AM&UCAN IN SRHU? m m ULwmm mm National and Interaatioiial CircolatioB CLEVELAND OHIO. TUESDAY MORNING. APRIL 28, 1970 iiOVCNIAM STEV. LXVIII — VOL. LXVIII Raideiilev Kolumbije nakazuje preskušuje KoIu*nbija je razdeljena v Približno dva enako močna politična tabora, ki ne kažeta volje za pomiritev. Bogota, KdI. — Preteklo ^deljo je bilo končano prvo u-radno štetje predsedniških in Parlamentarnih volitev. Kandi-^at vladajoče koalicije liberalne konservativne stranke Misael Bastrana je dobil 1,612,427 gla-S0V) njegov glavni nasprotnik Sen. Rojas Pinilla pa 1,546,449 glasov. Temu štetju bodo sledila 5:0 nova posamična, ki ne bodo končana, do junija. Uradni izidi so bili objavljeni ^adi za parlamentarne volitve. Judi tam je vladna koalicija doda večino, toda ne tolikšno, da 1 nrogla z njo mirno vladati. Pred 12 leti je prišlo v Kolumbi do notranje pomiritve, ko sta se liberalna in konservativcu stranka med seboj pobotali 111 sklenili dogovor o koalicijski vludi. Letos je položaj znova za-°stren. Vladna koalicija naj bi Podstavljala vladajoči blok pre-Cucžnih slojev, Rojasovi pristaši Pa revne in nemaniče. Ta razvoj P° socialnem stanju je skrajno Cevaren in utegne privesti do Cove državljanske vojne, poseb-Co še, ker pristaši Rojasa, bivšega diktatorja, dolže vlado voliv-Crtt goljufij. 6*130 “iopničarka” Ustreljena nad Laosem SAIGON, j. Viet. — Preteklo aredo je bilo zadeto nad južnim ^ aosom veliko 4-motorno C-130 alo, ki je sposobno ponesti na Je^ke razdalje 92 vojakov. Le- 0 je bilo predelano za posega-Je v boj na tleh in posebej za Pade na prevozne konvoje na aočiminhovi poti. , vrste letala imenujejo j, cpničarke”, ker je vsako obo-. 0/-eno s štirimi 20 mm topovi ^ štirimi 7.62 mm strojnicami, jit.erib vsaka je sposobna izstre- 1 Ua minuto do 6000 krogel, jda so opremljena tudi z j °Jnimi žarometi, s katerimi šče ° P°no^ razsvetljujejo boji- Preftalo C'130 je biJo zadeto „ , ekl° sredo, pa so njegovo iz-v ° javili šele včeraj, ker so še Co iskali 4 pogrešane člane SQSadke- Enega člana posadke , Mašili, 6 pa je mrtvih. Po H-03"' bda največja izguba °dk *ne^a ^etaia na(i Laosom, z Mar*S° v njeg°vem boju rjv, za^eie podpirati ame- e letalske sile leta 1964. Vesti H. Cabot Lodge v Vatikan? iz^ASHlNGTON> D-c-bik Rle biŠe trdij°> da predsed-da k- BUxon resno razmišlja, kj • 1 Poslal H. Cabota Lodgea, jG dolgo na čelu delegaci- Pju A Pri razgovorih o konča-Za „ Vietnamske vojne v Parizu, a Svojega 0cetu. zastopnika Vremensh N^e-noma sončno in toplo. J višja temperatura okoli 82. opoldne možnost neviht. Novi grobovi Donald R. Vidmar V nedeljo je umrl v Euclid General bolnišnici, kamor je bil prepeljan 10 dni preje zaradi možganske tromboze, 23 let stari v Clevelandu rojeni Donald R. Vidmar, sin Johna in Julie, roj. Bole, brat Mrs. Julie Smrekar in Johna. Pokojni je bil član Društva Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti, KSKJ, ADZ št. 22 in Marijinega dvora Kat. borstnarjev. Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebov-zete ob 9., nato na All Souls pokopališče. John Perushek V Elkhart General bolnišnici v Elkhart, Ind., kjer je živel, je umrl 53 let stari John Perushek, star 53 let, mož Helen, roj. Pe-tac, očim Williama Wolfa, stari oče Debre in Wendy. Pokojnik je bil rojen v Ely, Minn., kjer je zapustil sestro Mrs. Jessie Johnson. Pogreb bo jutri ob desetih dopoldne iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. (v Clevelandu) na All Souls pokopališče. -----o ...— Sihanuk se sestal z rdečimi vodniki Indokine SAIGON, J. Viet. — Princ Sihanuk se je, kot je objavil radio Hanoi, sestal v petek in soboto z vodniki Severnega Viet- Melzenbaum kritizira ameriški militarizem H. Metzenbaum, ki se poteguje za senatorskega kandidata na demokratski li- Seik E. Hiiskie pred Sežavno odločitvijo WASHINGTON, D.C. — Sen.1 Edmund Muskie iz države Maine je eden glavnih zagovorni-1 SENATORJI 0 KAMBODŽI: in narave sploh. Prav tako od-sti, opozarja na velike iz- ločno se zavzema za zgraditev datke za narodno obram-| petrolejske čistilnice v Machias-bo, pa pove le malo, kako portu, ki naj bi pomagala vzhod-naj se jim ZDA izognejo, ni obali ZDA do cenejšega gaso-pa kljub temu primemo lina, olja in drugih oljnih pro-poskrbe za svojo varnost.1 duktov. Kot znano so cene za te v Novi Angliji sorazmerno višje CLEVELAND, O. - Od vsa- _ kje ^ v ZDA ' kokratne volivne kampanje uži-j Nasprotniki gradnje oljne či- vamo vsaj to dobroto, da se več-’stilnice v Machiasportu trdijo, krat žrtvuje ta ali oni kandidat da bo ta v veliki meri osnaževa- in pove nekaj nabranih podat- 'a okolico, tako zrak kot vodo. kov, ki jih drugače le težko sliši-iSenV.Muskie m0ra sedaj vso , , ... vprašanje proučiti in dognati, mo, pa so vendarle zanimivi.! • v . , 1 :ah je možno zgraditi in obrato- Tako je clevelandski demokrat-j vati čistilnico olja tako, da ne bo ski demokratski kandidat za se-^prj ^ern 0k0ije onesnaženo. Če te natorja Mr. Metzenbaum nasli- možnosti ni) se bo moral odločiti našega militarizma'pač aii za čistilnico olja ali kov boja za čistočo zraka, vode „ v . . . , • • . . . in ,ninh Pr,. nH. Odločni »n znani nasprotniki vojskovanja v Vietnamu se jasno izražajo proti vsaki pomoči Kambodži. Vlada se še ni odločila. WASHINGTON, D.C. — No- naj prepove vsako vojaško po-sprotniki vojskovanja v Vietna- moč Kambodži, mu v Senatu se prizadevajo, da Namestnik vodnika republiki ZDA “obvarovali” pred pose- kanskih senatorjev R. P. Grif-gcm v Kambodžo. Izjavljajo se fin iz Michigana je med tem de-proti podelitvi pomoči v orožju,!jal jasno in kratko: če se bo za katero je vlada Kambodže1 predsednik Nixon odločil za o-ponovno zaprosila v preteklih'mej eno vojaško pomoč Kam- kal stebre na letni konferenci demokratske stranke v Clevelandu takole: Njega najbolj skrbi, tako je rekel, povezanost poslovne “elite” z vojaškimi krogi, ki njihovi interesi niso zmeraj v skladu z interesi naše dežele. Tako sta se olja ali pa za varovanje čistoče okolja. Kakorkoli se bo odločil, bo imelo to za njegovo bodoče politično življenje važno posledico. Zagovarjanje oljne čistilnice naj bi mu pomagalo pri voliv-Tih države Maine, ki bodo dobili cenejše oljne produkte in tudi združili koncentracija bogastva: ve^Je število novih delovnih s koncentracijo moči, to pa nelrnes^;Bo mu pa škodovalo med more pomeniti nič dobrega. De-'vodvcd drugod, ki hočejo svojo mokratski režim troši letno $965 de^elo varovati pred nadaljnim po glavi, kar $500 od tega zneska onesna,ževanjem. pa gre za narodno obrambo, pla-j ®en‘ Muskie je eden med I čevanje dolgov, raziskovanje itd. voddn'mi demokratskimi predsedniškimi kandidati za leto 1972. nama, Osvobodilne fronte Juž- Za lepšanje dežele potroši le 54 nega Vietnama in Pathet Lao.| Razgovarjali so se nastopu proti perializmu”. j centov po glavi, za nadzor hra-o skupnem ,ne 23 centov, za naš najmlajši ameriškemu im- rod pa le 3 cente! Hanoi je napovedal, da bo Sihanuk v kratkem z letalom prepeljan k “osvobodilni vojski” v Kambodži. Seveda bo tam imenoval tudi svojo vlado Kambodže, ki jo utegne vesoljni komunistični svet naglo priznati kot edino “zakonito”. V Gvatemali ubili delavskega vodnika GUATEMALA, Gv. — V soboto so ugrabili na njegovem domu v Guametala City delavskega vodnika 40 let starega Francisca Barreno in ga še isto noč tudi ustrelili “v maščevanje” za levičarski umor nemškega poslanika Karla von Spreti. F. Barreno so desničarji prijemali zaradi njegovih potovanj na Kubo in v 'Sovjetsko zvezo. Metzenbaum je opozoril, da od federacije dobiva 22,000 kom-panij naročila, da pa vrši le sto Sen. H. Scott jim ni po volji WASHINGTON, D.C. _ Skupina konservativcev med republikanskimi senatorji v Senatu ni z vodstvom stranki- največjih 70% vseh poslov s fe- zadovoljna deralno upravo. Dodal je, da „„„„ . v TT „ ■ v, ., J ’ neSa senatnega načelnika Hug- 2,072 visokih vojaških uradni- ^ .. . . , . . , v. , ha Scotta. Zamerijo mu, da je kov v pokoju sluz. V 95 zoseb- g!asoval proti polrdUu .1 < o ivajo vaa vanja q Haynswortha za člana , . (Vrhovnega sodišča in se prema- brambo. nih podjetjih, največja naročila za narodno bodži, sem jaz eden od senatorjev, ki je 100% za njim. Pri tem je priznal, da gleda na pošilja-tev vojaških svetovalcev v