proti Angležem, ki so se s polnim parom umikali proti severu, zasledovani in obstreljevani od nemškega brodovja. Streljanje je za nekaj časa utihnilo, pa se po 5. uri z obnovljeno silovitostjo zopet pričelo in se je culo do 9. ure zvečer. V bližini Skage-na je parnik »Fjord« srečal dva Zep-pelina, ki sta hitela na bojišče.
Bitka pri Skageraku vredna bitke pri Vlsu, Kolin, 2. junija, (Kor. ur.) »Kolnische Ztg.« j episala povodom zmage na morju: Zmaga 31. maja se lahko uvrsti k zmagi zvestega zaveznika v bitki pri Visu. Raztrgala je ošabno prevzetnost Angleške. S krvavimi črkami sc je vpisal ta navek narodu na otoku, v tem tiči zgovodinski pomen 31. maja.
Crorlice na morju.
»Az Est« je izvedel z merodajne strani sledeče' podrobnosti o bitki na morju 31. m. m.: Bitka je glede na važnost skoraj enaka, prebitju pri Gorli-cab. Glede na izrabo topov in torpedov je pridobila, kakor je to neverjetno, premoč, nad mogočnimi angleškimi oklopnimi velikani. Nemške 28 cm granate so tako glecle na moč in z ozi-rom na učinek prekosile angleške 40 centimeterske granate. Zadnja bitka na. morju jc zgodovinsko važna, posledic zdaj še ni mogoče pregledati.
23.SG0 proti 132.550 tonam.
Berlin. »B. Z. am M.« je izračunala, da je izgubilo nemško brodovje v morski bitki 31. maja 23.900, angleško pa 132.550 tou.
Kaj so poročali Danci o bitki na morju,
Berlin, 2. junija. Iz Stavangerja se je poročalo 31. maja: Zahodno od Jaederena se je bila 31. maja popoldne bitka na morju, Z morja se je čulo ob 6, uri silovito streljanje s topovi. Bitka se je bila tako daleč od suhe zemlje, da se ni nič videlo. Neki mornar iz Obrestada je pripovedoval, da se je slišalo začetkoma gromenje topov naravnost od zahoda, pozneje pa iz raznih smeri. Zdelo se je, kakor da se je umikal del borilcev proti zahodu, drugi del pa je vozil proti jugozahodu. Ko je doseglo streljanje s topovi svoj višek, so si streli sledili. Šipe višje ležečih poslopij v Obrestadu so žvenketale. Daleč v Hoes Fjordu so ču-li gromenje topov, ki je trajalo nepretrgoma vsaj dve uri. »Morgenbladet« je objavil še sledeče podrobnosti: Gromenje topov se je čulo v stražnem stolpu na Hvitting-soe že ob pol 5, popoldne z južne smeri; gromelo je vedno besnejše. Gromenje topov so čuli na celem obrežju pri Jaede-renu in vzhodno od Hitteroea. Povsod so se tresle hiše. Domačini so stali na obrežju, ladje sicer niso videli nobene, a slišali so streljati in videli so dim; izkušeni mornarji so pa pojasnjevali, da se strelja z najtežjimi topovi. Šele po 8. uri zvečer je polagoma ponehavalo streljanje. Celo v Sta-yangeru so slišali gromenje topov,
Rotterdam, 2. junija. (K. u.) Parnik »Schelde« je z mrtvimi in ranjenimi iz pomorske bitke na Severnem morju na poti v Nyeuwen.
Rotterdam, 2. junija. (K. u.) Na krovu parnika »Schelde« so izključno nemški mornarji, in sicer osem: i mrtev, 2 težko in 5 lahko ranjenih.
Ribiški parnik »Ymuiden 122« rešil 15 nemških mornarjev,
Haag, 2. junija. C, kr. korespondenčni lirad je poizvedel: Popoldne se je pripeljal v Ymuiden ribiški parnik »Ymuiden 122« s 15 Nemci, katere je rešil na Severnem morju. Med rešenci se nahaja en kapitan in dva častnika mornarice; tudi en angleški ranjenec se nahaja na krovu.
Radost v Berlinu.
Berlin, 2. junija. (Kor. ur.) Višje poveljstvo je povodom zmagovite bitke pri Ska-geraku ukazalo, naj se razobesijo na javnih poslopjih zastave in naj prirede šole jutri slavnosti,
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 2. junija. Uradno se poroča:
Bo;i s topovi na besarabski in na vo-linjski bojni črti so se razvili mestoma v bitko s topovi. Sovražnik je razvil včeraj tudi ob Ikvi povišano bojevanje.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POMOČILO.
junija. (K. u.) Wolffov
iz velikega glavnega
.tserlm,
urad .je poročal stana :
0?s sreSno izvedenem poisvedo-vahtsm napadu na bojni črti južno od Ssnorgona sin o u|eM. nekaj dvanajsto-r?.c sovražnih vojakov.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
30.	maja. Ponoči na 29. maj je poizkušal sovražnik po pripravi s topovi severovzhodno od Avgustinovega napasti, a naš ogenj ga je vrgel nazaj v njegove jarke. Sovražni letalci so vrgli nekaj bomb na polodvor Vilejka in na trg Vojstvu severozahodno od Vi-lejke (20 kilometrov).
Galicija. Pri vasi Hiadki (15 km severovzhodno od Tarnopola) je nameril sovražnik ljut ogenj s težkimi in lahkimi topovi, z bombami in z metalci min na naše jarke in je pripravil istočasno napad pehote. Ko jc vrgel sovražnik naše prednje straže, je razstrelil dva še nc popolnoma nabita poclko-pa. Naša ojačenja, ki so prihitela na pomoč, so vrgla Avstrijce s protinapadom iz naših jarkov in so ustvarila zopet, prejšen položaj. Severovzhodno od Zielonc je poizkušal močan sovražni oddelek približati se našim jarkom, a se .je umaknil pred ognjem naših pušk in ročnih granat. (Zielova leži 6 kilometrov severno od Bučača.)
31,	maja, Uradno: Južno od Dvinska je sovražno topništvo na več točkah živahno streljalo. Na celem bojišču so sovražna letala obširno poizvedovala. Naše letalo se je spustilo v boj s sovražnim letalom »Albatros«, ki je letelo nad svojimi postojankami. »Albatros« je padel, zadet od strojnih pušk, severozahodno od Baranovičev na tla,
RAZBREMENILNI NAPAD RUSOV.
Budimpešta, 2. junija. »Pester Lloydu« se je poročalo iz Črnovic: Rusi so se omejili v vseh dosedanjih bojih na besarabski meji na južni del bojne črte; zdaj so pa postali pozorni tudi na severni del bojišča. Sodi se, da nameravajo Rusi napasti, ker bi radi
razbremenili Italijane. Vreme zadnje dni seveda ni bilo ugodno bojem. Rusi so se zato omejevali na streljanje s topovi, naši topovi so jim pa vedno in ljuto odgovarjali.
RUSI IZPRAZNILI NOWOSIELICE.
Bukarešt, 2. junija. Rusi so izpraznili Nowosielice. Ruski glavni stan so premestili v Hotin.
CESAR VILJEM NA RUSKEM BOJIŠČU.
Berlin. (K. u.) 2. Cesar Viljem se je podal iz okrožja vojne skupine maršala Hindenburga tudi k drugim nemškim vojnim skupinam na vzhodnem bojišču. Dne 31. maja je prišel cesar v odsek vojne skupine maršala princa Leopolda Bavarskega.
USTAVLJEN CIVILEN PROMET NA RUSKI JUŽNOZAHODNI ŽELEZNICI.
Kodanj, 2. junija. Iz Petrograda se je brzojavilo: Na ukaz vojaških oblasti je ustavila ruska južnozaliodna železnica ves tovorni promet.
Dogodki na Bolkooo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 2. junija. Uradno se poroča:
Na južnem bregu srednje Vojuze vzhodno od Flore (Valone) smo presenetljivo stre-ljaje razkropili nek italijanski oddelek. Ob spodnji Vojuzi boji med patruljami. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2. junija. (K. u.) VVolffov urad je poročal iz velikega glavnega stana:
Nič novega.
Vrhovno vojno vodstvo.
Prodiranje Bolgarov.
Genf, 2. junija. Atenski poročevalec lista »Matin« javlja, da so se Bolgari zbrali pri Xanthi in Nevrokopu in se pripravljajo na zasedenje Drame. Grški ministri so izjavili, da se bo grška armada, kakor hitro se bodo pričele operacije med Nemci ter Bolgari na eni in Francozi in Angleži na drugi strani, umaknile z bojnega ozemlja in bo skrbela le za varstvo civilnega prebivalstva. Turki zbirajo pehoto in topništvo pri Xanthi.
Sofija, 2. junija. Uradni »Echo de Bulgare« poroča z grškega bojišča, da se poleg angleških, francoskih in srbskih čet bojuje tudi portugalsko vojaštvo proti bolgarsko-nemški armadi.
Na bojišču v Macedoniji.
Pariz, 2. junija. (K. u.) Listu »Matin« so poročali iz Aten: Nemško-bol-garske čete so razširile svoje črte proti jugu v smeri Okrine. Vse kaže, da nameravajo zasesti navedeni kraj. Nek nemški oddelek je prikorakal v Hadju Beglik v Turčiji. Sovražnik zbira topništvo in pehoto v Xanti. Nemška vlada je zagotovila grški, da ne namerava zasesti Kavalle ali pa južne Macedo-nije.
Črnogorci v srbski armadi,
Milan. »Secolo« se je poročalo iz Rima: Tistih 15.000 črnogorskih vojakov, ki so jih pridružili srbski armadi, so prisilili, da so morali tudi postati srbski državljani.
Bolgarski protest proti Grški. Rotterdam, 1, junija. Bolgarski poslanik v Atenah je grški vladi izročil protestno noto, v kateri se bolgarska vlada pritožuje nad onimi grškimi vojaki, ki so iz utrdbe Rupel streljali na Bolgare.
