n rv 48041 " PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV,—NO. 956. CHICAGO, ILL., 7. JANUARJA (JANUARY 7), 1926. LETO—VOL. XXI. Upravništvo (Office) 8639 WEST 26th ST„ CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. PREOKRET V SOVJETSKI RUSIJI. Koncem decembra prošlo leto je imela v Moskvi svoj štirinajsti kongres ruska komunistična stranka, ki vlada Unijo sovjetskih socialističnih republik. Zboroval je šest dni. Razprave so bile burne in sklepi dalekosežnega pomena. Zinovjev, tajnik komunistične internaciona-le, Nadežna Krupskaja (soproga pokojnega Lenina), Kamenjev, Sokolnikov in nekaj drugih manj znanih komunističnih voditeljev so bili na čelu levice, ali bolje, vodili so opozicijo proti taktiki večine. Josip Stalin je izšel iz kongresa zmagovalec in vodilni krmar sovjetske Rusije. V debatah so ga podpirali pristaši njegovih nazorov Buk-liarin, Rikov, Kalenin, Tomski in drugi. Zinovjeva skupina je kontrolirala 65 glasov, Stalinova jih je imela 549. Leon Trocki, ki je bil potisnjen v ozadje na prošlih dveh kongresih ruske komunistične stranke, ni posegal v debate. Zinovjev, ki je vodil preje boj proti Trockiju, se je na tem zboru nahajal v enaki poziciji kakor pred dobrim letom Leon Trocki. Zinovjeva skupina se je borila proti programu večine z argumenti, da pomeni Stalinova taktika ločitev od čistega komunizma in vodi v kompromis z buržvazijo nele v inozemstvu ampak tudi v Rusiji. Večina je odgovarjala, da je njen program v soglasju z Marksovimi in Leninovimi nauki. Njen namen je Rusijo ekonomsko stabilizirati in utrditi njeno pozicijo v družini svetovnih držav. Program večine je bil sprejet z ogromno večino radi potrebe, ne radi teorije in dogem. Rusija je industrialno nerazvita dežela. Dasi je po svoji naravi ena prvih agrikulturnih držav na svetu, je v poljedelstvu primitivna. Dvigniti njeno poljedelstvo in industrijo — to je potreba Rusije, ki jo priznava tudi Zinovjeva skupina. Ali kako doseči ta cilj, v tem so si mnenja različna. S samo propagando, v kateri je Zinovjev mojster, se ne bo pomnožilo pridelkov ruskega kmeta. Za povzdigo industrije je treba več kakor propagande, parad in živio-klicev. Dosedanji kongresi ruske komunistične stranke so bili bolj formalnega značaja, ker so se nesoglasja navadno izravnavala v odsekih. Na prošlem so bila tolikšna, da jih je moral reševati kongres sam. Medsebojna nasprotstva niso oslabile pozicije komunistične stranke in sedanjega režima. Rezultat kongresa je edino ta, da je moral priznati resnico kateri se ni mogoče ogniti. In ta resnica je, da je nemogoče zgraditi ekonomsko uredbo na podlagi socialističnih ali komunističnih teorij preko noči, posebno ne v deželi, ki ni imela modernega kapitalizma. Ruska revolucija je vrgla carizem in fevdalizem. Dežele v zapadni in centralni Evropi so vrgle fevdalizem že dolgo poprej. S tem je izvršila važno zgodovinsko funkcijo. Gospodarski razvoj v Rusiji po revoluciji pa gre po neizprosnih potih evolucijskih zakonov. Sovjetska vlada in stranka ki vodi današnjo Rusijo je imela najboljše namene, ustvariti čim hitrejše socialistično, ali kakor pravijo sedaj v Rusiji, komunistično ekonomsko uredbo. Ko so prišli I. 1917 na krmilo boljševiki, so pričeli destruktivno, vse z namenom, da zatro vsako, tudi delavsko opozicijo, in vse znake carskega režima in kapitalizma. Strmoglavili so rubelj, soeializirali zemljo, trgovino in industrijo, zaprli banke, izenačili plače, dali vodstvo obratov delavcem, proleta-rizirali šolstvo, prepovedali vse časopise razun komunistične in uvedli stotere druge novosti. Pozivali so delavstvo vseh dežel, naj izvrši svetovno revolucijo, in povzročili so vihar, kakršnega svet še ni videl. Kapitalistične sile so se zaklele proti njim, ki so storile kolikor so v danih razmerah mogle, da pribore Rusiji režim, ki bi njim ugajal. Uspeha niso dosegle, ker je nasprotoval intervenciji zavedni svetovni pro-letariat, in ker je stal za sovjeti ruski mužik, kateri se je bal povratka fevdalnih lordov. Ruski kmet je dobil zemljo, po kateri je hrepenel, in boril se je na strani sovjetske vlade, da si jo obvaruje. Ruska komunistična stranka je stranka in-dustrialnega delavstva; bila je to v začetku še veliko bolj kakor danes. Ona si je predstavljala svojo revolucijo v luči naglega prehoda v novo uredbo na podlagi socialističnih teorij. Ruskemu mužiku, ki tvori ogromno večino prebivalstva, je pomenila revolucija samo zemljo, ki jo je obdeloval, toda pod carizmom ni bila njegova. Že Lenin je prišel do zaključka, da je treba program komunistične stranke modificirati, in .on je bil prvi vodilni sovjetski državnik, ki je dal početek "novi ekonomski politiki". Stalin in njegovi pristaši jo nadaljujejo. Cilj te politike med drugim je, pridobiti kmeta, ki komunistični stranki ni naklonjen. Prošli komunistični kongres je zaključil, da je naloga stranke v interesu Rusije gladiti pota za kooperacijo ne le s kmeti v splošnem ampak tudi s premožnejše-mi kmeti. Zato jim je treba dati ekonomske olajšave in več državljanskih pravic. Notranja trgovina bo svobodnejša. Vlada bo podpirala zadružno gibanje, ki pa bo moralo v trgovini in proizvodnji konkurirati s privatno trgovino in podjetji. V industriji bo dobila privatna-iniciativa več priložnosti za uveljavljanje, in privatnemu kapitalu se bo manj pripiralo vrata. Rusiji primanjkuje velikih strojev, motornih vozil in orodja. Moderno poljedelstvo je v taki deželi kot je Rusija nemogoče brez strojev. Kmetje, ki potrebujejo orodje, a ga ni dovolj na trgu, se branijo prodajati svoje pridelke, ker jim denar ne hasne, posebno še, če so potrebščine čezmerno dražje kot pa je cena njihovih produktov. Vsoglasiti to razliko v trgovini s poljedelci, je ena važnih nalog sedanje ruske ekonomske politike. Strojev in motornih vozov Rusija ne bo imela dovolj dokler ne bo imela svoje produkcije. Iz inozemstva jih more nabavljati le toliko kolikor dopuščajo njene finance in krediti. Za stabilnost vsake države je važno, da ne nabavlja iz inozemstva več blaga kakor ga izvaža. Rusija izvaža žito, rudo, olje, kože in druge sirovine, uvaža pa največ stroje in orodje. Za pospešitev izboljšanja svojega ekonomskega stanja, predvsem industrije in developiranja rudnikov, potrebuje kredite. Te ji more dati samo kapitalistični svet. Zato se je ruska zunanja politika v prošlih dveh, treh letih zelo spremenila. Tistim komunistom, ki hočejo obvarovati čistočo svoje stranke in prvotnega programa to ni ljubo, toda boljšega izhoda ne morejo pokazati. Banke v sovjetski Rusiji zopet prosperirajo. Razlikujejo se od bank v kapitalističnih deželah le v tem, da so pod popolno državno kontrolo in večinoma tudi last