Poštnina plačana v gotovini.
DEMOKRACIJA
Leto III. - Štev. 37
Trst - Gorica 26. avgusta 1949
Spediz. in abb. post. I. gr.
UredniStvtM Trst, ulica Machiavelli 22/11 - tel. 62-75 Uprava: Trst, ul. S. Anastasio l/c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 Cena: posamezna številka L 15. — Naročnina: mesečno L 65 (za inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun St. 9-18127.*
Izhaja vsak petek
temelj naše
socialne reforme
Poudarili smo, da je komunizem zagrešil v praktičnem izvajanju svoje socialne preobrazbe osnovno napako v tem, ker je vse pripadnike družbe izenačil na najnižji stopnji socialne lestvice, ker jim je odvzel vsako možnost samostojnega gospodarskega udejstvovanj a.
S tem je predal poedinca na milost in nemilost državi, vladajoči kliki, pred katero je poedinec popolnoma brez moči, da bi na miren in reden način uveljavil svoje hotenje, pa čeprav je to hotenje ogromne večine naroda, kadar koli pride navzkriž z voljo vladajočih osebnosti. Vsi nezadovoljni in nesrečni morajo molčati, kajti sicer tvegajo, da bodo ob s-uoj delež kruha ali pa da končajo v ječi, ako ne na morišču. Narodom je v komunističnih državah dovoljeno samo da ploskajo, odobravajo in se žrtvujejo za to, kar jim drugi pied-pišejo. •
Naši zaključki temelje na golih dejstvih dnevnega življenja, ne pa na nedoseženih idealih in neizvr-šenih obljubah. Upoštevajoč samo realnost, ne pa demagogijo, smo spoznali, da je stanje, kakršnega nahajamo v komunističnih državah, nujna posledica njihovega načina socialne izravnave, ki je poedincu odvzel vsako politično, socialno in gospodarsko moč, s katero bi se lahko uprl nasilnikom, ki se pola-ste državne oblasti. Polne ječe, pogosti politični procesi s smrtnimi obsodbami niso samo slučajni ali prehodni nedostatek, temveč neizogibna posledica komunističnega si-
svooode in triu je obenem onemogočil, da bi si to svobodo na reden način zopet pridobil.
Ako hočemo kot demokrati ostati zvesti osnovnemu demokratičnemu načelu, po katerem mora oblast vedno odgovarjati interesom večine in po katerem mora biti negodovanju vedno odprta pot, da na miren in nekrvav način odstrani neljube ali obrabljene vlade, odnosno, da na reden in miren način uveljavi v družbi kakoršno koli reformo, potem ne smemo zagrešiti osnovne napake, ki jo je zagrešil komunizem in ne moremo iti po njegovi poti. Naša socialna reforma mora biti taka, da bo ta demokratična načela zavarovala, ne pa uničila.
Demokratična socialna reforma ne sme oropati poedinca njegove samostojnosti. Kar velja za poedin-ca, naj velja tudi za posamezne stanove, razrede in druge socialne skupine. Smoter demokratične socialne reforme ne sme in ne more biti izravnava na najvišji socialni stopnji. Proletarizacija vsega in vsakogar ni naše načelo.
Medtem ko je komunizem v svojem besu zasovražil vse, kar je . srednjemu stanu prav za prav zavidal in je to odpravil (socialno j in gospodarsko varnost ter neodvisnost), si postavlja demokratična socialna reforma drugačne smotre. Naš cilj je taka ureditev človeške družbe, kjer naj bo vsakemu poedincu v čim večji meri zajamčen čim večji delež onih privilegijev, ki jih niže stoječi srednjemu stanu zavidajo. Demokratična socialna izravnava se torej mora izvršiti na srednji, ne pa najnižji stopnji socialne lestvice. Cim večje mora biti število ljudi in oseb, ki bodo resnično gospodarsko neodvisne, bodisi kot poedinci ali pa kot socialne skupine. Zato ni ■ njen cilj podržavljenje vseh produkcijskih sredstev, temveč njihova čim pravičnejša porazdelitev v privatnih rokah (poedincev, zadrug, udeležba delavstva na dobičku, pri upravi podjetij itd.). Na ta način bo demokratična socialna reforma ustvarila družbo svobodnih ljudi, ne pa
družbo državnih sužnjev.
Oprt v borbi za obstanek in vsakdanji kruh na svojo lastno i-movino, privatne ali privatno socialne narave, na svoje privatne, ne pa samo državne socialne, gospodarske in politične organizacije, bo poedinec do državne oblasti vedno obdržal tako svobodo udejstvovanja, da po potrebi lahko na nekrvav način in brez polnih ječ izsili njeno izpremembo. Samo država, kjer bo vsaj večina poedincev gospodarsko neodvisna od vladajoče klike, bo narodu služila, ne pa ga zasužnjila! To je resnica, ki nam jo kljub vsem svojim obljubam v vsej jasnosti odkriva vprav komunistična praksa.
Zato vidi demokratična socialna reforma svoj glavni temelj v socialni izravnavi na približnjem položaju današnjega srednjega stanu, n° pa proletarijata. Temu primerna razporeditev in ustanovitev čim večjega števila od države neodvisnih samostojnih gospodarskih
Politične smernice tržaških Slovencev v zadnjih sto letih
Od srede  do srede
Prejeli smo od prijatelja našega lista zanimiv zgodovinski pregled politične preteklosti na Tržaškem; zato se nam zdi ravno sedaj potrebno, da naše či-tatelje s temi zgodovinskimi resnicami seznanimo, zaradi česar prinašamo ta prispevek v celoti.
Uredništvo
Vsak narod mora v svoji politiki ubrati smernice, ki vodijo k zavarovanju njegovega obstoja, razvoja in napredka. Te smernice so zbir vseh činiteljev, od katerih zavisi v danem času in prostoru ohranitev naroda. Oinitelji narodne politike zavise od števila pripadnikov narodne skupnosti, od narodove o-mike, njegove gospodarske moči, odporne sile proti potujčevanju, •notranje narodove energije, življenjske sile in ustvarjalne sposobnosti. Ti činiteljd zavise tudi od zemljepisnega položaja in nevarnosti, ki narodu grozi od drugih sosednjih narodov. Politika naroda
eksistenc je pogoj za ohranitev j na narodnih mejah, kjer obstoji ravnotežja politične, gospodarske [več na nevarnost potujčevanja, mo-
in socialne moči med državo in njenimi državljani. Brez tega rav-
ra biti različna od politike, ki se vodi v notranjosti, kjer ni narod
notežja ni ne blagostanja, ne svo- j izpostavljen potujčevanju in nevar-
bode, ne napredka!
To je nauk, ki ga črpamo iz današnjega političnega dogajanja in temu nauku odgovarja ravno demokratična, ne pa komunistična socialna reforma, ki poedinca ponižuje, ne pa dviga.
nosti izgube narodne posesti, ker državni narodni zakoni in državne meje uspešno ščitijo njegovo narodno bit, njegove pravice in njegov neovirani obstoj.
Zato je slonela politika tržaških Slovencev, začenši pri letu 1843,
pomoč Jugoslaviji
Politična in gospodarska stiska, v katero je Titov režim zašel zaradi vedno hujše sovjetske in komin-formistiene ofenzive, žene Jugoslavijo vedno bolj na Zahod. Kaj tam v tej stiski vse obljublja, ni znano. Res pa je, da so se Združene države zdaj odločile Tita gospodarsko znatno podpreti. To pa ne zaradi Tita, temveč zaradi potrebe ameriške politike v borbi proti vedno’ bolj zahrbtni sovjetski politiki v svetu.
Predsednik Truman je pretekli teden dovolil, da bo neka ameriška tvrdka iz Pittsburgha postavila v Zenici prvo jugoslovansko jeklarno. Za odobritev dovoljenja se je zelo zavzemalo ameriško zunanje ministrstvo. Obrambni minister Johnson je temu nasprotoval, češ da bi jeklarna lahko služila oboroževanju neke komunistične države, ker bodo v njej izdelovali jeklene oklepne plošče. Pozneje se je tudi on vdal.
17. avgusta je dospela v Beograd posebna raziskovalna komisija a-meriške Mednarodne banke za obnovo in posojila. Preučila bo stanje jugoslovanskega gospodarstva in plačilne sposobnosti Jugoslavije. Nato bodo odločili, kolikšno posojilo bo banka dala Titu, ki prosi
Italijanske kolonije
Britansko zunanje ministrstvo pripravlja nov načrt glede ureditve _ bivših italijanskih kolonij. Ta načrt bodo predložili glavni skupščini Združenih narodov.
Načrt se razlikuje od prejšnjega, Bevin-Sforzovega načrta, pri rešitvi vprašanja o L/ibiji,', medtem ko predloga glede ureditve Eritreje ter Somalije ostaneta nespremenjena. Bevin-Sforzov načrt je določal, naj bi Eritrejo razdelili med Abesinijo in Sudanom, Somalijo pa naj bi dobila Italija v zaupno upravo. Za Tripolitanijo predvideva novi načrt samovlado. Vprašanje o enotnosti Libije prepušča sklepu samega libijskega prebivalstva. Novi predlog upošteva težnje arabskega, kakor tudi ostalega prebivalstva Libije. Po novem načrtu hi Italiji bila dana naloga, da pomaga Tripolitaniji pri vzpostavitvi njene neodvisnosti. Libijsko prebivalstvo pa naj bi samo odločilo, ali naj bi bile vse tri libijske pokrajine — Tripolitanija, Cirenajka in Pezan — združene ali ne. Podobnim predlogom nasprotuje Francija.
za 250 milijonov dolarjev.
Načelnik odposlanstva, Hoar, je dejal, da bo posojilo sprva skromno. Izključil pa je možnost, da bi Jugoslaviji podelili nekakšno začasno posojilo, medtem ko bi odposlanstvo preučevalo jugoslovansko gospodarstvo, kar bo trajalo vsaj mesec dni. Hoar je tudi poudaril, da niso določili še nobene točne številke za posojilo, ker bodo preučili najprej posamezne načrte na področju poljedelstva. rudarstva, gozdarstva in prevozov.
Pri vsem tem prisiljenem približevanju na Zahod pa je notranji pritisk v Jugoslaviji vedno hujši ter izvajanje komunizma na vseh področjih vedno bolj brezobzirno. OZNA je po vsej državi izvedla zadnje tedne val zastraševalnih a-retacij, pri katerih so samo v Sloveniji prijeli nad 5000 ljudi. Zlasti so aretirali tiste, za katere domnevajo, da so pripadniki demokratične ideje, in pa one, ki imajo kakega svojca kjer koli na Zahodu.
V Sloveniji so vprizorili tajen proces proti vrsti kaznjencev v mariborskem koncentracijskem taborišču. Obsodili so na smrt duhovnika Henrika Goričana ter u-radnika Milana Finca, ki sta bila med nemško okupacijo oba v Dachau zaradi svojega delovanja v korist zahodnih zaveznikov. Leta 1945 so ju titovci s silo odvedli domov ter ju obsodili na dosmrtno ječo. Zdaj so ju obdolžili, da sta med sokaznjenci agitirala proti režimu, oznanjala njegov konec in bližnjo demokratizacijo domovine. Z njima vred Je bil obsojen na smrt tudi Ivan Auser. znani prvak protikomunističnega odpora v Sloveniji. Vrsto drugih kazniencev, med njimi usmiljenko Valerijo Bojčevo, so obsodili na dolgo ječo. Obtožnica je njej in vsem ostalim o-čitala tudi, da so iz zapora vzdrževali zveze z »agenti zahodnih imperialistov«.
Komunistična vlada v Sloveniji je dalje izvedla nasilno likvidacijo Mohorjeve družbe v Celju, najstarejše in najslavnejše slovenske kulturne ustanove, ki so jo takoj po zasužnjenju 1, 1945 še pustili životariti, ker so pri njej imele besedo razne, tedaj še potrebne »koristne budale«, kakor pisatelja Finžgar in Canjkar ter drugi rdeči sopotniki.
Očitno so to tiste »politične koncesije«, ki jih je Tito pripravljen dati zato, da mu ameriški dolarji in ameriško orožje rešijo vsaj glavo, če že ne korita...
ko je bilo v Trstu ustanovljeno naše prvo politično »Slavjansko društvo«, pretežno na narodnostni podlagi. To se pravi, da je bila prva in glavna naloga slovenske politike na Tržaškem ohranitev našega naroda, varstvo njegovih pravic in jezika ter njegov kulturni in gospodarski napredek. Z eno besedo: osredotočiti vse politično delovanje v obrambo ogroženih narodnih postojank in vrednot. Ta politika ni bila brezverska, še manj protiverska, marveč je globoko spoštovala krščanski verski čut našega naroda, njegovo vero, njegove duhovnike, katere je vedno branila, ko je bila potreba. Ne samo to: naše duhovništvo je aktivno sodelovalo na narodnem političnem polju z ostalimi narodnimi voditelji. To je bila tudi politika leta 1876 ustanovljenega političnega društva »Edinost«, vse dokler ga ni leta 1917 razgnal fašizem.