Diktator Sarrail. Atene, 2. junija. »Akropolis- poroča: General Sarrail je solunskemu guvernerju sporočil, da mu jc ententa dala diktatorsko oblast za vse na Grškem zasedene okraje. Kot tak je zahteval, da v 24 urah zapustita Solun solunski delegat grškega zunanjega ministrstva Malossis in voditelj tiskovnega urada Punguras. Če nc bi šla, bo Sarrail prisiljen nastopati v smislu izrednih odredb.
XXX Vesti iz Belgrada,
Belgrad, 1. junija. Generalni guverner Srbije podmaršal grof Salis-Seewis je odšel včeraj zvečer na inšpekcijsko potovanje v Mitrovico, Novi Pazar in Prijepolje. — Pred par dnevi je bil končan popis prebivalstva v Belgradu. Skupno število civilnih oseb znaša (po stanju z dne 27. maja 1916) 52.894, torej za 3096 oseb več kakor pa pretekli mesec. Od teh je 9541 moških in 23.089 žensk, drugo so pa otroci, — Zadnje dni se je vrnilo zopet večje število Belgrajčanov v svoje domove. Med uglednejšimi osebami, ki so se vrnile, se nahaja tudi upokojeni načelnik v ministrstvu narodnega gospodarstva Milutin Savič. — V Belgradu so otvorili te dni še eno ljudsko šolo^
Angleži in srbsko ljndstvo.
Rotterdam, 1. junija. V angleški spodnji zbornici je vprašal Bryce, če vlada v6, da v Srbiji ljudje vsak dan umirajo za lakoto in da je možnost ohranitve ljudstva zelo ogrožena. Lord Robert Cecil je odgovoril, da vlada nima nikakih uradnih poročil, vendar ne dvomi, da je položaj zelo resen. Angleška je prejela več nevtralnih ponudb za pomoč, vendar nobene, ki bi jamčila za pravo organizacijo in kontrolo. Angleška vlada je zahtevala od nemške in avstrijske vlade, da zadostno skrbita za meščansko prebivalstvo Srbije, Črnegore in Albanije, če se dovolijo olajšave za ublažitev bede poljskega ljudstva. Vlada čaka sedaj na odgovor. Samoobsebi umevno se za Srbijo ne more ničesar storiti brez nem-ško-avstrijskega dovoljenja.
XXX
Smrtni sovražnik Rumunije.
Bukarešt, 1. junija. »Seara« prinaša članek, ki vzbuja veliko pozornosti: Bodimo pripravljeni, da Rusija po grožnjah gospodarskega značaja pride tudi s političnimi grožnjami. Rusija naj bo mirna. Njene grožnje bodo pri nas vzbudile le smeh. Naj car in njegovi podli pomagači vedo, da je Rumunija neodvisna država, ki v mejah nevtralnosti sama odločuje svojo usodo in se tudi v svetovni vojni ne pusti vplivati od načrtov svojih smrtnih sovražnikov. Vsakdo ve, da v gospodarskih stvareh Rusiji nikdar nismo bili podložni, da smo pa svoje gospodarske razmere z osrednjima silama vedno harmonično uredili. Rumunija ima bridke izkušnje. Prijazna nam je bila Rusija kvečjemu tedaj, ko nas je hotela ogoljufati, ko nas je okradla, ko smo verjeli njenim priliznjenim besedam. V imenu slehernega Rumuna izjavljamo, da ruski odkritosrčnosti nihče ne bo verjel, dokler z obrestmi ne dobimo z goljufijo in zvijačo od Rusije uropane Besarabije.
Nova ententina nota Rumuniji.
Bukarešt, 2. junija. Ententini poslaniki so pod vodstvom ruskega poslanika vnovič zahtevali od Bratianuja, da naj jasno pove rumunsko stališče, ker se niti Rusija niti ostali zavezniki ne morejo zadovoljiti z izjavami, ki jih je Rumunija podala na zadnjo ententino noto o razmerju z osrednjima silama. Ko je bila nota izročena, je ruskega poslanika sprejel kralj Ferdinand.
Turčija v vojsKi.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Turško prodiranje na Kavkazu. — Napad turških letalcev ob Sueškem prekopu.
Carigrad, 2. junija. (K. u.) Glavni stan poroča:
Iraško bojišče.
Nobenih posebnih poročil.
K a v k a š k o bojišče.
Na desnem krilu nobene izpremembe. V središču smo zasedli kraj Baškoi kakor tudi višine na severu in vzhodu tega kraja 50 km južnovzhodno od Mamahatuna ter višino 2650 v gorovju Majran, 60 km severovzhodno od Mamahatuna. Na levem krilu smo porazili močne sovražne poizvedovalne oddelke.
Vzhodno od Sama je naša artiljerija streljala na sovražni motorni čoln, ki je vlekel malo ladjo. Ladja se je potopila, motorni čoln je pa težko poškodovan pobegnil.
Naša letala so 29. maja uspešno napadla angleško taborišče v Rumani pri Sueškem prekopu. Z bombami in strojnimi puškami so zadali sovražniku znatne izgube na ljudeh in živini.
chlngena. Angleško letalo, ki je bilo sestreljeno zahodno od Cambrai, kar se je poročalo včeraj, je četrti sovražnik, katerega je premagal poročnik Mulzer.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo,
1. junija ob treh popoldne. Zelo besno je streljalo topništvo ponoči na levem bregu Moze. Sinoči okolu 8. ure so napadli Nemci francoske postojanke na južnovz-hodni strmini, napad je odbil naš ogenj popolnoma. Izredno besen je postal boj s topovi na desnem bregu Moze na obeh straneh utrdbe Douaumont. Na ostali bojni črti približno 20 granat na kolodvore Thionville, Audinle, Roman, 50 granat pa na središče zalog živeža v Azannes.
1. junija ob 11. ponoči. Na levem bregu Moze od časa do časa prekinjeno obstreljevanje v odseku gozda Avacourt in pri »Mrtvem možu«. Na desnem bregu jc napadel sovražnik naše postojanke od Thiau-mont do Vaux, Po več brezuspešnih navalih se je posrečilo sovražniku, da je vdrl v naše strelske jarke prve črte med utrdbo Douaumont in mlako pri Vaux. Povsod drugod je združil nemške napade ogenj naših strojnih pušk, ki je zadal sovražniki* težke izgube.
Služba letalcev. Popoldne je vrgel nemški letalec več bomb na Bar le Duc. Ubitih jc 18 civilnih oseb, med njimi 2 ženski in 11 otrok. Naši letalci so napadli neko sovražno letalo in ga prisilili, da se jc moralo izpustiti na tla pri Toulu; ujeli smo oba sovražna letalca.
Ruski ekspedieijski zbor v Franciji.
Genf, 2. junija. Posebni poročevalci so poročali ruskim listom, da je uvrščenih 350 častnikov v ruskem eks-pedicijskem zboru, ki torej ne presega števila 17.000 ali 18.000 mož.
Francozi nameravajo uriti v orožju žc 16 letne mladeniče.
Bern. (K. u.) Trije senatorji so predlagali francoskemu senatu, naj se vojaško urijo vsi mladeniči, ki so prekoračili 16 leto.
Kaj bo z Alzacijo?
Monakovo, 1. junija. ;>Vossische Ztg.* poroča, da je kanclerjevo potovanje po južnih nemških državah in njegovo posvetovanje z zveznimi knezi in ministrskimi predsedniki v zvezi z bodočnostjo Alzpcije-Lotaringije, ker se misli na novo orientacijo tamošnjih razmer.	(
Angleška varčuje z vojaštvom.... , Rotterdam, 2. maja, (K .u.) :>Courant'< poroča iz Londona: Churchill je včeraj vnovič napadel vojni urad z očitkom, da nji primerno porabil razpoložljivega moštva. Od 6 mož, katere so vzeli narodu, je komaj 1 prišel poraben v strelski jarek." Ministrski predsednik Asquith pa je rekel, da so izkušnje te vojne pokazale, da je treba za fronto imeti več rezerve kakor v prejšt-njih vojnah. Kar se tiče čet na Angleškem, je dežela v nekem posebnem položaju. Čeprav ne veruje v sovražni vpad, vendar morajo paziti na to možnost.
Nov kompromis za irski homerule. Rotterdam, 31. maja. Zbornični poročevalci londonskih listov pišejo vsi, da je upati na ugoden uspeh pogajanj glede Irske. »Glasgow Herald« izve, da so irske stranke sklenile dogovor na temelju parlamenta za nacionalistično Irsko. Ulster, oziroma vsaj večji del te pokrajine ostane izvzet.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2. junija. (K. u.) Wolffov urad je poročal iz velikega glavnega stana:
Močne angleške sile so napadle sinoči zahodno in južnozahodno od Givenchy potem, ko so prej Angleži besno povišali svoje streljanje s topovi in ko so za uvod izvedli razstrelbe podkopov, vrgli smo jih v bližnjem boju, v kolikor niso bili prisiljeni že prej, da so se morali obrniti z velikimi izgubami za nje v zapiralnem ognju.
Na zahodnem bregu Moze so vlomili Francozi zopet na napad; a uspeha niso dosegli nobenega. Vzhodno od reke so vzele naše čete gozd Caillette in jarke na obeh straneh gozda. Ujetih je do zdaj 76 častnisov in nad 2000 mož, zaplenjeni pa trije topovi in vsaj 23 strojnih pušk.
Južnozahodno od Lllle nam je padlo v roke nepoškodovano angleško letalo z letalci. V zračnem boju smo prisilili francosko bojno letalo z enim sedežem, da jo moralo pasti nad grebenom Mare na tla, dalje ravno tako še po eno dvokrilno letalo v našem okrožju nad Vaux in zahodno od Moer-
Kje je mir?
Wilsonov mirovni govor.