države. Denarna enota je zopet stabilna. Upravo tovaren imajo v rokah veščaki, kajti sposobnost je tudi v revolucionarni Rusiji prvi pogoj za uspešno gospodarstvo. Plače niso enake, ker se eksperiment ni niti od daleč obnesel. Sicer dekret o enakosti plač ni bil nikoli splošno uveljavljen. Delavec v današnji Rusiji je plačan po sposobnosti in delu ki ga opravlja. Višina plač je odvisna tudi od drugih stvari. Na primer, če se gotovo podjetje dobro izplačuje, so plače višje, kakor pa v obratih, ki so za svoje vzdrževanje odvisni od državne subvencije. Kjer je bilo potrebno v interesu splošnosti, je bil delavnik podaljšan in uvedeno akordno delo, kajti bogastva se ustvarjajo z delom. Mnogi sovjetski ekonomski veščaki pravijo, da je bolezen Rusov počasnost v upravi in pri delu. Uradniški aparat je starokopiten in za-vlačevalen. Stvar, ki bi bila lahko rešena v eni uri, je zavlačevana v neštetih slučajih več dni. Ljudje, ki imajo opravka v uradih, so prisiljeni čakati ure in dneve, in pošiljajo jih od uradnika do uradnika, kakor pod carizmom. To ni krivda režima, ampak krivda ruske tradicije, katere tudi revolucija ne more iztrebiti na mah. Počasnost birokratičnega uradovanja je odpravljena samo v kapitalistično visoko razvitih deželah. Pokojni Lenin je mnogokrat kazal na to napako in izkušeni sovjetski strokovnjaki so u-vedli tudi v tem oziru precej reform. Ekonomska politika sedanje Rusije potrjuje nauk socialističnih mislecev, vključivši Marksa, da gre ekonomski razvoj po gotovih stopnjah, katere ni mogoče preskočiti. Stalin in njegova skupina ni zatajila ruske revolucije. Nasprotno, utrditi jo hoče in dobiti iz nje za dobrobit Rusije toliko kolikor največ mogoče. Ruska komunistična stranka postaja bolj in bolj ruska — to se pravi — počala se bo več s problemi Rusije in manj s propagando v drugih deželah. S tem da bo stabilizirala Rusijo in jo gospodarsko modernizirala, da bo skušala dvigniti šolstvo ki je še skrajno pomankljivo in nezadostno, in z negovanjem socialnih institucij v dobrobit splošnosti, bo vršila nalogo revolucije. Revolucija, ki je komunistični stranki dala v roke vajeti Rusije, je bila kratka. Borba za ohranitev oblasti je bila daljša, kruta in težka. Borba za gospodarsko prenovitev ogromnega teritorija, ki nosi ime "Unija sovjetskih socialističnih republik", je pa stvar dolge dobe. Revolucionarno devištvo. Pristašem "čistega" revolucionarnega komunizma ne ugajajo načini obnašanja in občevanja ruske diplomacije v inozemstvu, ker se preveč "intimno" druži z "buržvazijo". Tudi tega se bodo morali privaditi. Med komunistom v poziciji ruskega poslanika v Londonu, Parizu in Tokiju, in med komunistom v tovarni kje v moskovski okolici ali pa na čikaškem West Ma-dison Street je razlika ne samo v tem da je eden poslanik in vzgojen za občevanje z "boljšo družbo", drugi pa delavec v tovarni ali pa morda celo brez posla, ampak še v marsičem drugem. Te razlike bodo enkrat več ali manj izenačene. To se ne dogodi s tem da pridejo intelektualci, izobraženci, strokovnjaki in veljaki ter v blagostanju se nahajajoči ljudje v nižine, ampak mase se morajo dvigniti gospodarsko in duševno. Morganova in Coolidgova pomoč Mussoliniju. Italija dolguje Združenim državam precejšnje število miljonov dolarjev, ki z obrestmi presegajo miljarde. To je italijanski dolg ameriški vladi, ki si je te vsote v glavnem izposodila od ameriškega ljudstva v obliki takozvanili "li-berty" bondov. Italijanska vlada je nekaj časa po vojni molčala o tej "obveznosti" do Združenih držav, neuradno pa so Italijani rekli, da Amerika nima moralne pravice tir j ati svoja posojila Italiji. "Italija je v svetovni vojni veliko žrtvovala in veliko pretrpela," so rekli državniki v Rimu, "medtem ko Združenim državam tega ni bilo treba." Ali v Washingtonu se niso hoteli sprijazniti s takimi argumenti in so trdovratno nami-gavali v evropska glavna mesta, da ameriška posojila ne bodo podarjena. Prva se je pričela pogajati Anglija. Ameriška vlada ji je popustila precej na obrestih, vendar pa bo Anglija izmed vseh upnikov plačala največ na vsak od ameriške vlade izposojeni dolar. Veliko lažje pogoje je dobila Belgija. Pogajanj« s Francijo so se prekinila, ker ameriška vlada Franciji ni posebno naklonjena. Ko pa je prišla v Ameriko Mussolinijeva komisija, je pokazal "Uncle Sam" napram nji vso svojo dobrohotnost. Ameriška vlada je popustila od svojega posojila Italiji in od obresti tega posojila 75%. Italija bo plačala torej samo 25 centov na dolar. Razliko pokrijejo ameriški davkoplačevalci. Termin, v katerem ima Italija plačati svoj dolg Združenim državam, bo trajal 62 let. Obresti, ki ji bo plačevala Italija ameriški vladi za posojilo, so znižane na 1V3%. Skozi prihodnjih pet let je Italija obligirana. plačati Ameriki $5,000,000 na leto. V istem času bo moralo ameriško ljudstvo plačati za obresti na posojilo Italiji $60,000,000. Končni obračun na podlagi sporazuma med ameriško in italijansko vlado bo ta, da bo moralo ameriško ljudstvo za posojilo Italiji plačati dvanajstkrat toliko kolikor bo Italija vrnila. Ameriško ljudstvo bo na škodi, koristi pa imajo ameriški bankirji in italijanski fašizem. Ameriška vlada opravičuje svojo popustljivost in radodarnost z motivacijo, da Italija ne more plačati več, ker je ubožna dežela. Takoj ko je italijanska finančna komisija dosegla ta uspeh, so italijanski agentje dobili pri Morganu, ki je kralj Wall Streeta in finančni vladar Združenih držav, $100,000,000 posojila po 7% obresti. Ameriške banke so posodile dose-daj Mussolinijevi Italiji, oziroma investirale v Italiji že nad $415,000,000. V senatu in zbornici poslancev je odpis ameriškega posojila Italiji dobil precej kritike in še več jo je na vidiku. Če je Mussolinijev režim in fašistična diktatura ljuba Coolidgovi administraciji in Morganovi finančni dinastiji, ni še rečeno, da je ljuba vsemu ameriškemu ljudstvu. Celo nekateri vplivni kapitalistični dnevniki, kot je npr. "Chicago Tribune", vodijo boj proti popustljivosti ameriške vlade v vprašanju posojil Italiji, in odprto priznavajo, da politika Coolidgove administracije in Morganovih interesov utrjuje Mussolinijevo diktaturo. Italijanski fašizem, oziroma Mussolini, sanja o obnovitvi "rimskega imperija". Mussolini računa na vojno, in računa z njo raditega, ker goji imperialistične ambicije. "Mir in uda-nost pomeni smrt za Italijo," je Mussolinijevo pravilo. "Italija je v vojnem stanju," je dejal v neki izjavi. To se pravi, Italija je v vojnem stanju, vsak čas pripravljena poslati svojo "slavno armado" na osvojevalne ekspedicije, in poslala jih bo, kadar se bo Mussoliniju zdelo da je prišla priložnost. Fašistična vlada provocira