Ta politika je imela skratka namen in nalogo, da ščiti- naš narod kot etnično celoto; in to na najza-padnejši meji slovenstva, na narodno mešanem ozemlju, kjer so bili Slovenci po številu v manjšini, po gospodarski moči, socialno in kulturno pa šibkejši kot njihovi italijanski sosedje, ki so mislili, da se morajo Slovenci v Trstu še naprej potujčevati in vtapljati v italijanskem morju, kakor se je dogajalo vseh zadnjih sto let.
Bila je to politika narodne obrambe in obrambe ogroženih narodnih postojank in vrednot, ki je J rž-'ik‘,i. Siovence skozi ;'celf? stoletje v eno samo. enotno narodno politično organizacijo. Narodnost in narodni obstoj sta bila ogrožena, države in državnih mej ni bilo, da bi nas ščitile, zato je morala,biti obrambna borba predvsem narodnostna, zato je morala nujno zajeti ves narod! Vsako cepljenje narodnih sil v razne ideološke tabore, kot na primer v liberalce in klerikalce, bi bilo največji zločin nad slovenskim narodom na Tržaškem. Vsaka ideološka stranka, bila liberalna, klerikalna, komunistična ali socialistična, predpostavlja lastne strankarske koristi koristim naroda. To dela ali zato, ker prepušča narodni državi skrb za splošne narodne koristi, ali zato, ker je nositeljica mednarodnih idej, katerim je narod samo predmet uveljavljanja.
Tega so se zavedali vsi tržaški Slovenci, od delavca do trgovca in j uradnika. Vsi poskusi cepitve slovenskega naroda na Tržaškem v politične ideološke stranke so zato vedno klavrno propadli!
Regent, Kopač in Kristan so skušali pred prvo svetovno vojno odtegniti slovenskega delavca od narodne politične stranke in ustanoviti slovensko socialistično stran-
ko. Slovensko delavstvo pa jim ni sledilo! S peščico privržencev niso mogli ustanoviti samostojne slovenske socialistične stranke in so se morali zaradi tega zateči v objem italijanske socialistične organizacije.
Skof Nagel, dunajski Nemec, ki je bil imenovan za škofa v Trst na priporočilo habsburške in nemške politike, je skušal v letih 1906-1909 razcepiti Slovence in ustanoviti v Trstu slovensko klerikalno ali krščansko socialno stranko; tudi ta poskus se je razbil ob politični zrelosti tržaških Slovencev!
Slovenska enotna narodna politika je na Tržaškem pred prvo svetovno vojno doživela pravo zmagoslavje. Volitve leta 1907 in 1911 so to pokazale na političnem polju. Na gospodarskem polju so pa Slovenci s tržaškimi Hrvati in Srbi zgradili celo vrsto mogočnih postojank. Nebroj gospodarskih organizacij, zadrug in bank je bil plod naše složne narodne politike. »Tržaška hranilnica in posojilnica« s svojimi deset tisoči zadružniki, »Trgovska obrtna zadruga«, »Jadranska banka« s tridesetimi milijoni glavnice, »Narodna posojilnica«, »Hrvatska centralna štedionica«, »Splošna hranilnica« in nešteto zadrug in zadružnih posojilnic v predmestjih je razpolagalo s kapitalom od preko petdeset milijonov zlatih kron, kar znaša okoli dvajset milijard današnjih lir.
V tej dobi smo se tržaški Slovenci kulturno dvignili tako visoko, da so nas upravičeno zavidali
ostali naši someščani. Stalno slovensko dramisko in operno gledališče, ki ga niso imeli tržaški Italijani (ti so si zato morali pomagati s potujočimi umetniškimi družbami, ki so prihajale gostovat od časa do časa v Trst iz Italije), »Glasbena matica«, pevski zbori, čitalnice s »Slavjansko čitalnico« in neštetimi drugimi čitalnicami v mestu in predmestju, tržaški »Sokol« in druga športna društva so nudila pouk in razvedrilo slovenskemu življu v Trstu brez vsakega socialnega razlikovanja. Vsi tržaški Slovenci so tvorili enotno narodno celoto skupaj s slovenskim delavstvom, ki je bilo organizirano v »Narodni delavski organizaciji«. Se enkrat: ves ta veličastni napredek Slovencev na Tržaškem je bil plod naše enotne narodne politike, ki si je nadela nalogo delovati v duhu našega stoletnega političnega gesla: »Vse za ohranitev našega naroda, vse za njegov kulturni in gospodarski napredek!«
In ta politika, kateri dolgujejo Slovenci v Trstu svoj obstoj, naj bi bila zgrešena, naj bi bila zastarela, breznačelna in nedemokratična? Pa o tem o drugi priliki.
Združena Evropa vstaja
18. AVGUSTA; Beograjska »Borba« znova obtožuje Sovjete, da so prodali koroške Slovence ter za vsakega izmed njih dobili natanko 789 dolarjev. — Južnoafriški obrambni minister ima v Washing-tonu važna posvetovanja o obrambnem sodelovanju med Ameriko in Južnoafriško republiko. — Praški nadškof, kardinal Beran, je s posebnim pismom obtožil češko komunistično vlado, da ga je oropala vseh osebnih svoboščin: — Grške čete so po treh letih spet zasedle mejo proti Jugoslaviji. — Britancem se je s posebnimi tajnimi pripravami posrečilo povsem premagati sovjetske radijske motnje. — Na jugoslovanskem področju Svobodnega tržaškega ozemlja so sklenili izdati nove osebne izkaznice.
— Grški tisk enoglasno zahteva vojaške represalije proti Albaniji. — Finski komunisti skušajo z vrsto političnih stavk vreči sedanjo vlado. — Vodja Titovega poslaništva v Atenah se je po treh letih prvič sestal z namestnikom grškega zunanjega ministra. — Poljski konzul v Montrealu (Kanada) je odstopil in se ne mara vrniti domov.
— Titove oblasti so izgnale češkoslovaškega konzula v Zagrebu, ker je rovaril za Kominform. — Beograjski radio trdi, da je krivdo za silni poraz grških komunističnih upornikov ob jugoslovanski meji treba pripisati Sovjetom. Poskus komunistične revolucije v južnoameriški republiki Cile, ki so ga oblasti zatrle.
19. AVGUSTA: Ameriška zbornica ja znižala nakazila za vojaško pomoč Evropi na polovico zneska, ki ga je za to zahteval predsednik Truman. — V Sovjetski zvezi so ustanovili posebno jugoslovansko kominformistično radijsko postajo za boj proti Titu. — Finska vlada je izdala izredne ukrepe za zatrtje nezakonitih komunističnih stavk. — Ameriški civilni visoki komisar za Nemčijo, McClov, tahteoa, naj Združene države nudijo vso politično in vojaško podporo bodoči vladi zahodne Nemčije. — Romunske kominformistične oblasti so zaprle dva uslužbenca jugoslovanskega poslaništva v Bukarešti, češ da sta agitirala proti sedanjemu režimu v Romuniji. — Grški listi poročajo, da je bil na begu v Albanijo ubit vrhovni poveljnik komunističnih upornikov, naslednik likvidiranega Markosa, Gussias, z vsem svojim štabom. — Podpis nove trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in zahodno Nemčijo.
20. AVGUSTA: Beograjski radio zanikuje poročila, da bi se titovci pogajali z atensko vlado za sodelovanje pri uničenju grških komunističnih upornikov. — Pet češkoslovaških ministrov je končalo zdravljenje, na katero jih je v Moskvo poklicala sovjetska vlada. — Skupina evropskih državnikov s Churchillom na čelu predlaga, naj bi v evropski zbornici prihranili primerilo število mest tudi za države z one strani železnega zastora, katerim komunizem zdaj še ne pusti v Združeno Evropo. — Cilenška vlada je zaradi komunističnih nemirov morala razglasiti izjemno stanje po večini države. — Upravnik Marshallovega načrta, Hoffman, je obiskal osvobojene predele v severni Grčiji. — Svetovni tisk razlaga nedavni razgovor med titovskim zastopnikom v Atenah in namestnikom grškega zunanjega ministra kot prvi korak za zboljšanje odnošajev med Grčijo in Jugoslavijo.
21. AVGUSTA: Ameriški civilni
10. avgusta se je v Strassburgu začelo prvo zasedanje prvega evropskega parlamenta — Evropske posvetovalne skupščine. S tem je prvič v zgodovini dobilo Stvarnega političnega izraza teženje za zedinjenje vse Evrope, katero so zagovarjali v novem veku njeni največji duhovi in prvaki: Goethe, Napoleon, Briand, Stresemann, Cou-denhove - Calerghi, Churchill in nešteti drugi.
Zbrani državniki in poslanci so doslej največ časa posvetili določitvi sporeda za pričujoče zasedanje Evropske posvetovalne skupščine. Zedinili so se, da bodo razpravljali o naslednjih vprašanjih:
1. Vloga ■ Evropskega sveta na gospodarskem področju, upoštevajoč naloge dosedanjih mednarodnih gospodarskih organizacij.
2. Vloga Evropskega sveta na
področju socialnega skrbstva.
3. Pospeševanje kulturnega sodelovanja med članicami Evropskega sveta.
4. Preučevanje sprememb v političnem ustroju Evrope, ki bi bile potrebne za dosego tesnejše povezave med članicami Evropskega sveta.
5. Ukrepi za zaščito in čim širše uveljavljenje človečanskih pravic in temeljnih svoboščin.
6. Poenotenje zakonskih določb držav članic, <3a bi prišlo do skupnega evropskega državljanstva; u-stvaritev evropskega potnega lista in končno ustanovitev skupnega evropskega urada za patente.
7. Program velikih javnih del, ki bi jih članice izvajale skupno.
8. Združitev tvarnih virov in tehnične sile za skupna znanstvena raziskovanja.
visoki komisar za Nemčijo je imenoval prvih 8 članov svoje bodoče uprave na ameriškem zasedbenem področju. Pariz praznuje peto obletnico osvoboditve izpod nemške zasedbe. — Načelnik diplomatskega oddelka v poljskem zunanjem ministrstvu, Gubrinovicz, je odstopil in ostal v Švici. — Siloviti gozdni požari okoli mesta Bordeauxja v jugozahodni Franciji so uničili nad 50.000 hektarjev gozda ter zahtevali do zdaj nad 80 smrtnih žrtev.
22. AVGUSTA:* Sktipina ameriških senatorjev je s posebno spomenico napadla politiko sedanjega zunanjega ministra Achesona do Kitajske in njegovo »Belo knjigo«. — V Berlinu so ustanovili »Svobodno komunistično partijo«, ki ne mara imeti nič skupnega s Sovjeti in Kominformom. — Začetek pogajanj za zagotovitev obramb° na južnem Tihem morju, katerih se udeležujejo zastopniki Velike Britanije, Avstralije in Nove Zelandi-
'Od srede
do srede
je. — Na Poljskem so začeli odstranjevati kfiže iz šol, tovarn in vseh javnih poslopij. — V Romunijo je odpotovalo sovjetsko zastopstvo, ki se bo udeležilo proslav ob peti obletnici zasedbe Bukarešte po sovjetski vojski. Vodita ga maršal Vorošilov in pa bivši sovjetski poslanik v Beogradu. Lavrentjev, ki velja kot strokovnjak za jugoslovanska vprašanja.
23. AVGUSTA:	Italijanski	levi-
čarski trsk dolži vlado, da pripravlja z Jugoslavijo in Grčijo vdor v Albanijo ter njeno razdelitev med te tri države. — Ameriško zunanje ministrstvo zanikuje vsa poročila, da bi se bile Združene države kdaj z Veliko Britanijo dogovarjale, da bi zalogo ameriških atomskih bomb prepeljali' tja. —• Češka komunistična vlada je zagrozila, da bo zaprla vse samostane, razen tistih, katerih predstojniki bi se obvezali, da bodo z vlado sodelovali pri izvajanju njene protiverske politike. — Protisovjetska Svobodna komunistična partija v Nemčiji je poslala Titu pismo, v katerem ga bodri k nadaljnjemu odporu proti Stalinu. —• Ameriški senatni odbor za zunanje zadeve je v celoti odobril Trumanov predlog za nadaljnjo ame--ško vojaško pomoč Grčiji, Turčiji, Perziji, Koreji in Filipinom. — Titova vlada je poslala Sovjetom novo, zelo zmerno spomenico, v kateri predlaga zamenjavo sovjetskih državljanov z jugoslovanskimi, ki so v Sovjetski zvezi, odklanja pa vsako sovjetsko vmešavanje v jugoslovanske notranje zadeve. — Znani francoski državnik gospo-■darstvenik Paul Reynaud trdi, da je Marshallov načrt za Evropo doživel polom, ker je vsaka njegova članica gledala samo nase in skušala zase dobiti čim več dolarjev. — Na zasedanju Evropske posvetovalne zbornice v Strassburgu so britanski zastopniki predlagali, naj bi iz vse zahodne Evrope ustvarili področje z enotnim denarjem. — Avstralija zahteva, naj glavna skupščina Združenih narodov na prihodnji seji razpravlja o romunskih kršitvah mirovne pogodbe. — Titov poslanik v VFashingtonu, Ko-sanovič, je imel dolg razgovor z namestnikom ameriškega zunanjega ministra Ruskom. — Neznani glasovi motijo oddaje beograjskega radia z vzkliki »Smrt Titu, ki je iz vas naredil izrodke človeškega ■rodu« in podobno.