New York, 29. maja. (Kor. ur.) Wolff brez žice: Listi splošno odobravajo nagibe Wilsonovega sobotnega govora, pa mnogi pravijo, da Wilsonov nasvet, da naj Združene države vstopijo v zvezo držav, nasprotuje narodni politiki. — »World« poroča iz Washingtona, da je Wilsonov govor mirovne nade vojujočih znatno spravil naprej in da jc dal mirovni stvari splošen in krepak zamah. — »Sun« prinaša pod naslovom: »Wilsonov govor v Londonu dobrodošel« ugodno oceno iz »Daily News«.
Kodanj, 1, junija. (Kor. ur.) »Nowoe Vremja« pišejo: Mi nimamo nobene pravice madridskemu dvoru ali predsedniku dajati kake nasvete, toda imeti moramo pravico izreči, da more nameravani predlog za mirovno posredovanje teh vladarjev končati le z diplomatičnim porazom. Boljše bi bilo, da tega ne poizkušata.
Ameriška nota Angliji.
Newyork, 2. junija. (K. u.) Wolff brez žice poroča: »Sun« piše: Ostre besede državnega tajnika Lansinga o pravičnih pritožbah Američanov proti zaseganju nevtralne pošte na odprtem morju bo podpirala vsaka dežela, ki trpi isto krivico. Dobro je, da je državni urad ravno tako odločno proti angleški in francoski kršitvi nevtralnih pravic, kakor je bil proti germanskim kršitvam. »VVorld« pravi, da ima Amerika pravico zahtevati, da Anglija ne zlorablja svojega pomorskega gospod-stva.
Razno porodila.
Ogrska in njena žetev.
Budimpešta, 31. maja. (K. u.) Uradni list prinaša vladno naredbo, ki v javnem interesu stavi pod zaporo vso letošnjo pšenico, rž, mešanico, sirk, ječmen in oves. Izvzeta je množina potrebna v domačem gospodinjstvu in gospodarstvu. Kdor redno živi v hiši producenta, dobi na mesec 18 kg žita, Za gospodarsko potrebščino se določi ona množina, ki se rabi do 15. avgusta 1917 za delovne moči, živino in seme. Neproducenti si lahko do 15. oktobra letošnjega leta nakupijo žita neposredno pri produccntih svojega kraja.
Portugalska in nemške ladje.
Bern, 2. junija. Portugalska je zaplenila 65 nemških ladij; pet jih je dala Italiji, ostale bodo rabili kot portugalske pomožne križarke ali pa za prevoz zaveznikom.
Rumena nevarnost in evropski samo-umor.
London, 2. junija. (K. u.) Lovat Fraser piše v »Daily Mailu«; Ljudje, ki govore o obnovitvi sveta po vojski, pozabljajo na učinek, ki ga bo imela vojna najbrže na Azijo. Ogromne žrtve blaga in krvi morajo vplivati tudi na Azijo. Pol samoumora zapada je zelo dobra prilika za vzhod. Na vzhodu se bo razvila velikanska industrija.
Dnevne novice.
-f Slavnost 50 letnice bitke pri Ku-stoci se vrši v Ljubljani 25. junija. Slavnostni odbor se sestavi prihodnji teden, nakar priobčimo podrobnosti. Take patrijo-tične slavnosti pa naj bi se vršile tudi v vsaki župniji, ker se samoobsebi razume, da bo radi prometnih ovir udeležba v Ljubljani mogoča le iz bližnjih krajev. Želeti pa bi bilo, da se v spremstvu svojih županov v Ljubljani zbero vsi veteranci iz Kranjske, ki so sodelovali v bojih 1. 1866.
- - Zadružna organizacija in IV. avstr. vojno posojilo. Pri Zadružni zvezi in potom njenih članic se je podpisalo IV. avstr. vojnega posojila 7,763.925 K. Zadružna zveza je za svoj račun podpisala 1 milijon kron, torej je v celoti izplačala zadružna organizacija 8,763.925 K. Od te vsote odpade na 40 letno amortizacijsko Vojno posojilo 3,320.925 K, na 7 letne zakladne liste pa 5,443.000 K. Vseh strank, ki so podpisale je 3401. To število kaže, da se je podpisovanja udeležilo v veliki meri naše kmečko ljudstvo. Večje vsote so priglasile zadruge: Ambrus 55.700 K, Boh."Bistrica 32.000 K, Št. Juri; p. Kranju 39.000 K, Dcbrepolje 129.100 K, Horjul 75.400 K, Kamnik 125.000 K. Kandija 195.600 K, Komenda 75.600 K, Kranj 56.500 K, Mitter-dorf 51.775 K, Poljane 89.209 K, Št. IIj pri Velenju 25.000 K, Dob 14.000 K, Ribnica (župni urad) 199.600 K, Ribnica, hran. in pes., 150.000 K, Semič 128.000 K, Škofja Loka 157.200 K. Št. Peter na Krasu 53.000 K, Šturije 54.400 K, Vipava 411.500 K, Št. Jurij ob j. ž. 114.000 K, Sv. Križ pri Mariboru 22.500 K, Škaie 23.000 K, Vel. Nedelja 17.600 K, Hoče 40.200 K, Št. Janž na Drav. polju 53.000 K, Velikovec 125.000 K, Pre-valje 17.400 K, Tinje 19.500 K, Pliberk 24 tisoč K, Tomaj 65.000 K, Pazin 112.000 K, Punat 27.000 K.
-p Resnične bfsede o preveliki ljubezni za italijanstvo. V četrtkovi »Reichs-pošti« piše znani dunajski zgodovinar dr. Rihard Kralik pod naslovom »Irredentis-mus« tudi tole: Da, krivična nemška ljubezen za italijanstvo je bila tako velika, tako požrtvovalna in je tako pozabila sama nase in sicer to že od 16. stoletja naprej, da lahko rečemo, da so Nemci sami veliko krivi laške ošabnosti . . .« Na drugem mestu beremo: >• Očitalo se jc avstrijski vladi, da svojim nemškim organom ni ukazala bolj odločnega nastopa, da so oni svoje italijanizujoče uradnike v njihovem upornem delu premalo motili in da je le vsled teh napak moglo priti do tako napredujočega poitalijančevanja. Jaz pa vedno trdim, da v takem slučaju krivde ne smemo naprtiti vladi, ki je samo eksponent naših lastnih dejanj in opuščanj.« — Sploh je v spisu še več bridkih resnic, katere mi prav radi osvežimo tudi z dogodki iz naših krajev.
Grof Tisza je bil v daljši posebni av-dijenci pri cesarju. Nato je imel razgovor z zunanjim ministrom baronom Burianom.
Zakaj ne slovenski? Pod tem naslovom pišejo zagrebške katoliške »Novine«: V današnji graški »Tagespošti« piše neki T. »Zur Ortsnamenbezeichnung im italie-nisehen Kampfgebiet« (K označbi krajevnih imen na italijanskem bojišču) ter predlaga, da se imena soške fronte izpremene v nemška. Tako n. pr. St. Michaelsberg, St. Martin im Karst, pa Hohlenberg itd. No, k sreči ne mislijo vsi z njegovo glavo. Naša pa tudi nemška uprava v Srbiji in Črnigori ni nazvala Belgrada z Weissen-burgom, niti Knjaževca in Kruševca morda s kakim zloženim imenom iz »Filrst« in - Brot«. Tako treba tudi tukaj. Ako se žc vojna uprava odloči, da opusti italijan-
ska imena, potem bo vzela domača slovenska oziroma v Dalmaciji in hrvatskem Pri-morju hrvatska. Drugače bi nastala še večja zmešnjava, kajti gu. T-u je lahko sedeti v Gradcu in gledati na. zemljevid, toda častniki na soški fronti morajo vse one kraje obhoditi in mnogokrat vprašati domače ljudstvo, kje je ta, kje oni kraj; tega pa seveda ne bodo zvedeli, ako bodo vprašali za kak Hohlenberg ali kaj enakega.
+ Brez pomembe. Zadrski »Narodni list« piše v svojem izdanju od 27. maja: Včeraj so se, skupno z izkaznicami za kruh in sladkor, razdelile tudi nove legitimacije, ki so zopet — samo v italijanskem jeziku! Te izkaznice izdaje aprovizacijski odbor, v katerem bi vsaj moral biti tudi velik del Hrvatov. In vendar so legitimacije samo italijanske. Kje je tu pravičnost, kje razsodnost, in slednjič: kje — taktika? S tem vprašanjem smo se že večkrat bavili; vedno brezuspešno. Ne bomo se več.
+ Ulični napisi na Reki. Ker nimajo denarja, so začeii zbirati prostovoljne darove za nove izpremenjene ulične napise. Avtonomaši nadlegujejo za denar pri Hrvatih, od katerih nekateri nekaj dajo, drugi pa odklanjajo, češ da so pri teh novih uličnih imenih ni hotelo ozirati na reške in druge Hrvate, katerih imena, so ozko zvezana z mestno zgodovino. To stališče je povsem pravilno, in tudi mi bomo začeli spoštovati in ljubiti pred vsem sami sebe.
-}- Našim vojakom slovenskih knjig! — Ustanovimo knjižnico junakom 17. pešpolka. Iz krogov 17. pešpolka so došle želje, da si žele vojaki knjig. Vsaka želja naših vojakov, ki tvegajo svoje življenje za domovino, mora biti nam v zaledju povelje. Zato hitimo z veseljem in požrtvovalnostjo na delo, da našemu 17. pešpolku ustvarimo lepo knjižnico, dar domovine njenim junaškim sinovom! Slovenske knjige naj se blagohotno pošiljajo našemu uredništvu, prosimo pa, da vsakdo poštnino sam poravna. Ne sprejemajo se knjige »Družbe sv. M o h o r j a«, ker ima teh dovolj, pač pa naj vsak čitatelj »Slovenca« daruje kako drugo leposlovno pli znanstveno knjigo. Kdor ne more darovati knjige, naj pošlje kak denarni prispevek na naslov našega upravništva. Vse poslane denarne darove bomo izkazali v našem listu.
~r Umeščen jc bil na župnijo Mirno č. g. Josip Vrankar, župnik na Dobravi pri Kropi.