šibkejše sosede. Napram Avstriji, Jugoslaviji, Grčiji in Albaniji nastopa arogantno in provo-katorsko. Narodnostne manjšine zatira (Nemce na Tirolskem in Jugoslovane na Primorskem). Opozicijo doma uničuje z najreakcionarnejšimi odredbami in brutalnimi sredstvi. Unitarsko socialistično stranko, najjačjo delavsko skupino v Italiji, je proglasila za nelegalno. Časopisje, ki noče pisati po njenih navodilih, je skoro docela iztrebila. Ona hoče "enotno Italijo" za enotne ambicije in "napore". Mussolini in njegov fašizem je obsovražen v vsem demokratičnem svetu. Belgijski socialist Vandervelde ga je v Locarnu odprto preziral in ga s tem insultiral kakor še ni bil noben državnik v novejši zgodovini. Ko je hotel iti Mussolini nedavno v London, je angleško delavstvo zagrozilo z demonstracijami. Sporočilo je, da bo Mussolinijev obisk združen z neprijotnost-mi, napram katerim bo angleška vlada brez moči. Tako je bila vlada v Londonu prisiljena poslati v Rim migljaj, da naj pride na konferenco diplomatov kak drug zastopnik Italije in ne Mussolini. In res ni prišel. Temu Mussoliniju sfreže ameriška vlada in ameriški bankirji. Ni namreč toliko važno, da je ameriška vlada popustila 75% od svojega posojila Italiji, kot je važna moralna opora Musso-linijevemu režimu, ki jo je deležen vsled ameriške "prijaznosti". Združene države imajo moč vsled svoje ekonomske pozicije izvojevati v Italiji marsikakšno olajšavo za ljudstvo, ki trpi pod fašistično peto. Ampak to ljudstvo je delavsko in "človekoljubna" ameriška plutokra-cija ne čuti dolžnosti potegovati se za delavski razred. Da je med Amerikanci kolikor toliko ogorčenja proti Mussoliniju, je iskati vzrok v njegovem diktatorskem nastopanju proti fra-mazonskim ložam, in pa v njegovih diktatih, s katerimi zahteva od Italijanov v Združenih državah, da ostanejo lojalni Italiji in delujejo v prvi vrsti za njene interese. Ta slučaj je eden izmed mnogih, ki dokazuje, kako nujno rabi ameriško delavsko ljudstvo stranko, ki bi zastopala ljudstvo, ne pa Mor-ganove in Mussolinijeve interese. Stranka je sicer že tukaj, a ljudstvo se le počasi drami. Frančiškansko glasilo o porodni kontroli. Katoliška cerkev je proti porodni kontroli. Nikoli pa se ne zgraža nad bogataši, ki jo že dolgo prakticirajo. Bogataši kontrolirajo in financirajo cerkve, zato se jim duhovniki ne smejo zameriti. Industrialni kralji in militaristi so proti porodni kontroli ker hočejo mnogo sužnjev za svoje tovarne in mnogo hrane za topove. Vsi ti delajo skupaj v skupnem namenu. Naravno je, da mora biti tudi slovensko klerikalno glasilo "A. S." proti "zanašalcem tega pogubnega nauka med delavske mase". To se razume tako, da ga med bogataše lahko zanašajo, ne pa med delavske mase. "A. S." je o porodni kontroli priobčil "uvodnik", ki dokazuje skrajno možgansko otopelost njegovih urednikov in "dušnih pastirjev" ter popolno nepoznanje socialnih problemov. Žlobudravemu članku so dali naslov "Porodna kontrola in delavsko gibanje". Glasi se: "Razširjevalci porodne kontrole so začeli zadnje čase zanašati svoj škodljivi nauk med delavske mase. V ta namen razširjajo raznovrstno tozadevno literaturo, katere namen je med delavske družine razširiti ta nesrečni nauk. Tako je te dni bil raznesen med delavce neki pamflet, ki navaja delavce h temu nauku. Ta pam-flet, ki nosi naslov: "Unemplojrment and Birth Con-trol" (po naše: Nezaposljenost in porodna kontrola) pravi: "Človeška družba ni organizirana tako, da bi nudila, vsakemu deloljubnemu delavcu dovolj veliko plačo, ki bi jo potreboval za vsakdanje potrebe v svojem življenju, da bi mogel skrbeti zase in svojo družino do časa, ko začne delati pa do njegove smrti . . ." Jasno je kot beli dan, kaj hočejo razširjevalci porodne kontrole s tem povedati. Hočejo namreč povedati, da manjše družine bi lažje shajale itd. Toda ta nauk je pa napačen, kajti človeka uči posluževati se takih sredstev, do katerih človek nima nobene pravice. Obenem pa tira človeško družbo v obup. Ako je temu tako, da družba ni organizirana tako, je dolžnost družbe, da se organizira tako, da bo za vse dovolj dela pa tudi dovolj kruha. To je pač dolžnost človeške družbe, ne pa, posegati po naravnost obupnih sa-morilnih sredstvih. Slabo znamenje je za človeško družbo ako se jo navaja, da sega po samomorilnih sredstvih. To je znamenje skrahiranega obupanega človeškega življenja. Delavske mase se s takimi sredstvi ne bodo prav nič opomogle, pač pa prišle bodo še v obupnejši položaj. Kajti kadar bo delavstvo obupalo, da bo segalo po takih samomorilnih sredstvih, tedaj bo zgubljeno in se bo samo u-morilo. To naj si le zapomnijo vsi tozadevni novodobni zagovorniki porodne kontrole." 600,000 šolskih otrok v Chicagu. V čikaške ljudske šole, katerih je 210, pohaja 465,000 otrok, katere uči 11,000 učiteljic in učiteljev Verske ljudske šole v Chicagu imajo okrog 125,000 otrok. LJUBLJANSKI TIPI Satirično-psihologični obrazi. Spisal Josip Suchy. (Nadaljevanje.) Po novem letu. Najhujše je prestano. Ni dvoma, da nas bo še jutri ali pojutrišnjem, prav za prav še celo "oktavo" zahrbtno napadel ta ali oni zakasneli voščilec, toda glavni naval imamo, hvala Bogu, že za seboj. Lov za kronami in dinarji je več ali manj končan, družba gre zopet svojo normalno pot. "Izostali" zopet posečajo brivnice, stalne krčme in "rodne" kavarne, natakarji postajajo že bolj flegmatični, hišniki krmežljavejši, sluge nezanesljivejši, sploh celokupni podrejeni svet se smatra oproščenega dolžnosti "odkritosrčne vdanosti" napram drugim dietnim razredom; dolžnosti se vrše brez vsake pritikline posebnega navdušenja za osebo ali stvar, z eno besedo; ljudje postajajo odkritosrčnejši ter se medsebojno zopet pošteno sovražijo, kakor — pes in mačka. Skoraj se človeku olajša srce, ako se sezija naj-špekulativnejše in najbolj neznosne tartiferije bliža koncu. Pomladiš se, ko se zavedaš, da si za vse leto zopet prost zoprnih poklonov s popraski in stiskanja rok, morda celo Judeževili poljubov in da te gotovi ljudje pozabijo, kakor je tebi mučno, če se jih trenotno moraš spominjati. Zakaj oni reveži, kojih fiskalična dvorljivost in dragoceno spoštovanje je neposredno umerjeno na obligantni obolus, nas ne vznemirja toliko — ta neizbežna žrtev se že prenese, toda pravcato novoletno mučenje oskrbljajo oni smehlajoči se dobrotniki in prijatelji, ki te smatrajo tributarnega, da hono-riraš njihove lažnive fraze na isti način in da povračaš njihove izraze naklonjenosti in dobrohotnosti z enakim čuvstvovanjem. Najhujše pri tej komediji je, da silijo najmanj nadarjeni komedijantje sočloveka, da postane i on slab glumec, kar predstavo stori popolnoma neužitno. Poznam na primer povojnega