Kambodžo “zelo postrani”. Državni tajnik Rogers je včeraj senatorjem dejal, da vlada sodi, da ima pravico sama odločiti o pomoči Kambodži vsaj 'cmejenem obsegu. Seveda se mora pri tem zavedati, da bo zašla v težave, če bi bila večina Kongresa proti temu. Odločitve še ni Predsednikov tiskovni tajnik Ziegler je dejal, da so ZDA zelo zainteresirane v Kambodži, pa povedal tudi, da predsednik tednih, pa dobila dejansko le nekaj avtomatičnih pušk, ki so jih v Južnem Vietnamu zaplenili rdečim. Ti senatorji so prepričani, da bodo ameriškemu 0-rožju v Kambodžo sledili ameriški vojaški svetovalci, tem pa nato še ameriške čete. Demokratski vodnik v Senatu M. Mansfield, ki je sicer osebni prijatelj princa Sihanuka, je dejal, da Nixon noče poseči v Kambodžo, da pa je v pasti, iz katere se bo težko izmuznil. Mansfield se je izrazil tudi proti odločitvi ZDA pretekli teden, naj Saigon pošlje v Kambodžo zaplenjeno rdeče orožje. __ d™, tajnik W.P. lagal stališče vlade. Pred enim' • es razPrav Jal Narod- mesecem je zagotavljal senatorje, da ZDA ne bodo poslale svo- jih čet v Kambodžo, kaj je povedal sedaj, ni znano. Sen. W. Fulbright, pa tudi republikanski vodnik v sen. G. D. Aiken sta izrazila resno zaskrbljenost zaradi načrtov vlade v zvezi s položajem v Kambodži. Tudi sen. E. Muskie je svaril pred vsakim ameriškim vmešavanjem v Kambodžo. ni varnostni svet. Moral bi že včeraj, pa je predsednik Nixon posvet odložil na danes. Senatni odbor proti pomoči Načelnik z u n anjepolitičnega lo zavzemal za potrditev imeno- odbora Senata Fulbright je po Kot se vidi, gleda Metzenbaum vanja H. Carswella v Vrhovno zasliševanju državnega tajnika kritično- na delo zvezne vlade, sodišče. Morda bo v kampanji svojo kri- Sen. Barry Goldwater in sen. tiko še zaostril, kajti v soboto so Paul Fannin, oba iz Arizone, se v City klubu raznesle govori- ter sen. Robert Dole iz Kansasa ce, ki jih je potrdil tudi eden so začeli pripravljati nastop pro-med demokratskimi kandidati, ti H. Scottu ob začetku novega da so namreč zakulisni voditelji kongresnega zasedanja v pri-ohijskih demokratov že sklenili, hodnjem januarju. Za njegove-da bodo podpirali kandidaturo' ga naslednika bf radi imeli sen. astronavta Glenna. To seveda, ni H. Baker j a ali pa sen. R. Dole- W. P. Rogersa v tem odboru, ki je trajalo dve uri in 15 minut, dejal časnikarjem, da je odbor skoraj soglasno proti ameriški vojaški pomoči Kambodži. Ta naj bi, če bi ZDA ustregle prošnji vlade v Phnom Penhu, dosegla milijone dolarjev vrednosti. Sen. Cooper in sen. Church Zadnje vesti odboru DJAKARTA, Indoner. _ Zona-nji minister Malik je povabil 18 držav jugovzhodne Azije, med njimi rdečo Kitajsko, Severno in Južno Korejo na posvete o pomoči Kambodži pri ohranjanju njene nevtralnosti. Kitajska in Severna Koreja sta povabilo baje že odklonili. SAIGON, J. Viet. — Ameriške vojaške oblasti so objavile danes izgubo novih 5 letal in 15 ameriških letalcev. WASHINGTON, D.C. — Vrhovno sodišče je odločilo, da bo razsodilo o zakonitosti določil prekinitve nosečnosti, veljavne za Washington. Prav tako bo odločilo tudi o pravici do štrajka državnih in zveznih uslužbencev. V vesolju je začel krožiti prvi satelit rdeče Kitajske CLEVELAND, O. — Pretekli teden so strokovnjaki naše narodne obrambe objavili, da je rdeča Kitajska poslala v vesolje svojega prvega satelita. Za rdečo Kitajsko nosi ponosno številko 1, za naše strokovnjake pa št. 4382, to se pravi, pred njim je prišlo v vesolje že 4381 umetnih satelitov. Nekateri med njimi so še pri življenju, večina je pa že izbirala. Od njih so padli nazaj na Zemljo le redki 0-stanki, še manj jih je našla človeška roka. Številka 4381 pove, da je svet pri preiskavanju vesolja že daleč pred Kitajsko in da kitajski korak ni strokovnjakov po svetu ne razburil ne presenetil. Kitajci sami so ga že davno napovedovali. Da so se odločili zanj ravno sedaj, jim je svetovala njihova zunanja politika. Komunizem je praznoval 100-letnico Leninovega rojstva. Vsak komunistični re- moglo spraviti drugih kandida- ja. Lani je Scott zmagal nad Ba- sta napovedala, da bosta v Sena- HAVANA, Kuba. — Fidel Cas-tov v dobro voljo. kerjem s 24:19. j tu stavila poseben predlog, kij *ro Je včeraj objavil, da so _____________________________________________________________________________________________: kubanske oblasti uničile vseh 13 vpadnikov, ki so se pretekli teden izkrcali na Kubi, da bi začeli upor proti komunističnemu režimu. BERLIN, Nem. — Danes se sestanejo tu znova poslaniki štirih velikih sil na razpravo o položaju Berlina. VARŠAVA, Polj. — ZDA in Kitajska so objavile, da bo prihodnji sestanek njihovih zastopnikov tu 20. maja. DETROIT, Mich. — Sinoči je prišlo do obsežnih in hudih izgredov ter spopadov med črnci in belci v River Rouge. Oblasti so oklicale izredno stanje in proglasile policijsko žim ga je slavil po svoje. Kitajci so ga slavili na način, ki ga niti Moskva ne more kritizirati. Poleg tega so Kitajci dokazali, da znajo v glavnem to, kar znajo v Sovjetski zvezi. Vdrli so v vesolje, toda kitajska noga še ni stopila na noben planet, ni pa tudi sovjetska. Morda je nekaj vloge igrala tudi usoda Apolla 13, ki ni dosegel svojega glavnega cilja, obenem pa opozoril, da izleti na Luno še zmeraj opozarjajo na tisoče nevarnosti, ki grozijo astronavtom. Amerika je že mislila, da s temi in takimi nevarnostmi ni treba več računati, pa se je zmotila. Kitajci so porabili priliko, da dokažejo naši deželi, da vsaj na nekaterih tehničnih poljih niso več tako zaostali, kot misli naša javnost. Kitajski korak nas je tudi opozoril, da ima Kitajska možnost, da pošilja svoje nuklearno orožje kamorkoli po svetu. Njeno o- rožje najbrže ni tako spopol-njeno kot ameriško, toda nevarno bi bilo vdajati se upanju, da nas Kitajci tudi na tem polju ne bodo dohiteli. Končno je Kitajska dosegla še en cilj: za Ameriko in Sovjetsko zvezo je postala tretja velesila, ki se bo v doglednem času lahko spustila z njimi v tekmo v narodni obrambi. To bo kmalu opazil svet na obalah Tihega in Indijskega oceana, če že ni. Zavezniki Kitajske že danes gledajo z večjim ponosom na svojo zaveznico kot pretekli teden, nekatere države pa tudi z večjo skrbjo. Znano je na primer, da Indija že dolgo hrepeni p0 lastni proizvodnji nuklearnega 0-rožja, sedaj bo dobila apetit tudi po medcelinskih raketah. Iz golega veselja do tekmovanja si bo postavil iste cilje Pakistan, kar je tudi že napovedal. Končno pa kitajski korak ne bo osvobodil zaskrbljenosti vse večje evrop- ske države. Prvi komentarji, ki prihajajo od tam, govorijo o tem jasno besedo. Ni treba pripisovati kitajskem uspehu pretiranega pomena. Kitajska bo morala prehoditi še dolg pot, da doseže to, kar ima naša dežela že v žepu. Med tem tudi naša znanost ne bo dremala. Res pa je, da bodo zagovorniki hitrejšega oboroževanja hitro pokazali s prstom na kitajski uspeh in zagovarjali večje investicije v Safeguard-ABM sisteme. Res je tudi, da bo kitaj slci uspeh podprl tudi vse težnje naše NASA in vseh njenih varuhov. Temu združenemu pritisku se bo težko upirati. Ako bi bili cinični, bi lahko rekli: kar je ponesrečen polet Apollo 13 škodoval načrtom NASA, vse to ji je popravil kitajski satelit v vesolju. Upam, da ta kompenzacija ne bo predraga za žepe naših davkoplačevalcev. uro. NEW YORK, N.Y. — Delnice so včeraj dosegle najnižje tečaje v zadnjih 6 letih. Padle so po Dow-Jones na 735.15, kar je najnižje od 22. novembra 1963, Iz Clevelanda in okolice K molitvi— članice Oltarnega društva fare sv. Vida so vabljene jutri ob osmih zjutraj v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St. k molitvi za pok. Josephine Zajc, ob devetih pa k pogrebni sv. naši. Ženi se— Rev. Bernard E. Meyer mladi katoliški duhovnik, ki je i svojim tovarišem rev. R. T. Beginom bral pred 15 meseci v stolnici sv. Janeza v Clevelandu sv. mašo kljub protestu edgo-vorne cerkvene oblasti za skupino pristašev “Kristjani, ki se brigajo”, je pretekli teden objavil poroko s 23 let staro Lenoro Lesczynski. Suspendirani du-novnik B. E. Meyer se je z rev. ieginom udejstvoval v “protivojnih” demonstracijah in se posvečal “delu med revnimi”. Okrajni sodnik F. Merrick je dejal, da je pripravil poročno dovoljenje za B. E. Meyerja in