24. AVGUSTA: Nemški škofje na
SešlanklTlTTiUdTpripravljajo skupno pastirsko pismo v zvezi Z vatikanskim odlokom o izobčenju komunistov iz katoliške Cerkve. — V Anglijo je priletela skupina velikanskih stratosferskih bombnikov vrste »B - 50«. ■— Italijanska vlada zavrača poročila, da bi pripravljala napad na Albanijo. —- Zavezniški opazovalci na Dunaju izjavljajo, da ne vedo nič o kakem izrednem zbiranju sovjetskih vojsk ob jugoslovanskih mejah. — Zastopnik kitajske nacionalistične vlade je sporočil, da so Sovjeti letos januarja zahtevali od Kitajske,, naj bi ostala v morebitni vojni med njimi in Amerike nevtralna. — Dan narodnega žalovanja za žrtvami velikih gozdnih požarov v Franciji.
Državljanstvo brezdomcev
Gospodarski in socialni svet Združenih narodov je imenoval poseben odbor strokovnjakov, ki bo preučil vprašanje ljudi brez državljanstva — apolidov.
Sporazum o koroških Slovencih
Proti vsakemu pričakovanju je v torek, na sestanku namestnikov zunanjih ministrov, ki sestavljajo besedilo za avstrijsko mirovno pogodbo, britanski zastopnik, Mallet, sprejel sovjetski predlog, da v pogodbo vključijo določilo o zagotovitvi pravic za slovensko in hrvat-sko manjšino v Avstriji.
Združene države, Francija in Velika Britanija so sicer že privolile, naj bi od Avstrije zahtevali spoštovanje pravic za narodne manjšine. Niso pa hotele, da bi bile te pravice podrobno označene v mirovni pogodbi.
Sovjetska zveza pa je predlagala ! vključitev posebnega člena petih točk, v katerih so točno navedene ! pravice in poroštva za Slovence in Hrvate v Avstriji, na primer: pra-; vica do lastnih šol, do uradne rabe [ slovenskega jezika, do carinskih j olajšav, svobode tiska in svobode j združevanja.
Britanski zastopnik — veleposlanik Mallet — je pa zdaj dal odtalim namestnikom svoj predlog za varstvo manjšinskih pravic, ki se le malo razlikuje od sovjetskega.
V diplomatskih krogih sodijo, da je to spremembo v britanskem ravnanju povzročilo sedanje stališče
Sovjetske zveze do Tita, ki so ga ! označili za sovražnika Sovjetov«.
Ameriški, francoski in sovjetski j namestniki so izjavili, da bodo pre-| učili britanski predlog.
Končno so se namestniki štirih s zunanjih ministrov sporazumeli o pravicah slovenske in hrvatske i manjšine v Avstriji. Sporazum vsebuje naslednje točke:
1. Slovenci in Hrvati bodo uživali iste pravice kot vsi drugi avstrijski državljani.
2. Na Koroškem, na Štajerskem in na Gradiščanskem, kjer prebiva slovensko ah hrvatsko ali pa mešano prebivalstvo, bo poleg nem-
j ščine uradni jezik tudi slovenščina | in hrvaščina.
!	3.	Koroški	Slovenci	ter	gradi-
! ščanski Hrvati bodo pri sodelova-I nju v kulturnem, upravnem in sod-: nem ustroju enakopravni z drugimi državljani.
I Ta predlog so pred dobrim ted-I nom dali britanski zastopniki, Sov-j jeti so mu v začetku nasprotovali. Včeraj pa je prišlo do sporazuma, in sicer tako, da so Britanci nehali označevati avstrijske Slovence in Hrvate kot »jezikovno manjšino«, Sovjeti pa so zanje sprejeli izraz »avstrijski državljani«.
Odbor za svobodno Evropo
»New York Times« hvali ameriški Odbor za svobodno Evropo zaradi njegove pomoči evropskim političnim beguncem, ki se mudijo v Združenih državah. Ugledni list pravi:
»Odkar se je spustila na nekdaj svobodne narode v vzhodni Evropi železna zavesa, se množijo politični begunci, katerim je uspelo iz teh držav pobegniti in se zateči v Združene države. Nekateri od njih so imeli v svoji domovini važna mesta. To so izobraženci, ki so iskali svobodo pred dušečo zadrgo kontrole nad mišljenjem, kakor se izvaja v komunistični državi. Večina jih je zapustila domovino iz strahu za življenje. Združene države so jim nudile pribežališče.
»Toda pribežališče še ni vse. Ti politični voditelji morajo tudi živeti in treba je omogočiti, da bomo lahko izkoristili njihove zmožnosti in njihovo kulturo. V ta na-
men je skupina Američanov ameriškega in mednarodnega slovesa | sestavila »Odbor za svobodno Ev-i ropo«, ki zbira zdaj denarna sredstva. Med člani vidimo imena, kot Allen Dukkes, Dwight Eisenhotver, Mark Ethridge, William Green, Joseph Grew in Charles Taft. Glavni cilj odbora je pomagati tem beguncem, predstavnikom protikomunističnih idej, ki prihajajo iz šestih držav vzhodne Evrope: iz Bolgarije, Češkoslovaške, Madžarske, Poljske, Romunije in Jugoslavije. Ameriško ministrstvo rade volje podpira novi odbor.
S pomočjo tem voditeljem pri njihovem delu za obnovitev tistih socialnih, političnih in verskih svoboščin, v katere verujemo mi in oni v vzhodni Evropi, opravlja »Odbor za svobodno Evropo« važno delo za te begunce, za njihove narode, za Združene države in za
stvar svobode na svetu«.
. ,<
< ■
Prva nemška vlada
V Bonnu so se končala pogajanja o sestavi prve vlade za novo nemško zvezno republiko. V vladi bodo zastopniki Krščansko-demokrat-ske, Demokratsko-liberalne in tako imenovane »Nemške stranke«, ki so vse hude nasprotnice socialistov. Največ ministrov v novi vladi bodo imeli Krščanski demokrati, ki so pri volitvah dobili večino. Njim pripada tudi bodoči ministrski predsednik dr. Adenauer.
Za zastavo bodoče nemške republike bodo najbrž izbrali kar barve nekdanje cesarske Nemčije: črno, belo in rdečo, ne pa črne, rdeče in zlate, kakor jih ' je imela weimarska republika po prvi svetovni vojni. Tudi himna bo stara, namreč »Deutschland, Deutschland iiber alles«.
Vodstvo nemške socialistične stranke, ki so jo od sodelovanja v novi vladi izključili, je včeraj u-
radno izjavilo, da socialisti i^e morejo podpirati nobene vlade, v kateri bi bil predsednik dr. Adenauer, gospodarski minister pa dr. Erhard.
10 ■
Amerika jih ni izdala
Visoki zastopniki ameriškega zunanjega ministrstva so izjavili, da Združene države še vedno priznavajo baltiške države: Litvo, Estonsko in Letonsko in sicer prav tako, kot vse ostale države, s katerimi so v diplomatskih odnošajih.
Opozorili so tudi na dejstvo, da ima ameriška vlada še vedno svojega poslanika za Litvo, ki ima istočasno poverilnico tudi za E-stonsko in Letonsko. Poslanik živi seveda v Washingtonu.
Velika zmaga grške vojske
Grška vojska je v sedanji ofenzivi povsom ocisuia področje OKoii gore Vitsi, zahodno od PrespansKe-ga jezera, utrie so umciie še zadnja ognjišča rdečega odpora. 'Uporniki »o imen doslej rouu mrtvin, 4U0 pa so j m ujeli. i\a gorovju urammos pa se nadaljuje uničevanje zacmjin škupm upornikov.
Urrska posianska zbornica je poslala vrhovnemu poveljniku, gene-raiu PajiasusU, čestitke zaradi velike zmage na gori Vitsi.
Sodba nemškemu maršalu
Pred britanskim vojaškim sodiščem v Hamourgu se je začela razprava proti nemškemu maršaiu Erichu von Mannstemu. Obtožen je grozodejstev nad poljskim civilnim prebivalstvom ter vojnimi u-jetniki, slauega ravnanja s sovjetskimi vojnimi ujetniki, sodelovanja pri Hitlerjevem načrtu za iztrebljenje Zidov, množičnih usmrtitev brez obsodbe, množičnih deportacij ter brezobzirnega uničevanja ruskega ci-viinega prebivalstva. Obtožnici, ki obsega 39 strani, je priloženih okoli tisoč različnih dokazil o maršalovi krivdi.
Sodišče sestavlja sedem višjih britanskih častnikov, med njimi dva generala. Zagovorniki so Nemci, katerim pomaga posebni britanski pravni svetovalec. Stroške za Mannsteinovo obrambo bodo poravnali v glavnem s prostovoljnimi prispevki, ki so jih zbrali v Veliki Britaniji. Znaten znesek za to je dal tudi sam bivši angleški ministrski predsednik Churchill.
Nova revolucija v Siriji
30. marca letos je sirijski polkovnik Husni Zajim vrgel dotedanjo vlado ter njene člane in predsednika države brez prelivanja krvi poslal v pokoj čez mejo. Uvedel je nekaj pametnih preosnov, razpisal volitve in se postavil za maršala. Hujšega zla ta najnovejši diktator ni storil.
Pretekli teden je pa zanetil v tej državi novo revolucijo polkovnik Sami Hinaui. Ta je najprej dal u-streliti Zajima in 20 njegovih naj-zaupnejših sodelavcev, oklical za diktatorja sebe ter začel klicati v državo nekdanje doslužene politih. '	’
Ker je bila politika prejšnjega diktatorja vse prej kakor avtoritarna ali fašistična, je ta nenadna revolucija v Siriji vzbudila precejšnjo zaskrbljenost po vsem a-rabskem Bližnjem Vzhodu. Arabski in francoski, pa tudi ameriški listi pišejo, da stoje za vso zadevo Britanci. Husni Zajim je namreč bil znan po svojih simpatijah do Združenih držav. Takoj po prevzemu oblasti je ameriško-arabski petrolejski družbi »Aramco« dal dovoljenje za napeljavo petrolejskega voda preko sirijskega ozemlja. Ameriški in arabski petrolej bi tako delal na Sredozemskem morju hudo konkurenco britanskemu, ki prihaja iz Iraka.
In stroške za to konkurenco mora spet plačevati neka majhna država...
Amspišha moka za Trst
V tržaško pristanišče je prispel iz Združenih držav tovor Evropskega obnovitvenega načrta 1446 ton moke na krovu ladje »Ponče de Leon«. Tovor bo razdeljen na anglo-ameriškem področju STO-ja.
O^ismo cCržačana
Gospod urednik!
Pismo KrasKega Kmeta v Vašem cenj. casopi.su me je presenetilo, čeprav je zeio umestno, rreseneti-10 me je, Ker je to pismo moralo priti oa Krasnega kmeta 111 ker je tuui oa tam pnsio zeio, zeio pozno, da ne rečem vec. To pismo nam aoKazuje, dt* se nasa aezeia bolj zanima za nasa narodna vprašanja, Kot mesto 111 je ooenem graja vsem nam meščanom; je zrcalo naše miacnosti au stranu pred neKom, ki ga m, au Ki je taKo maloštevilen 111 Di ga na nasin tleh sploh ne smelo mu. JNeKaj opazk v tej zadevi, ki jo je sprožil Kraški kmet, je sicer »Demokracija« pri-ouciia, toda v tani ooiiki in s taico sKromnostjo, da je to razumelo le neKaj ljudi, ki so bili v to stvar vpleteni, ali Ki so vsaj od blizu vso stvar gledali — ne da bi reagirali. Priti je morala voda v gno celo hašim kraskim kmetom prej kot vsem nam meščanom, ko so tudi slepci videli in giuhi slišali? Vzemimo to kot samograjo in sa-moobtožbo in čeprav zelo pozno, vrzimo se na zamujeno, toda brez poklonov, ker ti menda niso več na mestu. Dosedanji pokloni in gluho molčanje od strani SDZ je bilo za te brate, ki so prišli od drugod na STO, le spodbuda v njih razdiralnem delu. Ne mislim s tem vseh beguncev, ker nekateri izmed teh so res na mestu in so prvi, ki okušajo prava preganjanja od teh svojih bratov. Zato jih moramo strogo ločiti v tem boju. Hvaležni smo in bomo tem našim nesrečnim bratom, če nam bodo nudili v tem boju svojo poštno roko.
Kraškemu kmetu, piscu pisma, vse moje priznanje in stisnem mu prijateljsko roko!
Toda, gospod urednik, čeprav se mi zdi to pismo popolnoma na mestu, po mojem mnenju še ni popolno. Med vprašanji kmeta bi lahko bilo še eno: kako stoje stvari na naših šolah? Menda je naše šolstvo' za nas najvažnejše vprašanje, ali vsaj eno izmed najvažnejših.
Po pisanju, ali bolje rečeno, po molčanju »Demokracije« izgleda, da je v tej, za nas prevažni ustanovi, vse v najboljših rokah, da vlada tam največji, naravnost idealen red, da je tam največja pravica.