-f Vpoklic nemških črnovojnih ob-
vezancev letnika 1917. Prejeli smo: Glasom naznanila cesarske nemške vlade imajo sedaj za vojno sposobni neizvež-bani nemški črnovojni obvezanci letnika 1917 (rojstno leto 1897), ki se nahajajo v Avstriji, nemudoma odriniti v Nemčijo in se javiti pri prvem okrajnem poveljstvu, ki ga dosežejo. Odhajajoči črnovojni obvezanci dobe v Ljubljani podrobnejša obvestila in potno podporo pri konzularnem agentu nemške države gospodu Otonu Windeis, Kongresni trg 8.
—	Smrtna kosa. Umrl je v deželni bolnici g. Jožef Logar, gostilničar in posestnik iz Vrbovega pri Ilirski Bistrici. Pokojnik, oče desetih otrok, je bil vrl naš somišljenik in zadnje čase nadzornik kraj-nega šolskega sveta. Rodbini naše iskreno sožalje, blagemu pokojniku pa večni mir in pokoj v Gospodu! — V Gradcu je umrl kapitan trg. mornarice Pavel Krstelj, star 53 let. — Umrl je na Bregu pri Kranju naš zvesti naročnik posestnik Mihael P o r e n t a , večletni obč. odbornik, vnet čebelar. Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje. — Preselila se je v večnost obče-znana in spoštovana gospa Terezija J a k š e , nekdanja gostilničarka v Kandiji in Novem mestu. — Umrl je v nedeljo po dolgotrajni, mučni bolezni Jože Čolnar na Bregu. V svoji mladosti je služil veliko let v tukajšnjem samostanu. S svojo pridnostjo si je kupil hišico na Bregu, kjer je živel s svojo prvo, drugo in tretjo, še zdaj živečo ženo v medsebojni ljubezni ter za-stopnosti.
—	Umrl jc v Gradcu preč. gospod Fr.
V	i d m a j e r, župnik iz Sv. Valentina pri Žušnu. N. v m. p.!
—	Odlikovanje. Gospod višji železniški svetnik Teodor Opitz je postal povodom njegovega umirovljenja c. kr. stavbni nadsvetnik. Čestitamo i
—	Državna zveza stavbinskih zadrug se je ustanovila na Dunaju. Prvo zvezno zborovanje se vrši 29, t. m. na Dunaju, kjer se bo govorilo o stališču teh zadrug v vprašanju vojnih domov. Zahteva se namreč, da bodi akcija za vojne domove po mestih v tesni zvezi s stavbinskimi zadrugami.
Svarilo pred prodajanjem posestev.
V	zadnjem času se dogajajo slučaji, da brezvestni špekulantje med kmetsklm prebivalstvom trosijo lažnjive vesti, da so posestva' vsled vojske izgubila na vrednosti, vsled česar jih skušajo pregovoriti, naj prodado svoja posestva, seveda za slepo ceno. To ni res, ampak ravno nasprotno, vrednost posestev je znatno poskočila in bo še bolj po končani vojski. Vsak tak sumljiv slučaj je ovaditi pristojni oblasti.
—	Dosedanji uspeh »Tedna Rdečega Križa v političnem okraju Postojna znaša, kolikor se je dosedaj približno dognalo, 15.746 kron, od katere vsote odpade približno 3838 K na članarino novih članov, 1100 po številu. Za ta sijajen uspeh sta si med drugimi faktorji velike zasluge pridobila duhovščina in učiteljstvo tukajšnjega okraja, ki sta z vso vnemo delovala za to akcijo.
—	Poročil se jc 29. maja g. Mihael Leveč, c. kr. geometer in c. in kr. res. nadporočnik, z gospico Angelo V o 1 o v e c , trgovčevo hčerko iz Št. Jerneja na Dolenjskem.
—	Junaka 17. pešpolka. Iz Mengša smo prejeli; Janez in Lojze Robida, prvi korporal, drugi četovodja iz Mengša, padla sta junaške smrti za blagor naše mile domovine, pustivši doma očeta in mater v visoki starosti v največjem pomanjkanju in bedi, brez vakega premoženja. Oče sam pa se je tudi udeležil okupacije Bosne. Podpore ne dobita nikake. Obračam se na vsa usmiljena srca širom ljube domovine za kak mali dar ubogim starišem, ki sta v resnici potrebna. Eventuelna darila naj se pošiljajo na: Županstvo Mengeš.
—	Dragi piščanci. »Dol. Novice« poročajo; Sliši se, da je neka služkinja kupila v ponedeljek radevolje dva piščanca za 10 kron, kar se je celo prodajalkam zdelo vendar le pretirano in brezvestno. — V Ljubljani pa so piščanci še dražji. Te dni smo čuli, da je nekdo kupoval enega piščanca za 10 K. Taki kupovalci pač sami draže.
—	V ruskem ujetništvu je Anton K a j f e ž , nadporočnik 3. domobranskega pešpolka.
—	Dopusti strojnikov in kurjačev za žetev. Vojno ministrstvo bo tudi za letošnjo žetev dovoljevalo dopuste strojnikom in kurjačem do 30. novembra.
Vinska licitacija v Pekarjih v kleti grofa Merana se vrši v četrtek, dne 8. junija 1916 ob 11. uri dopoldne.
—	Toča, pomešana z dežjem je padala pretekli torek v okolici Zagreba. Na nekaterih krajih je napravila precej škode.
—	Pogreša se Angel Kralj, črnovojnik pri 52. pp., 9. stot., ki je bil 2. julija 1915 v Galiciji ranjen, ter ni o njem od tistega časa nobenega glasu več. Kdor bi kaj vedel o njem, se prosi, da to sporoči očetu Štefanu Kralj, Ljubljana, Trnovski pristan 4.
ljubljanske novice.
lj 70 letnica. Dne 2. junija je praznoval častni kanonik g. Anton Kržič, prof. v pok. — čil in zdrav svojo sedemdesetletnico. Velezaslužnemu g. kanoniku, ki se še vedno marljivo giblje na polju mladinske vzgoje, mladinskega slovstva in katehet-skega napredka, kličemo ob tej priliki: Bog ga ohrani še dalje v tej svežosti duha in telesa!
lj Sv. maša na razgledu »Bellevue«. V
nedeljo, dne 4. junija t. 1. ob 9. uri se bode brala vojaška sv. maša na prostem na razgledu »Bellevue« v Šiški.
lj Naše šole za »Rdeči križ«. Spored šolske slavnosti, ki jo priredi zasebna slovenska dekliška osemrazredna ljudska šola v Lichtenthurnovem zavodu v ponedeljek 5. junija t. 1. ob 7. uri zvečer v korist Deželnemu in gospejnemu pomožnemu društvu »Rdečega križa« v Ljubljani: 1. Dr. M. Opeka: Pesem o vinarjih. 2. Kolo-Volarič: Slovenske mladenke, pesem. 3. Stanko Premrl: Marija pomočnica, pesem, 4. Marija, zaščitnica Avstrije, igra v enem dejanju. 5. Fr. Ferjančič: Predica, pesem. 6. Za Rdeči križ, igra v štirih dejanjih. 7. Lichten-eger: Lepa naša domovina, pesem. 8. Fr, Ferjančič: Naš prapor, pesem, 9. D. Jenko: Spomini na domovino, pesem. 10. Medved: Domovini, pesem. 11. Laharnar: Lahko noč, pesem. 12. Kolo: Cesarska pesem. Slavnost se vrši na dvorišču Lichtenthurno-vega zavoda. Vstopnina 1 K. Z ozirom na blagi namen se preplačila in darovi hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi — Lichtenthurnov zavod.
lj Občinski svet ima redno javno sejo, v torek, dne 6. junija 1916 ob šestih popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu je med drugim: Obljube novo sprejetih meščanov ljubljanskih, nadomestna volitev članov obrtnega odseka, poročila o dopisu mestne hranilnice ljubljanske glede izvolitve člana upravnega odbora, o računskem sklepu mestnega zaklada za I. polletje 1915, o računskem sklepu mestnega ubožnega zaklada za I. polletje 1915, o računskem sklepu splošnega ustanovnega zaklada za I. polletje 1915, o računskem sklepu mestnega loterijskega posojila in amortizačnega zaklada tega posojila za I. polletje 1915, o računskem sklepu zaklada meščanske imovine za I. polletje 1915, o poročilu mestnega stavbnega urada o uspehu mestnih voženj v lastni režiji za čas od 1. januarja do 15. aprila 1916, o dopisu ravnateljstva mestne hranilnice glede znižanja obrestne mere pri hipoiečnih Dosoiilih mestne hranilnice, o prošnji
predstojništva hiralnice sv. Jožefa v Ljubljani za zvišanje pristojbine za hi-ralce, o prošnji hotelirke Frančiške He-ger za podaljšanje zakupne pogodbe za zakup hotela Tivoli za daljšo zakupno dobo, o poročilu mestnega stavbnega urada glede zgradbe novega Št. Peter-skega mostu, o dopisu mestnega magistrata glede imenovanja dveh novih ulic ob Cesti v Rožno dolino, o dopisu mestnega magistrata glede odstranitve rastlinjaka na parceli »Gospodarske zveze« ob Bleiweisovi cesti, o računskem sklepu mestne klavnice za I. polletje 1915, o dopisu ravnatelja mestne klavnice glede izpremembe klavnične-ga regulativa v zadevi klavničnih pristojbin za teleta, o računskem sklepu mestne elektrarne za I. polletje 1915, o računskem sklepu mestnega vodovoda za I. polletje 1915. Tajna seja: o prošnji neke šolske služkinje za uvrščenje v status mestnih slug, o raznih prošnjah za razne obrtne koncesije.