dobičkarja—mecena, čigar neumnost je ganljiva, čigar začasna sreča in dobro naštudirana aroganca presenečata. Stavim, da je ta ljubimec sreče na Novega leta dan sedel v svoji "delavnici" (sobi) v pozi dobrohotnika ter sprejemal — gratulante. Gotovo je posamezne lačne reveže in tuberkulozne galopine, ki v svojih skrušenih prsih gojijo željeni rešpekt pred njegovim genijem, pozdravil s par milostnimi besedami ter jih celo obdaril s kako malenkostjo. Toda radi te 'beraške druhali" ni aranžiral one scene — ničemurnež ima ambicijo, da se radi njegovih denarnih uspehov vsa Ljubljana vsaj začetkom leta kreče in pleče na njegovem "dvoru" ter s strmečo vdanostjo posluša njegove milostne ekspektoracije. Mož namreč krmi včasih par dramaturgičnih beležni-kov najslabše vrste ter se raditega smatra v stikih z "umetnostjo in literaturo". Tako zahtevata navada in šega. Seveda je tribu-tarno človeštvo izumilo izhodišče iz te zagate, da nekako omili sitno ceremonijo, to je možnost, da se ne laže z ust do ust. Sovražna lica, ki si imajo po vsakdanji šegi brk v brk pripovedovati tolike prijaznosti, se včasih lahko oproste te dušne muke; a la camera lahko pačijo svoje najhujše obrazne spake in nimajo druge obveznosti, kot kuvertirati svoje posetnice ter jih od-premljati na naslove. To je, kakor rečeno, milejša oblika voščilne mučilnice, vsaj pri tej ni treba glace-rokavic in dragega fijakarja. Še tako trdovratni značaji pri tej metodi postanejo včasih celo pozorni. Za obdarovance je Novo leto seveda težko pričakovani čas, ki jih včasih vendarle osreči in spravi v' ravnotežje z izdatki. Vsakdo po svoje! Stanovanska mizerija. Vizija. Prijatel mi pripovedoval: Avgusta meseca me je obvestil hišni gospodar, da je vsled splošne draginje in spričo nove naredbe stano-vanskega urada, žal, primoran zvišati četrtletno stanarino za sto dinarjev. Dovolil sem si sicer skromni ugovor, da sC mi le-ta solidarnost s splošnostjo v draginj-skih vprašanjih ne zdi ravno potrebna, toda hišni gospodar je nadaljne moje rekriminacije zavrnil s pomilovalnim vprašanjem: "Kaj pa vi razumete o tem?" Nato mi je v daljšem govoru pojasnil, da tu ne gre za čin solidarnosti, pač pa za življenske potrebščine, čijih neznosna podražitev povzroča zvišanje stanarine. Ko sem zadevo na prav nežen in rahel način razjasnil svoji boljši polovici, je slednja sprva kar onemela. To njeno povsem nenavadno stanje me je zelo zabrinelo; polagoma pa se je razblinila moja skrb, zakaj kmalu je dohitela zamujeno priliko zgovornosti s tako obilico, da bi zadoščala najbolj izbirčnim zahtevam. Izvajanja žene so bila, ne glede na tempo, v katerem so tekla raz lepih ustnic, zelo logično razčlenjena. Najprvo se je poglobila v moralo, osvetljujoč za-vrženost človeštva v splošnem, nato je sledil izzivajoč napad na hišne posetnike v splošnem i v posebnem in naposled se je lotila mene, podtikajoč mi nesposobnost, nerodnost, duševno zaostalost, brezobzirnost itd. Tri dni pozneje — toliko časa je namreč poteklo, dokler sem zopet smel povzeti svoj glas — sem našteval motive, ki so pač napotili gospodarja, da je zvišal mito. Ko sem končal razpravo, je izrekla žena, da je vsa ta stanovanja; 2.) najem cenejšega stanovanja; 3.) upo-gala: 1.) odklonitev zvišanja najemnine in odpoved staonovanja; 2.) najem cenejšega stanovanja; 3'.) uporabo prihranka zviška za nakup nove toalete. In tako sva odpovedala stanovanje. Rok šest mesecev. Zadnji termin 24. februarja opoldne. — 4. septembra sva skoraj že obupala^ še vedno nobenega stanovanja. Radi enostavnosti naj slede tu moje kratke beležke v dnevnem zapisniku: 7. septembra. Še vedno nobenega stanovanja. Le še pet mesecev. Stanje nevzdržno. 11. septembra. Anonsirala sva ter zadevo poverila trem agentom, zelo dostojnim ljudem. Zahtevali so le zmerno kavcijo za primer, če bi vendarle izvršil samomor. 17. septembra. Na anonse sva dobila štiri predloge, seveda vse neporabne, ker znaša mito med 8,000 in 12,000 kronami. Vsekakor sva ohrabrena, ker je očividno še nekaj stanovanj. 22. septembra. Agent R. nama je prinesel dva naslova. Moja žena je naročila voz za prevoz pohištva. 25. septembra. Bil je le prazen hrup. Stanovanja agenta R. so tam nekje za Zalogom. Morebiti je R. slepar. 5. oktobra. Ravnokar sem odpovedal službo. Že- na je namreč mnenja, da me uradne ure preveč ovirajo pri iskanju stanovanja. 19. oktobra. Danes jubilej. Tisoča familija si je ogledala najino stanovanje. Priredila sva intimno slavje ter sva radi lepšega celo obdarila obiskovalce. 27. oktobra. Sedaj si je že 1123 familij ogledalo stanovanje in še vedno ni oddano. Čudno, ko je vendar toliko pomanjkanje stanovanj. 4. novembra. Žena je vesela. Pravi, da tudi hišni gospodar hodi klaverno okoli. 13. novembra. Hišna gospodinja je naprej pozdravila mojo ženo! Sedaj pa se ne vdava kar tako. 22. novembra. Začela sva skladati. Žena pravi, da ne ve, če bo gotova do selitvenega roka. 3. decembra. Še vedno nič pravega našel. Danes si ogledal prav prijetno stanovanje. Skoraj izgleda, da bo kaj iz tega. Moral sem izpolniti formular s 74 vprašanji. Pogajanja se nadaljujejo. 17. decembra. Stvar se je razbila na točki 54. lit. g, odstavku 3. Gospodar ne sprejme turistov v hišo. 25. decembra. Žalosten Božič. Ogledala sva si nekaj barak. Morava se pravočasno privaditi. 2. januarja. Hišniku dal za Novo leto namesto 10 kron 40 kron. Nič se ne ve. Je zelo vpliven mož. 7. januarja. Radi težkoč, ki jih imava pri vseh stanovanjih, pošljeva otroke na deželo, psa konjedercu in klavir nunam. 14. januarja. Hišnik je danes s svojo familijo dini-ral pri nama. Ostali so kar preko večerje. Dozdevno sva nanj napravila dober vtisk. 22. januarja. Hura! Hišnik uvedel diplomatično akcijo; stanovanje bova smela najbrže obdržati. 29. januarja. Akcija jako težavna. Hišnika morava dnevno petkrat poživeti z okrepčili in tobakom. Tudi v gotovini. 3. februarja. Kocka skoraj padla. Stanovanje obdrživa za štiri sto dinarjev četrtletno. 5. februarja. Voz za prevoz pohištva odpovedala. Vse izložila. Živiva in dulei jubilo. 9. februarja. Definitivna odločitev. Mito 1800 kron. Vsak dan eno krono za vratarino in zaveznost, da ne prideva po deseti uri domov. Lahko obdrživa tudi otroke. Rlažena! 12. februarja. Ne morem plačati četrtletne najemnine. Sem popolnoma suh. Nobene službe, nobenih resurs. Selitev je bila draga. 14. februarja. Deložirana bova. Prav hitro in enostavno, ker je itak že vse — zarubljeno. (Dalje prihodnjič.) Avtomobil nosilec smrti. V Chicagi in bližnji okolici je bilo 1. 1925 smrtno pobitih v avtomobilskih nezgodah 786 ljudi, leto poprej pa 687. V Detroitu je bilo preteklo leto ubitih 325 ljudi v avtomobilskih nezgodah; v Cincinnatiju 129, v Clevelandu 205, v New Yorku blizu 900, v St. Louisu 192 in tako naprej od mesta do mesta. Večino avtomobilskih nezgod povzročijo nepazni vozniki in pa tisti, ki se vozijo tjavendan brez cilja, samo za zabavo. Drve, ne da se jim kam mudilo. Precej smrtnih slučajev je pripisati tudi nepaznosti pasantov, ki križajo ulice ne da bi gledali na avtomobile. Med ubitimi je zelo velik odstotek otrok. Agitirajte za razširjenje "Proletarca". GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. IZ FARMARSKIH KROGOV. SHELDON, WIS. — Farmarji zelo poredkoma dopisujejo v Proletarca. Tukajšnji slovenski naseljenci se povečini pečajo z živinorejo in mlekarstvom. Pred-no so se začeli ukvarjati s kmetijstvom, so si služili kruh v industriji in bili skoro vsi naročniki "Proletarca". Začetna borba, kateri je izpostavljen vsak far-iner-pionir, jim je vzela zanimanje za delavski pokret in socializem. To je bilo pred leti. Ampak tudi sedaj jih je nemogoče pripraviti, da bi se zainteresirali v stvari širšega značaja. Zaverovani so v probleme, ki so jim najbližji; ker, se ne zanimajo za ekonomska vprašanja, nemorejo zapopasti, da je rešitev kmečkega in delavskega prebivalstva v medsebojnem razumevanju in kooperaciji. Isti interesi, ki izkoriščajo delavca v industriji, izkoriščajo farmarje. Špekulanti "zaslužijo" miljone s pridelki, za katere se znoji farmar vse leto. Farmarjem ni sedanja uredba prav nič bolj naklonjena kakor industrialnim delavcem. Dolžnost farmarjev do samega sebe bi bila, da bi se zanimali za socializem in iskali sodelovanje z delavstvom. Na zadružnem polju bi farmarji skupno z delavstvom v mestih lahko dpsegli ogromne uspehe. Če danes za to šc ni dovolj zanimanja, ni rečeno, da ga nikoli ne bo. Farmarji ne moremo pričakovati zaslombe od tistih ki nas odirajo. Delavci tudi ne. Ker smo v večini, bi lahko uredili ekonomski sistem tako da bi služil tistim ki producirajo — to je — vsemu delavskemu ljudstvu. Nauk: Učimo se socialistično misliti in delati. — Ignac Kolar. KLUB V WARRENU ZA DOM J. S. Z. WARREN, O. — Klub št. 243 JSZ. je na svoji redni .seji dne 20. decembra soglasno sklenil sodelovati v akciji za zgraditev doma J. S. Z., in v ta namen vzel eno delnico. Klub v Warrenu se je reorganiziral, oziroma ustanovil, v zadnjem četrtletju preteklega leta. V odbor kluba za leto 1926 so bili izvoljeni: Frank Modic, tajnik-blagajnik; Frank Modic, organizator; Evgen Mikuš, zapisnikar; John Sušlek in Frank Umek, nadzornika. Nadalje je seja zaključila, da se naše seje odslej vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu po seji društva "Jan Hus" SNPJ. v isti dvorani. — Frank Modic. H KRITIKI "DRUŽINSKEGA KOLEDARJA". CHICAGO, ILL. — Sodrug Anton Slabe je v svoji obširni kritiki "Ameriškega družinskega koledarja" zapisal glede moje "Dolarjeve povesti" tudi sledeče besede: "Podobno reč sem namreč že nekoč čital." — Prosim s. Slabeta, naj javno pojasni, na kaj insinuira s temi besedami. Ali je mislil povedati, da je čital podobno osnovno idejo, kar je lahko mogoče, ali je mislil reči, da je moje delo plagijat? Cikanje, direktno ali indirektno, na plagijatstvo ni šala. Zase izjavljam, da jaz še nisem čital ničesar podobnega. Ako pa je kaj takega, naj s. Slabe navede vir. — Ivan Molek. SHOD KLUBA J. S. Z. V DETROITU BO 10. JANUARJA. DETROIT, MICH. — Klub št. 114 sklicuje velik javen shod, ki se bo vršil v nedeljo dne 10. januarja ob 2. popoldne v Hrvatskem domu na Kirby Ave. Glavni govornik bo Jože Zavertnik, urednik "Prosvete". Predmet govora bo: "Socializem in mednarodni proleta-riat". Rojaki delavci, pridite na ta shod v obilnem številu. Sporočite tudi drugim, ki morda ne bodo čital i naznanil, da se ga udeleže. • Klub št. 114 vzlic številnim nasprotnikom lepo napreduje. Pevski zbor ima sedaj nad dvajset pevcev. Svoj koncert priredi dne 28. marca. V doglednem času bomo imeli na sporedu tudi kako dramsko predstavo. Tistim ki pravijo da člani od našega kluba odpadajo (s tem izražajo svoje želje) in drugim ki bi jih morda zanimalo, sporočam, da smo dobili precej novih članov v klub in dobili jih bomo še več. Detroitski sodrugi ne mislijo iti v rezervo. # Kot poročevalci smo počasni, zato so dopisi iz De-troita v "Proletarcu" zelo redki. Četudi stvar ni več "novica", vseeno bom ob tej priliki omenil, da se je tajnik našega kluba Franjo Kuhovski poslovil od samskega stanu in sklenil deliti dobrote in grenkosti življenja s svojo ljubljeno soprogo. Naj bo dobrot več kakor grenkosti, je naše voščilo. # . "Ameriški družinski koledar", kolikor smo ga dobili v Detroit, smo hitro razprodali. Kdor ga še nima, ga bo lahko dobil v nedeljo 10. januarja na shodu.— Poročevalec. POPRAVEK K ZAPISNIKU PENN. KONFERENCE J. S. Z. LAWRENCE, PA., — K mojemu poročilu, ki sem ga podal XI. konferenci klubov JSZ. in društev Izobraževalne akcije na Syganu, se v zapisniku, priobčen v 964. štev. Proletarca pomotoma glasi sledeče: "Kar se tiče društva, so se nazadnjaki poslužili prilike v njegovi odsotnosti in prekinili stike z Izobraževalno akcijo JSZ." Tako je zabeležen zadnji odstavek v mojem poročilu, kar je napačno. V resnici je naše društvo Prosveta št. 245 SNPJ. še vedno pod rubriko "Izobraževalne akcije JSZ." in jo dosedaj podpira z vsoto $1.50 na mesec. Tega sklepa društvo še ni spremenilo. Toliko v pojasnilo k omenjenemu zapisniku, da se društvu ne bi delala krivica. S socialističnim pozdravom — Louis Britz. SODRUGOM IN SOMIŠLJENIKOM V BARBERTONU,. OHIO. Seje socialističnega kluba št. 232 JSZ. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v dvorani samostojnega društva "Domovina" na Mulberry cesti. Sodrugi, udeležujte se redno sej, ker je vedno kaj zanimivega in važnega na dnevnem redu. . Simpatičarje vabimo, da se nam pridružijo in pomagajo pri delu za boljšo bodočnost delavskega ljudstva. TAJNIŠTVO KLUBA ŠT. 232. POHUJŠANJE V WAUKEGANU. WAUKEGAN, ILL. — Klub št. 45, ki poleg drugih svojih aktivnosti goji tudi dramatiko kolikor je v tukajšnjih razmerah in okolščinah največ mogoče, vpri-zori v nedeljo 10. januarja ob 2. popoldne Cankarjevo farso v treh dejanjih "Pohujšanje v dolini šentflorjan-ski", ki bo sedaj prvič na našem odru. Pričakuje se velike udeležbe nele iz Waukegana in North Chicage, ampak tudi iz Chicage, in bližnjih naselbin v Wiscon-sinu. Tisti ki pridejo iz Chicage lahko vzamejo vlak North Western železnice, a najprikladnejši so vlaki električne železnice (North Shore Line). Iz Chicage vozijo s postaje na Adams in Wabash vlaki v Waukegan vsake pol ure. Ako vzamete waukeganski vlak, izstopite na Tenth streetu, od kjer imate še dobra dva bloka do Slov. narodnega doma. Ako vzamete milawuški vlak, vprašajte za transfer, izstopite na North Chicago Junction, presedite se na poulično karo in se peljite z njo do desete ceste. Mihvauški brzovlak dobite na postaji ulic Wabash in Adams v Chicagi vsako uro, npr. ob 10., 11., 12., 1., 2., itd. Iz Chicage se odpeljite najpozneje ob 11. dopoldne, ali vsaj opoldne, da pridete pravočasno v Wau-kegan.- Enako prikladne zveze z \Vaukeganom kakor Chicago imajo tudi naselbine Milwaukee, Racine, Kenosha in nekaj manjših. Po igri bo plesna zabava v spodnji dvorani. Vstopnina na predstavo in veselico je samo 50c. SILVESTRORVA ZABAVA KLUBA ŠT. 1 DOBRO IZPADLA. CHICAGO, ILL. — V četrtek dne 31. decembra je klub št. 1 priredil Silvestrovo zabavo, kakor jo priredi sedaj že precejšnjo vrsto let. Ali še nobena ni videla toliko udeležencev kakor poslednja. Razun oficielnah priredb SNPJ. skupnega značaja ni imela še nobena slovenska priredba take udeležbe v dvorani SNPJ. V Chicago se je priselilo mnogo rojakov in slovenskih družin iz raznih krajev. Na naših zabavah vidijo tudi tisti ki so skoro na vsaki slovenski priredbi mnogo neznanih obrazov. Tudi na Silvestrovi zabavi jih je bilo. A vladalo je neprisiljeno razpoloženje, svet se je zabaval in bil vesel. Program je bil boljši kakor na naših dosedanjih Silvestrovih priredbah. Letos je z nekaj komadi sodelovala tudi godba, ki je za začetno točko zasvirala Marseljezo in potem med presledki nekaj skladb. V duetu sta nastopili Mrs. L. Nemanich in Miss Helen Underwood. Nastopili sta na zahtevo večkrat. Na glasovir ju je spremljala Mary Oven. Joško Oven je deklamiral Vojanovo "Luč". Mala Anna Turk je deklamirala pesem "Rojstvo" (Cvetko Golar). Zdi se mi, da je bila deklamacija prikladna za tako prireditev — k rojstvu novega Jeta. Anna je deklamirala zadnjič na "Miklavževi prireditvi" društev SNPJ. skupno z dečkom Kovačem, in oba sta bila dobra. Deklamirala je že enkrat poprej. Pesem "Rojstvo" ni lahka deklamacija. Zahteva močan glas in še marsikaj, kar ji more dati le odraščen deklamator. Ali Annie je izvršila svojo tako dobro kot se more od deklice njene starosti sploh pričakovati. Ivan Molek je za to priliko spisal igro "Novoletna resolucija", ki je tvorila zaključni del programa. Na- stopili so v nji John Olip v vlogi bankirja Krausa, njegov sin Milan je bil Joško Oven, Bankirjev prijatelj Bimbo je bil A. Miško, vlogo služkinjje v bankirjevi hiši je imela Angeline Tich. Predno se je pričel program, je bila v teku plesna zabava. Stoli so bili po dvorani naglo razpostavljeni, ker je vsakdo rad pomagal storiti to ali ono. Med programom je bilo še precej mirno, če se vpošteva gnječo in pa, da to ni kaka priredba resnega značaja, ampak veselica na Silvestrov večer. Tudi igri je občinstvo sledilo z zanimanjem in se smejalo kadar je kak igralec rekel kaj po angleško, ali kadar je bankir s svojim strogim glasom poklical Bimbota po imenu in z njim modroval. Ko je bilo programa konec, točno o polnoči, so sledila običajna voščila, stiskanje rok in morda tudi kak prijatelski poljub, potem pa se je nadaljevala plesna zabava. Igral je Koludrov orkester. Omenjam ga, ker je igral precej boljše kot drugikrat. Zabava se je za-vršila brez nezgod, kar se ne more reči e vsaki zabavi, ki se vrše križem dežele ta večer. Morda je bil kdo proti koncu bolj razposajen kakor navadno, morda je kdo hotel kljubovati 18. dodatku s predolgimi pogledi proti nebu, kajti prilike je danes dosti, morda je kdo celo prekoračil meje etikete in takih stvari, ali zabava je bila privlačna da so jo bili ljudje veseli in ostali do konca, dokler je igrala godba. Nekateri pa so hoteli ostati še dalj, kajti Silvestrov večer je samo enkrat v letu.— Opaz. VIHARJI V DETROITSKI NASELBINI. DETROIT, MICH. — Detroit je mesto avtomobilske industrije. Ime Ford pomeni tudi Detroit, ki se je v teku par desetletij razvil v miljonsko mesto. Slovenska naselbina je že precej stara, povečala pa se je zadnjih par let z naseljenci iz "copper coun-try" (Calumet, Mich., in okolica) ter z naseljenci iz premogovniških okrožij. Naselbina ni kompaktna, kar je v kvar vsem slovenskim organizacijam. Naši ljudje žive raztreseni po vsem mestu, tako da je družabno življenje med nami zelo otežkočeno. Klub št. 114, JSZ. je precej močan, toda ni aktiven v tisti meri kot bi tako velika naselbina zahtevala. Vzrok je, kot že omenjeno, oddaljenost sodrugov drug od drugega, nekoliko pa tudi "utrujenost". Kajti naš klub je bil pred leti eden najaktivnejših v Jugoslovanski socialistični zvezi. V članstvu ni nazadoval pač pa beleži napredek. Vzlic temu da ne živimo kompaktno skupaj, je pa naš narod ostal lojalen svoji stari tradiciji, zapopa-dena v prepirih. Tega nam nič ne primanjkuje. Sedaj je glavni del "špetirov" koncentriran v društvih S. N. P. J. "Progresivni blok" pomeni pri nas boj v društvu SNPJ., in ta boj je pravcata borba. O korupciji v glavnem uradu se govori pri nas veliko več kakor pa o korupciji v ameriški vladi za časa predsednika Hardinga. Samo čudno je, kako to da SNPJ. še vedno izkazuje okrog dva miljona dolarjev premoženja. Ako je korupcije toliko kot govorimo pri nas, bi morala SNPJ. imeti dva miljona dolarjev primankljaja, ne pa premoženja. Največji lump v SNPJ. je po zatrdilu tukajšnjih "progresivcev" Jože Zavertnik. Kako je njemu mogoče krasti na debelo iz jednotine blagajne, mi je nepojmljivo, ker nima opravka z jednotinem denarjem. Pa tudi drugi člani glavnega odbora so lumpje in tatovi; samo par odbornikov'je, do katerih še gojimo zaupanje. Za najpoštenejša pa smatra naš "progresivni blok" glavnega tajnika M, J. Turka, ki je moderni Matija Gubec v borbi proti "korumpirani mašini". Kdor je s "progresivnim blokom", je "komunist". Uetroitski jugoslovanski komunisti se prav nič ne u-kvarjajo z borbo proti kapitalizmu, kajti kapitalizem je "olrajt". Večina glavnega odbora SNPJ. pa ni "ol-rajt", zato so ji "progresivci" napovedali boj. Pri enemu tukajšnjemu društvu SNPJ. je nastaja lako kritična situacija, da izgleda ves boj kakor borba za kontrolo med hrvatskim in slovenskim članstvom. Večina Hrvatov je v mejah SNPJ. "komunistična", čeprav je zunaj društva vse drugo, samo komunistična ne. Slovenci pa so po nazorih "komunistov" vsi socialisti, razen tistih, ki "drže" s komunisti. Morda je ni jugoslovanske naselbine v Ameriki, kjer bi bil fanatizem tako v cvetju, kakor pri nas. Fa-mozni Korl Novak v Detroit pogosto prihaja. Naravno je, da hujska, ker je to njegova profesija. Pripoveduje, da ni provokator, ampak pošten "radnički vodja". Vodil je stavke v Sloveniji in igral vlogo mučenika. Njegovi listi pa še niso priobčili njegove mučeniške zgodovine, in tako smo nekateri še vedno v dvomu, kdo pravzaprav je ta Korl Novak. Med slovenskimi "komuuisti" ima