Zato Vas prosim, g. urednik, da blagovolite pojasniti, ali da dovolite primeren prostor v Vašem cenjenem časopisu ljudem, ki b tem kaj vedo, kaj se prav za prav vrši v našem šolstvu.
Danes Vas prosim pojasnila le na sledeče točke:
Letošnji zrelostni izpiti na slov. srednjih šolah so iznenadili dijake,
profesorje in slov. javnost. Reden dijak, ki pride do mature, je v 70 odstotkih primerov zrel.
Kako so izpadli ti izpiti na našem učiteljišču?
Kakšna je morala teh izpitov za gg. profesorje, za g. ravnatelja .tega zavoda, za šolska oblastva, za dijake, iza starše dijakov in za vse naše ljudstvo?
4)	Smo Tržačani res tako zabiti, da ni izdelal niti eden naših maturantov? Polovica jih ima ponavljalne izpite, polovica je popolnoma padla.
Izdelala sta le dva begunca — ena redna dijakinja in en privatist. Ali so res samo begunci brihtni?
Ker ne moremo verjeti, da so profesorji- pripustili k izpitu nezadostno zrele dijake se vprašamo, kje je vzrok za tako porazen izid? Ali so bile izpraševalne komisije pod vplivom laške propagande, da se na slovenskih srednjih šolah delajo izpiti kar »po domače«?
Na naših šolah potrebujemo ljudi, ki imajo trdne hrbtenice in ki so pripravljeni postaviti se za pravico in resnico proti vsakomur; ne pa ljudi, ki se tresejo za svoja in za mesta svojih, ožjih prijateljev.
Kako je bilo z izpiti na ostalih slovenskih srednjih šolah?
Ali je izid teh izpitov res znak resnosti in reda na naših šolah?
Ostala vprašanja, kot: Kako se učiteljstvo namešča, kdo ga namešča, po katerih kriterijih se ga namešča, razmere med domačini in begunci, kako se učiteljstvo nadzoruje itd. pa prihodnjič.
O važnosti in nujnosti fgoraj o-menjenih vprašanj sem se prepričal iz razburjenja, ki vlada med ljudstvom, in iz poročil v časopisih. Neki list nam hiti celo zatrjevati, da se že po samem izidu lahko vidi, da izpiti niso bili delani »in famiglia«. Vemo, kam pes taco moli! Sicer pa je bil omenjeni članek v »Giornalu« priobčen, vsaj za ljudstvo, po famoznem izidu mature na učiteljišču. Uspehi letošnje mature so naš narod iznenadili. Po teh uspehih je ali naša mladina nesposobna, ali pa so nesposobni oni, ki so jo imeli v rokah. Radi bi slišali o tem mnenje slovenskega šolskega nadzornika za slovenske srednje šole g. prof. Mi-zerita in ga vprašali, kaj misli u-kreniti, da se naši zavodi spravijo na raven, da bodo dosegli vsaj uspeh, ki so ga dosegle pri maturah italijanske srednje šole s 60 odstotkov do 70 odstotkov pozitivnih ocen — »senza fare in famiglia«.
Meščan
Tržaški Maformisti in Slovenci
Po zadnjem kominformističnem zborovanju v Trstu, ki naj bi se vršil v luči rdečega razglabljanja o bodoči usodi Trsta (vprašanja, ki so se ga naši ultrardeči politiki le mimo grede površno dotaknili!) in ki je ob številni navzočnosti slovenskih izgubljenih ovčic izpadlo kot svojevrstna manifestacija ita-lijanstva, bi se morali razni Malalani in Bidovci s svojimi številnimi zaslepljenimi in preslepljenimi privrženci, če že ne strezniti (saj tega od njih niti ne moremo pričakovati...), pa vsaj zamisliti!
Gesla »Trieste italiamissima« se je znal zelo spretno posluževati glavni govornik in bivši 'urednik »Lavoratora« Gašperini. Kako je bilo navzočim Slovencem, če jih sploh smemo tako imenovati, pri srcu, si moremo predstavljati! Ver-
jetno imajo danes precej hudega mačka, čeprav o tem zaenkrat molčijo ko grob. Morda se jim bo jezik nekoliko zasukal o vesti, da je g. Nenni v imenu združenega ita-Iijanstva šel v Moskvo, da prepriča kremeljske mogotce o izredno pametnem ukrepu -treh zapadnih velesil, ko so s svojo lanskoletno marčno izjavo (ki leži pozabljena v ropotarnici svetovne diplomacije) obljubile Trst Italiji.
Ali ni mera ogabnega igranja s koristmi tržaških Slovencev, ki se popolnoma krijejo s koristmi tržaškega gospodarstva in bodočnosti tržaške luke, že do vrha polna?
Resno naj o stvari premišljajo vsi tržaški Slovenci, ki imajo še količkaj narodnega ponosa v srcu in količkaj čuta za mednarodno pravičnost v možganih!
Sedmo poročilo generala Airey-a
Sedmo poročilo gen. Aireya• obravnava četrtletje april-junij tega leta, ki je bilo v političnem pogledu Značilno po junijskih upravnih volitvah, v gospodarskem pogledu pa po znatnem napredovanju v industrijski obnovi. Poročilo pravi, da je bil glavni cilj Zavezniške vojaške uprave »pospeševanje ladje-delniške industrije in pristaniškega delovanja, kajti od tega mora biti nujno odvisno gospodarsko blagostanje Trsta. Število brezposelnih počasi pada, toda hitrejšega padanja ni mogoče pričakovati, dokler ne bo popolnoma razvit ladjedelni-ški načrt, ki se je pričel v prvih mesecih letošnjega leta in dokler ne bo vsaj delno nadomeščena tržaška trgovinska mornarica, ki bo nudila več zaposlitve tržaškemu prebivalstvu«.
»Trgovinski promet skozi pristanišče trajno narašla. V drugem četrtletju letošnjega leta je presegel promet v odgovarjajočih dobah leta 1948 in celo leta 1938. To je pripisati splošnemu gospodarskemu izboljšanju in zlasti naraščajočemu obsegu prometa z Avstrijo na osnovi Evropskega obnovitvenega načrta. Malo uspeha pa so po drugi strani dosegli poskusi za obnovitev tržaškega tranzitnega in skladiščnega prometa s podonavskimi drža-
vami, ki ne sodelujejo pri Marshallovemu načrtu. Tržaško pristanišče je popravljeno in pripravljeno, da s svojim delavstvom in modernimi napravami poprime trgovino z zalednimi državami, kadar bodo pripravljene to storiti«.
General Airey nadaljuje v svojem poročilu, da je bil na finančnem področju dosežen zadovoljiv napredek k zmanjšanju izdatkov in da preračun področja za drugo polovico leta 1949 še ni dokončan in bo zato podrobno objavljen v prihodnji številki. Zavezniška vojaška uprava je poleg tega skušala čim bolj zmanjšati finančni primanjkljaj ter je izdelala investicijski načrt, da bi si lahko Trst prislužil čim več tuje valute in zmanjšal potrebo po uvozu iz področij s trdno valuto. »Tako upam, pravi general Airev, da bo Trst ob koncu obnovitvenega načrta glede tuje valute bolj aktiven kot pasiven. Nikakor pa ne verjamem, da bi bilo moči to stanje doseči izven italijanskega gospodarstva ali brez varstva italijanske države«.
»Končno pa mora blaginja Trsta sloneti na politični ustaljenosti, ki poganja iz pametnih in strpnih demokratičnih vrednot, hudo pa bi jo ogrožalo vsako domotožno gledanje nazaj na fašizem ali komuni-
zem, ki sta prišla na slab glas«.
V podrobnem pregledu gospodarskega položaja omenja poročilo, da so v drugem četrtletju tega leta v okviru Evropskega obnovitvenega načrta uvozili v Trst iz Združenih držav blago v skupni vrednosti
2,549.000	dolarjev. Po uvoznem programu Evropskega obnovitvenega načrta za finančno leto 1948-49 so znašale dobave Združenih držav za Trst 14,478.600 dolarjev. Poleg tega je Trst dobil nekaj nabavnih nakazil iz italijanskega obnovitvenega načrta, tako da bo znašala skupna vrednost uvoza za omenjeno leto 17,547.600 dolarjev. Sestavljen je bil tudi uvozni program ER P za finančno leto 1949-50. Iz protivred-nostnega fonda je dobil Trst v preteklem letu nad 5 in pol milijard lir.
Nato govori o poročilu po ustanovitvi gospodarskega posvetovalnega sveta in prehaja na industrijo. Glavni poudarek je na ladjedelni-ški industriji. Jeklarska proizvodnja je nekoliko padla deloma zaradi posledic zimskih omejitev električnega toka, deloma, pa zaradi stavke v mesecu maju. Poročilo nato govori o čiščenju mineralnih in proizvodnji rastlinskih olj, o izdelovanju mila, barv in lakov, o živilski industriji, juti in konoplji, nato o kamnoseštvu, o proizvodnji piva in likerja ter slaščic, o papirni in oblačilni industriji ter strojni mehaniki in lesnih izdelkih.
Promet skozi tržaško pristanišče je zadovoljiv. Obseg ladijskih tovorov, ki so v marcu, aprilu in maju šli skozi tržaško pristanišče, je znašal 954.127 ton in je bil najvišji povojni ter je presegel promet prejšnjih treh mesecev za 87.000 ton. Civilni ladijski tovori so se v primeri z vojaškimi dobavami in s tovori iz Združenih držav za Avstrijo povečali za 29.000 ton. Izvoz po morju se je v primeru z zadnjim četrtletjem tudi povečal za 19.500 ton.
Od 1. aprila dalje sta pod pokroviteljstvom Mednarodne begunske organizacije odpluli iz tržaškega pristanišča dve ladji, ki sta imeli na krovu vsaka po 1.000 izseljencev in sicer ena v Avstralijo, druga pa v Novo Zelandijo. Ker se Mednarodna organizacija namerava še nadalje posluževati tržaške luke, je pred kratkim najela »Casa Emigrante«, to je prejšnji izseljeniški hotel tržaškega Lloyda, ki ga zdaj ZVU obnavlja.
V zadnjem četrtletju je uporabilo tržaško pristanišče 2.078 ladij, ki so imele 869.250 ton tovora. Na prvem mestu je Italija, na drugem so Združene države, na tretjem Anglija, na četrtem Panama, na petem Jugoslavija, kar zadeva tona-žo, kar zadeva število ladij pa je Jugoslavija na drugem mestu.
Oktobra leta 1947 je Zavezniška vojaška uprava sklenila, da bo obnovila industrijsko pristanišče v
Zavljah. Zdaj tam pripravljajo zemljišča in izdelujejo načrte za gradnjo cest, napeljavo vode, elektrike, kanalizacije ter izboljšanje prometnih zvez s Trstom.
Pri javnih delih znaša število povprečne mesečne zaposlitve od 1. aprila do 30. junija, 6.839 ljudi.
Stanovanjski program ZVU za leto 1948 se bliža h koncu. Predvideval je 1.463 stanovanj. Od tega še ni dokončanih 198 stanovanj. Leta 1949 naj bi se zgradilo 282 novih stanovanj. Pričeli so že graditi 144 stanovanj, poleg lega pa še hotel v Barkovljah, ki bo imel 62 sob. Na Greti pa gradijo taborišče za razseljene osebe.
Za pospeševanje zasebne pobude je ZVU pred kratkim izdala posebni ukaz, na podlagi katerega lahko dobijo stavbne zadruge prispevek v višini 50 odstotkov odobrenih novih načrtov.
Zimska suša, ki je grozila kmetijstvu, je popustila v aprilu predno je povzročila resno škodo. Prva košnja sena je bila dobra in izgle-di so na splošno dobri. Pri pogozdovanju je bilo v tem četrtletju zaposlenih povprečno 250 delavcev.
Tržaški ribiči so v tem četrtletju prodali v Trstu 1.188 ton rib.
V poglavju o delu pravi poročilo, da je povprečno število brezposelnih v prejšnjem polletju znašalo 22.174, število zaposlenih pa okoli 90.000. V teh številkah so vključe-
ne le tiste osebe, ki so vpisane pri Tržaškem in Pokrajinskem uradu za delo. Niso pa tu vključene tiste osebe, ki niso zaprosile za delavsko knjižico in one, ki nimajo do nje pravice, ker nimajo stalnega bivališča na tem področju. V drugem četrtletju je bilo manj stavk, kakor v prvem četrtletju letošnjega leta. Pri tem so delavci izgubili plače v skupnem znesku 22 milijonov lir v primeri s 40 milijoni rir, ki so jih izgubili v prvem četrtletju. Najresnejša je bila stavka v jeklarni ILVA, ki je trajala 20 dni. Med to stavko niso kurili plavža in zato v mestu ni bilo plina.
Zadnje poglavje govori o pomoči razseljenim osebam in beguncem. Od kar je stopila v veljavo mirovna pogodba, je potovalo preko področja 84.000 beguncev in razseljenih oseb v taborišča Mednarodne begunske organizacije v Italiji. Povprečno število beguncev živečih v Trstu znaša okoli 2.000. Večina se vzdržuje sama. ZVU bo v kratkem odprla taborišče, ki bo nudilo boljše zatočišče tistim, kateri so brez sredstev. Mednarodna begunska organizacija je tudi sklenila sprejeti v svoje okrilje in preseliti v prekomorske dežele osebe, ki so prej bivale na področjih, prepuščenih Jugoslaviji in prišle v Trst bodisi pred podpisom ali po podpisu mirovne pogodbe ter iz tega ali onega razloga niso imele pravice do opcije za italijansko državljanstvo.