lj Drugo patrlotično nabiranje vol* nenine in kavčuka. Vsled odredbe c. in kr. vojnega ministrstva se ima tekom meseca junija t. 1. izvršiti vnovič »Pa-triotično nabiranje volnenine in kavčuka« in sicer natančno po vzorcu predidočih patriotičnih zbirk. To nabiralno delo je zopet v rokah šolske mladine in sicer v Ljubljani to pot v rokah ljudskošolske mladine. Ljubljana se za to delo razdeli v pet okrajev. Nabirali bodo samo dečki in sicer v skupinah . po 2 ozir. trije s posebnimi izkaznicami Najprej razdele strankam oklice in čez nekaj dni pridejo po pripravljeno blago, ki bodi — če le mogoče — v zavojih in prevezano z motvozom. Ker je ljubljansko občinstvo že neštetokrat najsijajnejše posvedočiloi svoje patri-otično mišljenje, je pričakovati, da bo tudi ob tej priliki darovalo v patriotske namene kar največ možno volnenine in predmetov iz kavčuka. Darove iz kavčuka bi bilo posebe zamotati.
lj Drenikov vrh. Naznanja se tem potom, da je Drenikov vrh, kateri se nahaja začasno v posesti c, in kr. reservne bolnice 2 tu vojaško zaprt, ter so pota na tem posestvu za občinstvo nedopustna. Ker pa vodi okoli tega posestva lepa turistna pot, se občinstvo lahko izogne neprilikam, katere bi imelo pri prehodu skozi posestvo t tamošnjo stražo.
lj Dolžnost naznanila. Trgovci in obrtniki se opozarjajo, da poteče dne 8. junija rok dolžnosti naznanila za ovčjo v o 1 -n o. Naznanilo je podati po stanju z dne 1, junija. Tudi za kovine poteče rok dolžnosti naznanila dne 8. junija. Istotako poteče rok dolžnosti naznanila za dušik vsebujoče snovi dne 8. junija. Na>-znanilo je podati po stanju z dne 31. maja. Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata, kamor so zopet izpolnjene doposlati.
ljMeso je v Ljubljani: goveje po 6 K, oziroma 5 K kg, prešičje po 7 K kg.
lj Kovinska zadruga v Ljubljani naznanja, da se vrši preizkušnja vajencev dne 8. t. m. ob 10. uri dop. v zadružni pisarni. Pismene ali ustmene priglasitve je oddati najkasneje do 5. t. m, predsedniki) g. A, Lenčku ali načelniku g. V. Urbatn-čiču.
lj Našla se je srebrna ženska ura z zapestnico. Kdor jo je izgubil naj se zglasi pri: Karol Štrukelj, Vodmat St 14.
Rožne novice.
Nemška mala križarica »Wlesba* den«, katero je v pomorski bitki pri Skageraku uničil ogenj s topovi je imela 4500 ton ter 370 mož posadke.
—	Enotni jedilni list za celo državo dobe te dni v Nemčiji.
Gos za 90 kron. V praški stare* mestni tržnici je bila te dni prodana 11 kg težka gos za 90 K.
Samoumor dveh Častniških soprog, Iz Košic se poroča: 27. maja se je ustrelila tu iz moževega službenega revolverja žena majorja Wildnerja. Že več dni je kazala veliko nervoznost, ki se je še povečala, ker že dolgo ni dobila nobene vesti od moža z bojišča. — Isti dan se je zastrupila v Košicah vdova polkovnega zdravnika dr. Viktorja Hermanna, ki je pred nekaj tedni umrl za legarjem. Otrokom je pustila listek z besedami; »Ne jokajte, grem k očetu brez katerega ne morem živeti.«
Kazen za navijanje cen. Tvrdka I. Danon v Sarajevu je prodala neki učenki par čevljev za 39 kron. Po triurni rabi so pa s čevljev popolnoma odpadle pete. Poslovodja tvrdke, ki je začasa vojne imela 400.000 K prometa in 80.000 K čistega dobička, je bil radi gornjega slučaja obsojen na 2 meseca zapora, ki se je izpremenil v 1200 K globe in v 800 K denarne kazni.
—	Ogrski morilec Kisz aretiran. Praga, 2. junija. (K. u.) I/, Komarova (okraj Pribram) so poročali »Prager Abendblattu«: Tukaišnji orožniki so
prijeli v Komarovu v tvornici za kroglo zaposlenega črnovojnika Vaclava Lipa, ki je osumljen, da je zasledovani morilec žensk, klepar Bela Kisz iz Czinkote. Prijeti mož je po fotografiji presenetlivo podoben Kiszu, tudi posebna znamenja so našli na njem. Sumljiv jc postal tudi zato, ker se je seznanil z mnogimi ženskami in jim ponujal zakon. Zaprti mož odločno taji, da bi bil Kisz.
Da pomore cesarju iz denarne zadrege, V Zgornjem Wikowu, okraj Radavc v Bukovini, je prišla nekega večera ob pozni uri h komisarju Litwiniuku kmetica in zahtevala naj jo v nujni zadevi takoj sprejme. Komisar je menil, da gre za kak posebno važen dogodek ter ženo takoj sprejme. Kmetica razvije ruto, vzame iz nje bankovca po tisoč kron in pravi: »Slišala sem, da je naš stari cesar v trenotni denarni zadregi. Rada bi mu po svojih močeh pomagala iz zadrege ter mu posodim teh dvatisoč kron.« Bilo je to tedaj, ko se je razglasilo podpisovanje četrtega vojnega posojila.
Samoumor iz strahu pred možem. -—
35 letna Ana Kalasch na Dunaju je skočila iz strahu pred možem, ki se je vrnil z bojišča, iz podstrešja štirinadstropne hiše in obležala na dvorišču mrtva. Pred samo-umorom je polila pohištvo s petrolejem in zažgala. Vendar so domači ogenj še pravočasno pogasili.
—	Važen izum. Artur Grimami, lekarniški asistent v Novem, je izumil sredstvo, ki nadomestuje gumo za avtomobile. Patentirane ima že tri druge izume.
Nov francoski letslski rekord. Tekom vojne so Francozi dosegli že drugi rekord v letalskem športu. Minuli teden je v Etam-pesu dosegel farmanov letalec Verrier s štirimi potniki v 82 minutah višino 3410 m (stari rekord 3050 m). Razen tega je Verrier izboljšal francoske rekorde z enim, dvema in tremi potniki.
Napačno razumel. »Koliko je stara Mila?« — »Trideset let.« — »Pa jih ne kaže...« — »Kaj pa še, celo skriva jih!«
PriiHorsKe novice.
O poškodovanih hišah v Gorici.
težka granata se jc pripeljala ocl zadaj v prvo nadstropje hiše Goriške ljudske posojilnice, eksplodirala v notranjosti in podrla pod seboj prvo nadstropje in pritličje, vrgla velik del fasadne stene na ulico ter celo notranjost demolirala. Kamnje je ubilo na ulici nekega dečka in k sreči ni bilo drugih žrtev, ker ni bilo ljudi pred hišo. V pritličju, v trgovini g. Draščeka, ki ima filijalko v tej hiši, ie zasulo gospodično-prodajalko. Vse je takrat mislilo, da je mrtva pod razvalinami, pa odnesla je še dovolj dober kup svoje življenje, le od kamenja je bila po životu hudo otolčena. Gosposka ulica ima skoro zaporedoma tri hiše v razsutju: Volpisovo, Baumanno-vo in Zgoraj omenjeno. Druga granata najtežjega kalibra pa je podrla eno hišo blizu župnišča na Placuti. V Cocevjo je podrt en zid. Pod temi razvalinami je bil pokopan 2%letni deček. Drugi tam okrog se igrajoči otroci so srečno odnesli zdrave pete. Tako nas zopet granate preganjajo.
—	Kako je bilo s slovensko zastavo na Vianelovi hiši v Trstu. — Pišejo nam iz Trsta: V Vašem cenjenem listu »Slovenec« je bila omenjena slovenska zastava, ki je visela na Vianelovi hiši v Trstu pred veliko vojašnico povodom zmage naše slavne armade proti verolomnemu Italijanu, Pojasniti je treba, da na tej hiši sta bil® dva benečanska leva, ki sta prežala 7. odprtimi žreli proti veliki vojašnici in »Narodnemu domu«, kar se je, ko sta bila postavljena, sploh smatralo za izzivanje, in sicer ali proti Slovencem ali proti c. kr, vojašnici, Kasneje se je tudi pokazalo, da je bila sumnja opravičena, ker je hišni gospodar Vianelo šel prostovoljno nasproti svojim odrešiteljem in z njim sta neprosto-voljo izginila tuAi oba benečanskai leva, ki sta najbrže šla v Italijo, dai pomagata priklopih benečanske Slovence k Habsburški državi. V proslavo tega dogodka se je z dovoljenjem hišnega oskrbnika (kateremu se ni povedalo, kakšne barve je zastava), razobesila na hišo slovenska zastava, ki so jo pa kmalu potem sneli drugi hišni stanovalci strogo italijanskega mišljenja. Kako mišljenje vlada v nekaterih krogih, ki imajo svoje voditelje preko meje naše države, priča dejstvo, da so se dobili ljudje, ki so to manifestacijo nazvali pobalinstvo. Ta naša zastava je pričala ireden-tovcem, da so njihove ure v Trstu odbile, tisti, ki so jo izobesili, pa so vrli možje, ki ki ljubijo čisti zrak v Trstu in se prav nič ne boje zameriti tisti italijanski ire-dentski misli, ki je hotela od nas v svojo korist kakih prijaznosti ali celo kompromisov, kar pa jc naš značajni narod ogorčeno odklonil in vsa taka slepomišenja z vso odločnostjo zavrnil. Kako se jc moglo lepše pokazati, da nočemo niti trohice laškega gospodstva, kakor da je naša zastava zavzela mesto, kjer je bilo mesto be-
neških levov in peterožarne zvezde! Naše priznanje takim možem, kakor vsem, ki poleg čestite črnormen.e zastave v starodavnem našem Trstu izobesijo tudi našo zastavo nezlomljive slovenske zvestobe do habsburškega prestola. V mestu, kjer se je prej opetovano vila laška trikolora, naj imajo odslej svoboden prostor zastave vseh avstrijskih dežela, ki v ginljivi složnosti branijo naš avstrijski Trst.