L. Lesczynski in da ga ta dva lahko jutri dobita. Po zakonu je treba na izdajo čakati 5 dni. Nov študijski center— Guv. J. Rhodes in upravni odbor Cleveland State University sta objavila včeraj, da bo zgrajeno v okviru CSU novo vzgojno in trgovsko središče. Gradnja bo stala okoli $12,000,-J00. Država Ohio je že pripravila 10 milijonov v ta namen, preostala 2 bo pa dobila z izdajo oondov. Kam to vodi— Glavni šolski nadzornik P. Briggs je dejal, da so se napadi na učne moči v šolah Clevelanda pomnožili letos za 140% ikoda na poslopjih bo pri sedanjem zlabnem uničevanju dosegla ob koncu leta $650,000, za čuvaje, ki šolska poslopja in učne moči varujejo, bo pa izdanih $750,000. Pač res lepa slika današnje šolske mladine in razmer v naših šolah! Metropolitan nastopila— Sinoči je bila prva predstava Metropolitan opere v Clevelandu tekom letošnjega gostovanja. Podala je deli “Cavalleria rusti-cana” in “Pagliacci”. Bobo Brazil nastopi— Črni velikan Bo bo Brazil se 00 v četrtek vrnil v Areno na 3717 Euclid Avenue in se pomeril z znanim nemškim rokoborcem Hansom Schmidtom Brazil se je nedavno vrnil z uspešne turneje po Japonski. Zadušnica— Jutri ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Gertrude Bokal ob 1. obletnici smrti. Bo zanimivo branje WASHINGTON, D.C. — Polk. Robert B. Rhenault, bivši poveljnik ameriških ‘Posebnih čet’ v Vietnamu, ki je bil lani odstavljen in obtožen umora, pa kasneje oproščen, je kmalu nato zapustil vojaško službo. Sedaj pravijo njegovi prijatelji, da pripravlja knjigo o svojih skušnjah v Vietnamu. Kjiga bo brez dvoma zanimiva, ker bivši polkovnik “Poseb- ko je bil umorjen predsednik nik £et” menda rokopisa ne mi-ZDA J. F. Kennedy. sij dati v pregled obrambnemu ------o------ tajništvu z ozirom na čuvanje Policija bila prva vojaških tajen. DETROIT, Mich. — Policija v 0 Detroitu je bila prva, ki je namestila radio v svoje avtomobile. Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE postanite še danes! 2LMEEIŠKA DOMOVINA, APRIL 20, 1970 $tM /Imeriska Domovi Iva » i?i<=/i t%i—norvii 6il7 it. Clair Avuiue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation ♦ ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oi July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: t~e Združene države: (16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I mesec« M K.anado in dežele Izven Združenih držav: ' $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 0 months: $5.00 for 3 montha Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 lor 3 montha Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 83 Tuesday, April 28, 1970 Zakonodaja in politika v Kongresu Kdor se v naši dežel zanima za politiko, misli navadno na Washington, na Belo hišo in na Kapitol, Le od slučaja do slučaja mu še pride na misel, da je v njegovem rodnem kraju tudi župan z mestnim ali občinskim svetom. Da pa ima njegova država tudi glavno mesto z guvernerjem, to je pa večini neznana stvar. Značilna je v tem pogledu izjava sodnikov, ki sprašujejo kandidate za državljanstvo. Niti en odstotek ne ve, kako se imenuje v njegovi državi glavno mesto in kdo je guverner. To je huda pomanjkljivost v narodni zavednosti, ki že meji na brezbrižnost. Kdor misli na Washington, si navadno predstavlja, da predsednik v Beli hiši upravlja deželo in dela politiko, Kongres pa “dela zakone”. O vlogi in pomenu Vrhovnega zveznega sodišča ima povprečni državljan le izjemoma megleno predstavo. Najbolj se maščuje misel, da sta v Washing-tonu politika in zakonodaja strogo ločena. Kongres naj dela zakone, predsednik z uradniki naj jih pa izvaja. Iz te nevednosti more izvirati le napačna presoja dela predsednika in Kongresa. Predsednik ne vodi samo federalno upravo in obenem vrši vse naloge, ki jih nalagajo zakoni. Sodeluje tudi pri zakonodaji, saj največje število zakonskih predlogov. prihaja ravno iz federalne administracije. Kongres praviloma le predeluje osnutke in jim daje dokončno besedilo. Bele vrane so namreč tisti kongresniki in senatorji, ki bi znali sami sestaviti zakone. Saj niso ne senatorji ne kongresniki pravno tako izvežbani, da bi se mogli pečati s takim delom. Vsak senator in kongresnik ima svojo pisarno, ki mu jo plačuje kongresna administracija in tam je mesto, kjer se strokovno obdelujejo zakonski osnutki, ne pa v kongresnih odborih, komisijah in plenumih. V sejnih dvoranah se praviloma vršijo le politične debate. Saj volimo kandidate zato, ker jih smatramo za dobre politike in ne za dobre pravnike. O delu, ki ga senatorji in kongresniki opravljajo v sej-jnih dvoranah, pa zve naša javnost zelo malo. To je njena krivda. Počemu se zanima le za politična vprašanja, kar jih pride v Kongresu v debato, ne pa za strokovno plat zakonskih predlogov. Ker je temu tako, se kongresniki in senatorji le malo brigajo, kaj svet zve o njihovem strokovnem delu v sejnih dvoranah. Še manj se za to brigajo časnikarji. Saj na Kapitolu nabirajo take novice, ki so za bralce kolikor toliko privlačne, ali vsaj senzacionalne. Tudi senatorji in kongresniki gledajo na to, da pridejo na televizijo le taki kongresni dogodki, ki zanimajo vsaj politično javnost. Ta sistem v kongresnem delu se pokaž-.e vsak petek v svoji slabi luči: ko je treba poročati, kaj je Kongres delal med tednom, ni za taka poročila primernega gradiva. Ga je sicer dosti, toda le izjeme se zanj zanimajo. Ogromna večina naše javnosti misli, da Kongres “ni ves teden nič delal”. V vsakem letu je dosti tednov, kjer ta obtožba tudi drži. Člani Kongresa vedo, kako malo je zanimanja za tekoče kongresno delo, zato ga radi opravljajo zanikrno, saj so prepričani, da tega ne bo nihče opazil. Imajo prav, le na koncu kongresnega zasedanja pa obujajo kesanje. Takrat pridejo namreč na dan statistike, ki povedo, kako malo zakonodajnega dela je Kongres opravil. Kaj pa je torej pravzaprav delal? Odgovor je kratek in prepričljiv: pečal se je s politiko. To mu marsikdo šteje v greh, pa mu dela krivico. Ni namreč edina naloga Kongresa, da “dela zakone”, nič manj važna ni njegova dolžnost, da opazuje, kako javna uprava, predvsem federalna, izvršuje politiko, ki je vsebovana v zakonih. Ta njegova naloga bi morala biti ravno tako važna kot zakonodajna, pa se ji žal ne pripisuje taka važnost. Kako lepo bi na primer bilo, ako bi se Kongres bolj brigal, kako federacija izrablja, pa tudi zlorablja federalni proračun. Pa mu je ta dolžnost kar odveč, jo prepušča znanemu svojemu uradu GAO, ne daje mu pa denarja, da bi lahko učinkovito kontroliral federalno upravo. Samo pri izdatkih za narodno obrambo bi lahko skresal stroške za $20 bilijonov! Kako počasi in nerodno se obrača Kongres, kadar je treba reformirati sistem federalnih podpor? Tudi tu gredo bilijoni dolarjev po nepotrebnem v napačne roke. Že teh par slučajev pove, koliko važnih opravkov ima Kongres poleg zakonodajnega. Praksa pove, kako slabo jih vrši. Je pa Kongres sam kriv, da je tako. TTočim so njegove naloge narastle v tem stoletju za par sto odstotkov, se sam še zmeraj drži navad, ki so med tem že postale razvade in bi jih bilo že davno treba predelati in približati sodobnim potrebam. Vzemimo slučaj senioritete. Senioriteta je nekaj dobrega, saj se Amerikanci le težko navadimo na disciplino. Ako bi jo poznali toliko kot na primer Angleži, BESEDA IZ NARODA stroškov za te in one načrte, se-' M1. veda tudi morajo približno vedeti, kaj dežela premore in to smo mi vsi, in kako in do kake višine se lahko določa davke, ki krijejo vse take potrebe. Tu je Nick pobožal svojo brado in lice in pripomnil: “Ha, bogme, to pa znajo dobro, na davčnih računih se to pozna!” Nicku smo se zasmejali. On Joliet, 111. — V ponedeljek po pa: Beli nedelji sva sedela z Nickom “Pa recite, če ni res tako? Sa-p: i Juretu na “porču”. Pogovar- mo to bi rad jaz vedel, če tiste, j ali smo se o pomladi in opazo- ki imajo res debele, težke torbe, vali smo, kako so zunaj na vrtu povprečno tako potipljejo, ka-skakali “robini” iskajoč hrane, kor nas ta male?” Robini so svoje vrste tiči. Skače-| Jure, Bara in jaz smo se Ni-jo sem in tja, obračajo glave, ka- ckovi pripombi zasmejali. Mož kor da poslušajo. Jure je nam je povedal tako in o tistem, kar razlagal, da jih večkrat opazuje, ga največkrat žuli in to so dav-Imajo neko izredno lastnost, da ki. Kaj hočete, vsak se tam počutijo ali slišijo, kje se črvi in1 praska, kjer ga kaj srbi ali gri-gliste premikajo pod travo ali ze. površino. Hitro kavsnejo in že' Jure pa je zatem razlagal da-potegnejo iz zemlje glisto, jo Ije: razkosajo in v kosih použijejo, | “Naše ZDA so od svojega po-če je vejika. Posebno so pridni stanka 1. 