Vprašanje narodnostnega sožitja o Trstu
Italijanski nacionalistični napadi
Kar pa zadeva izjavo italijanske poslanske zbornice, da se glasom italijanske tradicije pusti narodnim manjšinam svobodo, da ohranijo svoj jezik, kulturo in vero, je potrebno pripomniti, da so že v oni dobi »škvadre« fašistov in fanatičnih nacionalistov pričele s svojim uničevalnim delom proti Slovanom. Evo nekaj primerov:
29. decembra 1918: razdejanje v tiskarni »Edinosti«;
4. avgusta 1919: napad na slovensko šolo na Akvedotu;
30. oktobra 1919: napad na Narodni dom v Pazinu:
13. julija 1920: požig in popolno uničenje palače »Narodni dom« (sedaj hotel »Regina«) v srcu Trsta. Pri tem je prišlo tudi do človeških žrtev;
načrtno uničevanje slovenskih in hrvatskih hranilnic, slovenskih odvetniških uradov, šole pravoslavne srbske občine, »Jadranske banke« in jugoslovanske delegacije. Istega dne je prišlo do neredov in van-dalističnih dejanj na Goriškem in v Istri. V Pulju je n. pr. bila požgana štirinadstropna palača »Narodnega doma«.
Pomembno dejstvo: vse to početje je ostalo nekaznovano. Oblasti so bile gluhe za sleherno pritožbo. Ne samo to. Kdor se je drznil pritožiti, se je sam izpostavil fizičnim napadom. 14. julija leta 1920 se je na Generalnem komisar-jatu Julijske krajine zglasila delegacija treh Slovencev, ki je protestirala proti pasivnemu zadržanju organov javne varnosti in zahtevala zaščite za slovensko prebivalstvo in njegovo premoženje. V odgovor so nekaj ur nato pridržali vse tri odposlance kot talce za primer reakcije s strani Slovencev.
Niti ni potrebno, da opozarjamo na sramotne postopke z ricinovim oljem še pred nastopom fašizma, napade v temi, izsiljevanja s pismi in lažnimi intervencijami, izzivanja v javnih prostorih in podle grožnje na naslov slovanskih poslancev, ki so stopali v italijanskem parlamentu na govorniško tribuno.
Italijani so se pritoževali nad »avstrijsko tiranijo«. Pravijo, da jim jo je bilo popolnoma nemogoče prenašati, a zdaj so vsak dan in v vsakem trenutku postavljali Slovence in Hrvate pod italijansko oblastjo pod še hujše in še. bol'j poniževalno nasilstvo. Pomanjkanje varnosti namreč ni bilo kot v normalnih razmerah pojav, ki ga je pripisati protizakonitemu- početju navadnih lopovov,- temveč je bilo stalen in reden pojav, ki ga je povzročala zlonamerna odsotnost organov, ki bi morali bdeti nad osebno in tvarno varnostjo, pa jih nikdar ni bilo, kadar je bila ogrožena oseba slovenske ali hrvatske narodnosti in čustev.
Volitve leta 1921
Je mar zato čudno, če so po vsem tem Slovenci in Hrvati v Italiji prišli do zaključka, da življenje pod Italijo sploh ni mogoče? Volitve leta 1921 so bile prava sramota in žalitev za sleherno glasovalno pravico. Po slovenskih vaseh so se klatili tovorni avtomobili, polni smrkavcev, ki so s palicami in pendreki pretepali slovenske volivce. Istočasno pa so listi s pri-
kritimi grožnjami vabili Slovence, da se vzdrže že itak nesvobodnega glasovanja.
Spričo takega početja v teku volitev in še prej je pač le vsega občudovanja vreden poziv poslanca Wilfana, ki je rotil sorojake, naj ne store tega. kar jim prigovarja italijanski tisk in naj zato ostanejo zvesti lastnemu narodu ter strpni do države, v kateri žive.
Vsako sožitje med obema narodoma so Italijani vedno oteževali, ker se nikdar niso znali znebiti zaničljive in neupravičene prevzetnosti in pričeti brez predsodkov gledati na one svoje sodržavljani, s katerimi so v medsebojno korist
Sprememba priimkov in izgon doseljencev
In kakšno oblast! Ne bi mogli trditi, da je beg sto tisoč Slovencev in Hrvatov iz .Julijske krajine in Istre predstavljal posrečeno in enostavno rešitev tega vprašanja, j Niti ne bi mogli reči, da ni bilo I postopno zatrtje slovenskih in hr-! vatskih šol strahoten udarec za ] prebivalstvo, ki se je moralo zanje ! tako trdo boriti še pod Avstrijo. Leta 1922 je bila pod kaznijo celo | prepovedana Slovencem in Hrva-! tom osnovna pravica obrambe v materinščini pred sodiščem. (Cl. 137 zak. o kaz. postopku).
Niti ne bi mogli reči, da je dokaz ! narodne strpnosti sramotno popa-
■	-•	:	."a-..
’>	..	,	m-
.>;:v ’
, *	,	:	-nw*' -
Ik	’
- v	.	’	-	y	'	--j
■	-	*»-• -	■	-■	*	4	is
TRST V LETU 1786
živeli skozi stoletja v vsakodnevnem in prisrčnem stiku.
Sedanje zadržanje Italijanov
Ta prazna prevzetnost je očitna v italijanskem tisku, ki tiho prehaja preko vsega, kar ve o slovenstvu in slovanstvu ter molči o vseh kulturnih in socialnih pojavih svojih sosedov. Dovolj je, da beremo nesmiselne dopise listov, kot n. pr. »Corriere della Sera«, ki u-živajo gotov sloves v mednarodnem tisku. Dovolj je, da slišimo izjave italijanskih državnikov, ki so imeli v preteklosti dovolj stikov s spoštovanimi in poštenimi slovanskimi predstavniki, ki so temeljitemu poznavanju Italije dodajali poštene simpatije do sosednjega naroda. O tem- nas lahko prepriča pisanje revizionističnega lista »Giornale di Trieste«, ki — omenjajoč lista »Nova Doba« od 13. novembra 1920 in »Narodna Politika« od 16. nov. 1920 — pravi, da sta si jugoslovanska lista po rapalski pogodbi »drznila napasti svobodno sklenjeno pogodbo-med zakonitimi zastopniki obeh zainteresiranih narodov«. In rapalska pogodba je izpostavila pod italijansko oblast pol milijona Slovencev in Hrvatov.
čenje 7146 priimkov, ki je po nalogu političnih oblastev zadelo preko 100.000 Slovencev in Hrvatov.
Toda zgodba se ponavlja. Potem, ko so izgnali iz Julijske krajine sto tisoč ljudi in popačili imena drugim sto tisoč prebivalcem, je prišlo na mesto izgnancev novih sto tisoč doseljencev iz Italije, ki so danes italijanski upravniki Svobodnega tržaškega ozemlja in ki si, čim so prišli do oblasti, ne pomišljajo pred samimi očmi zavezniških oblastev nadaljevati z novim zapostavljanjem Slovencev.
Omejitev volivne pravice
Vzemimo samo en primer. Pred volitvami je bilo treba pripraviti volivne imenike. Ze sama mirovna pogodba je v tem pogledu ugodnejša za Italijane, kot pa za Slovence.
Vsi italijanski državljani, ki so stalno bivali v Trstu v juniju leta 1940, imajo po mirovni pogodbi volivno pravico. Toda Zavezniška vojaška uprava je velikodušno poklonila volivno pravico tudi onim italijanskim državljanom, ki so imeli stalno bivališče v Trstu 15. septembra 1947. Pač edinstven primer ustavnega prava, po katerem imajo volivno pravico osebe, ki nimajo pravice do državljanstva.
(Nadaljevanje sledi)
Preganjanje nekomunistov
Na pisanje zahodnega tiska o nekakih, političnih koncesijah, ki jih bo Tito moral dati za ameriške dolarje in gospodarsko pomoč, ter na ugibanja o nekakih razgovorih z opozicijo, so trenutni rdeči gospodarji Jugoslavije odgovorili z novim in brezobzirnim preganjanjem nekomunističnih elementov.
Po vsej državi, zlasti pa v Sloveniji, so se začele racije in množične aretacije bolj ali manj vidnih tihih opozicionalcev. 27. julija so na primer samo v Ljubljani zaprli 800 ljudi, med njimi nekaj vidnih zastopnikov nekdanjega slovenskega gospodarstva, javnih delavcev, svojce tistih, ki so kje v tujini v službah pri zahodnih zaveznikih itd. Usoda večine izmed njih je za zdaj neznana.
V Ljubljani je bil pretekli teden tajen proces proti nekaterim opo-zicijonalcem, ki so že od leta 1945
v ječi. Tri izmed njih so obsodili na smrt, češ da so iz zapora dobili zvezo z »agenti zahodnih imperialistov«.
V Sarajevu se je te dni končala razprava proti članom podtalne odporniške organizacije »Mladi muslimani«. Tri so obsodili na smrt, ker so delali za strmoglavljenje Titovega režima v Bosni in Hercegovini. Da bi bila njihova krivda bolj »protidržavna«, so jih obdolžili,, da so hoteli ustanoviti v teh dveh deželah nič več in nič manj kakor — samostojno mohamedansko državo!
V Beogradu so pretekli teden priredili velik proces bivšima kraljevima namestnikoma dr. Peroviču in dr. Stankoviču ter nekdanjemu ministru jugoslovanskega dvora, Milanu Antiču. Vsi so bili zaprti že od leta 1944. Po Mihajloviče-
vi in Stepinčevi razpravi je to največji politični proces v Jugoslaviji. Obtožence dolžijo, da so pred vojno podpirali politiko sodelovanja s Hitlerjem, s katerim je celo Sovjetska zveza že 1939. leta sklenila prijateljsko in vojaško pogodbo. Jugoslavija pa se je prav po zaslugi svojih politikov kot edina država v Evropi vsake uradne zveze z Nemčijo branila vse do marca 1941.
Vse obtožence so obsodili na od-* vzem imovine ter na sledeče kazni: kraljevega namestnika Stankoviča na 12 let prisilnega dela, kraljevega namestnika Peroviča na 11 let, maršala dvora Antiča na 15 let in urednika lista »Vreme«, Gregoriča, na 18 let prisilnega dela.
Vsi ti_ procesi in preganjanja o-pozicionalcev imajo en sam namen: če bi Združene države res zahtevale od Tita, da mora pritegniti k sodelovanju v vladi opozicijo, je treba Amerikancem z vpri-zorjenimi procesi dokazati, da so vsi ljudje, ki bi zato prišli v poštev, kolaboracionisti in bivši nemški agenti. Edini, ki so čisti in torej vredni voditi državo, so Titovi priganjači in priskledniki dokler se diktatorju ne zamerijo in postanejo* tudi oni »gestapovski špijoni«, kakor se je to zgodilo na primer Andriji Hebrangu in neštetim drugim, »čistim« ljudem iz vodstva titovske partije.
Italija in Jugoslavija
V Beograd je prispela italijanska komisija, ki ima nalogo ugotoviti vrednost tistega italijanskega i-metja v Jugoslaviji, ki ga je Titova vlada podržavila. Komisija dela v soglasju z jugoslovanskimi oblastmi; če bi se pokazala potreba, bo-
JUGOSLOVANSKI
OBZORNIK
do italijanski in jugoslovanski za- j stopniki preiskali vsako zadevo na j kraju samem. Vprašanje podržav- j ljenja je predstavljalo eno glavnih f ovir, da ni prišlo do obnovitve j rednih odnošajev med Jugoslavijo j in Italijo, kakor tudi med Jugoslavijo in Anglijo, Ameriko in še .nekaterimi drugimi zahodnimi državami. Vprašanje Italije je pa med vsemi najbolj težavno, ker se tiče ] velikega števila malih posestev in malih trgovin raztresenih po vsem ozemlju, ki je prešlo v last Jugoslavije. Italijanska komisija bo lahko začela takoj z delom, ker je tudi jugoslovanski vladi dosti na tem, da pride čimprej do rešitve tega vprašanja.
Jugoslavija bo zdaj izpustila vse zaplenjene italijanske ribiške ladje. Gre za okrog 50 ribiških enot, od katerih so bile nekatere v jugoslovanskih pristaniščih že po 6 mesecev.
Tito in Vatikan
Voditelj apostolske nunciature v Beogradu, mons. Hurley, je prišel te dni na obisk v Rim. Hurley je škof iz Saint Augustina v Združenih državah. Prevzel je posle apostolskega nuncija v Jugoslaviji, ko so prejšnjemu nunciju (italijanske narodnosti) prepovedali vrnitev v Beograd.
Hurley se je že sestal s predstavniki vatikanskega državnega tajništva. Sprejet je bil tudi pri papežu, kateremu je verjetno poročal o poostritvi verskega preganjanja v Jugoslaviji (obsodbe duhovnikov, redovnic itd.).