prvenstvo neki butleger, ki si je s prodajanjem "revolucionarne" pijače pridobil precejšnje premoženje. Mož bi mogoče ne bil še tak "krenk", če ne bi imel nad sabo drugih nadlog. Da je človek siten, vplivajo mnogokrat tudi "družinske razmere". V fanatičnem razpoloženju ne odloča razum. Na-hujskan "komunist" ne verjame da je bela barva bela, pa če bi mu to dokazovalo miljon slikarjev. On bo trdil nasprotno in bo vesti svoje "gorečnosti". Zanimivi so naprimer tukajšnji komunistični shodi in debate med "komunisti" in eselpisti. Medklici lete vse križem. Na govornika stavijo "pitanja". Pristaši govornika ploskajo, njegovi nasprotniki se reže kakor bedaki, nepristranska avdijenca pa se smeje obojim. Tak je torej jugoslovanski Detroit ob koncu leta 1925. Razdražen, nesložen, "revolucionaren" in ob enem reakcionaren ter nesposoben za smotreno delo. Henry Ford se nima od jugoslovanskega delavstva ničesar bati in kapitalizem bo še dolgo izkoriščal, ako bo preobrat odvisen od elementov, kakršni so zbrani pod zastavo C. N. "progresivnega bloka". Poročevalec. NEKAJ O "PLEHARJIH" IN ZLATIH JAMAH. PUEBLO, COLO. — V "Glasu Naroda" sem čital v par dopisih Matija Pogorelca, da mu socialisti niso pri srcu. To je tako bolj po strani povedal, češ, dajte tiste cente, ki jih še niste požrli, za namerovani Slep-ski dom v Ljubljani, nimate pa pravice vpraševati, kaj je s fondom za Slovensko zavetišče v Ameriki. Čemu, Matija, nimamo pravice? Zakaj ne bi vprašali Sakserja in Brožiča, kje so tisti tisočaki? Tudi v Pueblu smo nekaj dali, čeprav nismo požrtvovalni. Resolucija pennsylvanske konference klubov JSZ., ki vprašuje odbor Slovenskega zavetišča v Ameriki, kaj je s tistim denarjem, je zelo na mestu in upam, da se bo stvar enkrat razčistila. Če je denar poneverjen, kot se govori celo v našem daljnem mestu, je dolžnost ljudi ki so v odboru, da to enkrat povedo! Matija, pa napiši Ti dopis in vprašaj kako in kaj! Iz zapisnika konference vidim, da je bila resolucija poslana tudi drugim listom, med njimi "Glasu Naroda" in glasilu JSKJ. "Novi Dobi." Priliko imam čitati oba slednja lista, a do danes še nisem videl, da bi jo bil "Glas Naroda" priobčil. Ali je bojazen vzrok, da se bi kaj ne izvedelo? V Sakserjevem "Glasu Naroda" z dne 21. decembra sem čital dopis "s pota". Umevno je, da ga je napisal Matija, kajti on ima monopol na dopise "s pota". Matijata ni bilo v našo naselbino, kot piše sam, že par let, dasi se v coloradskih naselbinah zelo pogosto oglaša. Pueblo ni prav ugoden kraj za njegov biznis, zato nas ne obiskuje pogosto. Končno pa je vendar prišel spet med nas za nekaj časa. Dopadlo se mu je posebno delovanje tukajšnjega župnika Cirila Zupana in pa farna šola. Župnika je pohvalil kot ima Matija navado, če ni ž njim skregan. V "G. N." našo slavno naselbino takole opisuje: "Pred poplavo v Pueblu je kupil Rev. Ciril Zupan večji del takozvane, ne več poslujoče Eler (pravilno Eiler.—Op. O. T.) rudotopilnice . . . Pred par leti, ko sem bil tam, je na Rev. Zupanovem prostoru še stal velikanski dimnik, po katerem je uhajal dim iz plavža. (Kako miider je Matija! — Op. O. T.) Ta velikanski dimnik je bil iz fine opeke. Potem pa so ta dimnik podminirali ter nabasali z dinamitom* da ga razstrele. Ob navzočnosti velike procesije je Rev. Zupan blagoslovil podvzetje z željo, da bi padel dimnik na pravo stran. (Torej vidite, da smo napredni! Pri nas nabašemo dimnik z dinamitom, potem pa se zberemo v procesijo in molimo, da bi padel "na pravo stran"! — Op.. O. T.) Strel je počil, dimnik je zletel v par prelomljenih kosih v zrak ter nato padel na zemljo. (Kako modro opisuje Matija to čudežno razstrelbo! — Op. O. T.) Tam stoji danes moderna plesna dvorana, ob straneh pa so šolske sobe, v spodnjem pritličju soba za igranje, oddelek za dame, kjer se lahko umivajo in lišpajo . . . (Torej naše dame se lahko umivajo in lišpa-jo v poslopju "moderne plesne dvorane". Že parkrat prej sem pisal, da nimajo naše ženske nikjer toliko svobode kakor v Pueblu, kar je z enim dopisom potrdil tudi Pepe s pipcem. — Op. O. T.) V drugem nadstropju so šolske sobe, v tretjem pa velika dvorana ... za javne plese. V nji je tudi oder za godce, in prostora je za tisoč plesalcev. Tako sem začuden opazoval plesalke in plesalce na Zahvalni dan dne 26. nov., ki so se vrteli ob zvokih fine godbe. Vprašal sem nekega rojaka, če je tu danes ples, pa mi je odvrnil, da je vsako nedeljo. (Preberite prejšnji stavek še enkrat. Matija pravi, da je opazoval plesalce in plesalke, pri tem pa vprašal enega rojaka, "če je danes ples". Gledal je ple-sajoče pare, pa ni vedel, da je ples. — Op. O. T.) Na oni veselici sem bil pozno v noč ter opazoval fino opravo ter drage dekoracije v St. Mary šolski dvorani. (Ime Matere Božje ni ravno prikladno za plesne dvorane. — Op. O. T.) Ko sem onega večera srečal Rev. Cirila, sem mu rekel, da škoda, da ni to pred dvajsetimi leti, kajti kaj vse bi on lahko že storil . . . Šolska dvorana je nekaj sijajnega in če bo šlo tako naprej, da se bo vedno tako lahko oddajala, je tudi zlata jama . . ." Matija je torej prišel končno na "zlato jamo", in lo me spominja, kako so pred mnogimi leti potujoči slovenski pleharji radi obiskovali "zlate jame". Takrat je bilo v zlatih jamah še precej zlata, to je, zlata ruda je bila bogata na zlatu. Spreten rudar, ki je znal najti dober kos rude in ga skriti, je lahko precej postrani "zaslužil", še več pa pleharji, ki so kupovali to rudo. Dali so rudarjem v zameno uro ali prstan, ali pa so rudo kupili, za katero so navadno dali komaj desetino vrednosti. Med temi potujočimi pleharji se posebno spominjam iz časov c RESTAVRACIJA tAr S iN KAVARNA L. CAP, lastnik 2609 S. Laivndale Ave., Chicago, III. Phone Cravvford 1382 Pristna in okusna domača jedila. Cene zmerne. Postrežba točna. ....... >:>>!<>!'•;■ DR. JOHN J. ZAVERTNIK . ZDRAVNIK IN KIRURG Urad S. Lawndale Ave., vogal W. 26th St. Stan 2316 S. Millard Ave., Chicago, 111. Tel. na domu Lawndale 6707, v uradu Crawford 2212-2213 Uradne ure: Od 2 do 4 pop., in od 7 do 9 zvečer. V nedeljo od 11 do 12 dop. 6% IN VARNO 6% IN VARNO Zlati bondi na prvo vknjižbo za na imenitnem prostoru ležečo lastnino, na prodaj pri nas MILLARD STATE BANK 1643-3645 WEST 26th STREET At Millard Afiiiui CHICAGO, ILL. Oglejte si naše varnostne bančne shrambe, največje na zapadni strani mesta. BANČNE URE: V pondeljek in četrtek od 9. zjutraj do 8. zvečer: v torek, (reda in petek od 9. zjutraj do 5. popoldne: v soboto od 9. zjutraj do 3. popoldne. r n 1 ki 1/ n 1 II T A D se priporoča rojakom rliANIv bANIAK g 1201 Wadsworth Ave. Phone 2726 Uaukegan, III. i BARETINCIC & HAKY { I POGREBNI ZAVOD I | ' % | 324 BROAD STREET Tel. 1475 J0HNST0WN, PA. | VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepib svilenih za stav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. 3a obilna naročila se toplo priporočam. Tatvine v Chicagi. Tatovi v Chicagi so leta 1925 nakradli denarja in blaga v vsoti $2,315,669, v kateri pa ni vključena vrednost ukradenih avtomobilov. Tu so vključeni samo ropi in vlomi, ne pa poneverbe in razni skimi, s katerimi premeteni sleparji ogulijo nevedne ljudi za miljone vsako leto. Zelo pogosti so v Chicagi roparski vpadi na zaloge alkoholnih pijač. Policija računa, da je bilo v pro-šlem letu ukradenega najmanj za dva miljona dolarjev žganja in drugih močnih alkoholnih pijač. Teh tatvin okradenci navadno ne naznanjajo policiji. Na čikaških ulicah in v garažah je bilo v letu 1925 ukradenih 7,587 avtomobilov. Nad šest tisoč avtomobilov so dobili lastniki nazaj, ker avtomobil ni ura ali prstan in ga tatovom ni tako lahko skriti. Tatvine na drobno v Chicagi naraščajo, še bolj pa tatvine prevarantov, ki ožemajo ljudstvo ob prihranke s prodajanjem ničvrednih stavbišč, delnic, bondov in drugimi skimi. Te vrste tatovi operirajo večinoma v mejah legalnosti in zakon jim stopi na prste, kolikor se to sploh dogodi, šele tedaj, ko so žrtve že ob miljon ali dva miljona dolarjev. Tat je do tedaj z denarjem precej "preskrbljen"; nekaj ga potroši v svojo obrambo za odvetnike in podkupovanje, potem pa gre v "pošten business". Med pocestnimi roparji v Chicagi je največ mladeničev med 18. in 25. letom. ZDRAVI ORGANI, NAJBOLJŠA RESOLUCIJA OB NOVEM LETU. Zdravi organi se ubranijo napadov od strani bolezni povzročujočih bacilov. Ampak ravno sedaj v zimskem času ljudje preveč jedo, se ne gibljejo dovolj in rezultat je neizogiben: Zabasano črevesje, slaba prebava in bolezni, ki jim sledijo kot so glavoboli, ner-voznost in splošno slabo počutenje. In ker ste ravno vstopili v novo leto, sklenite, da boste skrbeli za čistost vašega želodca in črev! Trinerjevo zdravilno grenko vinb vam bo pomagalo. Za ta namen ni boljšega zdravila. "Minneapolis, Minn., 5. dec. 1925. Vaše izborno zdravilno grenko vino je zelo priporočljivo za želodčne bolečine in slabo prebavo." Zahtevajte od vašega lekarnarja ali trgovca, da se založi tudi z drugimi Tri-nerjevimi zdravili, kot so Triner's Cough Sedative, Tri-ner's Cold Tablets, Triner's Liniment, — za popolni seznam zdravil pišite na Josepli Triner Company, Chi-cago, 111. Srečno Novo Leto! CENIK KNJIG. UDOVICA. (I. E. Tomi«), povert 380 strani, brosir >a 75c, vezana v platno . . ............. VAL. VODNIKA izbrani spisi, broš..........................30 VIŠNJEVA REPATICA, (Vlad. Levstik), 50(5 strani, vezana ▼ platno....................... VITEZ IZ BDEČE HISE. (Aleksander Dumas star.), roman iz žasov francoske revolucije, 504 strani, broširana 80c, vezana v platno ................... L2i ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana.....85 ZADNJA PRAVDA, (J. 8. Baar) roman, broširala............. ZADNJI V Al, (Ivo Sorli), roman, vez.......................... 1-00 ZAJEDALCI. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezan« v plat-...........................1T6 ZA SREČO, povest, broširana.....45 ZELENI KADER, (I. Zoreč), povest, ........................45 ZGODBE IZ DOLINE ŠENT-. FLORJANSKE, (Ivan Cankar), vezana ...................... ZLOČIN IN KAZEN, E. M. Dostojevski]), roman, dve knjige, 602 strani, vezane............ 2.50 ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zore©), broširana ...................... BVONARJEVA Hči, povest, broširana . .......................®® ŽENINI NASE KOPRNELE, (Rado Murnik), broširana . ... .80 SLOVENSKI PISATELJI: PRAN LEVSTIK, zbrani spisi, vezana ........................ L!5 FRAN ERJAVEC, zbrani spisi, vezama ...................... 2.00 Nadaljevanje z 2. strani. JOS. JURČIČ, zbrani spisi, II. zv. vezan ................................1.60 m. av. vezan ..............................1.80 IV. zv. vezan ........................1.25 V. zv. vezan ................................1.00 VI. zv. vezan ................................1.00 FR. MASELJ-PODLIMBARSKI zbrani spisi, vez............. 1.50 PESMI IN POEZIJE. BASNI, (Jean de la I .ntaiae, iz francoščine prevel I. Hribar) vezana ..................... 1.00 MLADA POTA (Otom Zupančič), pesmi, trda vezba.......... .75 MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Debeljak), vezana .......................SO PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al- brecht), trda vezba.......... .50 POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .£0 POHORSKE POTI, (Janko Gla- ser), broftirana ...............35 SLUTNJE, (Iva* Albreht), broširana ......................45 STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (C. Golar), broš. 90c, vez.........1.25 STRUP IZ JUDEJE, (J. 8. Ma- char), vezana ............... 1.10 SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poezije, broširana.......65 SOLNCE IN SENCE, (Ante De- ibeljak), broširana ...........50 .SVOJEMU NARODU, Valentin hodnik, broširana ............ .25 SLEZKE PESMI, (Peter Bezruč), trda vezba...................60 TRBOVLJE. (Tone Seliškar), proletarske pesmi, broširana 50c; vezana.................75 TRISTIA EX SIBERIA, (Voje- slav Mole), vezana ........... 1.25 V ZARJE VIDOVE, (Oton Zu- . pančič), pesnitve, broširana.....40 IGRE ANFISA, (Leonid Andrejev), broširana............. BENEŠKI TRGOVEC, (Wm. Shakespeare), vezana.........74 ČARLUEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. 8. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana ......................... GOSPA Z MORJA, (Henrik Ib-sen), igra v petih dejanjih, broširana ..................... K A SIJA, drama v 3 dejanjih ... JULIJ CEZAR, ('Wm. Shakespeare), vezana............. MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana .................... NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala v treh dejanjih, broširana .................. NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ...................^ OTHELLO, (Wm. Shakespeare), vezana ..................... ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana................88 ROSSUM'S UNTVERSAL RO-BOTS, drama s predigro v 3 dejanjih ...................... SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana........ UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigheir), tri enodejan ke, broširana, 75c; vezana . .. ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLI TIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ........................10 ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. T. Kern).. 5.00 <0 .28 .80 .71 .7» .78 Si .38 .7« .50 .78 1.00