1776 silno porastle s na lovu za črvi, ko se jim i-le-^ prebivalstvom. Prvo ljudsko žejo mladi in jim nosijo hrano štetje se je vršilo leta 1790. Na-drug za drugim v gnezda. va.iajo> da so našteli okrog 888,- Ptice in živali se vsaka po svo- prebivalcev. Zdaj pravijo, je preživljajo. da iih 3e že okrog 205,000,000. sprememba. Leta 1900 je štetje dognalo, da je živelo po mestih okrog 2,300,-000 črncev. Štetje leta 1960 pa izkazuje, da je živelo pred 10 leti že 12,100,000 črncev po mestih. In še to, zadnjih par deset letij, ko črnci zapuščajo južne kraje in se trumoma selijo v severne kraje v mesta, nobeden ne gre na farme, ampak vsi le v mesta, kjer je več javnega skrb^ stva in podpor za brezposelne in vse take, ki jim dela in službe ne dišijo preveč ugodno. Tako se vrstijo spremembe za spremembami. Odgovornosti na splošne mase vpoštevajo manj, zahtevajo pa več in več. Vsi in vsak bi rad vsak dan večjo žlico, kdo naj polni sklede, da bodo polne za vse vsak čas, zato pa naj se briga sv. Trošt, če je kje tak svetnik? V pratikah ga ni. Na vse zgornje moramo pomisliti ob letošnjem ljudskem štetju. Slednje bo pokazalo, kako iz-gledamo in kako smo težki v vseh in za vse zadeve v sedanjih časih naše Amerike.” Tako je nam razložil in nas poučil naš Jure to pot. Pritrdili smo mu, da ima res kar prav. Poslovila sva se z Nickom, s pripombo, da se še vidimo. Čitatelje A.D. pa vsi lepo pozdravljamo! Tone s hriba bi bilu pii nas javno Življenje čisto drugačno. Tako se mo- deželi in farmah. Zelo vidna gate, sijajne in pestre narodne deželnega vod st v a Ljudske ramo posluževati senioritete, do odvalimo od sebe vsaj naj- ’ “ * nevarnejše posledice civilne razbrzdanosti Sklep bi torej bil: Ni samo naloga Kongresa, da u-stvarja zakonodajo. Ravno tako važna je njegova dolž nost, da pazi, kako federalna uprava izršuje zakone in ka^ ko se jim izmika, kadar ji niso po volji. V tem pogledu velikokrat hudo greši. Ne bilo bi prav nobene škode, ako bi bilo število njegovih zakonov manjše, zato pa več smotrnega dela pri presoji, ali tudi federacija pri izvrševanju zakonodaje vrši svojo dolžnost. Tudi politika brez pregrete zakonodajne ihte je potrebna stvar. Mora samo na pravem mestu in ob pravem času pokazati svoje uspehe. Kongresniki in senatorji jemljejo vse te dolžnosti velikokrat z lahke strani. Mislijo, da so opravili svojo dolžr nost, ako posredujejo za svoje volivce in njihove politične, gospodarske, kulturne, športne in druge organizacije. Seveda je to lepo polje za politično dobrodelnost, toda to ne zadostuje. Vsak politik mora gledati, da s pozicije, kamor ga je postavila usoda, zajame celoto in najpreje njej služi. Izjeme so taki politiki, ki to razumejo. Samo izjeme so tudi v naši deželi. Bara je med tem že nekaj če- Bolj natančno število bo pove- buljeka posadila zunaj na vrtu.1^10 ■" ll^ko stelje. Tudi Nick se je pohvalil, da je ^ se letos vrši. Ker bodo cez do-že nekaj zelenjave posejal in da bnh Pet let proslavljali 200-let-jo je zavaroval proti slani z w-'™°nZDA' * ° s P°rasl v jami in plastičnimi pogrinjali, ki Ste" U P^alstva. mu jih njegov sosed podaril. , I , Ze‘° Vfne S° dru8e .^e™. Tako imamo starejši še vedno *mpak .flaV,na m prVaJe nara' veselje do obdelovanja vrtov.’E'“n,e števila prebivalstva To To je nam za kratek čas in pa'1™ "'"“6» zahtev Treba je, da v zavest, da smo še vedno nekaj S° "a ™polago sredstva sa pre-vredni, dokler lahko brcamo '“T.” »bslaMk' krog domov in po vrtovih, |f‘ ^ ''av ? 'd T’ l* Potem, ko smo se malo drug' ?*a, nUdltl P°ta d° ,Z°br“be drugemu pohvalili, kako naše " ,0 ^ “kmetije" vidimo in 'upravlja-1^ r “TJe k ” n ^ ______ , ... F , m napredek v vseh ozirih smo mo, smo pa krenili s pogovori k „ , • r ■ . .F , . Pa VS1 odgovorni. Em morda raznim političnim in drugim , - i • /-.j problemom g m, vec, drugi manj. Odgovorni pa -ti- v , smo vsi. dimt okrT PraV“1, ,kak0, h°' i V ZDA imamo najbolj razvito . - rog cenzorji (za štetje industrijo vseh raznih vrst. Sto- ‘n PPP150™")« in ka- j, na no h moč g dar. —za ta “r*- v? , . , , ' ^ smo pozvani vsi na sodelovanje. ,e dejal, da ne more razumeti, 0d , dka vsi ^ trebna?6 ^ natacnost P0' Odkod bi prihajali naši dohodki, . j če bi nam ne nudila naša indu- K temu se je potem oglasil (strija zaposlitve in zaslužkov? • ure in je nam začel razlagati, Vse to moramo pa tudi podpira-da je o tem že veliko čul in bral. ti, vsak na svoj način. Dežela Začel je takole: mora nuditi industriji zaščito “Nam preprostim, navadnim Pri tem in onem, tudi pri izvozih ljudem se marsikaj čudno vid i,; v tuje kraje. Pa mora ščititi tu-zakaj take natančnosti. Ce pa di njene interese trgovinstva pogledamo na vzroke, zakaj jeldoma in po krajih izven meja potrebno, pa pridemo do drugih i domače dežele. Vse pa stane, ve-zaključkov. Dežela, narodna u-1 tiko stane, posebno v sedanjih prava mora vedeti, koliko ljudi ' časih. Doma imamo gospodarske, politične, rasne in socialne probleme in sitnosti in teh ni malo! Kres, Kres, to bil je ples! CLEVELAND, O. — Nimam namena, da bi kritično obdeloval podrobnosti prireditve ‘Kresa’, ker sem le bolj strokovnjak za ocenjevanje klasičnega baleta, manj pa za folkloro. Upam tudi, da bo nebelo drugi strokovno obdelal to stran nadvse uspele prireditve. To pot sem priso- venci, stvoval prvikrat Kresovi izved- nošnje, mladostno razpoloženje deklet in fantov, okusno in stilizirano pripravljen scenarij, pravo bogastvo in svežina gibanja od gracijozno ljubkih potez mlade žene, ki ziblje otroka, — deklet, ki perejo perilo, predejo in žanjejo zrelo žito, — preko hrepenečih izrazov ljubezni do rodnega kraja, ko se roke stegujejo proti v nebo kipečim planinam in hočejo objeti tiho baročno cerkvico, — v venomer rastočem tempu do razgibanega mlina in končno do razdivjanega — vendar discipliniranega tempa svatbene polke in končnega pozdrava, ko je cel oder zaigral in zavriskal v pestrem vrtincu mladosti in življenja ... To je bil vtis, močen, kompakten in globok, ki ga je napravila na mene “Kresova” plesna prireditev. Slovenska duša v plesu in muziki! Skladnost glasbe in gibanja, originalen in pristen slovenski ton, ki ga znajo Vandrovci in Veseli Slovenci izvabiti iz svojih glasbil — je dalo prireditvi čudovito enotnost gibanja in zvoka. Vandrovci zares krepko odrežejo in sta jim njihovi solistki tudi kos s svojimi prijetnimi in zvočnimi glasovi. Nabito polna dvorana hvaležnega občinstva Slovenskega avditorija na St. Clair Avenue je dokazala, kako visoko ceni požrtvovalnost mladih deklet in fantov. Predvsem cenimo nadvse požrtvovalno in strokovno vodstvo in delo “Kresovih” voditeljev gospa Ede Vovk in Brede Lončar, ki sta tako mojster-sko pripravili ta nastop. Občudovanja vredno vzgojno in kulturno delo je to, ki čuva neprecenljivo bogastvp. slovenske, folklore med klevelandskimi Slo- bi ter me je njihov nastop najugodneje iznenadil. Impozantno število mladih plesalk in plesalcev, bohotno bo- Čestitamo in prisrčna hvala za lep večer, ki ste ga poklonili slovenskemu občinstvu v prvih dneh budeče se pomladi! Dr. Jerko Gržinčič Umazana igra s Slovenci na Koroškem Leta 1142 so prišli cistercijanski menihi v Vetrinj na Koroškem. Blizu sedanjega Celovca je zrastel nato mogočen samostan. Po ukinitvi redov v času cesarja Jožefa II. je samostan prešel v državne roke. Mogočno poslopje je od tedaj služilo zdaj temu zdaj drugemu namenu. Zadnja pobuda je bila storjena leta 1968. Samostan naj bi se tako preuredil, da bi ga lahko u-porabila nedavno ustanovljena celovška univerza. Vendar je zvezna vlada na Dunaju — lastnik bivšega samostana — prišla 'do spoznanja, da vetrinjsko poslopje zaradi mnogih prezidav, ki bi bile potrebne, za celovško univerzo sploh ne pride v poštev; tudi koroška deželna vlada ni bila na nakupu zainteresirana. In tu se prične umazana igrs s Slovenci na Koroškem, pri kateri je igrala