Pozor, črnovojni obvezane! deželne hrambe I C. kr. tržaški namestništveni svetnik razglaša: Od prebiralne komisije do dne 1. junija 1916 za sposobne proglašeni črnovoj ni obvezanci deželne hrambe se morajo javiti s svojimi črnovojniškimi izkaznicami v prebi-r al nem prostoru (Via della Valle) v dobi od 2. junija do 9. junija 1916 od pol 10. do 12. ure dopoldne v svrho, da se popravi naslov kraja, kamor imajo odriniti v vojaško službo. — Trst, 1. junija 1916. Dr. Fabrizi 1. r.
Junaški hrvatski častnik. Na soškem bojišču je padel junaški nadporočnik Prlen-dič. Pred njegovim okopom in med laškim okopom je ležala 28 cm mina. Junaški nadporočnik jo je hotel odstraniti, da ne bi njena eksplozija pobila njegovih ljudi, ali pri tem se mina razleti in ubije njega — junaka.
Vojno posojilo v fronti. V Št. Petru so podpisali na IV. vojno posojilo 55 tisoč kron, a v Vrtojbi 36.000 kron.
Kurz za učiteljske kandidatinje-čeMoletnice. »L'eco del Litorale« poroča dobesedno iz Gradca: Otvoril se je z najboljšo perspektivo pripravljalni kurz za maturo za one gospodične, katere so dovršile v šolskem letu 1914— 1915 3. tečaj enega učiteljišča z italijanskim učnim jezikom. Pouk je sprejel kolegij srednješolskih profesorjev. Praktičen pouk pa se vrši v ljudski in meščanski šoli za begunce italijanske narodnosti. Kurz se zaključi proti koncu septembra. Graške šolske oblasti so obljubile vso svojo podporo, c. kr. štajersko namestništvo pa je dovolilo obiskovalkam kurza bivanje v Gradcu in je obljubilo ubogim izplačevanje begunske podpore (30 kron mesečno). Tudi ugledni ravnatelj goriškega učiteljišča, g. Fr. Zniderčič, je obljubil z vljudnostjo, s katero se odlikuje, vso svojo podporo. Ravnateljstvo kurza si je priskrbelo v »Kaiser Franz Josef-Lehrerinnenheim« gotovo število mest, kjer dobe kandidatiujc proti me? sečnemu plačilu 56 kron hrano in stanovanje. — Tako se jo preskrbelo za kandidatinje italijanske narodnosti, slovenske pa tavajo okoli kakor izgubljene ovčice.
Za begunce na južnem Štajerskem, Notranje ministrstvo je dovolilo v sporazumu z vojnim ministrstvom, da morejo uživati begunci na južnem Štajerskem od 1. junija dalje normalno državno podporo za begunce.
Ureditev rekvizicija sena. Vojaško poveljstvo jo na Goriškem uredilo re-kvizicijo sena. Z ozirom na lanske ne-dostatke glede rekviriranja se je letos uredilo, da mora vojaštvo rekvirirati seno le potom županstev posameznih občin, ki morajo poskrbeti, da bodo posamezni posestniki pravično in sorazmerno obremenjeni.
Odlikovani naredniki 97. pp. Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili naredniki 97. pp.: Janez Škrbec, Anton Štemberger in Franc Gerzetič, vsi trije vrli slovenski fantje.
Kozjereja. V sedanjih časih je reja koz nad vse priporočljiva. Koza daje jako redilno mleko, ki ima posebno vrednost za otroke. Tudi je prehrana prav lahka, ker je koza z vsako krmo zadovoljna Iz narodnogospodarskih ozirov se torej reja koz vsestransko priporoča.
Padel na bojišču pri Gorici. Na bojišču pri Gorici je paelel, kakor poroča uradno naznanilo vojaške oblasti, Anton Mihelj iz Vel. Žabelj. Pokopan je na vojaškem pokopališču v Renčali.
Okrajni sodnik in predstojnik bovške sodnije Fran Vidmar, nahajajoč se dosedaj na dopustu v Radovljici, je dodeljen c. kr. okrajni sodniji v Brultu ob Litvi kot sodnik v zapuščinskih in varuštvenih in po možnosti tudi drugih sodnih zadevah vseh goriških beguncev, nahajajočih sc v tamošnjem begunskem taborišču.
V zadevi sladkorja na Goriškem. Posamezna županstva na Goriškem so se obrnila na pristojna mesta s prošnjo. da se določi namesto tri četrt kg vsaj 1 kg sladkorja za osebo na teden.
Črešnje na Goriškem. Vkljub slani je bilo letos na Goriškem precej čre-šenj. Prodajale so se po 21 do 40 vin. kilogram.
Aprovizacijska komisija v Trstu prodaja jajca po 18 vin.
Ribe za Trst. Tržaški cesarski komisar je sklenil z Avstrijskim ribiškim društvom »Ocfiges", ki izvaja ribolov z motornimi čolni v Kvarnem, pogodbo, glasom katere bo imenovano društvo vse ribe in
druge morske živali, ki jih bo nalovilo, oddajalo tržaški občini po enotni ccni. Pogodba velja zaenkrat samo za dva meseca.
V	ruskem ujetništvu so Franc Gregorčič iz vasi Krn pri Kobaridu; Alojzij Rižner iz tolminske okolice; Jožel Marušič iz okolice Tržiča; Peter Drenovšek iz Kožbane; Anton Mavrič iz Ložice; Milan Vrezec iz Mirnika; Janez Skočir iz Potoka, p. Robič, A, Kurinčič iz Iclerskega pri Kobaridu; Janez Cenčič iz Robodišča; Rudolf Rot iz Žage pri Bovcu; Gabrijel Lavišček iz Po-trone, p. Ročinj; J, Mrakič iz bovške okolice; Anton Faletič iz S mas t i p. Kobarid.
V	laškem ujetništvu so: Bon Mihael iz Borjane, Franc Lovišček iz Ročinja,
V	vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha A Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p, n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
r
ra


se ne pije samo pozimi, temveč tudi poleti kot najbolj osvežujočo in oživ-ljajočo pijačo. Nobena druga pijača ne pogasi v vročini žeje tako, kot gorak ali mrzel čaj. Pritem deluje čaj izvanredno, osvežujoče in okrep-čujoče v nasprotju z alkoholom, ki učinkuje omamljivo. -r- čajno mešanice po vsaki ceni v najboljših kvalitetah se dobe vedno v filijalkah tvrdke
JuBi| sini

'.ti
Utjudno naznanjam slavnemu občinstvu in gg, trgovcem, da sem otvoril l.juniia stavbeno in strojno ključavničarstvo v Ljubljani, Prnlc štev. 6„ ter se priporočam za vsa dela in popravila v to stroko spadajoča. Popravila avtomobilov in bencinmotorjcv. Izdelujem tudi patentovana kurilna vrat/ca za štedilnike, na kar posebno opozarjam gg. zidarske mojstre. Vsa dela in popravila solidno, točno in po primerni ceni. Sc priporoča z najodličnejšim spoštovanjem
Julij RozmanU.
iiiimimiimiiiitnmmimiiimiii
IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Sprejmem tudi dva močna in II 3 poštena vajenca. "sUBjg
Vabilo
Priletni samec poštenega življenja, obrtnik, z letnimi dohodki 2—3000 K, vajen kmetijstva in dobro zavarovan,
se želi poročiti
s priletno samico ali vdovo s prim. gotovino, ali z malo kmetijo, trgovino ali gostilno v boljšem kraju. — Natančno izjavo s sliko se prosi pod „ Obrtnik" 1327 na upravo lista.
CL
Mlekarske zadruge v Rovtah pri Logatcu,
registrovane zadruge z omejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 18. junija 1916 ob pol 3. uri popoldne v občinski pisarni v Rovi ah.
Dnevni red:
1.	Poročilo o delovanju v preteče-nem letu.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1915.
3.	Volitev predstojništva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti. V Rovtah, dne 29. maja 1916.
Predstolnlštvo.
Resna ženitna ponudba.
Vdovec 45 let star, brez otrok, trgovec in posestnik na Dolenjskem, se želi seznaniti s pošteno in pridno gospico ali vdovo, 30—36 let staro ter zmožno slovenščine in nemščine. Samo resne ponudbe s sliko na upravo tega lista poa *tajnost 105011330«.
se proda, in sicer na Bledu ena vila ter eno posestvo z zemljiščem, v Žirovnici lepo posestvo, pripravno za gostilno, v okolici Brezij gostilna z zemljiščem, pri Bohinjskem jezeru lepa stavbena parcela. Proda se tudi posestvo tik ob železnici, ki je pripravno za industrijsko podjetje; ima nad tri orale prostora za skladanje blaga in na razpolago električna moč.
Ponudbe na upravništvo našega lista pod »POSESTVA 2 54 3/1 317",
V državnem gozdu Ilovca (Martinček) se proda okolu 2850 fm3 mehkega lesa za žago in 1400 fm3 lesa za celulozo v posekanem stanju na mestu sekanja.
Ponudbe naj se do 20. junija 1916 do 12 ure opoldne vlože pri
c« kr.	m	upravi v teharski Kis
kjer so na vpogled tudi kupni pogoji.
Temeljem zanesljivih poročil stoprav izza zadnjih dni naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj sin, ozir. brat
kanci, inž., c. in kr. poročnik v rez, c. in kr. Petrovaradinsltega pehotnega polka in frontni častnik ob Soči, dne 26. julija 1915 padel na bojišču kraj Dobrdobske planote.
Počivaj v miru, ljubljenec, ob meji domače zemlje! Blagega spomina zanj, tihega sožalja zaso in za svojo prosi.
V Kranju, dne 31, majnika 1916.
Dr. Edvard Ša\/nik.
■
_ u
Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam dožli povodom smrti našega iskreno-ljubljenega, dobrega soproga oziroma očeta in bratranca, gospoda
dr. Ivana Klativa
c kr sodnega nadsvetnika v p.
izrekamo tem potom našo naj-iskrenejšo zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo blag. gospodu primariju dr. Josipu Stojcu za veliko priskrb ob težki bolezni ljubega rajnika, častitim sestram usmi-ljenkam za vso požrtvovalnost, iu vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti,
Sloiio&o žalujoči ostali.