Kominform proti „Partizanki“
V noči na 12. avgust so na, največji ladji jugoslovanske trgovinske mornarice, »Partizanka«, nepričakovano eksplodirali istočasno trije peklenski stroji, in sicer na obeh koncih in v sredini ladje. Nastal je tako silovit požar, da je bilo vsako gašenje nemogoče. Veliko mornarjev in delavcev na ladji je našlo smrt v plamenih.
Prekooceanska ladja »Partizanka« je imela 15 tisoč ton ter jo je Jugoslavija kupila takoj po vojni v Kanadi.
Domnevajo, da je uničenje »Partizanke sad kominformistične sabotaže.
„Borba“ zanikuje
Glasilo jugoslovanske komunistične partije »Borba« je zanikalo poročila, ki jih je objavil rimski dnevnik »II Tempo«, da je bilo nedavno v Zagrebu zborovanje evropskih protikominformističnih komunistov, ki naj bi poskušali ustanoviti novo internacionalo proti Ko-] minformu.
I »Borba« istočasno zanikuje tudi poročila turinske »Stampe« in milanskega »Corriere della Sera«, po katerih naj bi se Titova vlada raz-govarjala z voditeljem hrvatske kmetske stranke' Mačkom in s pristaši pokojnega generala Mihajlo-viča. Namen teh razgovorov naj bi bil razširjenje sedanje Titove vlade z vključenjem osebnosti iz opozicije.
ZDA in Jugoslavija
Ameriški zunanji minister Ache-son se je 35. avgusta razgovarjal tričetrt ure z jugoslovanskim veleposlanikom, Savom Kosanovičem. Po razgovoru je ta izjavil časnikarjem, da je meja med Jugoslavijo in Grčijo povsem zaprta. Kosano-vič je nadalje trdil, da ni Jugoslavija nikoli pomagala grškim upornikom, da pa je v preteklosti nudila le zavetje ranjencem in beguncem.
Dalje je povedal, da se je z Ache-sonom razgovarjal o gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. (Znano je, da skuša Jugoslavija dobiti posojilo od' Mednarodne banke za obnovo in razvoj svojega poljedelstva in industrije).
Tito - »sovražnik Sovjetov"
Moskovska radijska postaja je objavila besedilo sovjetske spomenice, ki so jo i-zropili Titovi vladi in ki se tiče avstrijske mirovne pogodbe.
Sovjetska vlada obtožuje Jugoslavijo, da se je vedla kot sovražnica in ne kot zaveznica Sovjetske zveze, ko se je tajno razgovarjala z Britanci, da bi dosegla priznanje svojih zahtev po Koroški.
Sovjetska spomenica podrobno o-pisuje tajne razgovore, ki da jih je imel namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra Bebler z zastopniki britanske vlade, in zaključuje:
»Ako jugoslovanska vlada daje prednost imperialistom pred Sovjetsko zvezo, naj zahteva, da oni podprejo njene težnje. Sovjetska vlada smatra jugoslovansko vlado za sovražnico in ne več za prijateljico Sovjetske zveze«.
Sovjetska nota je odgovor na jugoslovanski protest z dne 3. avgusta, ki vsebuje po sovjetskih trditvah »lažnjive klevete o sovjetski zunanji politiki, katere pobira beograjska vlada iz fašističnih virov«.
Titov minister za promet Masla-rič je pa sporočil, da bodo jugoslovanske oblasti razpustile jugoslovansko - sovjetsko družbo, ki je imela v rokah plovbo po Donavi.
Amerika ¥ številkah
Modema ameriška železniška
Diesel lokomotiva je sestavljena iz nad 70.000 kosov.
Poleg poljedelskih rodbin ima 20 • odstotkov ameriških rodbin svoj vrt.
Združene države, ki imajo 7 odstotkov celokupnega svetovnega prebivalstva, proizvajajo okoli 50 odstavkov električne energije celega Sveta.
Ameriško poljedelsko ministrstvo poroča, da gojijo ameriški kmetje letos okoli 96 milijonov svinj.
Celokupna ameriška proizvodnja penicilina v letu 1948. je dosegla vrednost 200 milijonov dolarjev. Cena te droge je padla na 18 stotink dolarja (okoli 104 lire) na veliko in na 40 stotink na drobno (30 lir) za vsakih 100.000 enot.
V prvih petih mesecih 1949 se je udeležilo povprečno vsak teden ki-nomato graf škili predstav okoli 59 milijonov oseb. Lani je to število bilo povprečno 67 milijdnov.
■ Koroška-srce Slovenije ^
UVOD
Koroška je doživela novo dejanje svoje narodne in politične tragedije. Dežela, ki je bila pred stoletji središče slovenskega narodnega ozemlja, je danes od živega narodnega telesa odsekan ud, obsojen na hiranje in smrt, ako ga v zadnjem trenotku ne reši kak nenaden poseg.
Namen tega dela ni razpravljanje o tem, kako se je razvijala borba za Kotoško in kje je iskati vzrokov in krivd za porazni izid te borbe, do katere je imel slovenski narod po vseh božjih in demokratskih postavah sveto in trdno pravico. Vse to je danes vsakemu Slovencu več ali manj jasno, saj so korenine zla očitne bolj kot kdaj koli.
Uverjen sem, da bo vsakemu Slovencu po teh kratkih vrsticah, ki bodo orisale zgodovinski razvoj Koroške več kot dovolj očita vsa strahota koroške žaloigre. Zaloigre tiste dežele, ki je v staroslovenski dobi bila srce velike Slovenije in zibelka slovenske državotvornosti in kjer so v obredu ustoličevanja
slovenskih samostojnih vladarjev vojvod bila podana vsa tista osnovna načela demokracije in pravnega socialnega reda, ki nam je danes v teh težkih časih borbe za narodni obstoj doma in v svetu tako zelo potrebna.
Slovenci Svobodnega tržaškega ozemlja lahko razumemo svoje koroške brate v marsičem bolj kot pa ostali Slovenci, saj smo tudi mi sami bili dolga stoletja predmet raznarodovanja in potujčevanja s pomočjo vseh sredstev prav tako kot bratje Korošci. Kot njih, so tudi tržaške Slovence hoteli iztrebiti s silo in danes sef kot žrtve miru prav tako odtrgani od svoje matične domovine kot oni. Ako so se lahko bolje držali v borbi, se imajo mogoče zahvaliti dejstvu, da je pred njimi morje, za njimi pa matična domovina, medtem ko je za brati Korošci le morje nemštva, ki vsak dan bolj pljuska ob narodne meje Slovencev in . jih razdeja ter ruši.
Položaj Slovencev doma in v svetu danes ni rožnat. Toda ravno zavest, kaj smo imeli in kaj so nam vzeli, koliko smo izgubili
v tisoč tri sto letih, bo vsemu slo- j venskemu narodu dala nedvomno novih moči, da bo v bodoče še trdneje branil to, kar je samo njegovo. In teža te borbe v prvi vrsti za ohranitev narodnih mej leži predvsem na koroških in primorskih Slovencih.
Zato si v skupnem trpljenju podajata Korotan in Primorje svoje bratske roke.
NASELJEVANJE SLOVENCEV V DANAŠNJI DOMOVINI
Koroška kot zemljepisni pojem se nam danes predstavlja kot obrobno slovensko narodno ozemlje, kjer Slovenci najbolj segajo proti severu v Srednjo Evropo.
Zgodovinski razvoj slovenskih narodnih meja pa nam pokaže, da je bila Koroška do desetega stoletja dejansko središče slovenskega narodnega ozemlja, ki se je raztezalo od Donave na severu pa do Jadranskega morja na jugu.
Naselitev Slovencev spada po eni strani v dobo preseljevanja narodov, »barbarov«, kot jih naziv-ljejo antični viri in pred katerih udarci se je zrušil v prah tisočletni rimski imperij, po drugi strani pa predstavlja zaključno fazo naseljevanja ozemelj, ki so danes slovenska.
Naselitveni val Slovencev se je pomikal od vzhoda proti zapadu. Seleč se v več tokovih, so naši pradedje prodirali v smeri rečnih dolin proti njih izvirom ter se cepili
na sotočjih in razvodnicah. Da so prodrli tako daleč proti zapadu, je gotovo pripomoglo v obilni meri" dejstvo, da tečejo vse večje reke v smeri od vzhoda proti zapadu ali pa vsaj v tej približni smeri.
V splošnem štejemo šest takih velikih selitvenih tokov:
1) Dolenjsko-kraški, ki je naselil južne predele slovenskega o-zemlja med današnjo Hrvatsko in Furlanijo;
2) Posavsko-gorenjsko-obsoški tok, ki je sledeč toku reke Save prodrl v severozapadne predele današnje Slovenije in verjetno odtod krenil po izviru Soče v Kanalsko dolino in današnjo beneško Slovenijo;
3) Obmurski tok z odcepom v dolino gornje Aniže;
4) Panonski tok, verjetno zadnji, ki je naselil nižinsko ozemlje Panonije;
5) Obdonavski tok, ki se je razvil ob Donavi, naselil Dunajsko kotlino in del današnjega gor-njeavstrijskega ozemlja;
6) Koroški tok, ki je naselil porečje reke Drave, Pohorje in segel na zapadu skoro do njenih izvirov.
Vzroki, ki so potisnili Slovence v te kraje, niso točno pojasnjeni in jih je težko ugotoviti. Gotovo pa je, da je bila naselitev Slovencev na vsem tem širnem ozemlju posledica politične'in verjetno tudi demografske praznine, ki je nasta-
la na tem ozemlju po odhodu Lon-gobardov leta 568 v Italijo.
Longobardi, ki so današnja slov. ozemlja posedovali pred tem časom, so se omenjenega leta dokončno izselili v severno Italijo in tam ustanovili močno državo. Takoj za tem že vidimo Slovence, kako v zavezništvu z Obri naseljujejo nekdanja longobardska ozemlja in prodirajo v omenjenih tokovih.
SLOVENCI IN LONGOBARDI
Dokler so bili Longobardi nasprotniki zadnjega ostanka rimskega cesarstva, Bizanca ali Carigrada, ne naletimo na spore med njimi in Slovenci ter Obri, kajti vsi so imeli nekak skupen interes o-svojevanja ozemlja, do spornih vprašanj pa ni. moglo priti, ker so imeli Longobardi severno Italijo, Slovenci pa so naseljevali po njih izpraznjeno ozemlje in se u-stavili tik ob njih mejah. Sele pozneje, ko se Longobardi niso več borili proti Bizancu, se je položaj spremenil.
Odslej često beremo o krvavih vojnih spopadih med Slovenci in Furlani, ki končujejo z menjavajočo bojno srečo, a nam po drugi strani Izpričujejo, da naši pradedje niso bili hlapčevski podložniki Obrov, temveč le njihovi zavetniki, ki so se tudi sami znali hrabro bojevati na lastno pest. Značilno je tudi to, da Slovenci v teh bojih nastopajo večinoma kot napadalci.
Zato so bili Longobardi prisiljeni, da so svojo mejo primerno utrdili, poslužujoč se pri. tem nekdanjih rimskih utrdb. Tako je nastala longobardska granica, tako imenovani »limes longobardorum«, ki se danes presenetljivo ujema s slovensko narodnostno mejo v posočju. Vzrokov ni težko najti.
Utrjena meja je povzročila, da so se Slovenci na slovenski strani še kompaktne je naselili ,kot sicer in se niso več izgubljali v osamljenih selitvenih tokovih v Furlanijo. V poznejši dobi po propadu slovenske samostojnosti pa so imeli oglejski patrijarhi, ki so poleg drugih "la-dali tudi nad temi ozemlji, tudi tolikšen del slovenskega narodnega teritorija, da je lahko demografsko hranil zapadno obmejno prebivalstvo in mu omogočil njegov obstanek ne glede na tp, da do najnovejše dobe ne naletimo na kake posebne romanizatorične poskuse v zapadnem delu slovenskega narodnega* ozemlja.
O borbah Slovencev s Furlani nam razmeroma mnogo poroča langobardski zgodovinar Pavel Diakon. Njegovo pričevanje pa je za nas tem pomembnejše, ker nam njegovi nemški sodobniki le malo ali pa celo ničesar ne povedo o naših pradedih in njih delovanju v oni dobi.