najbolj podlo vlogo ne kaka socialistična stranka, temveč avstrijska Ljudska stranka, nekaka demo-krščanska stranka, ki naj bi jo usmerjala načela krščanske strpnosti in sožitja. Po dokončni odklonitvi koroške deželne vlade je bil vetrinjski samostan ponuden raznim avstrijskim in tudi inoz;emskim podjetjem, pa tudi škofijskemu ordinariatu v Celovcu. Vsi so nakup odklonili, ne morda zaradi tegk, ker bi bilo predrago, ker niso vedeli, kako jiaj bi ga gospodarsko donosno izrabili. Ker ni bilo nobenega kupca, je sodnija razpisala za 3. september 1969 javno dražbo. Vse ima. Mora vedeti vsaj približno, . kakem stanju so, kaj potrebu-iejo v raznih ozirih in' potrebah, katerih je na tisoče In tisoče. Zanimivo je pogledati na ne-Potem ve, kaj in kakšne so raz-:katere razmere in razlike med Je kazalo, da bo Celovška Mo-ne javne potrebe ter kaj je tre- Pretekl°stjo in1 sedanjostjo. Leta horjeva družba na dražbi edini b,a vse preskrbeti, dp bq (takimi*?90! M je bilo prvo ljudsko interesent jn, da(. bo .dobila sa-'potj-ebam pomagano. N& podlagije živelo na deželi in“;na mostan'1 in nad ^ ; takih doghanj o vseh raznih’po-' trebah more vlada sestavljati; farrhah?95r/ ljudi v naših ZDA V mestih pa le samo 5'/<. Ljud- dobiti razne podatke, in dovoljenja. Uradna tajnost pa ni tajnost ostala. Tako so ugledni krogi v Celovcu v tistih dneh sporočili Mohorjevi družbi, da vetrinjskega samostana kot slovenska ustanova ne bo nikdar dobila. Kljub temu je ona 18. septembra 1969 (medtem je bila dražba preložena od 3. septembra na 29. oktober 1969) napravila novo ponudbo za vsoto 5,709,493 šilingov. To je bila namreč najnižja cena, po kateri bi se mogel samostan kupiti tudi v prosti prodaji izven dražbe. Sedaj šele se je pojavila koroška deželna vlada in ponudila za poslopje 5,800,000 šilingov, torej približno 90,000 več kot Mohor- stranke, da hoče vsa vprašanja, ki se tičejo manjšine, reševati v razgovorih z manjšino, če isto vodstvo organizira podpisno akcijo in vabi vse nacionalne kroge, da s svojim podpisom omogočijo, da pride Vetrinj v posest dežele in ne v roke stare koroške slovenske ustanove Družbe sv. Mohorja. Deželni svetnik Bacher, član krščansko (?) usmerjene Ljudske stranke, je po zadnji ponudbi Mohorjeve družbe skušal na vsak hačin najti diferenčno vsoto med ponudbo koroške deželne vlade in Mohorjeve družbe. Ker ni uspel, je 4. decembra 1969 naprosil Mohorjev odbor, da svojo ponudbo podaljša preko dobe volivnih bojev vse do 31. maja 1970. Toda Mohorjeva družba na to ni mogla pristati. Dne 11. decembra je odbor Družbe podpisal zadevno kupno pogodbo, naslednji dan pa že plačal 60% kupne vsote. 15. decembra bi bil potekel rok ponudbe Mohorjeve družbe in sodnijski pooblaščenec dr. Paternioner bi vetrinjski samostan predal Mohorjevi družbi. Toda deželni svetnik Bacher ni miroval. Dosegel je, da je Banka za Koroško ponudila za vetrinjski samostan v zadnjem trenutku 100,000 šilingov več, tj. 7,100,000 šilingov. Tako je list “Volkszeitung” — glasilo Ljudske stranke na Koroškem — že 13. decembra mogel zmagoslavno poročati: “Grad Vetrinj zaradi prizadevanj deželnega svetnika Bacherja ne bo prodan. Kupila ga bo začasno Banka za Koroško kot zaupnik, kasneje pa se ob odločalo o nadaljnji uporabi gradu, ko bo razjasnjeno vprašanje dokončnega lastnika. S tem so postale brezpredmetne vse kombinacije, o katerih se je govorilo v zvezi s prodajo vetrinjskega gradu v zadnjem času.” List “Volkszeitung” še do-laja, da je združenje Koroških brambovcev zagrozilo, da se ne bo udeležilo slavnosti, ki jih namerava prirediti koroška dežel-ia vlada 9. in 10. oktobra 1970 ob 50-letnici koroškega plebiscita, če bo Mohorjeva družba prišla v last vetrinjskega samostana. Zaradi tolikih napadov v listih in v javnosti je Celovška Mohorjeva družba sporočila sodnij skemu pooblaščencu dr. Pa-ternionerju, da svoje dosedanje ponudbe ne bo več niti podaljšala niti zvišala ter da z 20. januarjem 1970 odstopa kot interesent za vetrinjski samostan. Kot vzrok je v posebnem pismu navedla vsestranski politični pritisk nacionalnih krogov, treh avstrijskih strank (Ljudske stranke, socialistov in liberalcev), koroške deželne vlade in še posebno avstrijske zvezne vlade na Dunaju. Vsi ti so inter- jeva družba. Družbi je bil stav- lirali tudi pri celovškem ško-len kratek rok do 13. oktobra j fu proti Mohorjevi družbi, toda zvečer, da lahko nudi več v pri- brez USpeha. meru, če se za nakup samostana ‘Vsa ta umazana igra v zvezi se zanima. Mohorjev odbor jejZ nakupom vetrinjskega samo-bil tako ponovno prisiljen zase- stana je poka2ala> da so sloven. dati. Dne 13. oktobra popoldne ci na Koroškem še vedno držav-je oddal novo ponudbo: 7 mili- ijani drU!ge vrste) saj ge niti ne jonov šilingov. Koroška deželna vlada dejan- morejo poslužiti ustavno za j am-čene pravice do svobodnega sko m bia zainteresirana. Na ti-, pridp5ivanja premoženja. Celo skovni konferenci je deželni; nemški list uKleine Zeitung-. je svotnik izjavil, da je deželna | ugotovi]) da so na Koroškem dr-vlada stavila svojo ponudbo le žavljanii ki so pred postav0 iz političnih vzrokov. Na poseb- “enaki» (tj. Slovenci) in pa dr-m vladrii seji so se štirje soci- žavljani) ,ki so pred pogtaVo Misti celo izrekli proti nakupu, «bo]j enakr, (mišljeni so Nem- medtem ko sta dva vladna svetnika Ljudske stranke in zastopnik liberalcev bili za nakup. Istočasno je sprožila Ljudska stranka po vsej Koroški akcijo ci). Za krščansko usmerjene Slo' vence na Koršokem in za Mo' horjevo družbo pa je bilo razočaranje tem večje, ker je bila j j 16;; hek;tarj^v, vrtov ter raznih:parcel vv.Vetri- podpisna akcijami .imela?veRke- za podpise, ki naj bi koroško prav demokrščanska Ljudska vladno večino (tj. socialiste) stranka tista) kijedejansko prisilila, da sprejme od zyezne preprečilaj da Mohorjeva' druž-vladana Dunaju popu jeni vč- ba, vetrinjskega samostana trmjski gamostan. Zgleda;.,da ta proračune, pa tudi načrte, kje se sk° ptetje leta 1960, to je pred 10 bodo dobili viri, s katerimi se take potrebe krijejo. Ko po ta leti, pa izkazuje, da je prebival- m,- stvo P° ineatih naših ZDA štelo __ ______ kih dogodkih določajo višino !°krog 70%' in le okrog 30% po1 kateri uradi, kjer je bilo treba nju in ©b Vrbskem jezeru za približno 4 milijone ' šilingov. Da namerava kupiti samostan Mohorjeva družba, so vedeli le ne- ga uspeha, če bi ga bila irheja, bi rezultat podpisov pobudniki dobila. Seveda so tudi avstrijski socialistih prispevali svpj del "" in o tem bomo poročali prihod' njič — a dejstvo ostane, da nosi gotovo kje objavili. Vsekakor so glavno krivdo za zgubo vetrinj-se Slovenci spraševali, koliko j skega samostana Ljudska stran-verjetnost naj imajo še izjave (Dalje na 3. strani) AMEKISKA DOMOVmS, HANADSK4 DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Bil je lep slovenski večer že sem poročal na tem mestu 0 uspelem kuharskem tečaju v Slovenskem domu na 864 Pape A-Ve., ki je bil v postnem času. Kuharska učiteljica je bila ga. Hacetova, njene učenke pa mla-ua dekleta, kakih 24 po številu. V soboto, 18. aprila, zvečer je gaj. V župniji Brezmadežne so se izkazali tudi v medsebojni pomoči in darežljivosti. • Kdaj se bp človeštvo kaj naučilo? Miguel Angel Quevedo je pred smrtjo napisal pismo prijatelju in se v njem obtožil krivde, ki jo čuti v sebi, ker je kot časnikar pomagal priti na Kubi ■ ouuoio, 10. aprna, zveeer jtr, ^ a r bila zaključna “slovesnost” tega|na oblast Castru in-s tem parti-tečaja. Mlade kuharice so po*'J1' V svoiem Predsmrtnem pi-stregle širši javnosti. Pripravile sn;umed drušim Pravi tudi sle’ so pravi banket z obilico dobrot jdece' in prijetnosti. Večer je pokazal,! “Umiram razočaran... Želel kako so te mlade kuharice pri- !bi> da bi moja smrt bila korist-ijubljene in kako radi imajo na- Da bi se nad njo zamislili, ljudje dobrote in prijetnosti, ki Da bi se iz n.ie nekaj naučili, jun jih taki večeri nudijo. Dvo- Naj časopisi nikdar več ne podana je bila tako rekoč prena- ležej° tistemu, kar si želi in ter-Polnjena, p o v p r aš e v anje po ia množica. Naj ne bodo listi odstopnicah je bilo večje kot njih mev ulice, pač pa svetilniki za število. Dvorana je bila prijetno one na ulici. Naj milijonarji ne Pripravljena in