Izborno te Jo obneslo zu vojtkt v vojiM iu ^ •ploh h vsakega ko« naj bolj te
bol oblažajoče mazanje
pri prehlajenjn, roumatizmn, gihtu, tnflaincl, prsni, Tratili in bolesti t hrbta
ar. Elohtor-Ja
Sidro-Liniment.
capiicl oompoa.
Nadomeitilo
SidroPain-Expeller.
Steklenica kron. —'80, 140, a'—.
Dobiva ae T lekarnah ali direktno v Dr. llichter-la lekarni „Pri zlatem leTU", Praga, I , Klizabetna cesta 6.
Dnerao rupoilljiuije.
Zaiitenaite
zastonj in poštnine prosto moj glavni cenik s 4000 slikami ur, zlatnine in srebrnine, glasbil, predmetov iz usnja ™ in jekla, potrebščin za gospodinjstvo in toaleto, orožja, municije itd,
Prva tovarna ur
.,',!'fIiS:irint.l224(Č8škoi
Nikelnaste Koskopi-uro k 3-90, 4 20, 5-— Srebrne K 8'40, U'50. — Nikelnaste budilke K 2'90. Budilke z dvojnim zvoncem K 4-— Pošilja se po povzolju. — Nikak rlzlko i Zamena je dovoljena ali denar nazaj!
Tvornica voščenih sveč na paro v Dalmaciji
(mesto pri morju) iščo poštenega, sposobnega, zanesljivega

m\
^mm
V *
vrT-
ki bi bil popolnoma vešč v svoji stroki. Želi se predvsem, da je dobro izurjen v litju vosku kakor tudi v ločevanju voska od medu. Več pove uprava lista pod št. 1268.
e V/
Vojaške
narodne pesmi
za 4 glasove. Izdajatelj Fran Marolt, učitelj, Ljubljana. Cena vezanemu izvodu K 1-50, v platnu K L80. - Naročajo se pri izdajatelju in v knjigarnah,-
V
Cfltambilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - šta^bilijev
Ljubljana, Selenburgova nI. šL l.
| Ceniki <ranko. 553 Ceniki franko.
Najfinejše brivske aparate in rezila, britve, lase-strižnlke
kupite najboljše in najcenejše pri
A. Weissberg
Dunaj IL Untere Donaustr. 23./S. oddelek IV.
Ceniki in engroa-liste trgovcem zast Dopisuje se slovenj
v bližini kolodvor;', pripravna za obrt se takoj pod ugodnimi posroji nrocia. — Cenjeni oglasi na naslov: JOŽEF VOVK, posestnik^ Sv. Križ - Cesta, Vipavsko.
Kaniti želim dobro ohranjene V S JJ V	•
(pult). Ponudbe na naslov: Josip Frenetlč, trgovec, Landol 33. P. Erase pri Postojni,
Jjprajme-o se
3»	M
!a.¥CI
m
v§e AH VAB	S1
ki so vajeni delati ograje ler
w dve del^
že vajeni krmljenja in oskrbovanja prascev. Nnstop lahko takoj. — Ponudbe je poslati na: Svinjerej-ska družba v Ljubljani, Dunajska cesta st. 29.
Proda se iz proste roke
111Š A
blizu Ljubljane, /, dvema gospodar, poslopjema, vrtom iu njivo, \se pri hiši, ter oddaljeno 7 min. od kolodvora. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Hiša« st. 1307.
Vnovčevalnica za živino
Ljubljana, Dunajska cesta 29 ima na prodaj: bravnšvajgarce, prekajeno slanino, kranjske klobase in salami. Dobe se tudi belgijski zajci za rejo, par po 16*— K.
Prostornata liiša na Poljanskem predmestju
z več gospodarskimi poslopji, ki se lahko uporabljajo za skladišča z dvoriščem iu sadovnjakom, slednji sposoben za atavbiščn, se zaradi družbinskih razmer pod ugodnimi pogoji proda. Poizve se pri pospodu Dr. Otonu Vallent-schag-u, odvetniku v Ljubljani Franca Jožefa cesta št. o.	1021
Šartljeva moka „HASIN"
Po velikem trudu se mi jo posrečilo doseči zopet večjo množino šartlje-ve moke »HASIN« ter tem potom obveščam vse svoje cenj. naročnike, da se bližajo prazniki, in naj nihče ne odlaša z naročili na zadnje dni, ker moram izvrševati vsa naročila po vrsti.
Kakor gotovo vsakemu znano, rabi se 1 zavitek za en šartelj, na da bi bilo treba dodati kaj sladkorja, kvasa itd.
Po pošti se pošilja kot dosetlai najmanj 3 zavitke po povzetju. En zavitek stane K 150; 50 zavitkov po K 1'40. — Na tisoče priporočilnih pisem vsakemu na razpolago. — Prosimo takojšnjih naročil, dokler še kaj zaloge.
Razpošiljalnica
Ivan Urek
Ljubljana i. Mestni trg 13.
Zaloge v Ljubljani: A. Šafabon in dulius Elbert.
Na proda) ima
za kuho brinjevice
v poljubnih množinah po nizki ceni 'tvrdka Ivan Jelačln v Ljubljani. 814
Kupujem ln prodajam ali v komlsijon vzamem samo
starinske stvari
in tudi
staro zobovje.
ALBERT DERGANG. brivec in slarinar.
Frančiškanska ulica št. 10, Ljubljana.
ISOHHTKaMBBBHTOl
Ponudbe z ceno in množino (koliko va gonov) jo poslati tvrdki:
J. Pogačnik, Ljubljana
Marije Terezije cesta 13 (Kolizej). Na ponudbo brez ceno so ne ozira.
Najcenejše
SjEiiiMfia^ domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
min, m\m
Pred Škofijo 19. Prešernova ulica 4
Popravila točno in ceno.
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica
za nakup in prodajo zemljišč in posestev
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Trnovski pristan štev. 14.
Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbiro. V sredini mesta imam tudi več dobro se obrestujočih hiš. Več se izve na označenem mestu.
Naravna
najbogatejši alkalični (natron litijev) kislec na Češkem. — izborna dietotična namizna pijača. O vrednosti ,,HiIinska" izvolite vprašati hišnega zdravnika.
Proda se neka] izvrstnega
■ea^jflPcraiSBtBraEBsaTEiHimnBa
Najstarejša slovenska tvrdka le stroke.
Obstoji že nad 38 let
po dnevni ceni. — Naslove kupovalcev sprejema uprava »Slovenca« pod šifro .Sadievcc'.	'290
imejiteljica zaloge cerkvena obleke in orodja Ljubljana, Wolfova ulica 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-bine, plašče, kazale, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretljc, prte itd. itd., sploh vso kar se rabi v cerkvi pri službi bozjl. Izdeluje sc vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje slare obleke ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoč hitro in najpoštenejšo postrežbo, prost, do se pri naroČilih izvoli ozirali na prvo domačo tvrdko.
Razglas.
V torek 13. junija 1916 pričenši ob 10. uri dopoldan in naslednje dni se bode prodalo na lici mesta, na
prostovoljni javni dražbi
potom c. kr. sodnije v Cerknici,
Posestvo je po c. kr. georaetru razdeljeno na 50 parcel. Prodalo so bode po posameznih parcelah ali pa skupno s parno žago in hišo za stanovanje. Natančni pogoji R« izvedo pri ANTONU DRAŠLERJU v Borovnici
poleg kolodvora. Kupci se vabijo, da si ogledajo parcele pred dražbo.
Ustanovljeno v letu 1842.
Brata Eberl
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena in stavbena pleskarja
Llobnano, MliloSlteva cesla
Nasproti hotela Union Totefon 154. Telefon 164.
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristne^ ga lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	1132
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake | za žgaino in briljantno
slikanje.
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
štev. 1807.
Razglas.
Mestna občina Kranj proda v svojem gozdu na šmarjetni gori nad ko-Jodvorom postaje Kranj približno
400 m' smrekovega lesa.
Kupni pogoji so na vpogled v občinski pisarni od 5. junija 1916 naprej vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer.
Rok za ponudbo poteče dne 13. junija 1916 opoludne.
Mestno županstvo v Kranju.
dne 30. maja 1916.
Župan:
I3t8	F. Polak s. r.
1296
HT Proda se Ti
= lepa, enonadstropna hiša =
z 2 verandama in popolno opravo za 6 sob v prijazni vasi ob vodi pod Šmarno goro. Pri hiši je vrt in se lahko vpelje elektrifina razsvetljava. S hišo je dobiti tudi gostilniška koncesija, edina v kraju.
Promet živahen. Posestvo je jako primerno za letovišče tudi za večjo rodbino. Le resni kupci naj pošljejo naslov na »Poštni predal 35 LJubljana.«

ffc puSSajte otfok samih, da se požari omejijo I
jgf Edini slovenski zavod brez tujega kapitala }e
Vzajemna zavarovalnica
proti požarni® škodam ii poškodbi cerkvenih ztoiot
Ljubljana :::: Dunajska cesta št 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim Škodam t 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med {asom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilne, poljsko orodje, stroje, Sivino, zvonove In enako; 8. vse poljske pridelke^ ifta In krmo; 4. zvonove proti preloma; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje ln druge kombinacije la proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tadi posamezne osebe sa deželno nlžjeavstrljsko zavarovalnico, od katere Ima tod! deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad la ndnlne, ki so zna&ale L ltlt. (78.388 kron 17 vin, so poskočile koncem leta 1813. na 738.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, temboljs bo rastel zaklad.
Ponudbe ln pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverjt-nIStvo v Celju ln na Prosekn, kakor tudi po vseb farah nastavljeni poverjeriki.
Cene primerne, Utra cenitev In takojSnJe Izplačilo.
fle puiiajte otrok samih, da se požari omejijo I
imm
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. ilvlj- in rentrie, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejemi zavarovanja na doilvitje In smrt, otroških dot, rentna In Ifadska, nezgodna In Jamstvena zavarovanja.
Javen zavod	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914.............................K 173,490.838-—
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432.232*66
Kdor namerava skleniti žlvljensko zavarovanje, veljavno za OOjflO zaoarooanje, jj naj se v lastno korist obrne do gori Imenovane podružnic?. — Prospekti zastonj ln
poštnine prosto.	1439 |
Sposobni zastopniki se »pre/me/o pod n*iufrodnofi/mi pogoji. "Vt > Marije Tereale cesta it. 12.


:
■ t
A. Mlldner-jeva nasl.
P. BARBORIČ
Ljubljana, Mestni tri 7.
1
priporoča bogato zalogo dun. modelov naklnčanlh ln praznih
slamnikov

cvetic« peres, 1.1, d.
V talnih klohnldh vedno velika Izbiro.
Najnlfje cene. — Popravila hitro In cono.



Ustanovljeno L 1899.
Ustanovljeno 1.1893.
Hentni davek plačuje is .svojega, cZunanjim vlagateljem so za poSl?
Ijanje denarja na razpolago brezplačno položnice pofitne hranilnice
Vzajemno podporno društvo
v Ljubljani
registrovana zadruga s omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
4 VI"
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 v* 15 ali 22 v2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znata cez 600.000 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1914 2228 s 16.493 deleži, ki repre-zentnjejo jamstvene glavnloe sa 6,482.270 kron.
N&čelstvoi
Prediednik: Andrej K alta, pplat in stol kanonik v LJubljani L podpredsednik:	II, podpredsednik:
Ivan Snšnlk, stolni kanonik v Ljubljani Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
01 a ni: Ivan Dolenc, e. kr. profesor v LJubljani; dr. Jože! Orodan, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; Dr. Merhar Alojzij, gimn. veroučltelj vLjub-ljani; dr. Jakob Mohor!č, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani; B. Remec, ravnatelj trg. šole v Ljubljani; Anton SuSnik, o. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; dr. Viljem Schweltzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušenlčnlk, profesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Varble, o. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani -. Ignacij Zaplot-
nlk, katehet v Ljubljani.
Nadzorstvo!
Predsednik: Anton Krilč, e. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — (Jlani: Anton čadož, katehet v Ljubljani; K. Gruber, o. kr. fin. rač. oficHal v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; Avguštin Zajo, c. kr. rač. re viden t in posestnik v Ljubljani.
Brzojavke i Promstbanka Ljubljana.
C. kr.
priv.
Telefon it. £1.
Snlošna prometna banka podružnica Ljubliana, prsi I. i. Mayer
Centrali na Suiju.- Ustanovljeni 1864. -30 podružnic. Uoga! marifin trg - So. Petra cesta. Delniški kapital ln reserve 65.000.000 kron.
Preskrbo vanje vseh bankovnlh transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrostovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupo vanje In prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznlh poročil. — Shranjevanj« in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15 "itmssa In pismena psjesaiSa la nasveti o vseh v bančno stroko .padajočih iiauiakcljaU vsekdai brezplačno. Stanje denarnih vlog na hranilne knjižice dne 30 apriia iSio K 117,13.i6i9
31. decembra 1912 na knjižice in tekoči račnn K 236,633-922 —,
Najkulantuojše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskili in inozemskih mes tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safos) za ognje varno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotln itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promcse za vsa žrebanja
Stran 101
BEOVSNUC, TTtte S, JUrfjft 19IBL
St. IM.
Pouk v vezenju brezplačen.
m
Cene stalne in aolldne.
jsnnKiiiDD^KnDvaiiiacBiiKgf
Naslov za pisma: Josip Peteline
Ljubljana.
Sv. Petra nasip 7.
Za rodbinsko ln obrtno rabo najboljši in najpripravnejšl so:
©Tos. c$efehnc*a
„Gritzner" ^ Šivalni stroji ~ „Afrana"
šlvafo, vezejo, krpalo perilo In nogavice. Sdina tovarniška zaloga v Ljubljani, za vodo, levo, blizu franS. mostu, tretja hl8a.
'.Kupcem z dežele se pri nabavi šivalnega stroja povrnejo s t r o ž k I za vlak.
trumi s koles! 1
zahtevajte moj najnovejši engros - cenik o t kolesih, pnevmatiki in delih. NajcenejSi izvoz
A. WEISSBERG,
Dunaj
II.. Unicre Donans?ra3se 23,S. oddelek L
Slovensko dopisovanje.
išče službe, mogoče pri kaki starejši osebi, ali tudi kot prodajalka na deželo, oziroma majhno prodajalno v mestu. — Položi tudi kavcijo. Naslov pove uprava lista pod štev. 1305.
™ Bolgarske bluzes
kakor tudi največja izbera drugih bluz, ročno vezenje. Damska konfekcija zadnje novosti. Najfinejše in najmodernejše moške, deške
in otroške obleke. Vse, kakor vedno po znano čudovito nizkih cenah, v
^ljubljanskem skladišču oblek"
O. Bernatovič, Ljubljana,
Mestni trg 5 — 6.
teeiisl Zveza i y
ima v zalogi sledeča krmila:
Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84— in zmlete h K 87-— za 100 kg brez vreč.
Rapsove tropine v ploščah po 76 E brez vreč
a, 100 kg.
Oiupise sladkorne pese v balah in vrečah po
50 kg -X K 53"— za 100 kg brez vreč.
Sladkorno krvno klajo po 48 K & 100 kg z
vrečama vred.
- Naročajte pri Gospodarski zvezi se-mei a, ječ-?-en, domačo in nemško de-teišo, grašico. Semensko koruzo za zeleno krmo dobimo!
KmglOfglCl! Freskrbitesi od Gospodarske zveze kajnžta, kalijevo sol, 8% kalijev, 18—20% mineralni in kos?jsl superfosiat, mešana cnojila, zlasti 14% žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah no 50 kg za K 10 — i 100 kg z vrečo vred. Naročniki na i dostavljajo lastne vreče franko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izrvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah bla^a ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13-20 K i 100 kg z vrečo vred. Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po najugodnejših cenah koruzne storže, ajdove, prosene in druge pleve.
Poljedelske stroje, motorje, rcilatllnlee itd. naročajte le pri Gospodarski Zvezi.
Zaloga pohištva m tapetniškega blaga.
mwwvwv
VA<\AAAAAAAAA>
Mizarstvo.
wwvwww
Popolna spalna oprava ya 2 esebi j ugotovljena 13 tu-
ah ir.03emsk.e9a oreha ali hrasta 3 marmorjem in ogledalom
| Zaloga otroških
! vozičkov.
Cene konkurenčne.
Pjlago solidno.
/VWWVWWV VAAAAAAAAAAA.
J.. Pogačnik
W\7V\*AWA w\AAAA/-\AA,W
Ljubljana, Marije Jerebe cesta t3-18.
Moliio lavarovanje! Ig
Sprejemajo se pod ugodnimi pogoji potovalni sotru-dniki in sotrudnice za okraje: Ljubljana-mesto-oko-lico, Kamnik. Prosilci naj se predstavijo pri okrajni poslovalnici v Ljubljani C. kr. avstrijskega vojaškega zaklada za vdove in sirote pod Najvišjim pokroviteljstvom Nj. c.in kr. Apostolskega Velinčanstva. Oddelek.
Vojno zavarovanje. Selenburgova ulica 6/II.
se nadomesti z me-lasnimi krmili ki jih razpošilja deželna centrala krmil v Ljubljani, Turjaški trg št. 3, v vrečah po 50 kg. Cena je 35 —K za 100 kg.
2){odni salon >
hu cbljj-JTlascli h e
Uub liana
UdovsKa ulica š*■ 3 dvorski ir9 1-
__jCA2-
Popravila tolno in vestno. 2-unar.ja naroiila na izbiro 3 obratno pošto.
Osebno isbrane novosti z ^Dunaja
?riporoia: največjo i3bero klobukov 30 dame in deklice kako'' tudi bogato nalogo žalnih klobukov.
Solidno blago. Priznano nlzk' cene.
Krepak
se sprejme takoj v kavarni »Austrla«.
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
-]eve
Prodaja jih z navodilom po 2 K pars
Ovančara, drogerija, Ljubljana; J, R. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Ko so h ir („PriOrlu), Kamnik.	43
Prvo kranismi ptfielje za stehfarstvo i
stol
mi
nbllana
Eanalslsa cesta šfev. 13
se priporoča slav. cerkvcnim pred tojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakov stnega umetnega steklarstva in slikanja na 3lek!o, za stekia sivo v iiguialni in navadni ornamentiki, stavbno ter portalno steklarstvo — Zaiotja steklenega in porccla-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okviiov za podobo itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
C. ln kr. dvorni založniki
ZHNKL-SINOVI
tovarna kemičnih barv, lakov in firnežev
Resljeva cesta 1 L J || fj f^ J M IIM Marijin trg 1
prlporoCajo vse vrste oljnatih, suhih, emajlnih in fasadnih barv, pristnega kranjskega firneža, mavca, prašnega olja za tla, strojnega olja, karbolineja, čopičev, steklarskega kleja in vseh drugih v to stroko spadajočih predmetov.
Ceniki na razpolago.
Išče se
za trajno službo, ki je izurjen strojni ključavničar, za podjetje na deželi. Nastop julija, avgusta ali pa takoj. Neoženjenini se preskrbi tudi hrana. — Ponudbe na upravništvo tega lista pod: 1293.
K 1-20	K 1-20
Kompletna
prečUisl^ctri ja
v hiši,
Šablona s 16 monograml, primerna za namizne prte, serviete, žepne robce in vseh vrst perilo se dobiva pri
TOMI JflCaER
Ljubljana Židovska ulica 5. Ljubljana K 1'20	K 1'20
P
Izdaia konzorcii »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Joief Gostlnčar. državni ooslanec.