Z Longobardi so imeli Slovenci verjetno stike že neposredno pred naselitvijo današnjih ozemelj. Nedvomen stik pa so dosegli z njimi leta 598, ko so zno\[a pričeli skup-
Proslave petdesetletnice slovenskega pevskega društva „Lipa“
V nedeljo dne 21. t. m. je pevsko društvo »LIPA« iz Bazovice proslavljalo 50 letnico. Ne glede na to, da so se že v pripravljalnem obdobju pojavila huda nasprotstva glede načina in kraja prireditve, je bilo vseeno pričakovati, da se bo ta praznik praznoval kot dan slovenske pesmi brez političnega odnosno strankarskega obeležja, da se bo proslavilo tako kot takrat, ko je bilo ustanovljeno. Na žalost pa ni bilo tako. Stara, lahko rečemo slavna društvena zastava, katero niti fašistični bes ni mogel uničiti, je bila obdana s komunističnimi, italijanskimi, odnosno fratelančni-mi cunjami, katere še davno niso simbol slovenskega naroda in slovenske pesmi, pač pa le boren znak gotovih političnih strank ali režimov. Poleg tega pa so ji med slavnostjo pripeli še rdečo packo — peterokrako zvezdo. Ta madež sigurno ni vodil in bodril skozi desetletja naše požrtvovalne Bazovce, zavedne Slovence, pri njihovem kulturnem delu, marveč poštena slovenska duša pod okriljem neoma-deževane slovenske trobojnice. Njihov simbol je bila tista zastava, katera je danes od nekaterih izrodkov naroda tako zaničevana. Skušali so počastiti to zastavo, zato ji je »compagno« prof. Kosovel v lepi italijanščini pel slavo. Vendar ona njega ni poslušala. Verjetno pa so ta krasni italijanski govor poslušali en pes, nekaj kokoši, dva Čerina in morda tudi kaka bivša »narodna dama« iz Ljubljane ali Trsta.
Prvi govornik je bil nekaki fra-telančni leader iz Bazovice, g. Prešel Miro, ki je v kratkem i/n jasnem govoru opisal trnjevo pot pevskega društva »LIPA«. Zdi se nam pa, da je njegov govor bil ovit v tenčico nacionalizma, samo ne vemo, ali so to ostanki nekdanje ljubezni ali pa nova navodila. Poleg tega pa je bil nekako previden, saj ga je poslušalo veliko domačinov, ki so bili istega prepričanja kot neki frate-
lanoni hierarhi iz Kopra.
Kep m gamjiv je on prizor iz rocutve društvene zastave mlajši geneiaeiji m spominsKin listin naj starejsmi uomacim pevcem g.g. mUZMANCICU, CUFAKJU in UK-Kricu. ce se ne motimo, se je enemu oa njin utrnila solza, katero je z žuljavo roko obrisal na zagorelem licu. Soizo veselja in trpljenja.
Upamo in želimo, da bo mlajši rod dostojen naslednik svojih prednikov.
Res številni poslušalci so z navdušenjem poslušali slovensko pesem, ki je odmevala preko starodavne lipe po naši kraški zemlji. Da, odmevala je, odmeva in mora še v bodoče doneti preko slovenske zemlje tja do našega sinjega morja! Naj vedo vsi, da ona še živi ter da je ona stoletja vodila naš narod, ga bodrila in mu vlivala voljo in moč do življenja in obstoja. Res prava slovenska pesem, ne pa naročene fratelančne popevke, so izraz našega naroda. Zato nekaj takih popevk ni motilo proslave. Pošteni Slovenci so jih preslišali, hlapci pa so bili zadovoljni.
Proslava je potekala v dostojnem a istočasno tudi živahnem razpoloženju. Tako smo Slovenci lepo praznovali velik praznik naših Bazov-cev. Le škoda, da so prisotne bodle v oči one italijansko-fratelančne cunje in da je vse motil oni nesrečni »discorso« vrlega »compa-gna« Kosovela.
Kako smo globoko padli, prof. Kosovel! Ravno Vi, nekdanji narodni borec, govorite v italijanščini, in komu? Dvem Čerinom, saj drugih Italijanov ni bilo na proslavi!
Ni več »fratelanca«, prof. Kosovel, če Slovenec govori Slovencem, na slovenskem prazniku v italijanščini. Temu bi Vaši dragi »fratelli« rekli »un tentativo umoristico di fratellanza«. Mi dostavljamo — humoristični in obenem tragični...
Družinski davek v Gorici
Po sklepu občinskega odbora od 7. julija 1948, ki ga je odobril odbor pokrajinske uprave dne 26. julija 1948, se je vpeljal v goriški občini družinski davek, plačljiv od 1. januarja 1949. Vsi družinski poglavarji morajo do 20. sept. 1.1. prijaviti na posebnem obrazcu, ki ga dobijo v občinskem davčnem uradu, svoje dohodke. Vsi tisti, ki so podvrženi družinskemu davku, šo oproščeni dosedanjega davka na posle, na glasovirje in hišnega davka.
Opravičeno se vsa javnost zgraža proti takemu načinu nalaganja davkov! Tudi delavska zbornica in prosti sindikati odločno protestirajo proti krivičnemu sistemu in zahtevajo, da se zadeva temeljito znova pretrese in uredi bolj pravično in pošteno.
Za pobiranje novega davka veljajo sledeči predpisi:
1)	Za eno družino se smatra skupaj živeče sorodnike, ki imajo skupno premoženje. Kot posebne družine se štejejo: a) osebe, ki so same ali živijo pri tujih ljudeh, b) osebe, ki so pod varuštvom, če imajo lastne dohodke, c) osebe, ki živijo pri drugih družinah, pa imajo ločeno premoženje in dohodke.
no z«Obri prodirati v severno Italijo in Istro. Leta 610 zasedejo skupno z Obri celo Čedad, furlansko prestolico. Z druge strani pa izvemo iz pričevanj Pavla Diakona, da se je Longobardom začasno posrečilo pokoriti si le one Slovence, bivajoče v neposredni okolici Čedada, čeprav so pozneje nekajkrat vdrli tudi na Slovensko.
Po razpadu zveze z Obri vodijo Slovenci samostojno boje proti Furlanom. V glavnem sta jih vodili proti Italiji dve cesti: ena ob Nadiži proti Čedadu, druga pa skozi Palmanovo proti Tilmentu.
Leta 664 je furlanski vojvoda Vektari krepko porazil Slovence spet v bližini Čedada, toda Slovenci mu niso ostali dolžni poraza, ker beremo v Pavlovih kronikah, da so leta 705 potolkli Longobarde blizu Čedada, verjetno na gori Spik. V tej bitki je padel cvet furlanskega plemstva.
Pavel Diakon nam nato opisuje še druge boje med Slovenci in Lon-gobardi. Iz vseh njegovih poročil je jasno razvideti, da so Slovenci, kot že omenjeno, večinoma nastopali kot napadalci na južnih mejah svojega ozemlja in skušali vdreti v Italijo.
Z druge strani pa se nam ta doba prikazuje v luči slovenske ekspan-zivnosti, ki je potem iz raznoterih vzrokov za vedno zamrla. Slovenci so morali pod pritiskom severnih sosedov priti o obrambo in poslej skozi trinajst stoletij v zagrizeni borbi za svoj narodnostni obstoj korak za korakom odstopajo svojo zemljo tujcem.
(Nadaljevanje sledi)
2) Davek se plačuje v celoti v tisti občini, kjer prebiva poglavar družine. Člani družine so skupno obvezani plačati predpisani davek.
3) Davek plačuje družina samo v eni občini. Ce se davkoplačevalec med letom preseli, plača za drugo polovico leta davek v drugi občini.
4) Davek se plačuje od družinskega premoženja, ki ga tvorijo dohodki vseh vrst. Ocenitev se poslužuje vseh možnosti za ugotovitev premoženja in dohodkov ter upošteva tudi socialni položaj, hišno opremo itd.
5) Zaradi gospodarske krize, v kateri živijo delavci s stalnimi dohodki, se obdavčljivi dohodek delavcev, državnih, občinskih, pokrajinskih in zasebnih uslužbencev zmanjša na 50 odstotkov.
6) Pri določanju davka je treba upoštevati tudi število družinskih članov. Za vsakega člana se zviša obdavčljivi dohodek za eno dvajse-tinko do najvišje mere 10.000 lir na osebo. Za davkoplačevalce, ki vzdržujejo najmanj sedem otrok, znaša oprostitev za dohodek do
500.000 lir. Za družine z najmanj petimi otroci velja polovično znižanje.
7) Najnižji obdavčljivi dohodek v goriški občini je določen na 38.001 liro.
8) Za pobiranje davka je določena razporedna lestvica, ki gre od 0.50 odstotkov (za dohodek od
38.000 do 40.000) do 1 odstotka (za dohodek od 60.000 do 70.000), do 2 odstotka (za dohodek od 140.000 do 160.000) in se postopoma zvišuje do 12 odstotkov za dohodke preko 1,500.000 lir.
9) Ce se s smrtjo družinskega člana zmanjša družinski dohodek, se sorazmerno zniža družinski davek za prihodnjo polovico leta.
RAZPREDELNICA
za plačevanje družinskega davka
dohodki od L	do L	odstotek
38.001,—	40.000,—	0,50
40.001,—	45.000,—	0,60
45.001,—	52.500,—	0,70
52.501,—	60.000,—	0,85
60.001,—	70.000,—	1,0(5
70.001,—	80.000.—	1,15
80.001,—	100.000,—	1,30
100.001,—	120^)00.—	1,50
120.001,—	140.000.—	1,70
140.001,—	160.000.—	2,00
160.001,—	200.000,—	2,30
200.001,—	250.000,—	2,60
250.001,—	300.000 —	2,90
300.001,—	350.000,—	3,20
350.001,—	400.000 —	3,50
400.001,—	450.000,—	3,80
450.001,—	500.000,—	4,20
500.001.—	550.000,—	4,60
550.001,—	600.000,—	5,00
600.001,—	650.000,—	5,50
650.001,—	700.000,—	6,00
700.001,—	750.000 —	6,60
750.001,—	800.000,—	7,20
800.001,—	850.000,—	7,80
850.001,—	. 900.000,—	8,40
900.001,—	950.000.—	9,00
Vesti s Tržašlcega
Industrijska strokovna šola
Vpisovanje v Slovensko državno nižjo industrijsko strokovno šclo v Trstu (Rojan, ul. Montorsino št. 8—III.) za šolsko leto 1949-50 se prične v četrtek dne 1. septembra 1949 in traja do vštete sobote dne
24.	septembra t. 1., Vsak delovnik od 10. do 12. ure. Učenci, ki morajo še opraviti v jesenskem roku popravne izpite, se bodo lahko vpisali do 30. septembra.
Popravni izpiti čez I. in II. razred se prično v petek dne 16. septembra; popravni izpiti za nižji tečajni izpit pa v petek dne 23. septembra t. 1.
Podrobnosti in pogoji so razvidni na razglasni deski v Slov. industij-ski strokovni šoli v Rojanu.
Ravnateljstvo
Slov. prosv. matica v Trstu
Izšel je v založbi SPM prvi zvezek poljudne znanstvene knjižnice. Lična oprema in nizka cena (samo 60.— lir!) sta poleg vsebinske vrednosti najboljše priporočilo za delo prof. B. Coklja: »ZGODOVINSKI RAZVOJ NARODNOSTNEGA STANJA V TRSTU«.
Tržaški Slovenci! Segajte po tej zanimivi knjižici.
Obvestilo
Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da morajo vse tvrdke, ki se zanimajo za izmenjavo blaga z Ju-
zemlja, je bilo enotno besedilo občinskega in deželnega zakona obnovljeno in spremenjeno, tako da je v skladu z italijanskim zakonom št. 530.
Zakon 530 in ukaz 174 spreminjata fašistična določila iz leta 1934, kakor tudi določene gospodarske plati enotnega besedila, kot računovodstvo in pogodbe z ozirom na razvrednotenje lire. Ukaz št. 174 preklicuje tudi ukaz št. 103 ZVU.
Milje
Oddelek za javna dela pri ZVU je pred kratkim sklenil pogodbo za popravilo in zboljšanje drugorazrednih cest v občini Milje. Pogodbo je prejelo tržaško gradbeno podjetje Caputo, ki je predložilo naj nižjo ponudbo v približnem znesku 7,000.000 lir.
Povišanje pokojnin
ZVU je pred kratkim odobrila ustanovi Istituto Nazionale della Previdenza Sociale 76,500.000 lir kot pomoč za izplačilo dodatkov upokojencem.
Ukaz štev.173 ZVU, ki je bil pred kratkim podpisan, določa, da bodo prejemali upokojenci nad 65 let 900 lir mesečno, upokojenci pod 65 let pa 600 lir mesečno kot dodatek k običajni pokojnini.
Zavezniška čitalnica
V narodnih parkih Združenih dr-živ živijo indijanski rodovi Apačev,
Slovenci! Tržačani!
Kam boste šli v začetku septembra?
Pripravljajte se na veliko narodno veselico na Opčinah, kjer boste v veselem razpoloženju jemali slovo od poletja in se primerno utrdili za nastopajoče otožne jesenske dni!
Bogat kulturni in zabavni spored vas bo ob zvokih nič manj kot dveh orkestrov in skupine harmo-
nikašev zazibal z našimi lepimi narodnimi melodičnimi utrinki v pristno domače razpoloženje in s plesno glasbo mladeniško razgibal.
Za prigrizek in dobro pijačo bo vsestransko preskrbljeno in postreženo pri pogrnjenih mizah.
Dan in točen spored Vam kmalu javimo!
Slovenska prosvetna matica v Trstu
goslavijo, Poljsko in Francijo, prijaviti količino in vrednost blaga, ki ga mislijo v razdobju prihodnjih šest ali 12 mesecev izvoziti ali u-voziti iz omenjenih treh držav. Prijave za Francijo in Poljsko se morajo vložiti pri Trgovinski zbornici do 22. avgusta, za Jugoslavijo pa do 27. avgusta.
Znamenja županske oblasti
Ukaz štev. 172 ZVU določa znamenja županske oblasti na anglo-ameriškem področju STO-ja. Znamenje županske oblasti bo modra svilena opasica, ki jo bodo nosili okrog pasu. Na obeh koncih opa-sice bo uvezan grb z belo helebardo na rdečem polju, nad katerim je zlata zobata krona in ga obkrožajo zeleni lovorjevi in hrastovi listi. Na koncih opasice bodo srebrne rese.
Vrednost spornega predmeta
Nedavno podpisani ukaz ZVU št. 169 določa, da se poveča vrednost spornega predrfieta, o katerem sodijo mirovni sodniki in preture od
5.000 na 10.000 lir, odnosno od
50.000 na 100.000 lir.
Občinski in deželni zakon
Ker so bile pred kratkim izvršene volitve na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega o-
Kejenev in Komančev. Njihovo življenje covtfboyev se odigrava v veličastni pokrajini, ki sega od Velikega Kanjona in od Doline Smrti do lovskih rezervatov Montane.
Fotografske slike običajev	in
legendarnih pokrajin Zahoda	so
razstavljene v Javni čitalnici v u-lici Trento 2.
Vstop je prost.
Važno za naše podeželske občine
Z ukazom štev. 175 ZVU je bil pred kratkim spremenjen člen 4 ukaza 286, ki zadeva pravilnik u-stanove »Istituto Autonomo per le Case Popolari«. Odstavek »E« člena 4 se bo zdaj glasil kakor sledi:
»c) Trije svetovalci, ki jih	bo
imenovala občina Trst in en svetovalec, ki ga bodo imenovale druge občine področja, ki so bile soudeležene pri ustanovitvi premoženja	za-
voda.«
Veliki Repen
Slovenska prosvetna matica na Opčinah pripravlja za petek 2. septembra ob 20. uri filmski večer v Velikem Repnu. Predvajani bodo filmi poučne in kmetijske strokovne vsebine v slovenščini.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska:
tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu
Vesti z Goriškega
Srednje šole
Jesenski izpiti se bodo na vseh štirih srednjih šolah v Gorici vršili v drugi polovici septembra v vrstnem redu, kakor je označen na razglasni deski vsake šole. Samo licejska in učiteljska matura bosta v prvi polovici oktobra. Za popravne izpite ni potrebna nikaka prijava; za vse nove izpite pa je treba vložiti prošnjo na kolkova-nem papirju, naslovljeno na ravnateljstvo šole najkasneje do 8. septembra; samo prošnje za pripustitev k maturi je treba vložiti na Šolsko skrbništvo (Proveditorat) najkasneje do 31. avgusta in nave-
950.001.—	1.000.000,—	9,60
1.000.001 —	1.100.000,—	10,20
1.100.901.—	1.200.000,—	10,80
1.200.001.—	1.300.000,—	11,40
1.300.001.—	1.400.000,—	12,00
1.400.001,—	1.500.000,—	12,00
od lir	1.500.001,—	12,00
sti tehten razlog, zakaj se prošnja ni vložila že v poletnem roku.
Vpisovanje v vse srednje šole se prične 1. septembra in se zaključi
25.	septembra; samo za tiste, ki bodo v septembru polagali izpite, bo rok podaljšan do 2. oktobra.
Skrb SDZ za naše šole
G. Rudi Bratuž, naš goriški občinski svetovalec, je pred nekaj dnevi vložil priziv na prosvetno ministrstvo v Rim proti sklepu go-riškega pokrajinskega šolskega sveta, ki je zavrnil zahtevo po ustanovitvi slovenske osnovne šole v Loč-niku ali v Gradiškuti. Kakor znano je že lani meseca septembra poslalo vodstvo Slov. demokratske zveze iz Gorice tako zahtevo prosvetnemu ministrstvu v Rim. Ministrstvo je odgovorilo meseca decembra, da je treba prositi pokrajinski šolski svet za ustanovitev novih šol. Zaradi tega je g. Bra-tiiž, opirajoč se na ta ministrski
odgovor, prosil letos meseca julija, naj bi imenovani šolski svet odredil, da se odpre slovenska šola v Ločniku odnosno na Gradiškuti, katero bi lahko obiskovali otroci obeh teh središč. Toda glej salomonsko rešitev zadeve: pokrajinski šolski svet je zavrnil zahtevo g. Bratuža in odredil, da se odpre šola na Valerišču, tako bodo slovenski šolarčki iz Ločnika lahko hodili 4 km daleč v slovensko šolo. Poleg tega spada Valerišče v drugo občino! V njeni rešitvi ugotavlja pokrajinski šolski svet, da je v Ločniku in Gradiškuti le 8 slovenskih učencev, ki so tam rojeni, drugih 7 pa je iz Steverjana, Gorice, Oslavja, Aleksandrije itd., kakor da bi ti učenci ne imeli pravice do slovenske šole v Ločniku, ker niso tu rojeni! Kaj pa do italijanske šole, gospodje šolski svetniki, ali bi ti naši dečki in deklice imeli tako pravico? Ali trope južnih otrok nimajo pravice do šole v Gorici, ko niso tu rojeni? Res lepa skrb za zaščito manjšine! Pa pravijo, da ravnajo z nami pravično, ko ti niti osnovne šole nočejo odpreti! Lani so v zastrahovalne namene poslali po hišah karabiner-je, letos pa nam pa pokrajinski svet zavrača zahtevo po naši šoli!
Nasvet beguncem
Ker bo mednarodni urad za begunce - IRO - v Gorici, ulica Mo-relli št. 37, sprejemal prijave beguncev samo še do 31. t. m., svetujemo vsem beguncem, da se do tega dne vpišejo vsaj začasno v tem uradu, da se ne bodo pozneje kesali. Saj ni rečeno, da bodo ravno morali iti v tujino. Vsak čas se lahko odpovedo izselitvi. Ce pa enkrat zamudijo vpis, zgubijo s tem vsako možnost izselitve s pomočjo in na stroške te organizacije.
Zadnje dni se je mudil v Gorici funkcionar mednarodne organizacije za begunce, ki je prišel naravnost iz Ženeve v Švici pregledovat in reševat prizive tistih beguncev, ki niso bili sprejeti. Pri .njemu se je zglasil tudi naš zastopnik in se o tej zadevi razgovar-jal. Dobil je odgovor in nasvet, naj vsi ti begunci, zlasti stari, vložijo nemudoma priziv in naj pošljejo en .izvod v Rim, enega pa v Ženevo, kjer je glavni sedež IRO-a.
Poroka
V verkvi sv. Ivana v Gorici sta se poročila g. prof. Oto Muhr in gospodična Sonja Saksida. Novemu paru naše iskrene čestitke in voščila za srečno bodočnost.
Obvestilo
Učiteljem, ki so poučevali v bivši coni A na Goriškem pod ZVU do 15. 9. 1947, sporočamo, da je njihova zadeva za izplačilo raznih zastankov še vedno v reševanju. Računski urad pri šolskem, skrbništvu v Gorici bo poslal zadevo zopet ministrstvu v Rim in urgi-ral ukaz za izplačilo.
Prostovoljna oddaja žita
Kdor hoče prostovoljno oddati kaj žita (pšenice) v javno skladišče v Gorici, Ločniku, Krmim;, Romansu, Gradišču in v Ronkah, mu ga plačajo po 5000 lir za,stot.
Cena kruhu
Od srede 24. t. m. veljajo za go-riško pokrajino sledeče cene kruhu: kruh iz moke št. 1 po 95 lir kg, kruh iz moke št. »0« pa 120 lir. Peki, ki bi te cene zvišali, bodo ovajeni sodni oblasti.
»Lunedi" in »balkanski terorizem"
Tednik »II Lunedi« od 22. t. m. prinaša uvodnik, ki je polen besa proti rimski vladi, zlasti pa proti zunanjemu ministru Sforzi, kateremu očita, da je preveč popustljiv do Titove Jugoslavije. Zlasti pa se »Lunedi« huduje nad dejstvom, da je rimska vlada prepovedala vzidati v Gorici ploščo, ki bi spominjala na »balkanski terorizem«, ki naj bi po mnenju »Lunedi«-ja in nekaterih njegovih somišljenikov, n. pr. Pedroni-ja, vladal v Gorici leta 1945.
Na ta način se je vlada vendarle odločila nastopiti proti hujskačem in zagrizenim sovražnikom Slovencev v Gorici, saj je imela njihova plošča le namen žaliti Slovane, kajti komunistov in -njihovega terorja, pa Giulianovih banditov imajo dovolj v Italiji, pa vendarle nočejo*postavljati tozadevnih spominskih plošč. Vsa Italija, in tudi Gorica, je namreč škode utrpela zaradi fašizma, pa se ga gospodje okoli »Lunedl«-ja le nočejo tega spomniti s kako spominsko ploščo...
»Lunedi« prinaša tudi nekaj besed iz pisma, ki mu ga je poslal č. g.' Cuffolo, slovenski duhovnik iz Nadiške doline, v odgovor na napad. ki ga je prinesel proti njemu. Odgovor č. g. Cuffola mora biti precej slan, ker ga »Lunedi« ni objavil v celoti. O »Lunedl«jevih izpadih bomo še spregovorili.
Politika in balincanje
V nedeljo se je v Gorici odgrala tekma v balincanju. Udeležilo se je je 74 parov. Zmagal je par Pau-lin-Sosol, ki je odnesel kupo »Santa Gorizia«. G. Paulin, lastnik znane slovenske gostilne blizu pev-menskega mostu, ki je občinski svetovalec, izvoljen na listi levičarske DFS, je tako v posesti pokala »Santa Gorizia«.
Možnosti zaposli ve
Ustanova »Ente Nazionale di Previdenza ed Assistenza« za državne uslužbence je napovedal natečaj za spere jem v službo: 20 zvaničnikov (fattiorini), 150 uradnikov, 60 tajnikov in 20 računovodij (vice ragio-nieri).
Prizadeti se za pojasnila lahko obrnejo na urad ENPAS v ulici Randaccio št. 14 v Gorici.
Prijava premoženja v Jugoslaviji
Kakor znapo je bil med Italijo in Jugoslavijo dosežen sporazum, da Jugoslavija odkupi premoženja italijanskih državljanov. V zvezi s tem je bilo javljeno, da se morajo ta premoženja prijaviti posebnemu uradu v Rimu v roku 90 dni. ko bo vlada izdala tozadevni zakon. Ker tega zakona niso še objavili, tudi rok 90 dni ni še začel teči.
Natečaj
Do 31. it. m. je čas za predložitev prošnje za natečaj za mesto davčnega izterjevalca. Pojasnila dajejo davčni uradi in Finančna inten-danca.
Jamlje
Naš domačin, težki vojni invalid, ki se je mogel kretati le z vozičkom, se je v torek 23. t. m. smrtno nevarno ponesrečil, ker se je prevrnil po strmini. Odpeljali so ga naglo v bolnico, toda zdravniki so ga po prvi pomoči vrnili domov, ker ni bilo upanja, da bi ozdravel. Ponesrečeni Frandolič je na posledicah nesreče umrl 24. t. m.
Listnica uredništva
Anonimnih pisem ne objavljamo. Zato prosimo vse dopisnike, da se iz razumljivih razlogov — tudi iz politične dostojnosti in vljudnosti v kolikor ne gre za naše somišljenike — podpišejo.
A. 2. Vašega prispevka žal ne moremo objaviti, četudi bi mogel biti resničen, ker bi morali predvsem doprinesti otipljive dokaze o-— kakor pravite — volivni agitaciji nekaterih slovenskih vzgojiteljev (ki trdijo, da so krščanski) za italijanske stranke.
PONOVNO OBVEŠČAMO NASE CITALCE, DA SE UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA NAHAJATA V TRSTU IN NE VEC V GORICI. ZATO NAJ SE NAROČNIKI OBRAČAJO NA NASLOVE NAVEDENE V GLAVI LISTA.
Slovenski rudar s svojo hišo in nekaj posestva, star 38 let, že 20 let bivajoč v Belgiji, želi zaradi pomanjkanja poznanstev s tem spoznati dekle 25-32 let staro, vešče domačega dela, v svrho ženitve.
Naslov in informacije v upravi lista.
Iščemo
slovensko pomočnico begunko, ki bi bila^ pripravljena iti v Francijo k ugledni družini za vsa hišna o-pravila. tudi za kuhanje. Naslov pove uredništvo »Demokracije« tudi po pošti. Nujno!
V TEJ ŠTEVILKI SMO ZACELI PRILAGATI POSTNE POLOŽNICE ONIM NAROČNIKOM, KI SE NISO PORAVNALI ZAOSTALE NAROČNINE.
OB PRILIKI OPOZARJAMO, DA BOMO BREZ NADALJNJEGA UKINILI POŠILJANJE LISTA VSEM TISTIM, KI NE BODO SE TOKRAT PORAVNALI NAROČNINE.
Mizarji | hmetovalci V podjetniki •
Deske smret kooe, mačet snooe in Irt dih fesov, trame, oezat ne plošče, furnir, parkete in drva nudi najugodne/e
CALEA
I C. La ■	'
90441 T R
S T
Vials Sonnino, 2 4