razsvetljena, u- dajej° denarja tistim, ki jih po-deleženci vsi odlične volje. Za to tem vse§a oropajo. Naj razni je skrbela godba “Veseli Pomur- glasni ne širijo sovraštva, naj ne cl”. " 1 širijo laži in naj s svojim pisa- Med odmorom je predsednik njem ne podpirajo zarote, ki ho-društva “Slovenski dom” dr. P. če pospešiti fizično in moralno Klopčič nagovoril zbrane goste, razkrojitev naroda, ki mora ži-.Hh lepo pozdravil in se jim za- vet! v emigraciji. Naj narod zavalil za udeležbi. “Diplomira- vrne tiste’ ki so s svojim delom Pim” kuharicam je razdelil di- Privedli do takih nesreč, kakor Plome, kuharski učiteljici ge. Pb danes preživljamo.” Kacetovi po šopek rdečih nagelj- ®ili smo udarjeni s slepoto. P°v, znak priznanja in hvalež- smo žrtve te zaslepljenosti. Pusti. Govornik je v svojem go- Uasi grehi so večji od naših ced-v°ru predstavil tudi gosta veče- u°sti! (Iz S.S.S.) fa, dr. V. Antolina, ki je prišel * v Toronto iz Amerike na pova- Nov obred krščevanja. Katoli-bilo prekmurskih rojakov. Dru- ška Cerkev je vpeljala nov o-šina g. Stefana Vinčeca ga je po- bred krščevanja. Slovenci v To-vabila v goste. Dr. V. Antolin rontu bodo s tem obredom začeli ja bil namreč med prvimi, ko je v mesecu maju. Po novem se bo--bU še v Torontu, ki je zagovar- do, morali tudi starši pripraviti ■!al idejo o Slovenskem domu. za krst, kakor prej za poroko. Začel je tudi že tedaj z delom za Krščevali bodo v skupinah, ne Pjeno uresničenje. Njegove po- več posamič in bodo k obredu zdravne besede na sobotnem krsta povabljeni tudi drugi ver-banketu so zbrani gostje spreje- nikb Tako bo verska občina sku- Vpisovanje v slovensko šolo lijo, mi je poslal priloženo Jako-' liko božjih potov, oziroma, žup- pri Mariji Pomagaj v Torontu bo prve tri nedelje v mesecu maju na galeriji. Kdor hoče obiskovati slovensko šolo v letu 1970-1971 mora biti vpisan že to pomlad. L. Ambrožič st.: OBLJUBA DELA D0L6 2 navdušenjem. Ikaj sprejela novega člana v svo- Sedaj obujam spomine na prihod v Kanado ter na take prijetne obiske, zlasti “Japčkove in Mickine” — kako lepo je bilo. Tiste dni, kmalu po prihodu v Kanado, sta nas obiskala Dolči-čeva iz Girarda. Z njima tudi nečak gospe Dolčičeve in nečakova žena. Gospa Dolčičeva je bila sošolka moje žene. Na Črnučah sta si skupaj v razredu bistrili glavi. In od tukaj iz Toronta in od še kje smo imeli vsak konec tedna polno obiskov. Danes smo otopeli, onemeli in se zaprli sam v vase, da postajamo čimdalje bolj odtujeni drug drugemu. To nikakor ni dobro in prav. S tem se razhaja skupnost, prenehava prijateljstvo in pozablja se narodnost in — naša lepa domovina, ki je tako potrebno, da bi se večkrat spomnili nanjo in se o njej pogovorili. A kje, če pa tako malokdaj pridemo skupaj. Sicer so nas nekaj pozneje o-biskali še drugi Amerikanci •— dr. Pucevi, Koširjevi, Severjevi, Kmetičevi in še nekateri. A čimbolj se odmika čas, tem manj je vezi med nami. Prvi, ki nas je obiskal iz Amerike, je bil Jaka Debevec s svojo soprogo, najmlajšim sinom in drugo družbo. Prepričan sem, če-bi one ne u-mrl in še živel, pa bi gotovo večkrat pripeljal svoje naokrog. In bilo bi večkrat lepo. Spominjam se, kako mi je bilo neprijetno, ko je večkrat naslavljal pod svojo kolono “Če verjamete al’ pa ne” dopise na moje ime, ker mu nisem mogel odgovarjati. Bil sem ravno tiste čase Združene države nočejo priznati razširitve teritorialnih voda preko 3 milj od kopna, ker bi imele v takem slučaju veliko težav v raznib. delih sveta, vse od Srednje in Južne Amerike pa tja do Azije in Afrike. Nasprotovanje v tem oziru ni namenjeno Kanadi, ampak je na- vo pismo — “radi zanimivosti, je nišč je spotoma, samo to vem, da zapisal.” Tudi na Jakovo pismo smo v Metliko prispeli. Tako bo v , ^ amPak je na je dal Bernard nekaj pripomb. ^ ~~ — -..........;ILeln0’ ker bl skodovalo amen- Jaz sem ga hranil za spomin na prijatelja. A danes ga prilagam in želim, da bi ga objavili v A- meriški Domovini. * Dragi g. Ambrožič! Hudi ljudje ste tam na Wil-lardu, da človeka tako stisnete v kot, kot žabo v precep. Pa dandanes, ko ves svet shaja na posredovalnih predlogih. Pri vas pa samo out... out. Vidim, da z greh\ Wil\ardčani ne bodo po-j jim vpile: ‘'Pa kaj ne boš več rapnali s kakimi kompromisi pri delal; kaj pa naše krave?” novem fajmoštru. In tako je pri- Well, tako ste hoteli in tako šlo, kakor je moralo priti, da se boste imeli. Kaj ste jih pa zdra-je uresničila moja 30-letna žili in ste jih. Križ božji, za 25 tudi, ko bomo šli na tisti slavni ... ’ . , T T nm i m j i - j skim konstim drugod na svetu. Willard. Morda bo po našem od- ^ , , , , . »por o nadzoru nad morjem hodu mars,kdo vad.hml z globo- med arktižnimi otoki cme svojega srca, ' Ka, za en VS(ika|(or nekaJ bolj spak jih je pa zvabil od doma!” Tudi na Willardu vem, da bo takrat hudo narobe in da bo, kot je vzdihnila Trantarjeva Marjeta na Menišiji: “Bog daj vsak drug dan nedeljo in po vsej senožeti senco.” Takrat bodo naj-brže na Willardu potrkavali in da bodo ženske lovile može in Kanadi kot pa v ZDA. PriČako-vati je, da bosta obe strani dovolj preudarni in ga bosta znali rešiti mirno v duhu dobrega sosedstva, kajti nihče ne more imeti koristi od povečanja slabe volje med Ottawo in Washing-tonom. skromna želja, da si bova z Wil lardom gledala iz oči v oči, pa z Ulečim Francetom in s Kranj-čim Tonetom in drugimi. Ampak ker ste začeli drezati, ste pa zdrezali, da boste še radi besedo nazaj jemali, če kaj vem, let bom imel gradiva za kolono potem. Tukaj smo imeli velike pomenke, ko so Vas prestavljali tje gori. Hotel sem vedeti, ali naj se to zapiše, ali naj se ne. Vi uradno niste nikoli omenili, pa ^ ^ I l-nvv/l/C, CZ I / l/t- M/ l/ C Cj jn/u. ali pa zaklicali z Urbanom: “Pol je bHo splošno mnenje, naj prej svetnikov proč in tudi mamka, kdo zine, če se sme, ali če se ne božjal Tako smo se namreč zmenili, da jo primahamo kar štirje: G. sme zapisati, še zdaj ne vem, ali naj se, ali naj se ne. Pa vi recite eno. —Iskreno pozdravljam Gaber, Tone Grdina, France in vse tam okrog, Jakšič in jaz na žlajfu. Pa ne1 Vam vdani prej kot v septembru. To bo ta-[ Jaka krat, ko bodo že tepke medne in\ „ _ _ . v.v repa debela, pa proso za “met”), crnar mbrozič, ki je se-če veste, kai se to nrnui Nev ^ ze PreceJ misijonar med I Slovenci v Avstraliji in urednik če veste, kaj se to pravi. France gre namreč ta 7T16SCC konvencionirat v Pueblo, in ne! tamkaj^njeSa slovenskega me- bo za nobeno rabo en teden prej|Secjm Ta, k temu pismu pok. Jakoba Debevca pripisal: in dva tedna potem. Enkrat sredi septembra se bodo pa vode u-mirile, mi pa na Grdinovo am-bulanco, pa po vseh farovžih, Čeprav imamo Slovenci v To- ie občestvo. r°ntu veliko prireditev družab- * be§a značaja, jih je malo takoj Posebna komisija pri UNES- __________________ —- *________ Tdjetnih, kot je bila sobotna. CO je izdala ogromno delo: Kul- zelo bolan in skoraj večkrat v Mnogim je bilo žal, da niso turno in znanstveno zgodovino bolnici kot doma. In če sem bil h'ngli dobiti vstopnic. Ti bodo človeštva. Pri tem delu so sode- tudi doma, nisem bil zmožen ka- ^a prišli na svoj račun v sobo- J lovali znastveniki in zgodovinar-°- 9. maja, ko bo društvo “Slo- ji z vsega sveta. “Zgodovina jenski dom” pripravilo zadnji j človeštva” obsega 10 delov in anket v tej sezoni. Na svidenje v PNjetni družbi. G1’: , Por. Nekaj novic od blizu in daleč ^ hetak iz Ljubljane ve poveda-’ da se je tam ustanovila ile-kalna Slov enska socialistična ^anka (SSS). To je nekako ^rvi poskus organizirati politič-°pozicijo v domovini pod holističnim režimom. Organi-^^rji so bivši partizani, ki so ^aradi varnosti še vedno člani ^jhiunistične Partije> a so k°t venci popolnoma razočarani ( Ok . ornunizmom in režimom. I ^ h Ubijaj o tudi objavo podrob-j 0Jšega programa. vsak del bo imel več knjig. Natisnjena je ta zgodovina v angleščini, francoščini in ruščini. Ti trije jeziki so izvirniki in prevodi bodo izhajali iz teh treh izvirnikov. Prevodi izhajajo tudi že v Ljubljani in Zagrebu. Za eno leto je mož res imel gradiva ... Strašno dosti stare korespondence sem dobil z Wil- 'kolikor jih je od Clevelanda do !!rfa' Domal°Jf Sre v °S^ Willardu. Tako se najceneje^ senJ P^d SOJeti požigal Ev- skoz pride. Take skušnje irnaml!qp° ^ ^amn)ku’ tako te dni po-namrer D vtnrann Irmin Ameriko... Tole Jakato- namreč iz starega kraja. Tako smo enkrat hodili s Kandije do Metlike od ranega jutra do poznega večera. Sem že pozabil, ko- va pismo sem pa le “rešil”. (Drugič dalje) L. Ambrožič, st. kega pisanja, ker sem bil večinoma v postelji. Ko sem začel lesti iz naj večje revščine in bi bil že zmožen kakega kracljanja — mi je pa Jaka pobegnil na drugi svet. Počivaj v miru in u-živaj Boga, draga, dobra duša prijatelja Jakoba Debevca! Pred nekako 15 leti, ko je odhajal brat p. Bernard v Avstra- ■ °moč imigrantom. V Kana- P g1 deluje “Catholic Immigration s-vice”. V preteklih 15 letih °.lega delovanja je ta urad o-^čil vselitev v Kanado 67,-dej riase^encem. Urad še vedno uje. ^ veseljem pomaga vsa-Soe*u, ki želi dobiti v Kanado ^r°dnike. Naslov gl. urada je: 6'17 °^C Emigration Service, qu Uraig West Montreal 101, za enoto, ki je pod njeno su-kepnine hoče preprečiti onesna-! verenostjo. Združene države so žitev Severa z oljem, če bodo se postavile med tem na stali-res kdaj začele velike petrolej- šče’ da so otoki in celina kanadske ladje prevažati olje p0 Se- ska posest, ne more pa biti ka-verozahodnem prehodu z obale nadska posest “visoko morje” severne Aljaske v Atlantik in med otoki in otočji. Tam seže po preko njega v Evropo. Lani je s°dbi ZDA kanadska suverenost plula po Severozahodnem pre- ^ mdje daleč od brega, hodu velika ameriška petrolej-] Kanadski parlament se na to ska ladja Manhattan. Njena pot stališae ni oziral, vse kanadske je pokazala, da je plovba p0 tej stranke so v pogledu razširitve poti možna. Da bi rešila še vrsto kanadske oblasti do 100 milj da-vprašanj, na katere doslej ni leč °d kopna v pogledu varova-jasnega odgovora, se je letos po- nJa lPred onesnažitvijo edine, novno podala na Sever. Morala Zk)A 30 ponudile, naj bi o vpra-je pri tem sprejeti pogoje, ki jih 3anju odločilo mednarodno soje stavila kanadska vlada, glede dišče v Haagu, v Ottawi pravi- varnosti in varovanja ozemlja J°’ da to o tem ne more razso- , .1inn pred onesnaženjem. j joti, ker v pogledu čuvanja pred Sovjetska zveza sta predložili Kanada se boji, da bi katera onesnazevanjeiTi morij še ni no- razorožitveni konforonni 7m takih velikih ladij v bodočnosti'bene rnednarodne zakonodaje. Napisi “Ženskam vstop ni dovoljen” naj izginejo HAAG, Nizoz. — To nas čaka, ako bo obveljalo pravilo znanega nizozemskega ženskega kluba “Prismuknjene Micke”. Ko so zvedele, da hočejo biti člani elitnega moškega kluba ‘De Wi-tee’ ne samo konservativni, ampak tudi sami zase, so vdrle v klubske prostore in hotele klu-bove člane prepričati, da nimajo prav, ker se branijo ženske družbe. Člani so bili kavalirji. Pustili so feministke, da govorijo, povabili so pa predpisano oblečene vratarje in sluge, da so damam pokazali, kje so vrata. Uslužbenci so izvršili svojo nalogo olikano, teda odločno, nakar so člani kluba nadaljevali svoje samsko življenje. Ker spadata oba kluba, ženski in moški, med elitne holandske krožke, je zadeva postala za vso holandsko družbo precej zanimiva in dala povod za obširne debate. TRUCK DRIVER 22 foot van, experienced in handling furniture. Full time. Steady work. Union benefits. Vacations. Local, some out of town. Call Mr. Coppolino 791-9292 (85) Female Help Wanted BAR HELP For Slovenian Home. Send complete resume and references to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103, Box 241. (86) WOMEN Factory work. Overtime, paid Blue Cross, vacation and pension. Steady work. Call: Steve Simon 621-9624 FREEMAN MFC. CO. 1315 Main Ave. (near W. 25th & Detroit) (63) Ženske dobi jo dki« Iščemo natakarico Za Slovenski dom. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih služb in priporočil pošljite na Ameriško Domovino, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103, Box 241. (86) MALI OGLASI Hiša naprodaj Lestnik prodaja enodružinsko hišo, 7 sob, družinska soba, klet s prsno kopel in stranišče, nov plinski furnez, zaprt porč, blizu šol, E. 156 in Lake Shore Blvd. Kličite 943-1629. —(85) Naprodaj Enodružinska hiša naprodai. da se uredi zapuščina, v okolici E. 185 St. blizu cerkve Marije Pomočnice. Pokličite 481-2612. ____________________ (x) Ženitna ponudba Slovenec, živeč blizu Toronta, 38 let star, 5’6” visok, s stalno poklicno službo in lastnim domov, želi spoznati resno mislečo Slovenko, Avstrijko ali Nemko v svrho ženitbe. Slika zaželjena. Ponudbe poslati na upravo A. D. pod značko. “Skupna bodočnost”. —(24,28 apr) Rojaki pozor! Izvršujem splošna zidarska in mizarska dela, tudi pleskanje. Poceni in dobro. Kličite: 361-8428 ali 881-5439. (28,30,1 maj) Militarizacija morskega ona naj bo prepovedana ŽENEVA, Sv. — Amerika in ivjetska zveza sta predložili razorožitveni konferenci ZN načrt, kako naj se demilitarizira. Naprodaj Avtomobilska delavnica in popravljavnica, pop olnoma opremljena, dobro vpeljana z ugodno najemninsko pogodbo. Za pojasnila kličite: 431-4718. -(86) a SMEBIŠKA DOMOVINA, Ampak če delate na polju, če se ukvarjate z živino. Vas ne nadlegujejo prav nobene misli in visoko starost dosežete! Meni je že sedemdeset let, pa Vas tako položim na tla kakor otroka! Še sto let bom dočakal!” “Čemu?” “Glejte, to so Vaše' misli! Take napravijo človeka čemernega in kislega! Čemu živeti? Vsako leto posebej sem v skrbeh in bridkostih, kako bo rodilo polje, kako bo z živino, kolika bo bera — in kakor bi mignil, mine pomlad in jesen in zima! Vi pa sedite pri svojih bukvah in jamrate: čemu življenje? — Slišal sem že o ljudeh, ki so si sami končali življenje; to so pač tisti, ki se pečajo z bukvami; nobeden kmet se še ni obesil in tudi o žitnem klasu še nisem slišal, da bi se bil sam končal!” Kačur je bil potrt; nekaj težkega, mrtvega mu je leglo na srce. “Kaj torej razlikuje človeka od živali?” “Vera!” Kačur je povesil glavo. “Pa to ni vse življenje, gospod župnik, teh dvajset let! Saj je bilo življenje tudi prej ... pred grehom! Kakor sem ga oku- CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP MOTHERS HELPERS General housework, 1 day week. Vic. Elk Grove Village. Should have own. transportation.. 593-5982 REAL ESTATE FOR SALE OAK PARK—Decorator designed Spacious home. Gold crptd. Ige liv. rm. White brick frplc. Red crptd. din. rm. with crystal chandelier. Knotty pine shuttered dinette. Country kit. Paneled rec. rm. with J/2 ba. 4 Ige. bdrms. Green-gold bath with chandeliers. Side drive & Ige. gar. 3,000 sq. ft. of living space. Low StO’s. Open House 2 to 5. 317 S. Cuyler, Oak Park VI 8-5095 or EU 3-0326 BY transferred OWNER — NEW 3 bdrm. brk. bungalow. Full bsmt. Vic. of Armitage-Cicero, 2 car gar. 237-4745 aft. 7 p.m. Weds., Sun all day. (84) BY OWNER 2 flat brick, exc. con.d., 2 car gar., stainless steel storms. Nr. Harlem Ave., shopping, schools, & churches. Income $335 per mo. Asking $32,000. 594-2767 , (84) AUSTIN — BY OWNER 2 flat brick 5 & 6 excellent income, on 40 foot lot. 2 gas fired hot water boilers, modern plumbing & kit. 3 car gar. Excellent transportation. By appt. only. MA 6-7589. (84) BY OWNER — 6-4’s. 1 bdrm. each. Gas space ht., Corner bldg. Storm windows. 3700 W. 900 N. 30’s. Call 772-4911 (84) BUSINESS OPPORTUNITY GRILL — BY OWNER Ideal for couple. Well est. business in. very heavy traffic area. Open 6 days. Call 549-8746 from 7 to 5 p.m. (84) FLOWER shop for sale. Gross over $100,000 a year. Very good walk-in trade. Rent on store quite reasonable. By Owner 248-8900 & 248-8901 ' (84) sil jaz.. .” Župnik se je ozrl v stran in je gledal s poluzatisnjenimi očmi, kakor v veliko daljavo. “Bilo je!—Kaj bi zdaj z njim? Kaj bi s spominom?” Nasmehnil se je in čudna, mehka svetloba se mu je razlila po obrazu. “Jaz sem bil takrat ‘heceh’! Dolgo je že! .. . Prezgodaj sem bil narodnjak; zdaj je lehko vsak kaplan brez škode narodnjak, prej ni bilo tako! .. . No, mlad sem bil pač in neumen! Kadar je človek mlad, misli, da se vrti ves svet okoli njega! Velike dolžnosti ima, silen poklic, slovesno nalogo — in če je ne izvrši, joj narodom! Resnica pa je samo, da ima preveč krvi! Tudi jaz sem je imel preveč! In kaj mislite, da je bila moja velika in slovesna naloga? Učil sem fante prepevati; tiste domorodne pesmi namreč, ki jih poje človek, kadar je pijan! In za Koseskega sem bil navdušen! In za Tomana tudi! Ali Toman še živi?” “Umrl je!” “No, Bog mu daj mir in pokoj! — He, kakšen pa je Vaš poklic? Kakšna pa je Vaša naloga?” Kačur je zardel in ni mogel odgovoriti. “Kaj takega bo, kakor je zmerom! Z narodom se ukvarjate, kaj?...” Pogledal je skozi okno in je skočil izza mize. “O ti prekleti paglavec, ti! Še pozimi mi ne puste vrta na miru! Čakaj vsaj, ušivec, da bodo hruške zrele! Te že poznam, Mrki-nov si!” Stopil je od okna, še ves rdeč in razburjen. “Iz same hudobije gre in mi reže s popkarico v 'cepike! — Nikar se ne ukvarjajte z narodom! On že najbolj sam ve, kaj je zanj: je, pije, pogine — kaj še CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER — COOK For older couple in Evanston home. Live in. Own rm. Help care for convalescent. Exc. salary. Refs. 943-9473 8 to 10 a.m. (83) REAL ESTATE FOR SALE OAK LAWN, ILL. — By Owner. 3 bdrm. IV2 ba. Brick. Side drive. 2 car/gar. $29,900. 423-9879 (83) ARLINGTON — By owner, 21/2 yrs. beautifully kept, 5 bdrms., 21/2 ba., full bsmt., cent, air cond., carpet throughout, dishwasher, many extras. Low 40’s. 253-7531 ________________ (83) ROSELLE — by owner, custom bit. cntmprry. ranch. Five yrs. old. Beamed ceiling dining, liv. rm. kit., 3 bdrms., 2 ba. Full bsmt. New crpt. drapes. 2 car gar. Deck. Softener, humidifier. S/S’s. 529-5617 after 4 p.m. _________ (83) ROSELLE—11 rm. mod. brk. Colonial, 4 Ige. bdrms., 2V2 ba., comp, bit.-in kit., brkfst rm., formal din. & liv. rm., beamed and panld. fam. rm., frpl., music or playrno., huge rec. rm. w/wgt bar, 2V2 car att. gar. All on wooded corner lot. Call for appt. SH 1-5904 (83) ELGIN — 2 bdrm. with glass enclosed porch, full bsmt. with paneled. rec. rm. & 2 frpls., 2 car gar. Owner leaving State. Call 741-1431 drugega? Samo tisti ljudje se ukvarjajo z narodom, ki so se mu izneverili. Sami so drugačni, tuji, pa mislijo, da mora biti tudi narod drugačen! —- Jaz, glejte, sem se uživel vanj in živim z njim že dvajset let in čez, pa ne verjamem čisto nič, da bi se mu hotelo iz tega gnoja v kakšne višave! Naj ostane, kjer je! Kobilica na polje, brencelj na konja, muha pa v krčmo!” Župnik je vstal izza mize in Kačur se je poslovil. “Pridite še časih k meni, pa ne prepogostokrat. Irpam veliko posla. Pa s šolo si ne delajte preveč skrbi in truda; saj tako ne boste nič opravili — Zbogom!” — Kačur je šel in ni vedel, kam bi se napotil. Izbe ga je bilo strah, ulice so bile puste in ža-ostne, goli, blatni hribi so dremali nad kotlom — nikamor niso mogle oči in tudi srce ni moglo nikamor. Konci vasi, že pod hribom, je stala dolga, nizka, zelo umazana in čemerna hiša, nad vratmi pa je visela oblanica. Ni bilo glasu iz izbe in okna so bila tako umazana, da se ni videlo ne v izbo ne na ulice. V veži je stala postarna, debela ženska in je umivala kozarce. “Kaj je res krčma tukaj?” je prašal Kačur. “Seveda je!” Stopil je v izbo, postal je med durmi in bolj se je prestrašil, nego razveselil. Sedela je sama za mizo; v rdeči jopi in zelenem krilu. Ozrla se je nanj in je vstala počasi. mmammmmmrnmm V BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI — ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA — MATI IN STARA MATI Gertrude Bokal ki nas je zapustila 28. aprila 1969. Minilo je že leto dni, odkar si nas zapustila Ti. Zvesto smo Te vsi ljubili, na Te ne bomo pozabili. Enkrat pa bomo združeni veselje rajsko uživali. Žalujoči: SOPROG in OTROCI OSTALO SORODSTVO Cleveland, O. 28. aprila 1970. “Kaj pa bi,'gospod?” “Vina!” Šla je mimo njega, zibala se je v bokih, debele ustnice so se smehljale. “Nikoli več ne pridem sem!” je izpreletelo Kačurja v nerazumljivem strahu; prijel je za klobuk, toda sedel je in je ostal. Prinesla je vina, postavila je steklenico predenj, pogledala mu je v oči in se je nasmehnila. Nato je prisedla, oprla je komolca ob mizo; Kačur je videl | jamice v njenih okroglih, močnih rokah in napeto bluzo nad polnimi laktmi in na prsih. “Niste še dolgo tukaj, gospod; šele danes sem Vas videla v cerkvi. Dolgčas Vam bo v Blatnem dolu!” “Dolgčas! Že snoči mi je bilo dolgčas! Zato bom prihajal pogostokrat sem...” Komaj je izpregovoril, ga je ailo sram besed; ona se je zasmejala, prikazale so se jamice v njenih licih in svetli beli zobje so se prikazali. “Cernu pa bi ne govoril z njo?” je pomislil Kačur. Cernu pa bi se malo ne igral z njo?” Takrat je legla na njegovo srce prva, še rahla, komaj vidna senca iz Blatnega dola. In takrat je še sam slutil v poluzavednem strahu, da je oškropljen. “Kje pa ste bili popred?” “V Zapolju sem bil.” “Tudi jaz sem že bila v Zapolju; lepo cerkev imajo tam!” “Lepo cerkev!” je ponovil ne-coliko začuden in ji je pogledal v oči. In ko ji je pogledal v oči, se je zasmejala vdrugič in je položila nenadoma svojo roko ha njegovo. Izpreletelo ga je toplo in ni pdtegnil roke. “Kako ste čudni, gospod! Kadar izpregovorite, ali če Vas pogledam, se moram smejati... In kako majhne roke imate; veliko manjše nego jaz! In čisto bele! ...” , Kačurju je bilo vroče v obraz in oči so se mu zameglile. Prijel je njeno roko in jo je stisnil. “Saj Vas še prašal nisem, kako Vam je ime! Prijatelja bova, zato Vas bom klical zmerom po imenu!” “Tončka mi je ime! — Jaz bi rada, da bi bila prijatelja!” “Dajte mi roko, Tončka! Ne, ustnice sem!” Poljubljal jo je na ustnice, na polna, vroča lica, na vrat in na bluzo. “Kako znate poljubovati! To ste se pač naučili 'v mestu, gospod? V Blatnem dolu niso tako voljni in gosposki! Ali boste NA VRHU! — Indija je bogata, pa je vendar polna revščine. Življenje je za večino prebivalstva trdo, pot kvišku težka. Indijka na sliki je dosegla vrh stopnic, če je pa dosegla tudi vrh življenja, je drugo vprašanje. ixxzxXTnramrTXxxXTXXTTXxxxTTmxrX’T'mTXYTT'YT'TYTTYrar« RAZPIS SLUŽBE Poštena, marljiva zakonska dvojica, ki želi stalno delo z dobrimi pogoji, dobi SLUŽBO OSKRBNIKA Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Dobi prosto stanovanje, plačano kurjavo in razsvetljavo, hospitalizacijo in dobro plačo. Delovni pogoji po dogovoru. Vse prijave bodo zaupno sprejete in morajo biti čimpreje poslane na Direktorij. Naslovite na JOSEPH OKORN 1096 E. 68 St. Cleveland, Ohio 44103 TTYYYYTT’TT NE BO NIČ! — Ruth Buzzi, ena izmed igralk na TV sporedu “Laugh In”, je zgrabila ducat $100,000 bankonvcev, razstavljenih v Las Vegasu. Stražnik drži okvir z bankovci trdno v rokah in ne kaže, da bi ga bil pripravljen prepustiti brhki obiskovalki. prišli vsak dan, gospod?” “Vsak dan!” “Le pridite! Ko sem bila v cerkvi, sem si precej mislila: morda pride k nam; rada bi, da bi prišel!” “Pusto vam je pač v Blatnem dolu; samo blato in sama tema!” “Ni tako pusto; ampak malokdaj pride gosposki človek in jaz govorim rada z gosposkimi ljudmi. Vse drugačno besedo imajo, in umiti so in tako ... gladki. Še treba ni, da bi imeli to suknjo in ta ovratnik; po licu bi Vas spoznala, da ste gosposki.” “Kako si otročja, Tončka!” se je zasmejal. Napela je ustnice in ga je pogledala začudena. “Zakaj?” “Ne zameri, Tončka! Saj se ti tako lepo poda! — Čakaj! Zdaj vem, da ti je ime Tončka, da si lepa jn da te imam rad. Pa mi še povej; ali je krčmar tvoj oče ali tvoj gospodar?” STARŠI! Naročite svojim poročenim otrokom Ameriško Domovi' no, vključite jih v naš® skupnost! Slovenski dnevnik, stalni obiskovalec, bo glasnik njihove narodnosti. Četudi bo morda ležal neprebran v kakem kotu njihovega doma, jih bo vseeno tiho in nevsiljivo snominjal na slovenstvo. Za »odsivo... s sfašnfe izvalita ehijsfeega glavnega državnega pravdnika Z« DEMOKRATSKEGA GUVERNERSKEGA KANDIDATA McELROY Anthony Lysowski - Chairman 14806 Harvard, Cleveland, Ohio ----------------------------------------------------- GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 431-2088 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 6RDIH0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 I K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME .... NASLOV ... MESTO ... DRŽAVA .. 1 •■«••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*••••••••••••••••••• CODE ŠE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: ................................ Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO