Naročnina mesečno . ^^вВНИ^^.	^^ ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^ Ček. račun: Ljub»
25 Din, za možem- Мш^Ик /fSBf	^^^Г ^^^^^^^^ ^^^ ^ ^^^^^^^^	Ijuna
atvo 40 Din - ne- kMÊL^ ^ ISijBf W	ВбЧ ШвШ ^ ^^^ в ^Ш.	ШШ	^ I0.H* za
detnka ce- ^^^^^^^ ВШШ ШшШ	I5HA ШШШ Ш Ш ^В«^	it». 7Л5,
^шиии^, шпш шш	вшЛ ШЕм В S^^^^J	š,v
120 Din ^ ^ДИј franr .^^Ж	КШИг 1ШШ # ^^В Ш Т^ШШ ШШВ	^ВН	Praea-Dunaj 24.797
Uredništvo Ie v ^L^jHr	Шш^Г (Жм^Ј ^З&К^^Р Uprava: Kopitar-
Kopitar levi ul b/lll «i шииамаши ■	v ^ш^шш^шмв^л" -^иипри*»' jeva b. telefon 2992
—»	—
ïoto'r^r^.^r.n'SS	2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Roke proč od naše zemtfe
Nekaj o agrarnih konferencah.
V Parizu se vrši nova poljedelska konferenca, na kateri je poleg drugih 23 držav zastopana tudi naša država po dr. Pilji. Konferenco je sklical odbor za proučavanje vseevropskega vprašanja, kateremu predseduje Briand. Akoravno so stotine raznih konferenc, s katerimi je prenapolnjena povojna doba, povzročile med ljudstvom neko globoko brezbrižnost za vse vrste mednarodnih posvetovanj, se nam zdi vredno, da slovensko ljudstvo opozorimo s posebnim poudarkom na razgovore, ki se vršijo zadnje mesece enkrat na vzhodu potem zopet na zapadu pod firmo agrarnih kon-
ierenc.	,
Lani, avgusta meseca, sta se vršili v Romuniji dve zaporedni poljedelski konferenci, med katerima pa ni bilo nikake notranje zveze. Prva je zborovala v Sinaji na povabilo romunske vlade in si je postavila nalogo proučevati možnost za razpečevanje žitnih pridelkov. Tam se je sprožila misel, da bodo morale poljedelske države ne glede na politična prijateljstva stopiti skupaj in najti nek način sodelovanja, da spravijo svoje pridelke na inozemski trg. Iz razgovorov se je izcimilo čisto naravno načelo, da naj poljedelske države ponudijo svoje žito v prvi vrsti onim industrijskim državam, ki največ svoiih pridelkov izvažajo v naše kraje. Do ut des. Kolikor ti meni odkupiš, toliko jaz tebi. Znano je, da sta na podlagi teh pogovorov Romunija in Jugoslavija septembra 1930 tudi sklenili neke vrste carinsko zvezo in ustanovili skupne prodajne centrale, ki naj stopijo v funkcijo julija 1931.
Poleg teh nekako zasebnih konferenc se je vršila na inicijativo Društva narodov še druga' v Bukarešti, ki se je nadaljevala potem koncem avgusta 1930 v Varšavi. Tam so razgovori šli mnogo bolj v širino, češ poljedelska kriza je evropski problem in se mora tudi iz evropskega vidika rešiti.
Proti prvemu načrtu, imenujmo ga sinajskega, ki je imel v vidiku zgolj gospodarske interese, ee je takoj dvignil močan val protestov. Češkoslovaška se je naravno protivila izvedbi načrta, ki bi jo bil kot skoroda najvažnejšo izvoznico 'ndustrijskih pridelkov prisilil na škodo svojega lastnega poljedelstva kupovati žito pri svojih zaveznicah politične Male antante. Oospodarska Mala antanta ni mogoča. Za njimi se je oglasila Francija iz strahu, da bi gospodarske potrebe ne privedle do politične pregrupacije na vzhodu. Poslala je v novembru 1930 svojega poljedelskega ministra Flandina na evropski vzhod, da vprašanje preštudira osebno. Za njim se je podal na potovanje bivši minister Yves Le Trocquer, ki je lekom decembra 1930 prepotoval srednjo Evropo in proučeval gospodarski položaj in načine, kako bi bilo mogoče ublažiti krizo, ne da bi bilo treba vporabljati gospodarske zveze, ki bi ne odgovarjale političnim zahtevam.
Ofenziva je dosegla svoj višek v Ženevi, januarja 1931, ob priliki zasedanja Sveta Društva narodov. Po pisanju ženevske revije »Pax« je čsl. delegat dobil od strani jugoslovanskih in romunskih delegatov slovesno obljubo, da se imenovani dve zaveznici ne bosta spuščali v nikako gospodarsko zvezo z Madjari brez predhodne odobritve od strani čsl. vlade. Dne 17. januarja je prispel pa še francoski minister Loucheur z velikanskim načrtom mednarodne agrarne banke, ki naj vlije olja na mizerijo, samo da v političnem oziru ostane vse pri starem. Briandov vseevropski odbor je ta načrt z zanimanjem sprejel v proučevanje. Svet Društva naradov pa je imenoval poseben agrarni odbor, ki naj meseca maja 1931, ko se bo svet zopet sestal, referira o tej agrarni banki in o njenem funkcioniranju.
Za enkrat je vprašanje tega mednarodnega denarnega zavoda še zavito v neprodirljivo meglo, vendar se je dalo ugotoviti toliko, da je zamišljen temeljni kapital 25 milijonov zlatih frankov z rezervami v isti višini. Kdo bo prispeval h kapitalu, dali bodo to države, ali pa privatni bančni zavodi, še ni znano. Banka bi izdala obligacije, katere bi obrestovala po 6 odstotkov.
Za vzhodnoevropske države, ki so do sedaj zaman iskale zunanjega posojila pod običajnimi garancijami, je seveda zelo zanimivo, da so se naenkrat odprla vrata in da so se pokazale perspektive za močan dotok zapadnega denarja v te kraje. Kakšni momenti so morali vplivati na ta preokret, kakšne garancije so se morale ponuditi oziroma kakšne druge, do sedaj še neuporabljene garancije so se morale pojaviti, da se je demarkacijska črta, preko katere denar preje ni mogel ah ni hotel, naenkrat podrla?
Po našem mnenju je prvi vzrok možnost, da se denar, katerega je na zapadu v izobilici in mora tam celo lenariti, koristno naloži po 6%. V Franciji dobiš danes denarja po 3%. Banka bo denar posojala naprej »prizadetim državam« po 8—10%, kar odpira tepe perspektive za našega kmeta, ki v najboljšem slučaju ne bo dobil posojila pod 12%.
Drugi vzrok leži v načinu, kako bo banka funkcijonirala. Komu bo posojala? Neposredno kmetu ne. Neposredno denarnim zadrugam tudi ne. Porej bo denar posojala «prizadetim državam», ki ga bodo splavile v posebne od države kontrolirane zavode, hipotekarne banke, agrarne banke, zemljiške banke itd. ter ga od tam kanalizirale med »prizadete in pomoči potrebne kmete«. Posojilo bo torej sprejela država. Proti kakšnim garancijam? Proti »zelo resnim garancijam, ki so lahko tUdI zem,i;ške vknjižbe« (Pax 19. jan. 19301. Oa-rantirala bo torej zemlja. Nad našo zemljo visi
Krščanski zapad, zdrami se!
Boljševiki izdali 3 miljarde za brezbožni lisk — Na Dunaju 120.000
odpadnikov — Framasonsivo
Dunaj, 24. febr. Nima samo sovjetska Rusija zveze brozbožnikov, ni s.iino v Moskvi brezbožna centrala in niso samo ruski boljševiki, ki oznanjajo odpad od Boga ter vzgajajo mladino k brezboètvu.
Te dni se je na Dunaju vršila konferenca socialno demokraških svobodomiselnih organizacij, katere se je udeležilo nad 400 delegatov. Posebno pozornost je vzbudilo poročilo tajnika, ki je v zmagoslavnem Ionu oznanil, da preteklo leto zaznamuje okrog 10.000 izstopov iz Cerkve in sicer samo na Dunaju. S tem bi število odpadnikov znašalo na Dunaju 120.000, med njimi do deset tisoč samih otrok. Teh 120.000 brezvercev gotovo niso sami bivši katoličani, ampak se nabirajo iz raznih veroizpovedanj. A kljub temu je visoko Število brezvercev presenetilo. Za brezbožno internacio-nalo se trudijo tako socialisti kakor komunisti, le da komunisti nastopajo bolj odkrito, socialisti pa z nekoliko večjo previdnostjo in taktiko.
Znano je, da je središče brezbožne propagande Moskva, kjer je leta 1026 bilo organiziranih 120.000 brezbožcev, leta 1929 pa znaša njihovo število po uradni statistiki že 4,000.000. Boljševiki napovedujejo, da bodo z izvedbo petletnega gospodarsk-ga načrta izvedli ludi petletno protiversko akcijo in računajo, da bo leta 1933 v sovjetski Rusiji že 12 milijonov brezbožnržev. Encka boljSevizacija delavskih mis se vrši tudi drugod ln povsod sta njena glasnika socialna demokracija in komunizem. V Avstriji je štela brezbožna organizacija dosedaj 42.000 članov. V Nemčiji pa štejejo socialistične brezbožne organizacije okrog 600.000 čla-
nov, komunistične pa približno 100.000. To so pa seveda samo zavedni in organizirani brezbožneži, ker takih, ki niso člani nobene religije, je mnogo več.
Dokler je bil prélat Seipel zvexni kancler, ee je farizejsko navajalo med delavstvom to kot varok za odpadniško propagando. Od takrat pa imamo v Avstriji že .'etrto vlado brez Seipla, pa se propaganda za odpad vrši z nezmanjšano silo dalje. Obubožanim masam se jemlje Se zadnje, kar imajo, vera njihovih očetov, ki jih je v najtežjih dneh držala po koncu in ohranjala v njih vero v večno pravičnost in boljôo bodočnost. Potrtim in obupanim pridigati obup ni nobena umetnost, pač oa zločin, ki se vr&i na pomilovanja vrednih revežih, ki bodo sedaj Sele postali brezvoljno orožje v rokah temnih sil.
O Moskvi smo navajeni govoriti kakor o neki daljni nesreči, ki nas zaenkrat Se ne zadeva veliko. Toda slepi bi bili, ko bi po vsem tem ne opazili, da sta Berlin in Dunaj postala dve mogočni podružnici Moskve, iz katerih se Siri brezboStvo in boljševizem na zapad. Krščanski zapad, zdrami se!
Moskva, 25. febr. Po najnovejših podatkih zna-Sa naklada dnevnika »Izvestja« 1 milijon, »Pravda« se tiska v 1,300.000 izvodih in uradno kmečko glasilo »Krestjanekaja gazeta« je dosegla naklado 2,250.000 Izvodov. Poleg teh velikih listov obstoji v Rusiji še 700 komunističnih časnikov a skupno naklado 22 milijonov. Narodnim manjSinam v Ukrajini, Beli Rusiji, ob Volgi, Srednji Aziji in Kavkazu namenjeni dnevniki, ki se tiskajo v materinščini, imajo naklado 6 milijonov. Za natis
boljieviSVih tednikov in revij so v preteklem letu porabili 925 milijonov tiskovnih pol. K tem je treba prišteti še glasila breilioinikov, ki so v preteklem letu iišla v 7 milijonih iirodih. Skupno se je porabilo v preteklem letu za ves boljSeviSki tisk 135.000 ton papirja, ki je etal okoli 3 milijarde 335.000 Din.
Ko gre za tisk, boljševiki ne Stedijo. Dobro se zavedajo, da je časopisje poglavitno orožje v moderni politični borbi in da je vsaka vladavina, ki ne razpolaga z lastnim tiskom, v kratkem obsojena na smrt. Boljševiški listi so vsi glasilu stranke. Njihov namen je, da vzgajajo državljane v duhu komunističnih naukov. Imajo pa pravico tudi kritizirati vlado in državno upravo, kadar Ki se ti na delu oddaljili od pristnih komunističnih načel, ki jih čuva stranka. S svojim tiskom boljševiki povsem obvladajo maso in jo lahko po svoje Informirajo glede vprašanj gospodarske, domače in zunanje politike. Tako ustvarjajo tako evano javno mnenje.
Iiondon, 25. febr. Neko tukajšnje glasilo proeto-zidarjev prinaša podatke o razmahu prostozidar-stva v Evropi in Ameriki. Ako je poročilo točno, obsega velika angleška loža 4547 lož, to je R5 več kakor prejSnje le^o. V Londonu delujejo 1102 loii. NewyorSka velika loža, ki bo v kratkem praznovala 150 letnico svojega obstoja, Meje 1045 loi • ЈШ.ООО člani. V londonski in newyorSki loii Je osredotočeno delovanje vsega prostozidarstva na svetu. Berlinska loža ima 12.000 Članov, dunajska pa le 2300.
Strahovlada v Litvi
Uvedba civilnega zakona - Zandarji v cerkvi - Zahteve katoličanov
Kaunas, 23. februarja 193L Okrajni glavarji so bili te dni poklicani v notranje ministrstvo, du poročajo o razpoložen i u med liudstvom. Dasi je večina svetovala, nnj se lok ne prenapenja, so bila vendar izdnnu Se ostrejSa navodila. Brez ozira na 86% katoliškega prebivalstva hoče nacionalistična vlada vpeljati civilno poroko. Škofje so z novim pastirskim listom opozorili ver-j liike nn določbe cerkvenega zakonika. Da bi zmanjšali vtis škofovske poslanice, so dali nacionalisti pred cerkvenimi vrati razdeliti na stotisoče letakov, v katerih slikajo civilni zakon kot koristen za cerkev, obenem pa naznanjajo, da bodo brez ozira ua škofe in duhovnike izvedli svoj načrt. Da oplašijo duhovnike, se je naročilo žandarjein, da stenogra-firajo pridige. Veliko duhovnikov je zaradi pridig že bilo zaslišanih in vlada grozi z zapori.
Ker prihajajo na državne urade neprestani protesti zaradi civilnega zakona, je vladno časopisje
iu prav tnko radio zagrozilo, da se bo vsakogar, ki zabavlja če t vladne odredbe, katnovalo, češ, da fmanJSuje državno avtoriteto. Prav tako še potom radija poziva ljudstvo, naj ne posluša svojih Škofov.
Zadnje dni so zaprli enajst katoliških dijakov. V Veliki noči bo vojno sodišče sodilo nadaljnjih j osem dijakov in Štiri duhovnike. Katoliško dijaStvo ; pa ne odneha od svojega zadržanja in izjavlja, dn se pusti rajSi do zadnjega zapreti, kakor pa da bi popustilo v stvareh, ki se tičejo njihove vesti, ugleda države in dobrobiti naroda. Obsojene dijake pošilja vlada deloma v ječe, deloma pa v koncentracijski tabor v Varniai.
Katoličani zahtevajo ob pravkar nastali vladni krizi od državnega predsednika Smetona sledeče: Povratek zakonitega reda, preklic kulturno bojnih odredb, zopetno vzpostavitev organizacij in vrnitev šol, ki jih je država podržavila.
Ema Wilimaite.
Pretepi med akademiki v Avstriji
Tnnsbruck, 25. febr. d. Nnsprotstvo proti nacionalnim socialistom, ki je tako izrazito izbruhnilo v Nemčiji, se je sedaj že razširilo tudi na Avstrijo. Vodstvo so, tako se dozdeva, prevzeli akademiki. Na tukajšnji univerzi je prišlo do prnvih pretepov j med krščanskim dijaštvoni in nacionalisti, med katerimi se nahajajo tudi divji elementi hajmvera. ! Tirolska akademska mladina, ki v slavnih tradicijah tirolske zgodovine lahko najde nebroj dokazov za pravilni, tihi, vzlrnjni in požrtvovalni patri-jotizein, se je prva dvignila proti terorju, katerega so hoteli vpeljati sicer maloštevilni akademiki, ki pripadajo nacionalističnim organizacijam. Krščansko misleče dijaStvo se je potom tiska obrnilo na javnost, ko pa to le ni izdalo, je razdelilo med meščane na stotine letakov, v katerih poziva ljudstvo, naj se vendar otresejo nacionalističnega terorja, ki je popolnoma nepotreben patrijotičnemu Tirolcu ne glede na to, da je poganski v svoji zamisli iu v svoji taktiki.
Letnki so povzročili velike nemire na univerzi in zunaj nje, tako da je univerzitetni senat bil prisiljen zapreti vseučiliško palačo do prihodnjega ponedeljka. Senat je na drugi strani tudi popolnoma aprobiral stališče krščanskih dijakov ter divjaške nacionaliste črtal iz seznama od vseučilišča priznanih dijaških društev, čeS. »da dijaštvo s takim obnašanjem ne zasluži akademskega naslova in milij tudi ne reflektira«.
.lavno mnenje je z velikim zadovoljstvom sprejelo na znanje to rešitev, ker je že komaj prenašalo nasilstva nacionalnih prennpetežev, <i so začeli izvajati celo dejanski teror nad mestnim prebivalstvom. Tirolska bo torej zopet, knkor že .nnogoKr.it preje, dala signal za očiščevalni boj, ki bo Drinesel jasnost tudi drugod, kjer so hajmverovci vendar Se uživali nekoliko ugleda tudi na vseučiliščih. Tirolska inicijativa bo tudi bistveno pripomogla k temu, da se za vselej pretrgajo vezi med kršč. socialnim pokretom in med hajmverovci, ki datirajo od zadnjih volitev.
Pomorski
med Angli'to-Franci,o bo vseeno mogoč
sporazum
Pariz. 25. febr. kk. Henderson m lord Alexan-der bosta ostala v Kimu samo dva ali tri dni. Pred odpotovanjem iz Pariza je izjavil Henderson, da iina najboljše upanje za srečen uspeh. Zato tudi v Parizu smatrajo odklonitev pariškega kompromisa za izključeno. Sklenjeni kompromis se opisuje ia-kole: 1. Francoska skupna tonaža se (ioloča na 630.000 ton in prekaša s lem italijansko tonažo za skoraj 160.000 ton. 2. Podmornice Francije se zmanjšajo na 53 000 Ion, zato pa sme Francija graditi torpedovke in torpedne rušilce. 3. Proti graditvi nove francoekc oklopne križarke s 23.000 tonami Anglija ne ugovarja. Na podlagi lega kompromisa bi lahko Francija letos gradila še sledeče ladje: 1 oklopno križarko za 23.000 ton, 1 križarko
za 10.000 ton in 2 ali 3 križarke po 6000 do 7000 Pariz, 25. febr. kk. Angleško-francoski mornariški kompromis še ni dobil končnoveljavne oblike, kakor si jo je prvotno zamislila Francija. Francoski politiki je bilo na tem, da da tako hitro doseženemu sporazumu z Anglijo nemudoma defini-livno obliko s tem, da Francija pristopi k londonski pogodbi od 22. aprila 1930. Na ta način bi biln postavljena Italija pred alternativo, ali tudi pristopiti k pogodbi, kar bi praktično pomenilo isto, kakor da brezpogojno sprejme dogovore med Francijo in Anglijo, ali pa, da se z nadaljevanjem mornariške kontraverze obremeni pred vsem svetom z očitkom, da je edina odgovorna za nadaljevanje francosko-italijanskegn tekmovanja v oboroževanju.
torej Damoklejev meč, da pade pod kontrolo ano-! nimnega inozemskega denarja, ki v vprašanju I zemljiških vknjižb ne bo poznal liste človeške ob-: zirnosti, katero kažejo in dosledno vršijo naše s tako velikim idealizmom ustanovljene zadruge. Poljedelske države bodo morale torej z veliko po-I zornostjo zasledovati raznovrstne agrarne konfe-
rence, da bodo preprečile, če bo potrebno, da se jim od zunaj ne vsili denar pod lepo firmo agrarnih posojil, ki pa bodo v obliki hipotek padla na i našo zemljo in jo dušila. Zemlja, last kmetov, ne i more in ne sme pod nobenim pogojem poslali garancija za iiio/'inska posojila. To je načelo, ki nas mora voditi.
Admiral Guepratte
Belgrad. 25. febr. 1. Admiral Guepratte. ki je predmet največjih simpatij v Belgradu, je dan.-s dopoldne najpreje odSel k »Spomeniku hvaležnosti Franciji«, kjer ga je pozdravila velika mnoiic.i ljudi. V prisrčnih besedah in očividno ganjen Je odgovoril admiral Guepratte in nalo odšel na pokopališče, kjer so pokopuni francoski vojaki, ki so se med vojno borili nu solunski fronti.
Opoldne je bil sprejet od predsednik« vlado, generalu 2ivkovičn, popoldne pa se je vršil slavnosten sprejem nn bclgrujski občini. Zvečer je bil v hotelu »Srpski kralj« bnnket. ki so mu prisostvovali najodličue 5i zastopniki belgrajske družbo in Številni ministri. Na banketu so bile izrečene obojestranske prisrčne idravice in se je ponovno dokumentiralo prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo
Tržaška luha propada
Trst. 25. febr. ž. Promet v tržaški luki iz leta v leto pada. Ta padec je postal katastrofalen. Po uradni statistiki pokrajinskega gospodarskega sveta v Trstu je padel promet v januarju 1931 na ton 3,475.000 od 4,365.000 v januarju 19:». Potemtakem je padel promet zn eno četrtino. Radi tegn so javna skladišču dobila dovoljenje, da na vsakega potnika, ki potuje skozi Trst, pobirajo 1—90 lir po daljavi pota, da bi se ta primanjkljaj nadomestil.
Kolika je n?mšrtaarmada
Berlin, 25. febr. AA. Wolf odločno demantlra Številke, ki so bile iznešene v proračunski debati finančnega odbora francoske zbornice. Tam so poudarjali, da ima Nemčija 250 do 350 tisoč vojakov, torej prav toliko, kakor Francija. Nemška agencija pa trdi. da Francozi vedno štejejo v tej Številki 150.000 orožnikov in policije, da tako dobe omenjene številke. Nemčija ima samo sto tisoč vojaštva in vsekako nuinj plačanih kakor Francija, ker jih ima Francija 106 tisoč, Nemčija pa 100 tieoč.
Častilci Andreia Hoferja — ve eizdajatci
Innsbrurk, 25. febr. kk. Dne 20. februarja, na
dan obletnice smrti Andreja Hoferja, so skuSall trije mladi Bolzanci ponoči položiti na spomenik tirolskega junaka Petra Mayrja venec z belo-rdečira trnkom. Iz bližnje ognjegasne postaje pa so nanje streljali. Mladeniči so zbežali, fašistična milica pa jih je zasledovala, ujela in uklenjene vrgla v ječo 1er se bodo sedaj morali zagovarjati radi vele-izdaje.
Nesrečen predsednik republike
Havana, 25. febr. AA. Predsednik Machado je v zadnjih dveh dneh dvakrat ušel smrti. Včeraj ga je neki mladenič hotel ustreliti z revolverjem, n redarji so to pravočasno preprečili. Machado je mirno nadaljeval svoj govor, čeprav je dogodek razburil prisotne in izzval veliko senzacijo.
Osebne vesli
Ljubljana, 25. febr. AA. Ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič v petek dne 27. t. m. ne bo sprejemal strank zaradi službenega zadržka.
Belgrad. 25. febr. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen za načelnika oddelka za gozdarstvo v ministrstvu zn gozdove in rudnike v 1/3 in-ženjer Vojko Koprivnik, višji inšpektor tega ministrstva v 4a/I in profesor na univerzi.
Dunajska vremenska napoved. Večinoma jasno. Višja temperatura. Večja nevarnost lavln.
Protisovjetska liga
Od našega pariškega dopisnika
Tari»;, 25 febr. Informacije, ki jih je o razgovorih Huier.onh delegatov z nekaterimi francoskimi politiki pred nekaj dnevi sporcčil vaš dopisnik »Slovencu«, se potrjujejo. Hitlerjevi delegati so stanovali v hotelu rLutelia« in so imeli razgovore ne samo z vet politiki francoskih levičarskih strank, nnpak celo z nekaterimi vojaškimi osebnostmi.
Falct je ludi. da sta se v Faritu mudila dva nemški centrumaša.
O teh razgovorih, ki so bili kajpada čisto neobvezni, se razširjajo v Parizu najbolj fantastične govorice. Pravijo, da so hillerjevci ponudili Franciji pravo vo'nško ali'anco. Zveza bi naj imela defenzivni značai proli Rusiji, oziroma proti ruski pjaiilelki in dumpingu. Če bi bilo treba vojaške operacije, bi se sestavila francosko-nemška armada pod vrhovnim povel'sirom francoskega generala — baje naj bi to bil Janin — šef generalnega štaba pa naj bi bil Nemec. Baje so Hitlerjevi delegati odpotovali v Berlin, odkoder pa se bodo zopet vrnili v Pariz, da te interesanlne razgovore nadaljujejo.
Se druge podrobnosti se pripovedujejo: da naj bi odstopila tako Briand kakor Curtius. da s temi načrti soglašajo tudi že nekateri politiki desnice, da nai bi francosko nemška protiruska armada štela 500 000 Francozov in 300 000 Nemcev, da se ima ta armada z najmodernejšimi sredstvi oborožiti itd.
S tem so v zvezi ponovite govorice o odšlo-pilvi poljskega koridorja in Gdnnskega Nemčiji. To je stalen refren netrških nacionalistov. Kaj so jim ii'ihovi francoski prijatelji od svobodomiselnega kartela na to odgovorili, ni znano. Da pa se te govorice jemljejo resno, dokazuje nedavna debata v poljskem sejmu, kjer so govorniki s skrbjo in ogorčenjem zavračali internacionalno kampanjo proti Poljski, ki jo vodi zapadno časopisje proti tej državi zaradi znanih dogodkov v zaporih v Brestu, kjer so mučili poslance opozicije.
Človek bi le stvari imel za gole senzacije listov, ki v teh slabih časih lovijo naročnikov, toda
Nov izseljenski zakon
Minister Preka hvalevredno vzel v roke rešitev izseljenskega
vpraša nia
teh glasov je preveč, da bi se mogli smatrati kot izmišljotine brez vsake podlage. Značilno je tudi, da mnogi tako levičarski kakoi desničarski listi proti zvezi z Nemčijo resno polemizirajo. Ob tej priliki je treba beležiti sledeči posebno značilni fakt:
Ti listi so napadli senatorja Lémeryja, češ, da je tudi on prisostvoval konferencam v hotelu »Lu-tetia«. Senator zdaj odgovarja, da pri konferencah s hitlerjanci ni bil navzoč, pač pa dn je imel razgovore z nekaterimi nemškimi intelektualci, indu-slrijci in akademičarji. Ti da so sprožili misel »Zveze evropskih interesov*, o četner da je on poročal ministru Briandu. Ti nen-ški intelektualci in gospodarstveniki da so predlagali francosko-nemško antanlo v obrambo evropske kulture in gospodarstva pred sovjeti. To misel da on pozdravlja kakor jo pozdravlja ludi večina francoskega naroda Nemci da so rekli, da revizije mirovnih pogodb ne bodo več spravljali na dnevni red.
Nekaj je na celi stvari torej le bilo.
Danes se je zanimanje za te tajinslvene razgovore umaknilo zanimanju za pogojanja, ki so se začela v Rimu med g. Mussolinijem in ungleškim ministrom za zunanje zadeve Hendersonoin ter šefom angleške ndmiralitete Aleksandrom. Tisti francoski politiki, ki propagirajo anlanto z Nemčijo, so optimisti in menijo, da bi pristop Italije k frauco-sko-angleškemu načrtu pomorskega sporazuma lahko pomenil prvi realni korak k ustvaritvi vseevrop-ske zveze proli sopjelom. Ta zveza da je nuini postulat sedanjosti, ko hrč'Jo sovjeti razdore in raz-pore v Eviopi izrabiti za svojo anlikulturno in gospodarsko ofenzivo proli evropskim narodom.
Glede vprašanja poljskega koridorja pa se splošno naglaša, da morajo nemški nacionalci to misel definitivno opustiti, ker je Pol'ska v vprašanju evropske ali'anre eden najvažnejših člniteljev. ko ! vendar tvori najbolj izpostavljeno predstražo Evrope proti Moskvi. Nemčija iu Poljska morata postati najboljši prijateljici.
Nemci med seboi
Nacionalisti in komunisti se koVe o -
po vsej državi
Krvave manifestacije
Berlin, 25. febr. Spopadi med pristaši ekstre-mističnih strank se čedalje množijo. Politične strasti so tako vzplamtele, da so razvneli strankarji pričeli uveljavljati svoje ideje kar z orožjem in uprizarjajo v nekaterih krajih prave poulične bitke. Tnko poročajo iz mesta Zittau, dn je prišlo med hitlerjanci in komunisti do hudih spopadov. Policija ie morala nastopili z orož'em. Pri spopadu je bil nbd neki mimoidoči potnik, po poklicu ključavničar, in ranjeno je bilo 2"> demonstrantov, dra orožnika in drn policijska uradnika. Policija je aretirala nekega Kopala, češkoslovaškega državljana in g« dolži umora, ta pa odločno zatrjuje, dn je. nedolžen Na drugem mestu je policija strel'ala na de-rronslrnn'e; eden je bil zadet v noga. Po izpovedi prič so komunisti metali proli hillerjanceni, ki so nosili goreče baklje, z bencinom napolnjene steklenice. Enemu hitlerjancu se je ufgnla obleka.
V	Berlinu so narodni socialisti priredili žalno nw.nifestacijo za dijakom NVesselom. ki so ga pred lelom umorili komunisti. Pred pokopališčem «o se hitlerjanci spopadli s komunisti. Ti so navalili na nekega policijsk»ga stražnika in <m zlo«tnvili.
V	mestu Ockerhausenu «o se narodni socialisti <popri.'eli s pristaši drugih strank. Pri tem je bilo 14 oteb 'eiko ranjenih.
V	Bad Bramstedtu je 130 reich"bannerjev navalilo na 28 stahlhelmovcev. lica od teh sta obležala ležko ranjena, pel drugih pa je zadobilo le lahke rane.
Ko so se v Stuttgartu hitlerjanci vračali z nekega zborovanja, so so spopadli s komunisti. Vmes je posegla policija. Neki narodni socialist je dobil poševni strel v glavo, policijskemu naredniku pa je krogla predrla trebuh.
V Dulsburpu Je tudi prišlo do hrupnih de-monslracij. Težko je bil ran;en en policijski uradnik; dobil je strel v trebuh.
Berlin, 25. febr. kk. Danes je prišlo, ko se je vršil po komunistih prirejeni »svetovni dan brezposelnih.-, do velikih izgredov in pustošenj. Ze dopoldne so brezposelni obmetavali s kamenjem avtomobil, na katerem se je peljalo policijsko mcStvo. Policija je oddala nekoliko strelov za strah in je potem množico razgnala z gumijevkami. Opoldne se je v severnem okraju Wedding zbralo okoli 400 komunističnih mladih fantov, ki so prevrnili vozičke cestnih branjencev in jih izropali. Nato nn policijo, ki je prihitela na konjih, obmetavali s ka- > menjein in hudo poškodovali enega stražnika. Ob- ; enem je množica tam oplenila ludi trgovino z mlečnimi izdelki. Policija je sicer tu končno razpodila množico, nn več drugih kraiih pa so demonstranti oplenili osem trgovin z živili.
Dunaj, 25. febr. kk. Komunstične demonstracije na Dunaju so bile brezpomembne. Komunisti so spravili skupaj kveï'emu 2000 mož. Njihov pohod po Ringu je kljub ogromnim nnpisom ostal brez učinkn. Samo na enem kraju je prišlo do incidenta, ker odhaja'cči komunisti niso hoteli sprevoda razpustili. Policija je aretirala več oseb.
Leipzig. 25. lebr. kk. Na Folkmarsdorfer Marktu je danes pozno popoldne prišlo do hudega spopada med komunisti in policijo. Policija je prišla končno v toliko stisko, da je morala rabiti strelno orožje. Ko je liilro prišel na pomoč oddelek 250 mož in napravil red, se je pokazalo, da je obležalo na mestu 20 osrb. Tri osebe so bile j mrtve, osem pa hudo ranjenih, med njimi en otrok.
Belgrad, 25. febr. AA. Konferenca o izseljeni-škem zakonu v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje se je vršila ua jjoziv g. ministra dr. Nikole Preka 20. in 21. t. ni. Konferenca je imola nalogo, da da osnovi izseljeniškega zakona, o katerem je že razpravljal zakonodajni svet, končno redakcijo.
Na koniurencl so razpravljali o pojmu izseljenca, to je o osebi, ki iz kraljevine Jugoslavije odhaja na zaslužek v inozemstvo, bodisi v izvenevropske ali evropske države. Nato so razpravljali o pojmu vra-čajočih se, to je o osebah, ki se po zaslužku v inozemstvu vračajo v domovino, dalje o pojmu priseljencev, to je o tujih državljanih, ki prihajajo v Jugoslavijo zaradi zaslužka. Razpravljali so dalje o vprašanju reorganizacije državne izseljeniške službe v inozemstvu, da organi te službe pridejo čim bolj v kontakt z našimi izseljenci. Ti organi bi morali obiskovati naselbine izseljencev in čim bolje poročati o tem, kar so opazili. Ti organi bi se mo-
Pred stavko v Špan'ji?
Madrid, 25. febr. kk. Danes zvečer je bil nenadoma sklican ministrski svet, posebno zaradi problema železničarjev, ki poslaja nevaren. Zdi se, da nameravajo železničarji uresničiti svojo grožnjo s stavko, ker je vlada dovolila samo majhno zvišanje mezd. liera j zvečer je vlada odredila mobilizacijo vseh železniških polkov in poklicala vse rezerve. Če bi res prišlo do stavke, bi utegnila imeli resne politične posledice. Letalski major Franco, general Quipo ir '<■st drugih visokih častnikov je bilo izana-nih iz vojske, ker so zaradi revolucionarnega delovanja zbežali v inozemstvo.
„Komunistični dan"
Sofija, 25. febr. kk. Komunistične demonstracije so po vsej Bolgariji potekle popolnoma mirno. Okoli 8 zvečer je hotelo okoli 100 mladih komunistov prirediti demonstracije po ulicah, policija pa jih je takoj razgnala in več oseb aretirala. Policija je pri tem oddala več strelov za strah.
Praga, 25. lebr. kk. V Češkoslovaški so bile danes v industrijskih okrajio povsod demonstracije komunistov, ki so pa potekle brez resnega motenja miru. Policija, orožništvo in vojaštvo je bilo pripravljeno. Večinoma je zadostoval že naslon orožništva, ki je vse demonstracije zadušil v kali. Ob češkoslovaško-nemški meji je bila stroga mejna kontrola, da se prepreči prehod nemških komunistov na Češkoslovaško. Tudi v Pragi je bil popoln mir.
Budimpešta, 25. iebr. kk. Nameravane komunistične demonstracije so popolnoma izostale radi strogih odredb policije. Policija j> zaprla 70 oseb, ki so opoldne hotele na F.lizabetnem Ringu prirediti demonstrativen obhod.
Paril, 25. febr. kk. Velike komunistične demonstracije so do sedaj v Parizu in po deželi potekle normnlno. Nik'er ni bilo med delavstvom govora o kaki stavki. Kljub temu Je bilo v Parizu in okolici aretiranih okoli 75 ljudi, ki so skušali pred tovarnami hujskati. Med areliranci je tudi 10 Italijanov, ki ao bili lakoj izgnani.
rali izbirati v prvi vrsti iz vrst pravnikov in Imeli nalogo proučevati pravo, posebno privatno, v državah, kjer služijo. Za člane izseljeniškega sveta bi ae moralo jemati osebe, ki se bavijo z izseljoniškini vprašanjem in predstavniki izseljeniških organizacij ter gospodarskih ustanov. Dalje so razpravljali o eliminaciji onih delov zakonske osnove, ki se nanašajo na useljevanje tujih delavcev in na notranjo kolonizacijo, ker bi se ta materijal moral obdelali v posebnem zakonu. Prevladovalo je mišljenje, da bi se morale opustiti odredbe, ki predvidevajo zavarovanje za jirimer smrti in brezposelnosti v primerih, ko po enoletnem bivanju v državi useljenci padajo v breme izseljeniškega fonda, ker ta fond ne bi mogel nositi takega rizika. Po izselie-niškem zakonu bo izdelan pravilnik, da bi se kodi-fikacija pravnega materijala selitve uredila primerno razvoju emigracijskih uprilik v naši državi in prigodila duhu vse zakonodaje kraljevine Jugoslavije.
Angleška mornariška misija v Rimu
Rim. 25. febr. kk. Angleško mornariško misij» so sprejeli na kolodvoru zunanji minister Grandi, mornariški minister Ciriani in šef generalnega štaba mornarice, admiral Rorsaglio z uradniki. Prisoten je bil tudi italijanski pooblaščenec Rosso ki je zastopal Italijo v Londonu kol strokovnjak. Pozdrav jr bil nadvse prisrčen, l/enderson se je odpeljal s spremstvom v angleško poslaništvo, kjer bo stanoval. Prvi oficijelni razgovor bo jutri dopoldne. Pogajanj se bodo udeleževali za Italijo Grandi, Ciriani, Rorsaglio in Rosso. Razgovor z Mussolinijem je predviden po končmih pogajanjih ali pa v primeru, cc bi nastale posebne težkoče. V angleških krogih se smatra, da bn Henderson s spremstvom v soboto odpotoval domov.
Uspeh poVed. konference
Pariz, 25. lebr. kk. Prva mednarodna agrarna konferenca je bila danes popoldne končana s tem, da sta bili sprejeti dve resoluciji, Prva resolucija ugotavlja, da predstavlja presežek pšenične letine v srednje — in vzhodnoevropskih agrarnih državah samo majhen del potrebe evronskega uvoza - in da se niso samo one države, ki so redne odjemalke vzhodnoevropskega žita, temveč tudi one države, ki so do sedai svojo potrebo kril« drugod, izjavile za pripravljene, udeležiti se po možnosti nakupa razpoložljivih zalog. Druga resolucija govori o zalogah koruze in ječmena. Z zadovoljstvom ugotavlja ta resolucija, da se je cela vrsta uvoznih držav obvezala, da bo svojo potrebo za te predmete v bodoče krila v Evroni in da se vrh tega že sklepajo večji trgovski skleni, ki zagotavljajo prodajo skoro vsega presežka tetine. Obe resoluciji ie podpisala velika večina za* stonanih držav. Kakor doznava Vaš donisnik « avtorizirane nemške strani, namerava nemška vlada že v na'bližjcm času na podlagi današnjih dogovorov začeli direktna pogajanja z donavskimi državami.
Ljubljanski proračun za 193Î
Zahteve tehst. industrije
Bolgrad, 25. febr. AA. 23. t. m. je bila pod predsedstvom Vladimirja 1 lica glavna skupščina Zveze tekstilne industrije kraljevine Jugoslavije. Udeležili so se je zastopniki iz vse države. Na koncu jc bila sprejeta resolucija, ki vsebuje pet točk.
Prva točka prosi, da kraljevska vlada po ?glîdu drugih držav podpira industrijo, zlasti tekstilno, ki je življenjski element domačega gospodarstva, ker zaposluje domače delavce in predeluje domače siro-vine, važno pa je tudi za obrambo države. Posebno prosijo tekstilni industrijci zaščite pri sklepanju mednarodnih trgovinskih pogodb.
Druga točka prosi posebnih ukrepov zoper pre-naSaii|e starih tovarn s starimi stroji v našo državo, ker so konkurenca mladi in potrebni domači panogi industrije; tu se Zveza sklicuje na primer kraljevine Romuni ;e.
Tretja točka podpira zahteve ostalih industrijcev v vprašan u zakona o industrijskih akcijah in industriiskem kre<i'tu.
četrta tečka se protivi uvedbi zavarovanja delavcev za starost in proti, da se sedanji zakon o delavskem zavarovan u ne izpremeni. in sicer zaradi nuaega gotpodarbkega položaja, lz istega razloga prosi resolucija v
peti točki, da se pri iakonu o skupnem davku пл poslovni promet kol najnižja stopnja ne vzame 1%, nego 5%.
Pravilnih o noo'su preb'va'stva
Jlclisrad, 23. febr. АЛ. Na podlagi čl. 14. zakon« o popisu prebivalstva, kmetijskih gospodarstev in živine z dne 30. januarja 1031 je predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve predpisal pravilnik za izvršitev popisa prebivalstva, kmetijskih gospodarstev in živine v kraljevini Jugoslaviji nn dan 31. marca 1931. Pravilnik ima HO paragrafov Rkujino z navodili in popisnimi obrazci.
Vlednnr. hmeti:sha konferenca
Belgrad, 25. febr. ž. Od 5. do 8 junija bo v Pr°gi mednarodna kmeti'ska kon'erenca, ki se je bodo udeležili tudi zastopniki naših kmetijskih organizacij. Zastopniki 60 kmetiiskih odborov iz s'nvnn«ki'' držnv sc bodo vHn'»žili te kon^renre. ZMo je zanimanje za delo te konference zelo veliko.
Strahov'ta reur'a
Pariz, 25. iebr. AA. Na Sredozemskem morju divja silen vihar. Francoska torpedovka »Bordelais« je klicala na pomoč, ker so se pokvarili stroji in ne more naprej. Na pomoč so ji poslali 4 tor-pedovke in vlačilca, ki pa se je vrnil, ker se ji ni mogel zaradi razburkanega morja približati. — V bližini Banylusa-je moralo pristati na razburkanem morju francosko potniško letalo, ki leti med Alžirjein in Marseillem. Na pomoč mu je prihitel španski parnik, ki ga je skušal remorkirati v luko. Pri tem se je pa vrv utrgala, nakar je vihar od- 1 gnal letalo na odprto morje. Boje se, da je letalo izgubljeno in da so pilot in potniki utonili.
Innsbruck, 25. febr. kk. Ortlersko gorovje je radi visokega snega in snežnih plazov odrezano od ostalega sveta. Pri Sterzingu je sne/ni plaz ubil znanega alpinista dr. Mezzalama. V Pustrski dolini je bilo toliko plazov, da je cesta zasuta s snegom do 10 nt visoko, tako da bodo morali izkopati predor skozi sneg, da se bo mogel zopet otvoriti promet.
Drobne vesti
Miami, Florida, 25. fehr. AA. Atletska komisija v Newyorku je sklenila, da boksač Carnera mora nastopiti 5. marca proti Maloneyju. Carnera bi rad odgodil dvoboj in pravi, da je bolan.
Pariz, 25. febr. A A. Te dni so kaznihiiške oblasti odpremile na takozvani Hudičev otok 676 kaznjencev. Med temi je 41 bivših bančnih uradnikov. ki so bili zaradi goljufij in poneverb obsojeni na več kol 10 let.
Rim, 25. febr. AA. Zaradi velikega snega se pojavljajo v nekih kra.jih volkovi v ravn'nl. Te dni so jih opazili na deželni cesti Rim—Neapelj. i
Kronstad. 25. febr. A A. V tuka jšnji kinematografski tvornici se je pripetila strahovita eksplozija. Trije igralci so bili ubiti, mnogi poškodovani. Skoda je ogromna.
New Delhi, 25. febr. AA. V tuka:šnjih političnih krogih poročajo da )e indijska vlada dala afganistanskemu kralju Nadlr-Kanu večje brezobrestno posojilo. Vrhu lega je prejel 10.000 pušk z niuni-cijo. Posojilo bo kralj porabil za stabilizacijo denarja, orož e pa da pro "agp nemirna plemena nn i	meji Indije.
Kakor smo že poročali, določa ljubljan-ki proračun v rednem in izrednem prometu izdatke v višini 97 milijonov Din. Na redni promet odpade 50.6 milj. Din potrebifin (1930 48.5 milj. Din) in 49.5 milj. Din dohodkov (s presežki dohookov v proračunu občinskih podjetij) v primeii s 37 milj. dinarjev v letu 1°30.
V posameznih oddelkih so bile potrebščine sledeče (v milijonih dinariev; v oklc ajih podatki za 1930 : splošna uorava 9 2 (8.7), mestna poslopja in zemljišča 3.4 (4.1), davščine, takse in drugi stroški 5.7 (6.35), občinska posojila 6.3 (4.8 , ces'e, ulice in trgi 9.8 HO.f), so-ialno skrbstvo 5.1 (4.r5), zdravstvo 1.8 (1.4), šolstvo 4.1 (4.15), z-a-ost, ume'^ost in prosveta 0 6 '0 2), prenesen delokrog 2.1 (0.6), mestna delavska zavarovalnica 0.6 (0.5), razno 2.0 (2.1). Kritje pa je sledeče: splošna mestna uprava 0.04 '2.1), mes'na poslopja in zem'išča 3.1 (3.1). občinske davščine, ta' se in drutfo 36.6 (32.7), občinska poso'ila 3.0 (2.5), ceste, u'ice in trgi 4.7 (4.6), socialno skrbstvo 0 3 (0 3). zdravstvo 0.45 '0.44), šolstvo 0.5 (1.5) delavk» zavarova'nica 0.6 (0.6) razno 0.3 '0 3). Povišane ozir. zri'anje nekaterih pro-ačunskih postavk je pripisovati prenosu nekaterih postavk iz enega poglavja v diugo.
Izpremembe.
Zvi?an:e proračuna za splošno mestno upravo ie pripisovali večji potrebšč:ni za redra napredovanja in prevedbo uslužbencev po novi s'už-reni pragmatiki, nadalje za stvarne ootrebčči-e. Med kritjem pa so po-olnoma odpadi zneski k upravnim stroškom, kar je ravno povzročilo znižanje tega kri!!a. Vzdrževanje me'tnih noslooij bo v letu 1931 zahtevalo znMno man stroškov, kakor v letu 1930. V pokri'ju je zanimivo, da se je postavka: najemnica od mes'nih oos'opii zni'ala za isto vsoto, za kolikor se ie zvi'ala priznavalnina. Obresti efektov in hranilnih vlog bo o'-fina HoH'a v letu 1°31 85.CC0 Din v primeri s 65.000 Din v letu 1930.
DivSčine in dok'-x'e.
Mestni dohodarstveni urad izknzire povečanje osebnih potrebščin od 2.1 na 3.1 milj. Din, stvarne potrebščine pa so se zmanjšale od 2.5 na 0.7 milj. Din, to pa radi izpada upravnega prispevka v znesku 1.9 milj. Lin. Zvišana je pos'avka za obleko, podpore in napade za rad 100/>00 D n. Anuitete za posojila znašaio ca 0 2 milj. Din, prispevek amortizaCnemu fondu 6% p-sojila ra 1.6 milj. Din. Med kritjem ie namsiel prebitek mestnih rodjetij od 0.26 na 0.44 milj. Din. Dd os občinskih davščin je prora unan na 78.9 milj. Din v primer! s 25.9 milj. Din za leto 19 0. To povišanje le pripisovati predvrem, da znaša pro ačun za donos občinske trošarine in davščine na blagovni promet 19.9 v primeri s 18 5 milj. Din za leto 1930. Tržnina se bo zvijala od 1 2 na 1.6 milj. dinarjev, donos gos'a'čine od 2.6 na 3.1. kana'ske pristojbine od 0.7 na 1 milj Din, donos davščin na prenočišča od 0.7 ra 0.6 milj. Din, priras'a ine od 0.5 na 0.6 ter davš'-ina na vozil» od 0.35 ra 0.5 milj. Din. Občinska doklada na državne davke bo znesla 7.2 milj. Din v piim-ri s 6.5 milj. D n za leto 1930 skupno računa:o, da l-p-'n m-''n<> davščine, do''ts»Je iH. prinede Z6.b milj. Din v primeri s 32.7 milj. Din.
Posojila.
Anuitete občinsk-h po:o;il zahtevajo v letu 1931 znesek 2.96 (1920 2 46) milj Din. Za potojila, ki jih bo najeti, so proračunane anuitete na U milj. Din. Dolgovi pri Mestni hranilnici so znašali po stanju 31. decembra 1930 54.7 milj. Din in so večinoma 1% z iz'cmo 1 milj. Din po 8'A%, dru* gega na 7 milj. Din po 8%.
Potrebščine za ccste so se zmanjšale od 10.6 na 9.8 milj. Din največ radi izpada zneska 0.7 milj. dinarjev za regulaci'o L'ubljanice. V ostalem so postavke v glavnem neizpremen:ene Dohodki od cest so zvifani od 4.6 na 4.7 milj. Din, čeprav odpade v letu 1431 priznavalnina mestne klavnice, ki je bila za 1930 proračunana na 0.35 milj. Din.
Sociabo skrbstvo zd avs'vo in šolstvo.
Potrebščine socialnega skrbstva so poviš?ne radi večjih izdatkov za starostno preskrbo in mladinsko skrbstvo. Zdravstvu je namenjeno v leto 1931 1.8 milj. Din (1.4) to pa predvsem radi 0.3 mili. Din bolniško oskrbnih stroškov (novoi) in po-statke lOO.roO Din za osrednjo prolituberkulozno ligo. Izdatki kakor tudi dohodki v poglavju ;ol-stvo so ostali v glavnem neizpremenieni. Povišanje postavke »"nanost. umetnest in prosveta« je pripisovali novi postavki 0.2 milj Din za Narod-o gledališče in 0.15 milj. Din za Narodno galerijo
Pre esen delokrog.	t
Tu so se zvišali osebni in stvarni izd-tki Mestnega vo ašktga urada in je za državno policijo določenih 1/.8 milj. Din (prispevek za lelo 1930 0.6, 1931 0S8 milj. Din), v primeri s 0.3 milj. dinarjev v letu 1930.
Izdatki za poklicno gasilstvo so znižani od 0.7 na 0.5 milj. Din, povečani pa so reprezentacii-ski stroški občine.
Izredni promet.
Izredni promet izkazuje 4r.45 milj. Din potrebščin in ravnotoliko izualkov. Izrabil se bo ostanek poso'ila za tlakovanje cest (ostanek zna'a 1.2 milj. Din) za izvršitev tramvajskega pasu ob progah, od inv. posojila 1.6 milj. Din za most čez Mali graben in Gradaščico, za stranišče v Tivol.ju, za zbiralne kanale v Požni dolini in Šiški, za ureditev dohoda na Grad, nadalje 2.85 milj. Din za razne kanale (Vilharjeva cesla, Stara pot, Pod Rožnik itd.) 1.5 milj. Din za ureditev fran iškan-skega mostu, zgradbo dveh brvi čez Ljublanico, eno čez Grubaijev prekop, za 3 mostove; 4-4 milj. dinarjev za regu'acijo mesta, 0.8 milj. Din za napravo ograje pri koloniji na Vodovodni cest' 0.6 mili. Din za popravilo magistralnega poslopja (treba bo najeti še 0.7 milj. Din).
Nova posojila
bo treba na'eti: 2 milj. Din ža regulacijo Ljubljanice, 1.2 milj. Din za mehanizacijo cestne oskrbe, 1.37 milj. za zgradbo novega uradnega poslopja za dohotlarsiveni urad, 0.2 milj. Din za nakup sve a za ureditev sejmišča, I. obrok posojila (5 milj. Din) v znesku 2 milj. Din za zgiad' o nove šole v <vc'o-križkem okraju. Skupno lo.ej 9.8 milj. Din novih posojil.
Od cestninskega fonda je ostalo še 23,8 mi'j. dinarjev, kar se bo po r ili za ti»' ivmj? ce t, gr,id'~o carirrkih ladišč in giadbo sianovanis.ve kolonije za caniiiive.
Slovenski Hollywood v Ljubljani
Prvi slovenski lilm se pripravlja
Ljubljana, 25. februarja.
Že pred nekaj leti si je prevzel turistovski klub «Skala» za naše skromne razmere skoro ne-izvršljivo ležko nalogo: Napraviti film, ki bi pokazal nam samim krasoto naše zemlje in nanjo opozoril tujce iz vseh drugih držav. Ob drznih začetkih kluba so zmajevali mnogi trezno misleči, češ, ali ve klub, kaj se pravi snemati film naravnih krasot naše domovine, ali ve koliko to stane. Kljub temu, da so vsi tisti, ki so se pri klubu »Skala« zavzeli za to veliko idejo, dobro vedeli, kako težavno nalogo eo si naprtili, zro jasno šele po poteku par let ogromne žrtve, ki so jih morali in jih še morajo doprinašati za produkcijo prvega slovenskega kulturnega filma.
Le malokdo ve, da raste po dokončanem snemanju na Gorenjskem in na naših planinah film v skromnem zatišju v klubovih prostorih »Skale« na Gosposvetski cesti. Trikrat na teden se zberejo člani filmskega odseka v klubu, čigar delavnica se spremeni v teh večerih v majhen filmski atelje, ki gotovo v ničemer ni sličen delavnicam v Hollywoodu. Tu ni nihče plačan za svoje delo od 8 zvečer pa do 1 ali 2 ponoči. Prav tako ne vidimo nikier velikih modernih aparatur za razvijanje negativnega filma, ali za kopiranje pozitiva. Vse razen najnujneišega kopirnega aparata je zamislil in sestavil duša in očka odseka profesor Janko Ravnik, ki je s svojo silno vnemo, vsestransko zmožnostjo in nedosegljivo požrtvovalnostjo delal na prvem slovenskem filmu. Vsi njegovi sodelavci soglasno ponavljajo, dn klubu relika ideia nikdar ne bi uspela, če ne bi imeli tvojega očka.
V delavnici stoji velika miza, na kateri stoje Iri velike podolgovate posode za razviialec. vmesno vodo in fiksir. Ob strnneh stoje veliki bobni, na katere se naviia film. ki se nato razvija, fiksira in suši. Nad 3000 metrov ariginalnih snemk naših naravnih krasot, je bilo tu že razvitih. Sedaj
Je glavno delo odseka v tem, da napravi iz že razvitega negativa dve popolni 3000 m dolgi kopiji, katerih eno bo turistovski klub »Skala« predvajal sam v Ljubljani in drugod po Sloveniji, dočim bo drugo kopijo kupil Putnik d. d. v Belgradu in jo uporabil za propagando našega tujskega prometa. Doslej je že kopiranega okrog 2000 m filma in je treba kopirati le še ostanek in napraviti napise, katerih bo za vsako kopiio približno 400 m. Za kopiranje pozitiva si je klub nabavil za približno tiOOO Din kopirno napravo, ki avtomatično kopira. S to pripravo kopirajo lahko člani na večer okrog 100 do 120 m.
Iz dnevnega časopisja vemo, da v sodobni filmski produkciji snemajo za en sam film najmanj 5 do 10 krat več snemkov, kakor jih pride v poStev zn film, ki pre potem po svetu. Ta ogromni presežek gre vedno na rovaš neprimernih, neefektnih iri skvarjenih snemkov. Pri nas pa je delal t. k. »Skala« pod veščo roko prof. J. Ravnika drugače. Skoro noben snemek ni bil zastonj in vse, kar so posneli, bomo čez čas videli tudi na platnu. Že to dejstvo samo daje častno diplomo edinemu operaterju — očku, ki je tako srečno in s čim manjšimi stroški izvedel prvo in tudi naibolj romantično polovico dela za prvi slovenski film.
Drugo mani pestro polovico dela pa zahteva sedaj kopiranje filma. S tem, da ima klub na rnz-polago avtomatično kopirno napravo pa še ni konec dela. Ker je bil film ves sneman v naravi, je jasno, da so negativne snemke radi različne dnevne svetlobe in vremena precej različnega znoïaja. Tako je negativ včasih tanek, drugič gost, ali enkrat plehek drugič zopet bril'anten. Tpmu negativu pa je treba izbrati vedno poseben pozitivni materijal. ki mu še naiboli odgovarja, tako, da pride pozitivni film čim lepši. In tega pozitivnega filma ima klub '»Skala« polno omaro. V okroglih pločevinastih škatljah ima veliko zalogo pozitivnega filma v najrazličnejših barvnih odtenkih, ki
so vsi zopet razdeljeni v najmanj štiri različice, ki so potrebne za tanek, gost, plehek in briljan-ten negativ. Vsak bo rad verjel, da izbira pozitiva za 100 m fotografično neenakomernega negativa. izbira barvnih odtenkov, lepljenje posameznih kosov in določanje osvetlitve v kopirnem aparatu za vsak slučaj posebej, kljub avtomatični kopirni napravi zahteva debele ure. Zuto dosega »Skala« vsak večer, kadar kopira 100 m nove kopije, brez dvoina lep rekord, pred katerim se morajo holly-woodski kilometri osramočeni skriti.
Ko bo film ves prekopiran, bo treba izdelati še napise. Velik aparat, ki bo mehanično kopiral napise je zamislil in lastnoročno izdelal zopet prof. J. Ravnik. V kratkem bo dobil klub iz Nemčije črke, iz katerih se bodo sestavljali napisi, katere bodo s pomočio aparata kopirali na film. Ko bo še to dovršeno, bo film treba še pravilno zlepiti, nato ga bomo že lahko videli.
Takrat bo žel turistovski klub »Skala« zahvalo za požrtvovalno delo 3 let in priznanje, da je prvi slovenski kulturni film umetnina, ki daleč presega podobne produkcije bogatih in močnih narodov, ki so v filmu že desetletja domn. Tri leta delajo člani »Skale« na uresničitvi te velike ideje. Leta 1928, ko so približno polovico filma imeli že v negativu, se je ponesrečil na Prisojniku eden od treh filmskih »zvezdnikov«, ki so sodelovali pri tem. Tovariš Kajzelj si je pri nesrečnem padcu zlomil nogo in ta del filma je ostal le fragment, ki bo pričal o težavah prvega slovenskega filma. Ker tov. Kajzelj ni mogel več sodelovati, je priskočil na pomoč drug član, in delo se je začelo z nova v letu 1929. in 30. Letošnjo zimo se je dovršeni negativ razvijal in delali kopiji. Najprej se je razvijal film v starih klubovih prostorih v Frančiškanski ulici, ki so bili prnve katakombe v primeri s sedanjimi. V novih je šlo delo hitreje izpod rok ln po nekaj mesecih, najbrž meseca maja, bomo videli premijero.
Po tiripi
treba okrepili telo
čegur n oč je izčrpana. Koncentrirana naravna krepilna brana
kot dopolnilo vsakdanje hrane, je okuena in lahka jed, ki krepi telo, pa ue pre-obtežuje želodca.
Dobiva se v rseh lekarnah, ilrogcrijah in boljših spereri.'skih trgov.nali: mala škatlja Din 16-—. srednja škatlja Din 32-—. velika «katlja Din 5b-—. ekonomični zavoj Din 100-.
Zanimiv spsfanek
Poročilo o sestanku Kmetske prosvete т Žalru v nedeljo 22. februarja.
Celje, 22. februarja.
V nedeljo ee je vršil sestanek Kmetske pro-evete v Žalcu, o katerem je poročal že »Jugoslo-van«. Ne bo odveč, če Jugoslovnnovo poročilo malce dopolnimo, da bo slika o tem seetanku jasnejša na vse strani.
Sestanek je otvoril g. hotelir Piki iz Žaloa. Imenoval je za predsednika dr. Janžeta Novaka, odvetnika v Ljubljani. Ta je v kratkih besedah povedal, da je namen Kmetsfce prosvete ljudstvo oo-litičnn izobrazili. Potem, ko Je pojasnil, da je Kmetska prosveta stare delavce, knkor g. min stra Puclja, pritegnila radi tega, ker stari delavci poznajo prakso, je ta podal besedo g. ministru Purljn.
Uvodoma je poudarjal g Puoelj. da po 6. januarju 1929 vse strankarsko delo počiva, ven.l-r tn «nmo po zakonu. Imamo še ljudi, ki med ljudstvom rnznašajo oziroma vzdržujejo mnenje, da se vrnejo «tari časi.
Vsika država Ima tako So'sVo politiki, kito r$nn Rlirti njenim idejam. Naša država je nacionalna država. Bremena za nncionnlno vzgojo odpadejo pri nns, ker skrbi 1Л to drifava z nacionalnimi Solnmi. ftola pa ima danes tudi drug nnmen. knkor ga je imela v Avstriji, namreč vzgnjitl mladino duhovno in nacionalno. Nndnljevnlna <o!a X* vrgninnie duhovne plati pa ie Sokol. Ni rpsnVn. da Je Sokol brezverski. To mišlienje so me«1 lhid-stvom ustvarili gotovi pripndniki bivših političnih strank. Poleg SoVoln Imamo še mnog« drugih organizacij, ki bodo delale s Sokolom iz roke v roko. na primer Kmetska prosveta.
Za v7,gnjo človeka ekrbllo štiri pdinioe. Prv*. VI le naloonolneiSa. je družina, druga je šola, trrtja le Hržavn. oziroma narod. Mrla pn je ver-•ka talednlca. Vsaka uči prav in dobro. VCnsih pn nnstnne pr^nlr ene edinVp zoper drugo, nn pr. ko pravi lunnlk, dn bi pošilinli otroke k Sokolu, pa je premnlo verski. Nnmen Sokola je drug — vzgajat' m'id'no mrlonnlno in zMn se cerkev no «me v to vmešavati. Cerkev nai skrbi wi vero. SoVo' pn gi, nirodnost Vsp štiri edinice si ne smelo med seboj nasprotovali. C p si pa nnsnmtujplo. nI vzrok v stvnrl. temveč v liudeh, ki vodijo nnlogo ln jp prav'lno пр razumelo.
Kmetska prosveta pa bo mladino tudi politično vT"niala. Jisno jp. da bo nnred »opet poMionn na ndločnnie 'n zato jp vnžno. da bo tnkrnt. ko bo poklican, politično v7."olen. 7ito bo Kmetska prosveta predvsp-m skrbela zn politično vzirnlnnle mln-dine. V Slovpfiifl pa imnmo Sp npko drugo orgn-nizncUo. ki tudi «Vrbi zn politično vzgoio. To Jp Kmetska zveza. Mi vabimo vse In пр vprnšnmn. kam prionda in pripndnik katprp poNtičnp stranke je bil. Mi ne zahtevamo lpfltlmiplj. mi pravimo, vsik naj pridp. ki je pošten. N'smo prišli zntn med vas. dn napravimo sovraštvo. Prišli smo žito. da vam povemo resnico. Kmelskn zveza ni nič drugega kot bivši SI .S. Poglefte simo. kdo je bil iz-vollen pri zndn'em občnem zboru v Lfnblinni v odbor, snme politične osebnosti, nn primer dr. Natlačen in tisti znani profesor, duhovnik, bivši poslanec dr. Kulovpc. v Mariboru pa Pušenink. Vo-spnink, 1/Pekovar itd. Ti gespodje, bivši SI Snrji, hodijo tudi okrog. Govorijo sicer drugičp. ali namen je le, da ljudi skupaj držijo. Med njimi je pa tudi nrecej bistrih glav.
Kor>Čno je govornik Se pojasnjeval, da se jp treba vživeti v nove razmere, ne pa iti stnro pot. kot grelo nekateri bivši polit.iknrji. Ljudski zastopniki bodo sicer zoj>et prišli, vendar ti se bodo morali vživeti v nove razmere. Vživeti se je trebn v to. da je pri nas sodni diktatura. Vendar ta diktatura nI riivadna diktatura, temveč drugačna. Namen diktature je pri nns najplemenitejši.
Nnto je Imel g. Ing. Teržan predavanje o svetovni krizi in osobito o krizi Savinjske doline v pogledu hmelja.
Zn ing. Teržanom Jp prevzel besedo g. dr. len Rosina. odvetnik v Mariboru. Občudoval je lepoto Savinjske do'lne in poudarjal, kako je vesel, kadar pride v Savinjsko dolino, zlasti pn v Žnlec.
Zaključni govor je imel predsednik g. dr. Jiuižp Novak. V glavnem je poudnrjnl. da jp Kmot-ska prosveta za solidnrizom vsph stanov. Ona bo delnln v znamenju solidnrizma, ki pn ne sme biti na načelih komunizma, tudi ne na načelih kapitalizma. šp mnnj pa krščanskega solidnrizma, temveč na temelju kmeta delavca v duhu borbenosti.
Končno Je še poudarjal, da je naša država vendar demokratična država. Jasno je, da bo v najbližji bodočnosti zopet dopustila sodelovanje ljudstva pri odločanju demokracije. Kmetska prosveta pa imn nalogo, da ljudstvo politično vzgoji, da bo pripravlieno, kadar bo k sodelovanju poklicano.
Mehsihanski podcesar - premogar
Doživljaji shoro tOOletnega moža
Praga, februarja 1931.
V mali kleti na ozkem umazanem dvorišču praškega starega mesta živi blizu sto let star mo-ž.ček in prodaja premog. Ta stari branjevec s premogom je nekoč bil velika osebnost, bil je namreč »mali cesar v Meksiki«. To je bilo Se tedaj, ko je v Meksiki cpsarjeval nesrečni avstrijski nadvojvoda Maksimilian.
Varia v Sraiuek se piše mali moiiček. ki je vkljub svojim visokim lotom živahen in čil, kakor bi bil šele sedemdeset let star. Leta 1859. je mladi Varlav s praške univerze, kjer je študiral filozofijo. stopil v avstrijsko armado. Do leta 1801. jp bil avstrijski voink. Tisto leto pa je Maksimilian, brat Franca Jožefa, nabiral prostovoljce za Me-ksiko. Mladi Čeh Varlav Srnmek je stopil v prostovoljsko armado novega meksikati«kegn cesarja. Ker je mladenič študiral filozofijo, je bil med Maksimiljanovimi prostovoljci tirez dvoma eden najbolj izobraženih. Ker jp bil tudi po nnrnvi bister in brihtpn je postni nanj pozoren sam Maksimilian. Ko so se Izkrcali v Meksiki. je postni Sramek zaupnik cesarja Mnksimiljann. ki je čutil potrebo naslaninti se na može, ki so močnejši kot je bil on sam. V kratkem si jo pridobil tako velik vpliv pri resarju. da so mu rekli »mali podcesar«.
To je trajalo vse dotlpj, dokler niso fran-
coske čptp generala Razaina. na povplje Napoleona III. zapustile Meksike. Dežpla je bila takoj v revoluciji, Maksimilian pa ujet, obsojen in ustrpljen. Šramek je kajpada po teh dogodkih s prvo ladjo izginil iz Meksikp. Domov se jp vrnil kakor ge-npral. V avstrijsko armado pa je vnovič stopil kakor prostak. kar je bil tudi poprel. prpdno jp odšel v Mpksiko. Kmalu so ga povišali za častnika. Vendar je nesrečna Meksika zrahljala njegovo notranjost. Živel je knkor posebnež med častniki, s katerimi je imel trinajst dvobojev. Zaradi tpga je bil potem upokojen.
Odslej Je Sramek živel kakor zaspbnik — od velikpga prpmožpnja. ki so mu ga zapustili njegovi bogati starši. Tako je živel do prevrata in doživel, da je v inflaciji skopnelo njpgovo premoženj? nn nič ftrampk je postal berač. Kdor je že blizu devetdeset let »tar. knkor jp bil takrat Sramek, ne misli več na to, da bi si ustvaril zopet novo življenje, Srnmpk pa je moral misliti na to vkljub svojim 90. letim, čp ni hotpl umreti lakotp. Začpl je prodajali premog. Крг so bile zadnje zime prpcej mrzle, je ï njimi 90 letni starfpk postal bogat drugič v svojpm živlipnju. tokrat s svojim lastnim dplom. Kdo ve. kako dolgo bo šp dano možu. tako bridkih in na drugi strani tudi lepih spominov, uživati sadove svojega dela?
Zanimiva dražba na ljubi/, sodniji
Corpora delieti prodana na dražbi
Ljubljana, 25. II.
Danes dopoldne po sv. Matiji, ki je davi prinesel v deželo prijeten mraz in napravil led, jc vladalo v nekdanji porotni dvorani ljubljanskega deželnega sodišča dokaj živahno vrvenje. Dvorana je postala torišče javne dra/be najrazličnejših predmetov, ki jih je sodišče zaplenilo kot corpora de-licti in je za danes odredilo njih prodajo. Prišlo je mnogo interesentov, osobito lovcev, kmetov in tudi ljubljanskih meščanov. Na prostoru pred predsedniško tribuno so razvrstili 206 partij raznih predmetov, zavitih v zavoje in škatlje. Razstava je bila interesantna. Mnogo corpora delieti so obuiala sjxmiine na zelo tragične kriminalne dogodke, ki so se odigravali zadnja desetletia v naših krajih. Mnogi predmeti izvirajo še iz težkih vojnih časov, od leta 1017. do konca vojne.
Tako so bile na prodaj vojaške obvezavke za čevlje, prav lep sveženj. Tri lepe ribiške mreže hranijo spomine na nekega ribjega tatu. Pasti, velike in male, lepo izdelan /abojček so bile nekdaj last divjih lovcev. V zabojčku je neki drzen divji lovec hranil ves svoj lovski pribor, tako patrone, smodnik in druge stvari. Smodnik je hranil v čedno izdelani roženini. E11 konec roga je bil zadelan, a drugi, tanjši je imel majhno odprtino, skozi katero je divji lovec vsipaval smodnik. Cepin, sekire, razne nože in drugo slično orodje so rabili nesrečni ubijalci in pretepači. Na prodaj je bila sekira, s katero je nekdaj neki ubijalec udaril svojega nasprotnika po glavi. A razno blago, kakor obleka, perilo in mnoge sicer ne dosti vredne redkosti so ostanki, ki so jih pokradli drzni vlomilci in tatovi. Mnogo občudovanja sta našli 2 športni vesli, ki sta bili ukradeni na Ljubljanici.
Kot cenilec je fungiral g. Hiibscher, a klicar je bil g. Gregor. Dražba, ki se je pričela ob 9 dopoldne, je šla hitro od rok in je končala okoli 11.30. Na dra/bi je bil prodan tudi gumiiasti pen-drek. Kdo ga je rabil, žal ni znano. Najbrže kak pretepač!
Na nekdanjo klop za časnikarje so zlagali v večjo partijo najrazličnejše stvari, tako poleg starih in ovih čevljev, no/e in nožiče, obleko in perilo. Za tako partijo je bila določena vzklicna cena 5 do 15 Din in dra/itelji so začeli nato pritiskati in dvigati cene kvišku. Navadno so bila corpora delieti prodana pod pravo cenilno vrednostjo, mnoga pa so jo tudi presegla. Staro kolo neznanega lastnika je bilo prodano za 120 Din. Za orodje divjih lovcev, zlasti za pasti so se trgali lovci. Dobro partijo, obstoječo iz 3 še dokaj čednih, a drugače preležanih sukenj, obhajilnega prta in kolesarske sesalke, je zdražil neki okoličan za 120 Din. Na dražbo so prišli med drugo ropotijo tudi 3 veliki prstani iz medenine, medvojni izdelki ruskih ujetnikov
A najbolj je dražitelje zanimal mal sodček, na katerem je bilo vžgano ime tvrdke Baacker 81 Co. Za ta sodček se je vnela ogorčena bitka. Ker so postali v nezakurjeni dvorani dražitelji nekoliko nestrpni, so se začuli klici:
• Dajmo sod! Na klop ž njim!«
Postavili so sodček na klop. Okrog njega so se zbrali strokovnjaki, vešči v žganih pijačah, kajti v sodčku se je baje nahajala že deset let stara slivovka! Tako so namreč nekateri trdili.
•Slivovka je notri!... Poskusimo najprej, kakšna je in če ie res... To ni slivovka! Ne diši po slivovcu!... Kozarec sem, da poskusimo. Ver-mut je in nič drugega, se je naposled oglasila neka gospa. Iz sodčka so zlili nekoliko žgane tekočine na klop in jo zažgali. To naj bi bila procedura za ugotovitev, če je res v sodčku slivovka. Tekočina je prav malo zagorela.
»Na dražbo gre samo sodček brez slivovke. Cenilna vrednost je 45 Din. vzklicna cena 15 Din, je zaključil debato sodni organ. Nastala je tišina.
»Vzklicna cena 15 Din! Kdo da več?« je ponovil g. Gregor.
»In naglo so se dra*itelii vrstili:
»Dim 16... 20, 21, 23, 30, 40. 43, 46. 50, 60, 61, 65, 70. 71, 72... Splošen molk. Sodni organ resno: »72! Kdo da več? V prvem... v drugem in... v tretiem. Sodček ie zdražil neki podjeten Ljubljančan, ki je smehljajoč pristavil:
•Saj je sodček vreden enega metulia!«
V dvorani pa so posamezni dražitelji še med seboj trgovali in kupčevali. Nekemu siromnšnemu očetu, ki ima mnogoštevilno rodbino, pa so dražitelji prepuščali razno slabejšo obleko in perilo tako, da si je nabasal precejšen sveženj.
Dražba je nesla sodni upravi približno 1000 dinarjev.
Glavo mu ie odnrsto
Mostar, 24. febr. 1931.
Včeraj se je v Mosta.ru zgodila velika nesreča. Smrtno je bil ranjen 24 leitni delavec Alij.n Sknljič iz Gaeka v Hercegovini. Muslimani se sedaj postijo in ves dam nič ne jedo. Proti večeru, predno lahko prično je^ti. navadno štirikrat tistrele z možmi r jem. Tudi škaljio je streljal 7. možnnrjem. Ustrelil je trikrat. Ko je četrtič nabil možnar. se 11111 ni užgalo celih deset minut. Misleč, da se ne bo užgvilo. je stopil bližje, prijel nabiti možnar in pogledal notri, zfl'kaj so ni vžgalo. V tem hipu jc nastala eksplozija, ki je škaljiču dobesedno odnesla glnvo.
Nn kraju nesreče se je zbralo mnogo ljudi. Prihitela je tudi mati nesrečnega mladeniča, sc zgrudila ne njegovo truplo, jokajoč, lomeč roikc in puleč si lase, ter se lKiposled onesvestila.
Nesrečno mater nesrečnega sina so ob eneim s sinovim truplom odipeljeli v bolnišnico. Sina so isti dan pokopali, mater pa je v bolnišnici radi žalosti napadla tako strašno sloihost. da se je zdelo, kakor da že umira. Z injeikci- j jami so jo spravili k zavesti, da si je opomocln. Venomer je klicala ime svojega mrtvego sina. 1 k i je bil njen edinec in edina nada. Ko bo oizdravetn. i« ImvIo noslali na njen dom.
Karitas v Angliji
Ljubljana, 25. februarja.
Veliko zanimanje, ki je vladalo za zadnje karitativno predavanje, je privedlo v torek 24. februarja v belo dvorano Uniona mnogo prijateljev vedno bolj razvijajoče se karitativnosti med nami. Na programu mu je bilo za nas povsem novo predavanje o »Caritas na Angleškem«. Statistika za léto 1927 za London izkazuje 1 milijardo 850 milijonov Din karitativnih darov za skrb bližnjega. Obresti iz stalnih fondov katoliške dobe so znašale 809 milijonov, zapuščine, ki so izkazovale vsote v ka-ritativne namene (javljeno vse v dnevnih časopisih) so znašale 425 milijonov, skupno 3 milijarde 84 milijonov. Za to leto je bilo izdatkov 3 milijarde 300 milijonov; samo bolnišnice eo imele izdatkov 1 milijardo, ker je lam bolniškn oskrba brezplačna. Prostovoljnih prispevkov pa so prejeli 1 milijardo 55 milijonov. Žu|mik pri »Sv. Patrlku v Blatu«, kjer prebivajo nnjubožnejši, ki so se tod nasplili iz vsega sveta, je vsak teden pri različnih kolektah nabral do 4000 Din za reveže. Velike na-birkp so zlasti ob praznikih, ki znesejo tudi do 28.000 Din. Speclelno katoliško karitativno delo med 45 milik>ni Angleži, od katerih je ca. 4 ml-lijone katoličanov, sta zlasti dve karitativni organizaciji, ena za emigrnntp. ki gredo v anglpške kolonije, druga za Anglijo samo. Zelo dplavne so pa Vincencijeve konference, ki so uvedene v veeh župnijah.
Dr. Levičnik je rpnumirnl vseh sedpm karitativnih predavani, sp znhvalil občinstvu, ki je z v*o ljubeznijo sledilo vsem predavanjem in jih pozval, naj se v svojih poklicih karitativno udejstvu-jejo. Eventuelne informacije dnjp Knritativna pisarni, Poljanska cesta 28 (Mnri'nnišČp). kjpr je sp<1pž Vincpnei»evp družbe za moškp in Eliznbptne družbe za ženske.
Tragična smrt v tujini
M. Sobota 24 februarja.
Tujina se no zadovolji samo z delom in znojem naših ljudi, ki morajo v njej iskati kruha, marvpč često zahteva tudi življenje naših najboljših ljudi. Ob takih prilikah se nam vedno krči erce od žalosti.
Ravnokar nnm poročajo iz Hamiltona v Ca-nadi: Žalostna smrt jp zadela mladega moža Erjavca Vincencija iz Lipovec. Korakal je po prometni ulici llnmillona. Nenadoma jp pridrvel avto, in preden se je mogel izogniti, ga je že sunila velika sila N*a mah je bil na tleh in avto je šel čezenj Revežu je zndal hudo rano. Krog ponesrečenca se je takoj zbralo mnogo ljudi. Pomoči nI bilo znnj. Poškodbam je ixwllrgel.
Pokojni Erjavec je bil star šele 32 let. Bil je zelo priden, radi toga ga je imelo vse rado. K pogrebu so se zbrali vsi tovariši, ki sedaj objokujejo dobrega tovnrišn. Naj mu bo lahka tuja zemlja, v kateri počival
Po 6 tet'h pri'ei 4 bralni morilec
Mostar, 24. Tebr. 1931.
Pred nekoliko dnevi je prišel v Mostar s svojo dližino 24 letni Jožef W rt mer, po rodu Madžnr. ki pa je leta 1924 bil v službi v Berlinu. Witner je prijel v M usta r knkor šef nekega cirkusa. Mož je svoj čas v Berlinu hotel oropati nekega mimoidočega človeka. Slučajno pa so tedaj prišli mimo še 4 dru iri ljudje, ki so se spustili z Witnerjein v l>oj. Witner pn je bil spreten napadalec in je vse 4 ustrelil z revolverjem ter izjrinil. Berlinska policija je izdala za njim tiralico nn vse strani, pa brez uspeha. Med tem pa je Wilner mirno potoval s svojim cirkusom po vseli državah Evrope ter naposled po šestih leti'h prišel v Mostar. Policijski agent v Mostaru Davio je imel v svojem stanovanju slučajno Witnerjevo fotografijo in jo spozna! morilca. Ko ga je agent vprašal, kako se piše. je Witner odirovoril. dn si- piše Millier. Ko mu je agent poknzal fotografijo in mu l>ovodnl. da pa berlinska jiolioiju išče že 6 let. je vse ta jil. To pn agenta Daliča ni zmedlo in je Witnerja pozval nn policijo. Ta »e je začel upirati s tako silo. da so ga na pomoč došli stražniki in detektivi komaj obvladali.
Na policiji je Witner priiz.nal. da ie res ustrelil tiste štiri ljudi v Berlinu, d« pe so tisti štirje poprej ustrelili njegovega brnta, ki ga je on maščeval. Borlinsika policija je žc on. voščena o aretaciji morilca, ki v mostarsklh zaporih pričakuje svoje nadaljnje usode.
Po 20 letih soregledal
Mostar, 24. febr. 1931.
Pred 20 leti je popolnoma oslepel kmet iz vasi Borilovica Joko Milinič. Sposoben ni bil nobenogu dela več. Brez spremljevalca ni mogel nikamor.
Pred nekaj dnevi pa jc nenadno spregledal in zaklicnl: »Vidim!« Izprvn mu njegovi niso verjeli in so mu prinesli nekatere stvnri predonj. da bi povedal, kaj je to. Joko pa jc vsako stvor lakoj spoznal in natančno opisal, dn so mu končno vendarle verjeli, da je spregledal. Ta slučaj je povzročil scved« veliko senzacijo in prihajajo ljudje od blizu in daleč ogledovat si to čudo, ki je toliko večje, ker je Milinič že 76 let star in se zoper slepoto sploh ni zdravil. Ljudje sedaj mnogo govore in nekateri celo prerokujejo, da 1k> Milinič kmalu umrL
17 let robi je radi umora
Obsodba v novomeškem procesa
Novo mesto, 25. februarja.
V torek zvečer ob pol 9 se je razpiava proti Pintarju nadaljevala in je trajata do pol 1 zjutraj. Zagovorništvo je predlagalo, aa se zasliši še orožnik Dovič z Rakeka, kateremu je baje povedal Žigon, da ga ouvetnik dr, turlan po časopisju poziva, naj se javi kot priča. Dovič pa mu je rekel, da bo že on vso stvar uredil. Dalje je predlagalo zagovorništvo, da še enkrat odredi lokalni ogled, glede na dbe Rajarjeve listnice, češ da je nemogoče, da bi morilec listnico vrgel od kraja zločina tako daleč na njivo, ki je popolnoma v nasprotni smeri, koder je storilec bežal. Sodni zbor pa je po dal'šem posve'ovanju zavrnil oba predloga kot nepotrebna. Predsednik senata je na zahtevo zajlovorništva prečital še enkrat akte, med njimi izjavo Stanka Burje in Otona Bernarda, del izjave sodišča v Gorici, kjer je bil zaslišan Srebotnjak, v kateri izjavlja, da mu |e Žinger v Mariboru pripovedoval, kako je bil zločin izvršen in da je Rajarja ubil Pintar. Pintar je na to izjavo pripomnil le to, da vse to ni res in da ono noč ni šepetal z Žingerjem pred kavarno. Prepisano je bilo tudi pismo Žingerja. Kol zadnji akt se je prečitala razsodba Stola sedmerice v Zagrebu, s katero dovol uje revizija.
Ob 11 zvečer se je oglasil k besedi državni tožilec g. Kovač Franc. V skoro polurnem govoru je med drugim izjavil, da je glavni sunek v splošnem namer jen na Žingerjevo verodostojnost. Sicer ne olepšuje Žingerjeve osebe, temveč pravi, da se vsekakor lažje verjame njemu kot pa nekaterim drugim pričam.
Po govoru državnega tožilca je pričel s svojim obrambnim govorom prvi zagovornik dr. F u r-
1 a n , ki je dokazoval ravno nasprotno zelo obre-menjevalno za Žingerja. ludi njegov govor je trajal približno pol ure. Drugi zagovornik dr. V a -si i zlasti poudarja, da njegov sovražnik v tem slučaju ni državni tožilec, pač pa ljudsko mnenje, katero pa ni vedno pravo. Opisal je Žingerja kot
Eravi kriminalni tip, <eš da je skoro na las sličen akneiju, ki je pred kratkim umoril mengeškega župnika. Predlaga, da se obtoženec Pintar oprosti. Njegov govor je trajal dobrih 25 minut. Občinstvo je poslušalo z zanimanjem.
Predsednik senata je razpravo zaključil ob pol 1 zjutraj in naznanil, da bo razsodba razglašena drugi dan ob 10 dopoldne. V teku iazprave je bila porotna dvorana nabito polna, a zadnji večer je bil dosežen rekord, toliko je bilo ljudi.
Danes točno ob 11 dopoldne je predsednik senata, sodnik okrožnega sodišča D uri ni razglasil v imenu Nj. Vel. kralja obsodbo, ki se je glasila, da je Pintar Slavko kiiv umora pokojnega J. Rajarja v noči 16. junija 1923. S tem je zagrešil Pintar zločin razbojništva ter se kaznuje na 17 let in 3 mesece robije ter na plačilo vseh stroškov, kolikor jih je. Vračuna pa se mu preiskovalni zapor. Ob razglasitvi sodbe je obsojenec prebledel in oblile so ga solze. Na vprašanje predsednika, ali ima kaj pripomniti, je skočil obtoženec pred predsednika in zaklical: »Nimam kaj pripomniti! Sodbe ne priznam in nisem zadovoljen z njo! Nisem bil pri umoru zraven in sem popolnoma nedolženl Bom se pritožili«
Pazniki so ga nato odvedli v zapore. Pin-tarjev prvi zagovornik pa je takoj javil, da se bo v obsojenčevem imenu pritožil. S tem je bila senzacionalna, dva dni trajajoča razprava končana.
Ljubljana Novosti na kuhinjski razstavi
Dnevna kronika
Koledar
četrtek, 26. februarja: Matilda, devica; Viktor, Aleksander, škof, mučenec.
Novi grobovi
■f* V Sčarniri pri Gornji Radgoni je nenadoma zatisnila oči blaga in vzorna kmetska mati Antonija Kolarič. Blagi rajnki svetila večna luč!
+ V Krojru pri M. Soboti je umrla 62 letna Gomboševa mati. Dohitela jo je nenadna smrt. Na pepelnico je bila še pri maši in se je zdrava vrnila domov. Potem jo je nekaj streslo in naslednji dan je bila že mrtva. Rajnka je bila zelo dobra žena in mati. — V Kruplivniku pri Gornji Lendavi so pokopali neko starko, ki je dosegla 92 lel. Vse njeno življenje je bilo naporno, a živela je zelo redno in lo ji je pripomoglo k tako visoki starosti.
Osebne «esfi
= Iz železniške službe. Napredovali so fvaničniki I. kategorije iz III. v II. »kupino: Pajim») Anton, kur. Maribor; Paljevec Franc, kur. Ljubljana 1 glav. kol.; Pa.ntner Anton, kur. Ljttbljuna l. slav. kol.; Pečnik Ivan, Liubliana glav. kol.; Pefovnik Ivan, kur. Mariiior; Pemko l\an. kur. Ljubljana II gor. kol.; Peršc Viktor. Poljôanc; Petro včič Anton. kur. Ljub-liajiu II gor. kol.: Pinterič Janez, kur. Maribor; Pišljar Franc, llnkek; Pišljar Mihael. Ljubljana glav. kol.; Pivk Janez, kur. Ljubljana 1 elitv. kol.; Pleteršek Ivan, kur. Marilw; Pod-lesiiik Dioni/ij. kur. Ljubljana I glav. kol.; Podobnik Anton, kur. Ljubljana II gor. kol.; Pogaôar Janez, kur. Ljubljana II gor. kol.; Pohleven Jožef. Ljubljana glav. kol.; _ Poiiisk Jože. kur. Maribor; Prahin Mijo, Savski Marof; Pregelj Matija, Rakek; Premk Anton, Zidani mosl; Primožič Jernej, kur. Ljubljana II eor. kol.; Rnjar H n M f, Ljubljana gor. kol.; Rako-vec Ferdinand, kur. Ljubljana 11 gor. kol.; Ramovš Valentin, kur. Ljubljana I glav. kol.: Ra-
PuS Matijo, prog. sekcija Novo mesto; Rebič ran jo, Rogatec; Rošer Jožef, prog. sekci ja Mariltor kor. proga; Rozman Ivan, kur. Ljub liana I glav. kol.; Rudolf Engolbert, Poljčane; Simončič Albin. Zidani most: Sinič Fračišek. Rače-lrnm: Skobe Frančišek, kur. Ljubljana I glav. kol.; Skok Filip. Maribor glav. kol.; Sku-nwivc Jeikoh. kur. Ljubljana II gor. kol : Sonc Frančišek, kur. LjuiMjana I ffl'1 v. kol.; Sterm-šek Simon. kur. Ljubljana II gor. kol.; Stušek Miliacl, kur. Ljubljana I glav. kol., Šnvli Andrej. Stre/a-Top lice; škerjanec FrančJšek. kur. Ljubljana I glnv. kol.; ftkerl Jožef, kur. Ljubljana I pk-v. kol.; Škoda Janeiz, kur. trlav. kol.; Škof Fmnčišek. prog. sekcija Ljubljana etav. proga; škof Janez. kur. Ljiibljana l glav. kol.; Skofic Anton. Zalog: šteipec Jo.nea. kur. Ljnb-lj»n« II gor. kol.; Stritof Alojzij. Ljubljana gor. kol.; štrumelj Anton. kur. Ljubljana 11 eor. kol.; Ta-včar Ivam. prr«. sekeijn Liuhlja,nn elav. kol ; Turek Tomo. proï. sekcija Ptuj; 1J1 Janez, Maribor glav kol.: Illiioi Jožef, Ruše; Urlvas lavreneij, Rakek; Valenčič Frainc. Maribor, gin v kol.; Vasle Alojzij, pro<». seikciin Celje; Verbnjs Frančišek, kur. Ljubljana II gor. kol.; Verbec Jožef. prog. sekcija Ljubi'ama plav. progn; Verhovnik Јапеи, kur. Ljubljana II gor. kol.; Viličar Jo/ef. kur. Mnril>or; Virant Jurij, kur. Maribor: Vižin Franc, kur. Ljub-Ijaiva II por. kol ; Wa^rner Maksimiljun. Maribor; We«ink Janez, prog. sekcija Ma>rii|>or srlav. progo: Wnrcer Andrej. Gor. Rad«rona; 7aso-ričnik Matija. Ra.k<-k: Zmlar Anton. kur. I.iubljana I glnv. kol.: ZeMč Fmnjo. Sevnica; Ziirta Anton. proč. sekcija Jesenice; Zima Ivan. orojr. sekcija Jesenice; Zore Franc, Rekek; Žagar Gregor, Tezno; Židan Valentin Zalog.
Ostale vesti
— Zdravniška »bomira ta Dravsko banovino
вЧЧсиЈе za dan 8. marca ob 10 dopoldne v prostorih OUZD na Miklošičevi cesti redno Irtno skupščino, na kateri se bodo na podlagi novega zakona o zdravnikih vršile tudi volitve. Dnevni red skupščine je razviden iz »Glasila« zdravniške zbornice, št. 2 iz leta 1981.
— Vsem p. n. subskrihentom dr. Gognlo-vega dela »Pedagoške vrednote mladinskega gibanja« se tein potoni sq>oroča, da knjlgvi vsled premajhnega oit/.iv« od strani naše javnosti — konvoj 675 priglaišemcev — ne izide. Vsi oni »uil^kribe-iiti. ki so vplačaJi kakšen znesek, dobe denar vrnjen, če to javijo pod-pisa-nemu blagajniku (Ljubijama-Poljainki nasip 14-1), v nasprotnem slučajn ee jim bode vpio-čani znesek vpisat т dobro na rnčum članarine za I, 1931. Možno je. da izkle dr. Gogalova knjiga kol redna knjiga pri S. Šol. Matici za tnkoče Гно. - V Ljubljani. 24. febr. 1931. Pavel Ples-ničar, blugujnik Slov. Šol. Matic».
Ljubljana, 25. februarja.
Za kuhinjsko razstavo vlada sedaj, ko nas samo še nekaj dni loči otl nje, prav veliko zanimanje. Moremo zato izdati že nekaj skrivnosti, katere bo mogel ua kuliinjski razstavi občudovati vsakdo.
Predvsem omenimo domačega mesarja Poldeta Florjančiča, ki je šest let delal v prvovrstnih Ivrd-kali v Holandiji in Parizu in ee v svoji obrti povsem specializiral. Ta bo razstavil mizo s holand-skimi epoeinlitetami. — Najmlajši ljubljanski kuhar Wohlfnrt bo razstavil posebno nvzo in enako tudi dva druga mlada kuharja. — »Riba« bo razstavila zaklade našega morja. Da se bo »Grand holel Union« posebno postavil, je samo ob sebi umljivo in smo že v prejšnjih poročilih omenjali. Dvorni dobavitelj trgovec Verbič bo tudi letos pokazal. kaj premore niegova zn'oga Z ostalimi razstavljale! bosta skušala tekmovati restavraterja xS'ona«, ki bosta razstavila posebne sperialltete.
Parna pekarna F. Dolinar bo razstavila pecivo in slaščice. Kavarnnr in restavrater Leon Pogačnik bo razstavil lovsko mizo.
Kuhinja Delavske zbornice bo pokazala svoje menuje, ki jih servira vsak dan svojim abonentom v abonmnvh A. B, C. Razstava delavske zbornice bo v posebni ko i', za katero je napravil načrte arh. Marijan M u š i č.
Dalle bo razstavil slaščice znani ljubljanski restavrater g. Peter Košak. ki je, kakor znano, pred kratkim kupi' staro lhibljansko slaščičarno Voltmann, ter bo pokazal, da slaščičarna usipeva, sedaj, ko je v slovenskih гокаЧ še bolj, kakor prej. Restavrater Kerš'č iz Š.i&Ve bo pokazal, kaj vse dobrega dobe pri iilem gostie na m'zo. »Centralno mlekarsko društvo« bo deležno prav posebnega za-
—	Pevski zbor učiteljatva UJU v Ljubljani
sporoča vsem članom in članicam, da se vrši zadnji pevski tečaj za turnejo 27. februarja. Začetek ob 20 samo za ženski zbor, 28. februarja začetek ob 8 ter 1. in 2. marca za mešani zbor v prostorih Glasbene matice. Polnoštevilna in točna udeležba strogo obvezna. — Odbor.
—	IV. pehotna podčastniška šola kraljice Marijo v Zagrebu bo sprejela 1. maja večje število gojencev. V poštev pridejo mladeniči od 17 do 21 let stari, ki so zadosti psmeni. Pogoji za sprejem so na vpogled pri županstvih, orežniških postajah, vojnih okrožjih, pešpolkih, šo'skih nadzornikih hi učiteljih ter pri poveljstvu omenjene šole.
—	Taks je oproščeno Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani.
—	740 prošenj za mesta javnih notarjev. Rok za vlaganje prošenj za mesta javnih notarjev, katera je razpisalo pravosodno ministrstvo, je potekel. Skupno je bilo vloženih 740 prošenj, razpisanih mest pa je 330. Za veliko razpisanih mest se sploh nihče ni oglasil, posebno na Hrvatskem in v Besni ter Ikrcegovini. Za deset mest v Zagrebu je vloženih 98 prošenj. V Vojvodini je za razpisana mesta po večjih krajih vloženih po 40 po 50 , prošenj. Sarajevo ima 42 kandidatov za 4 mesta. Za najslabše mesto v Vojvodini, to je BanatekJ Karlovac, je 20 prosilcev.
— Licitacijo za nabavo, dobavo in vožnjo gramoza za banovinske in okrajne ccste v območju mariborskega okrajnega cestnega odbora jc ruzipi.sana za 7. marca 1931 ob 9 do-|K>ldne v sejni dvorani okrajnega ccstnega od-i>ora v Mariboru, Korošku cesta 26-11., in sicer za cestne odseke v mariborskem okrožju, za 4. 111. ob 9 dopoldne v uradnih prostorih bivšega okrajnega cestnega odboru v Slov. Bistrici /a cestne odseke v sloven jebistriškem sodnem okrilju, za dne 10. marca 1931 ob 10 do<)oldne v uradnih prostorih bivšega okrajnega cestnega olitoKi pri Št. Lenartu v Slov. gorciali zu cestne odseke šeuitlenarskega cestnega okraja. Skupaj se bo izd razi lo za 374.519 in banov i,n-skili in okrajnih cest 19.565 kub. metrov gramoza v skiiipnom iznosu 1,946 000. Dobava mora biti izvršena najkasneje do 30. septembra, delne količine pa že prej. Pogoji licitacije so na lazpolago interesen.oni pri pristojnih občinskih uradih iu pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru.
—	Velikanski som na zagrebškem Kaptolu. Poročali smo že, da so v Savi pri Brodu ujeli ogromnega soma. Sedaj so ga po železnici prepeljali na zagrebški ribji trg na Kaptolu. Soma, ki tehta 107 kg, je kupil trgovec z ribami Milan Špilar za £000 Din Ln ga bo razsekal in prodal na drob-uo. Som je bil dolg 2.83 m.
—	Policijski avtomobil obtičal v blatu. V torek zjutraj je bila zagrebška policija obveš ena, da so v nekem 6krdnju pri Maksimiru našli mrtvo moško truplo. Policijska komisija se je takoj z avtomobilom odpeljala na lice mesta. Med potjo pa je avtomobil na zmehčani cesti zašel v tako blato, da ni mogel nikamor naprej. Preostalo ni drugega, kakor da so od nekega vtza spregli dva močna vola in ju vprtgli pred avto. Tako se je posrečilo avtomobil izvleči iz blatnega morja. V mrtvem so spoznali 62 letnega usnjarskega delavca Ivana Kuz-miča, rodom iz Murske Sobote, katerega je zadela kap.
—	Muslimanski svetovni kongres in volitev kalifa. V Meki se bo vršil od 19. do 28. aprila vse- | muslimanski kongres, na katerem bodo izvolili ka- | lifa in sestavili statut za združenje vseh muslima-nov sveta. Jugoslovanski muslimani bodo zastopani po štirih delegatih. Kot kand dati za kalifa se imenujejo maroški sultan Feid Muhnmed, egiplski kralj Fuad, arabski sultan Ibn Saud in verski poglavar indijskih muslimanov Šrfket Ali. Ni še znano, kakàno stališče bo zavzel napram kongresu Kemal paša in Če bo sploh dovolil, da se ga bodo udeležili zrslopniki Turčije.
—	Hripa v Belgradu. V začetku februarja se je po Belgradu silno razširila hripa. Zadnje dni pa so ugotovili, da je začela bolezen popuščati. Najbolj je razsajala hripa prvi teden tekočega mreeca, ko je bilo samo v belgrajekih osnovnih šolah ugotovljenih nad 200 slučajev hripe.
—	Državno sodišče za zaščito države v Belgradu 'e obsodilo Dragotina Pillerja, ki ee nahaja na begu, radi komunistične propagande na 7 let temnice in na dosmrtno izgubo državljanskih pravic, Jovanko MoaviČevo pa na 6 mesecev zapora pogojno tri leta.	|
—	Dražba občinskega lova Preddvor, ki naj bi se vršila dne 2. marca pri okr. načeletvu v Kranju, ee preklicuje, ker se bo lov podaljšal dosedanjemu zakupniku.
—	Vinsko posknšnjo r dneh 1., 2. in 3. marca priredi v Unionski kleti v Ljubljani Centralna vi-narns.
— Gumi-kllnikn Gorili, Dunajska cesta St. 9, popravlja z naimodernejšemi stroji pnevmatike, gaioše, snežne čevlje in podobno.
Nova regu'ac'itsha dela
Ljubljana, 25. februarja.
Okoli nove šišenske cerkve Danes ie na občinski seji načelnik gradbenega odseka, podžupan prof. Evgen J are poročni o nekaterih važnejših regulnei:s.kih delih, ki jih je obč'nski svet nato odobril. Predvsem je poročal prof. Jare o regulaciji prostora pred novo šišensko cerkviio. Predvsem določa novi načrt razširitev Verovškove ulice, ob kateri leži pročelje nove cerkve. Verovškova ulica se bo razširila nekoliko v loku. bko da bo tvorila pred cerkvijo majhen, a prl'sr.en trg. Z'to pa bo treba odstraniti posee|vj Zadni^arja in Rupn'Va. Pravokotno na VerovšVovo ulico bo mestna občina napravila lepo dohodno avenijo, ki se bo zaključila s cerkvijo. Mnstna občina pa ni mogla doseči sporazuma z obemn posestnikoma. zato se ie razglasila nad obema posestvoma stavbna prepoved.
Sektor oh Vodovodni cesti Druga točka, ki Jo je občinski evet obravnaval in o kateri Je poročM prof. Jnrc. ie bila regulacija sektorja med DunavVo in Vodovodno cesto ob Stadionu. Po tem naMu bo mestna občina napravila ob ri'žnl strani Stad'ona len pnrk. ki je v tej okolici tako numo potreben. Ob severni strani pd bo naprav'la 40 m široko nleki. zasajeno z lepimi drevesi. Vse zgradbe, ki že stojijo tukaj, so v načrtu upoštevane In ne bo treba nobene porušiti.
Obe regulaciji pomenita le detajlno nadaljevanje Plečnikovega načrta.
nimnnja občinstva. Na kuhinjski razstavi bo namreč delilo poskusne vzorce eira in mleka. Gostilničar Ivan Maček bo razstavi) originalno »Mačkovo« mizo.
Ce se bo kdo preveč najedel poskusnih vror-cev »Centralnega mlekarskega društva«, si bo lahko privoščil tudi dobro kapljico, ki jo bo gratte servirala tvrdka Bolafio. Parna pekarna »Depa« bo pokazala originalno zavijanje peciva.
Pred kratkim se je vrnil iz Skoplja izvrstni slovenski kuhar Jc sip Foršek. Ta bo pokazal na razstavi, da tudi Slovenci znamo prav izvrstno kuliati.
»Krekova gospodinjska šola« v Zgornji ši&kl,
kjer se mlada dekleta uče bodočih kuhinjskih težav in reševanja kuhinjskih problemov, bo razstavila vsaj 15 jedil in s tem pokazala, da je njen sloves upravičen, ter dn z vso pravico uči v vsakem nedeUskem ^Slovencu«, kaj naj gospodinje kuhajo med tednom, šola kraljice Marije v Prečni ulici bo pokazala, da njeni dijaki prav dobro Jedo.
Trgovec Anton Legnt bo razstavil kolonialno blago. Izdelovalca kranjskih klobrs in mesnih izdelkov Mircs'av Urbns in Joža Rozman bosta vnovič potrdiln »loves nnšp domače specialitete. Tvrdka E. Rezek bo razstavila specialne testenine, tvrdka B. Pnuer kekse, tvrdka »Juhan« pa bo vsakemu ob'skovalcu poklonila skodelico tople juhe, skuhane iz njenega izdelka.
Tvrdka A. Agnola bo razstavila najmodernejše servise, med katerimi naj omenimo moderne ognjava rne servise. Tvrdka -Fri"idairer pa bo razstavila moderne hlndilne aparate na električni tok.
Za ljubljanske radovedneže in sladkosnedeže bo kuhinjska razstava zelo dobrodošla paša za oži, posebno pa, ko bo vstopnina znašala samo 10 Din.
Proračun viš'i - dajatve
h« »•
zie
Ljubljana, 25. februarja. O liublionskem ohč'nsVem proračunu, katerega številke smo priobčili včerai. smo debili šo nn-s'odnfe rn'ormaeiie: Redni proračun io za dva milijona višji. Vekor InnsM jp sicer so sp tv-š^Io postavke zn sn'ošno nrns'no upravo za 500 poo Din. To pa 7, ozirom nn sl'ir'beno prngmntlWi. Г>->Ир so sp rv'šnle pestav'ke za obrestovan if eWin«k'h po-soHI. za zdravstvo za znnnepl jn umetnost ter r'n-sti z a nronoï^ni d-leVrog 7ndnja postnvt-л je v'šfa zn 1 WIOTO Din, ko'il-or bodo več znašali stm5Vi m«'"» ob*'np za notici lo. (V'Mo pos'-ivVp «o ostale prib'!,nn tete клкт lani ali si se cpIo zn!,ale.
čredni promet se fe v primeri г InnsVîm znatno zvišal, vpndar pa s^ ostale obč'".«1"0 davšč'ne In talrs« nesprem^nlenp 1рг se bo •roš-'rin.a 7.« živ-ll«m®s''p potrebščine fkromnir. zp"p. i-oti" 'мл znižala. To	7n->S<i s'irono okoli po^mg million Din. Vp'"'i i-HatVI та Î7-edne по!'»!!^1'»». to ie za carinarnico In Hrk^vnnie eost. o č-mer в»"0 že verrat porodili, v s.Vunne,m znes'rn m P i ionov niri pn bodo Vn-îiî iz ot^n.inčp.ga kp'd^mln.ei-p-ga fondn in l7. poselila, n^ie^oga na račim V»Mr-niï^ekî11 Holi^dl'ev tpi* tip brvln lînh^nns'H davt'o-olifl0vnVî „rWi/tMl f.efo^nv m-nn^nti !ma tin-Cul s? r> h Un/, o,! J in î1» se b" i>r)be/ln<e |л1п knj zvišal, se bo le za normalo približno 5 odstotkov
Ka' bo danes
Drnmn! Glembajevi. Premijera. Red E. Opera: Lohengrin. Gostuje Marij Šimenc. Red D.
Nočno službo imajo danes lekarne: mr.
Leustek. Resi jeva c. I; mr. Bohinec. ded., Rimska c. 24; dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41.
——iH«—»—— IIH I I I >1 ■ II—»Al4 ..........».....MIHI«
—	Napad t etrom v vlakn. Prejšnji teden je bila Izvršena v vlaku med Zagrebom in Loko pri Zidanem mrstu velika tatvina. Nekemu trgovcu 7, Vranskega, ki se je peljal v brzo vlaku v k upe ju 3 razreda, je neznan tat izmakni! iz ro ne usnrate torbe aktovko, v kateri je bilo 6000 Din gotovine, 100 nemèkib mark, dve obveznici voine škode in 1 menica. Trgovec trpi skupno 11.5C0 Din škode. Trgovec je osumil tatvine dva neminna m^škn, baje trgovska potnika iz Zngrrba. Prvi je bil slar približno 40 let, srednje velik, plavolas in sivih oči. Oblečen je bil v temno obleko. Drugi tat je bil pribMžno 25 let star, srednje postave, kostanjevih las. svetlih rjavih oči in oblečen v rjavo karirnno obleko. Oba sta govorila hrvatski in nemški. Tatvino sta izvršila na Ia način, da sta trgovcu ponudila cigareto, ki je bila prepojena z etrom, da je ta v kratkem zaspal, nakar sta mogla tatova mirno fzvrSIti svoje delo. Policija se trudi, da bi oba tatova izsledita, pa se ji lo še ni posrečilo.
—	Kmetijska kemija. Sp isti I dr. Ivo 7o'iee. Znložila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 45 Din Knjko« je namenjena učencem toT absolventom kmetijskih, vinarskih, mlekarskih šol. vendar pa je tako prirejena in razširjena, da Ik> korisfrla tudi tistemu, ki ni imel v šoli prilike, dn bi zajemni fn.ndinmeu'o n iprednefa
kuielijslvu. Prav tako bo, upam, kot priijxiuio-
0 Ob priliki 50letnega jubileja g. prim.
dr. Gregoriča se spominja tudi hiralnica — sedaj Zavetišče sv. Jožefa — s hvaležnostjo bla-gouosnega in neumornega delovanja g4«s|>oda jubilanta v tem zavodu. Prav ta mesec je minulo že 28 let, odlkar jc jubilant hišni zdravnik in dobrotnik našega zavoda. Gospod primarij ue prihaja v hišo samo kot zdravnik, ain^xik kot.hišni oče, ki mu je na skrbi in na srcu vse, kur se tiče hiralnice. Da se je zavod tako razvil in prenovil, gre mnogo zaslug tudi g. dr. Gregoriču, ker je vedno pomagal z nasveti in dejanji. Z-asiUupnl je interese zavoda pri raiznih obl's'teh in pri društvih, je rad porabil svojo vplivno besedo, da je za n«we ul*ožce dobil kako podporo. — Tnko zelo misli gospod primarij na svoje revčke v hiralnici, da že dol.so vrsto let zbira cigarete in cigare pri znancih in prijateljih in to prinaša s ta-kirn veseljem in dobrohotnostjo v zavod, da je kar ginljivo. Saj ve, dn naši in starčkom ne more bolj ustreči, kakor če jim prinese kaj tobaka. Vkljub visoki in častitljivi starosti prihaja gospod prima rij redno vsak dam v zavori in je vsakomur n« razpolago, ki gu želi in potrebuje; tako bolnikom kakor tudi bolnim sestram, katerim je tudi vsa ta dolga leta očetovski pomočnik. — Le Bogu je znano, koliko dobrega je {çuepod primarij storil v tem pred svetom skritem delokrogu, zato mu bo pa tudi On, ki vidi na skrivnem, bogat plačnik za vse! Hvaležno vdano Zavetišče sv. Jožefa pa mil kliče iz srca: Bog nam ga ohrani še na mmoira leta!
0 18. marca 1931 — »Vnebovzetje«.
0 Odlična Poljaki-ja v Ljubljani. V nedeljo zvečer je prispela v Ljubljano gdč. Macelkowa, učiteljica na zavodu za delektno deco v Varšavi. Poljska vlada jo je poslala na študijsko potovanj« po Jugoslaviji, da si pri nas ogleda vse važne socijalne ustanove in vzgojne zavode Bila je ie v Belgradu, Zemunu, Zagrebu in v Splitu. Gdč. Macelkowa si je v torek ogler'ala razne ljubljanske zavode, osobito g'.uhonemnico, kjer jo je pozdravil ravnatelj Grum z učiteljskim zborom. Zvečer v torek je odpotovala v Kočevje, kjer je včeraj posetila zavod za slepce. Popoldne se je vrnila v Ljubljano in je snoči odpotovala nazaj na Poljsko.
© Počitniška kolonija v veliki dvorani hotelu Union Г. muren ob 20. uri zvečer.
O Strelska družina »Liubljana« poziva
vse člane in prijatelje strebkega športa, d« se udeleže zaključne strelske tekme, sobnega streljanja, ki sc vrši 28. t. m. v salonu hotela »lx»ydc ob 20. zvečer. Istočasno dogovor radi zrčetka ostrostrelskc sezone na vojaškem strelišču.
© Čigava je s'eklenina? Te dni je nekdo našel v ueki drvarnici na Krakovskem nasipu malo vrečico, v kateri je bilo devet vinskih kozarcev, osem malih kozarcev za žganje, četrtliterska steklenica, prtič, cvetlična vaza in servis za cigarete. Te stvari je najbrže kdo kje ukradel, pa iih ni mogel spraviti v denar, ter jih je tja skril. Lastnik naj se zglasi na policiji.
0 Berafka nadlega. Najostreje odredbe in naiboli energično postopanje proti beračem ne zaleže mnogo. Tako je policija v torek aretirala pri uršulinskem samostanu 5 beračev. — Včeraj pa je bil aretiran neki berač, ki je beračil s svojo ženo in otroci po mestu.
© Dve mali tatvi i V torek popoldne je neznan tat izmaknil na Resljevi cesti Àvgus'u Slutfi s kolesa električno dinamo-svetiljko, vredn0 300 dinarjev. — Na dvorišču Figovčeve gostilne na Dunaiski cesti pa je nekdo izmaknil Mariji Der-mastija ročno torbico, v kateri so pa bila le neka pisma in nekaj malega drobiža.
—	Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne »Frarz-JoseI«-grenčicc. Predstojniki vseučili-ških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Josef«-vodo, ker se lahko zauživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ček dob ro služila zlasti učiteljsivu kmetijskih nadaljevalnih in gospodinjskih šol ter vsem, kJ poučujejo kmeitijsike in prirolne ivni.ke.
—	Visilij Mirk, Deset pesmi za 1 glas in klavir. Izdnnje Glasbene Matice v Mariboru. Maribor, 1930. Tisk in litografija Mariborske tiskarne. Pisava H. 0. Vogriča. — Opozarjamo učitelje petja, pevce in pevke 1er vso ljubitelje petja na to zbirko samospevov skladatelja in knpelnika pevskega zbora Glasbene Matice v Mariboru prof. Vasilija Mirka. Zbirka vsebuje sledeče pesmi: Kateri kerub... fUtva). Mati pojo (Gradnik), Sneg, Morje (Pascrlt-Snmcc), Otožno temno (Bre7/ivnik), Moja ljubav (Medvod), Sam, Kitajski motiv (Golar), Prnvijp ljudje... (Utva) in Kondotir (VI. Levstik). Dobiva se v vseli prodajabiah muzikalij.
Seja
občinske
v Ljubljani
uprave
Ljubljana, 25. februarja.
Daues ob 5 popoldne se je višila seja ljubljanske občinske uprave. Seji so prisostvovali razen enega vsi občinski svetniki. Hansko upravo je zastopal banski svetnik Horštuar.
Zupan dr. Dinko Pur je v svojem predsed-stvenem poročilu omenjal, da je mestna občina na zadnji rojstni dan predsednika C?SR Masaryka izrekla svoje čestitke in mu z drugimi slovenskimi občinami poslala posebno spomenico. Danes sta bila pri županu konzul in vicekonzul ČSR v Ljubljani 1er slii izrekla občinskemu svetu in vsem drugim občinam zahvalo za spomenico. Občinski svet je to sprejel z odobravanjem na znan e.
Zupan sporoči dalje, da je finančni odšel; ta
čas
dovršil delo s proračunom
tn da je tiskani računski predlog razdelil med občinske svetnike. (Obč. svetniki so imeli proračune pred seboj na pultih ) S proračuni .-o bi In razdeljena med občinske svetnike ludi tiskana po!asuila, medtem ko so referati še v tisku. Proračunska seja sc bo vršila najbrže sredi marca mesecu.
Končno je župan sporočil, da jo sedaj vendar izvojcvan boj za regulacijo Ljubljanice in da io ta stvar vsai za prvo leto odobrena. Spomladi pa se prično dela. (Aphivz.)
Poročilo finančnega odseku
Poroča g. Tavčar. Najpreje so bili ua vrsti prizivi proti predpisu davka na nezazidane parcele. Teh prizivov je bilo 92 in je bila večina od teh zavrnjena, nekaterim je občinski svet ugodil, v nekaterih slučajih pa se bodo vršile še poizvedbo o upravič?nosti pritožb. Občnski svetnik IJnchs je zahteval, da se v. enem slučaju podaljša rok za zidanje parcel od dva na tri leta. G. Fr, lih pa jo v splošnem protestiral proti temu davku, zakaj po go-vornikovem mnenju mora biti vsak davek predpisan le na dohodke, nezazidane parcele pa ne do-našajo dohodkov.
G. Tavčar je zavračal g. Freliha. Xe gre, da i bi se proračun, ki je še lani izkazoval 1,600 000 Din primanjkljaja, obremenil še z več'im primanjkljajem, pa tudi tehirčno je nemogoče opustiti ta davek. Finančni odsek pa jo bil glede presojo obtožb skrajno liberalen. Večina občinskega sveta je mne-n'a, da opustitev davka na nezazidane parcele ni bila umestna, in bo občinski svet o ponovni uvedbi te<ja davka sklepal. Razlogi za ta davek so zolo tehtni, govornik pa je navedel samo dva: namreč davek ima namen preprečiti špekulacijo z zemljišči in varovati občinske interese. Predlog finančnega odseka ie bil nato sprejet z vsemi proti Freliho-vemu glasu.
Na vrsti so bile nato pritožbe proli predpisu davka na prirastl-arino. Občinski svet je zavrnil pritožbo Ludovika Zavašnika, Ivana Semrajca, Joška Medveda, Terezije Cerkvenič in inž. Martina Gu-zelia, delno pa ugodil pritožbi Josipine in Petra Košaka.
Konzumno društvo za Slovenijo je ponudilo meslni občini na prodaj parcelo sMontecc v Zgornji Šiški. Zahtevalo ie za to 3000 kvadratnih metrov veliko parcelo 30 000 Din. Mestna občina pa je bila mnenja, dn je svet vredpti samo 7 Din po kvadr. metru, torej skupno 21 000 Din. Konzumno društvo je na to pristalo, občinski svet pa je odobril nakup.
Telefonska centrala na magistratu
se je pokvarila. Kdo je to zakrivil, še ni točno ugotovljeno, ali tvrdka Siemens, ki je centralo montirala ali tvrdka >Obnovat, ki je montirala centralno kurjavo. Magistralni gremij je popravilo že odda? za ceno 209.000 Din in loliko bo trpela mestna občina škode. Mestna občina bo za ta znesek tožila eno od obeh tvrdk Do tedaj pa. dokler to vsote ne iztoži, je občinski svet odobril kredit 209.000 Din za popravilo centrale iz tekočih sredstev.
Mestna zastavljalnica
je potrebovala obratni kapital in je zri to dobila iz mestnega zaklada na razpolago 700 000 Din, mora pa ta denar vrniti. Zato je upravni odbor mestne zastavljalnice sklenil najeti posojilo v znesku 1 milijona dinarjev, tako da bo na razpolago mestni zastavljalnici še 300 000 Din. Občinski svet jo najetje tega posojila odobril.
Poročilo gTadbenega odseka
Je podal podžupan prof. Jarr. Porcča najprej o regulaciji pred šišensko cerkvijo in na Vodovodni cesti. Občinski svet odobri oboje.
Glavnemu odboru za osuševanje Barja dovoli mestna občina prevoz po (i m širokem pasu.
Z M. L. Jurmanom je bil dosežen sporazum za parcelacijo v katastrski občini Sv. Peter I.
Josip Bahovec je prosil za parcelacijo sveta ob Dolenjski cesti. To je bilo odobreno. Isti je prosil mestno občino tudi za korekturo svojega zemljišča, tako da bi odstopil on primeren svet ob dolenjskem kolodvoru mestni občini, ta pa njemu enako velik svet ob Doleirski cesti. Moral pa bo doplačali 10 Din za kvadr. meter, ker je mestni svet ob Dolenjski lesti več vreden.
Maglstratno poslopje
Je pričela mestna občina lani renovlrati in je v proračunu določila 700 000 Din. Izkazalo pa se je, da je treba to poslopje mnogo bolj renovirati, obenem pa tudi obe sosednji hiši, predvsem bo treba mnogo več kamnoseških, pleskarskih in mizarskih iel 1'red dvorano ie potreben posebni foyer za sprejem tujcev in podobno. Ta foyer bo obit s steklenimi stenami in se bo dal za silo kurili. V poslopju so potrebne tudi nove hrastove stopnice. Ko se bo vse lo izvršilo, bo magistratno poslopje mestu res v ponos. Občitiski svet je za popravilo magistralnega poslopja odobril še nadaljnjih 700.000 Din, ki bodo 'ioleč 'iu že v novem proračunu.
V CfledaPški ulici bi bil mestni obč'ni potreben /a regulacijo te ulice kos sveta, ki je bil nekoč last Tomaž čevih dedičev, sedaj pa je last g. Zalte. Tako Tomaž čevi dediči, kakor tudi g. Zalta so stavili najprej za odslop loga sveta mestni občini nesprejemljive ponudbe. Končno pa je bil dosežen z. g. Zalto sporazum, da plača mestna občina Zaiti 35.000 Din za svet. g. Zalla pa bo sain napravil primerno ograjo ob zregulirani ulici. Znesek 35 000 Din bo mestna občina tako m tako dobila nazaj, ko bo zemljišče ob tej ulici prodano. Občinski svet odobri ta sporazum.
Podžupan prof. Jarc poroča nato o prihranku pri zgradbi rdeče hiše na Poljanah. Za lo sluvbo je bilo preračunanih 14 milijonov dinarjev, za prizidek 400 000 Din. za kopalne peči pa 150 000 Din, skupno lorpj 14 530 000 Din. Dennsko pa .ie vse skupaj veljalo le 14 122 000 Din, torej je bil dosežen prihranek 11S 01)0 Din, kar je pač redek slučaj.
Zaradi kiilukn ie banskn uurava zahtevala od mestne občine, naj pošlje
spjnam vseh tistih cest,
ki bi eventualno prišle v poštev za popravilo z osebnim delom. Podžupan prof. Jarc predlaga naslednjo ceste: Gledališko, Janežičevo, Cimperuinnnvo, Je-lovškovo, Reziiansko, Mencingerjevo, Kolezijsko, Oraž.Miovo, Poslonjsko, Streliško in Kumanovsko ulico, dalje PoPansko cesto od Mesarske poti do železniške proge, neimenovano ulico v podaljšku Stanič've ulice, Suvoborsko ulico, del Triglavske ulice, Herbersteinovo Posavskega-Dimičevo in Ipav-c?vo, podaljšek Peričeve ulice, podal'šek Topniške ulice. PrekniursUo ulico, podaljšek Kržičeve ulice in neimenovano ulico od Linhartove do Kržičeve ulice, lioloarsko in Smoletovo ulico, podal šek Marmonto-vega trga, del Kobaridske in Costovo (bivšo Samotno) ulico. Vrstni red teh ulic naj bi se pričel 7. Gledališko ulico. G. Frelih pripomni da se je do-sedaj za obvezno delo priglasilo samo šest oseb, vsi drugi bodo raje plačali. Zupan dr. Puc omenja, da se bo zaradi kuluka pozneje vršila debata, ker ie 4. Tavčar v tej zadevi predložil nujni predlog. G. Uratnik pa je mnenja, da na tako važne zadeve ne gre tako kratko odgovarjati, pač pa je treba predlagati ves program, kako naj bi se ves denar, ki ga hodo ljudje na ni y slo kuluka plačali, uporabil. Podžupan Jarc pripomni, da gre tukaj samo za formalni odgovor banske uprave.
Po-'župan prof. Jarc jo 5e predlatral. naj se Alomi Company dovoli postaviti do preklica šest kioskov za vozne rede, ti kioski pa ne smejo kaziti lica mesta.
Poročilu personatne-pravnega odseka poda dr. Bohinjec. V liubl'ansko domovinsko zvezo jo bilo sprejetih 33 prosilcev, odklonjenih pa 7. Sprejem se je zagotovil osmim osebam. Točko o inkorpora-ci'i Viča, Most in Zg. èiSke v Ljubljano je žunan odstavil z dnevnega roda. ker bodo v kratkem pričeli razpravljati o novem občinskem zakonu v Helgradu.
V	agrarni niMnr so bili izvol'eni: Jože Janmik, Anton skraba, inž. Franc Zupančič, Josip Lovša in Ivan Vrbinc.
Novi upravni iidbor Mestne hrnnilnifp
Župan poroča, da je potekla funkcijska doba dosedanjemu upravnemu odboru Mestne hranilnice, ki jo bil izvoljen 17. februarja 1928. Za sestavo kandidatno liste je bil določen poseben odbor, v katerem so bili podžupan prof. Jarc, Tavčar in Jenko.
V	imenu tega odbora je predlagal Jenko naslednji
odbor, ki je bil z listki Izvoljen: od prisotnih IR občinskih svetnikov je glasovalo 39, dobili so po 39 glasov: Andrej Belič, posestnik in gostilničar. Ivan Dachs, občinski svetnik, dr. Tomaž Klinar, občin- ki svetnik, Kvgeu Lovšin, ravnatelj Hude in kovine , železniški nadsprevodnik Ludovik M iki« š č obč nski svetnik Josip Olup. prof. dr. Pavel Pestotnik, občinski svetnik dr. Josip Pipenbacher. trgovec Viktor Itohrmann, tovarnar Anion Koiinu. občinski svetnik Pero šterk, občinski svetnik Josip Turk, občinski svetnik Josip llrbas. finančni računski iusnektor Albin Zajec iii mesarski mojster Ivo Žan. l'o 38 glasov so dobili podžupan prof. Kvgeu Jarc, občinski svetnik dr. Miroslav Lukan, Josip Kular in ebčinski svetnik mr. Sušnik Rihard. 34 glasov pa ie dobil občinski svetnik dr. Joža Bohinjec. Devet alasov je bilo oddanih za dva druga gospoda, ki nista bila predlagana.
Proti kul"ku
Občin ki svetnik Tavčar jo nato pro ll"»al nujni predlo», v katerem so izreka proti uvedbi kuluka, ki .ie krivič ni tako zn mestno občino in za mostno prebivalstvo, ki že dosti da'eta za popravo cr-st krivičen jo za dravsko banovino, v kateri ceste niso bilo potrebne takega izrednega sredstva za popravilo, krivičen jo tudi po načinu odmerjenia. ker s silo preobrenienjuie male davkoplačevalce, delavce, sorazmerno pa mnogo ' ' ini veliki kapital Pcidruž'1 .se mu 'e g. Frelih, ц. Uratnik pn je v dal'š°in co-voru izčrpno pokazal, kako ie bilo že dosedni delavstvo ninoijo boli obdavčeno, kakor pa ie bilo pred vojno, medtem ko so bili drusi stanovi obdavčeni prav tako ali pa še man'. Kuluk pn je to nepravilno in nesorazmerno obdavčenje delavstva in nn-mešč°ncev še znatno poostril. Tavčnriev nu'rii predlog je bil soglasno snreiet in bo kr. vlada nanro-šena, nai se pobiranie kuluka za L'ubliano kakor tudi za dravsko banovino od«oHi, ali pa vsa> ustavi pobiran'e kuluka za leto 1930.. za lelo 1P31. pa predp:še v nainiž'i izmeri.
Župan je nrečital še dva samn«to<na liredlooa, ki iu ie odkaznl odsekom. Javna seja je bila zaključena ob 8 zvečer.
Ta.ina seji»
Na tajni seji je občinski svet podelil ustanovo dr. Košmerlja v znesku ca. 3000 Din Josipu Sen-čarju, gojencu II. letnika geometerskega oddelka srednje tehniške šole, dr. Krekovo ustanovo v znesku 1000 Din pa dijaku istetja razreda Stanislavu Jetzlu. Oddanih je bilo nato še 18 ustanov mestne občine za dijake srednje tehniške šole v zneskih po 500 Din. Pok. mestni uslužbenec Ivan Gantar ni zapustil nobenih svojrev in se zalo priznana posmrtna četrt nakaže bolniški blagajni. Miri Waxlovi, strokovni učiteljici na liceju, se določijo prejemki po predpisih za državne uradnike.
Čas hripe!
Pri zimskem športu in ostrih dneh
NIVEA'CREME
in sicer preje nadrgniti, predno greste na oster zrak. Nivea Creme se uleže v kožo ne da bi zapustila kak blesk in jo naredi odporno vetru m slabemu vremenu. Nivea Creme zabrani. da koža ne razpoka in da ni hrapava. Nadrgnite si vsak večer predno greste spat obfaz in roke temeljito z Nivea Cremo. Z veseljem boste mogli potem ugotoviti, kako mehka in prožna se občuti Vaša koža, ter kako zdravi in mladostni izgledate. Nadomestiti Nivea Creme ne morete, kajti druge^ kožne kreme, ki bi vsebovala Eucerit, sploh ni. Doze po 5, 10 in 22 Din; tube po 9 in 14 Din. Dobavitelj v Jugoslaviji: Jugostov. P. Beiersdorf & Co., d. s. o. £ Maribor, Gregorčičeva ulica 24.
Maribor
□	V cvetu mladosti je umrla učiteljica gdč. Anica Kotnik. V torek popoldne je bil iz mrtvašnice lep žalni sprevod na frančiškansko pokopališče.
□	Do zadnjega kotička bodo napolnili Mariborčani drevi dvorano Prosvetne zveze ob pri-
: liki predavanja pisatelja jubilanta F. Finžgarja.
□	11. marca 1931 — »Vnebovzetje«,
□	Za prvenstvo Pohorja, Maribora in kluba. V nedeljo, dne 1. marca bodo pri Ruški koči smu-ske tekme za prvenstvo Pohorja, mesta Maribora in športnega kluba Maribora, ki tekme priredi. — Istega dne se vršijo istotam sankaške lekine, ki so se morale že večkrat odpovedati.
П Nezgodi na cesti. 57 letna viničarka Marija Sut iz Bresternice si je pri padcu zlomila I nogo. Ista nesreča je doletela na Frankopanovi j cesti 66 letno zasebnico Marijo Bauerjevo. Obe ponesrečenki so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico.
□	brez konca in kraja ... V poslednjem času se v raznih delih mesta zopet pojavljajo v nočnih urah svedrovci sedaj z večjim, sedaj z manjšim uspehom. Mariborska policija je permanentno na delu, da izsledi krivce, ki vznemirjajo v zadnjem času mariborsko prebivalstvo. V noči na sredo so nepogruntani rokovn'ači izvršili kar tri vlome in sicer so se utihotapili v trafiko Amalije Strauss v Marijini 10, od koder pa so bili kmalu pregnani. Nadalje so vlomili okoli pol 24 ure v tobačni paviljon Marije Polanec na voglu Slovenske in StrosPinaierjeve ulice ter odnesli 1700 komadov cigaret. Končno so se podali na Ruško
j cesto 5 in udrli v prostore Svobode in sicer iz 1 Dvoršnkove ulice, stikali po predalih ter odnesli gotovine v skupnem znesku 700 Din. Daktiloskop Grobin je takoj šel na navedena mesta vlomov in izvršil nosnetje prstnih odtisov. Vlomilski družbi je policija na sledu.
□	Težka n"sreča v kurilnici državne železnice. Včeraj okoli 14 je prišlo v kurilnici državne žcleznice do težke nesreče, ki bi bila kmalu zahtevala človeško žrtev. 30 letni železničar Josip Pavko je bil zanoslen pri popravljalnih delili. Po nesrečnem naključju je pri tetii svoiem delu prišel Pavko med rampo in stroi, ki ga je zgrabil in stisnil ob ramno s toliko silo. da mu je zlomil rebra, razen tega desno podH:'nico in desno nad-koleno. Težko ponesiečeneea Pavka ie moštvo mariborskega rešilnega oddelka prepeljalo v splošno bolnišnico. Njegovo slanie je zelo resno.
□	Pob cel stre'ja'0. Pozorišče dogodka: Sv. Jakob v Slov. goricah. Zbrali so se nekateri od 16 do 17 letnikov in skovali zaroto proli Karlu B zaradi njecovega tkora žnoga peresa« za klobukom. Tam pred cerkvijo so se razpostavili in čakali, kdaj se po'avi oni s peresom, da mu ga vzamejo. Pred mašo ni šlo, po maši tuli ne. Iz jeze in pa blamaže — tisto, da mu bodo pero vzeli so bili teden dni preje razglasili po vsej Senl'akobski fari — so potem, ko je bil že precej daleč na poln domov, streliali za njim in je le nakl'uč'e, da ni prišlo zaradi terra strel'an,i a do kakšne žrtve. Ljudstvo, ki je odha'alo od maše domov, jo bilo zaradi tega zelo razburjeno. Orožniki so pričeli z zasliševanjem strel'aiočih pobecov. Kal naj bi to bilo — fantovska prešornost. posurove''« I »li nnir"io«t? Mogoče vse skuoaj. IVbeeom pa je treba dokazati, da
t orožje ni za nie.
Celje
S3 19. marca 1931 — »Vnebovzetje«.
S3 Toïar vsled neprevidnosti. Mizarski mojster Mihael Vrenko ima v mestni hiši Na okopih 11 svojo mizarsko delavnico, katere prvi prostor kuri z železno pečjo, ki pa jo očividno uporablja tudi za sušenje lesa in podobno. Tudi v torek opoldne, ko so delavci zapustili delavnico, so naložili okoli peči različen les. Ko se jo okoli tri četrt na t vrnil k delavnici sin g. Vrenka z dvema pomočnikoma, je opazil, da v delavnici gori. Hitro so vdrli v delavnico in s pomočjo sosedov ogenj, ki jo med tem segel že na podstrešje, pogasili, še preden je mogla priti na lire mesta požarna brarnba
<3 Težka nesreča premikača. V ponedeljek 23. februarja okoli tri čeirt na 9 zvečer je na celjskem kolodvoru pri premikanju skora' postal žrtev službe 45 letni premikač Valand Jakob. Po nesrečnem slučaju je padel in kolesa železniškega voza so mu odrezala levo roko pod ramo. Valand je pri tem pokazal za čuda veliko energijo. V na'kra'šem času je namreč prispel na lice mesta rešilni avto in Valand je kl ub ogromni izgubi krvi sam stopil v avlo, ki ga je v naglem diru prepeljal v bolnišnico. Takojšnja operacija je Valamlu rešila življenje.
& Potegavšč'na ali којУ V torek 21, t. m. okoli pol 8 zvečer sta dva moška javila policiji, da se je vrgol znani B. K. v samomorilnem namenu preko velike pečine s Starega gradu. Takoj nato je odhitel pod Stari grad rešilni avlo s petimi reševalci. Z močnimi lučmi so reševalci razsvetlili pečino in okolico pečino ter do 10 ponoči iskali, vendar niso ničesar našli. Našli so pač trak spodnjih hlač, ovratnico iu trak za nogavico, vendar ni mogoče ugotoviti, če ie vse lo lastnina B. K., kakor tudi ni verielno. da bi pri padcu preko peč'tie vsa ta drobnarija odletela od njega. Da sta pre'e omenjena dva moška polici ii sporočila ta slučaj v opisani obliki, jima je dalo povod obnašanie K.-a preko torkovega popoldneva, ko je ponovno rekel, da se bo končal, jedel steklenino in se nenadoma poslovil. Kl'ub neuspeli ek«pe'l'ciii reševalnega oddelka ie na vseeno čudno, da včeraj B. K. ni bilo nikjer videti.
V leni času je veliko važnosti, d<t so vedno pri hiši Asp r n-tab.ete — Edino prtive so / B<iyerjeviiu križem.
Mosfe pri Ljublfrini
Na občnem zbcti Prosvetnega društva sc
bili izvoljeni v odbor sledeči gg. Jos. O.ažem, kaplan pri Sv. Petru, Albin Perhavc, Franc Požene! Krnest Vrhovec, Filip Logar, Jos. Podobnik, Žanc Cigler in Valentin Vojska. Izvoljeni odbor jamči, da bo društveno delovanje v tekočem letu še bolj živahno kakor je bilo v minolem.
S',a\bi:0 glbai je jc bilo v minulem letu zelo živahno. Iz poročila stavbnega odseka povzemamo, da ie bilo izdanih stavbnih dovoljenj 45 za j visokopiitlične hiše li za cnonadstropne, 22 za , gospodarska poslop;a, 28 za adaptacije in 12 za vrtne ograje. Uporabnih dovoljenj je bilo danih 48.
Fosveîuj praži ik! Ta zapoved še vedno velja v mno.' h deželah, kjer ie gospodarska in duševna kultura na mnogo višji stopnji kakor je pri nas. l am to zapoved tudi izpolnjujejo tako javne oblasti kakor zasebniki. Pri i-,,s se pa žalibog na božjo zapoved čimdalje bolj pozablja, kar je prav žalostno z verskega stališča in škodljivo s socialnega. To pa razne profitarske jastrebe nič ne moti in tudi nedelje izrabljajo v svoje namene. V minulem letu se je večkrat opažalo, da so se opravljala ob nedeljah dela, ki bi se ne smela. Zato je občinska uprava soglasro naročila, da naj županstvo pazi, da se ob ncdîl'ah in praznikih ne botlo izvrševala razna dela. V sedan'em času velike brezposelnosti se ista na ta način še povečuje. Ako županstvo samo nedeljskega dela ne more preprečiti, naj se obrne za pomoč na ono oblast, ki je dolžna skrbeti, da se javni red ne krši. Nedeljsko delo je pa gotovo kršenje javnega : reda.
Vič
Roditeljski sestanek priredi državna meščanska šola na Viču pri I.jubl:ani v soboto 28. t. m. ob pol 7 zvečer, t. j. takoj po litanijah, v šolski telovadnici. Dnevni red: 1. Predavanje o vzgoji naše mladine (predava ravnatelj). 2. prost razgovor staršev z učiteljstvom ob pri'iki zaključka , II trimesečja. Starši učencev in učenk so dolžni udeležiti se tega sestanka. Ker je tema preda-j vanja posebno z ozirom na sedanji čas zelo važna, sc vljudno vabijo poleg staršev tudi vsi prijatelji šole in mladine. — Ravnateljstvo drž. mešč šole na Viču.
Kamnih
Kmetijsko predavanje. V nedeljo dopoldne je priredila Kmetijska podruži ica predavanje e kmetijstvu in živinoreji. Predaval je veterinarski svetnik g. Rauter.
Finžgarjeva proslava. Prosvetno društvo v Mekinjah ie priredilo v nedelio proslavo 60let"ice pisatelja Fr. Finžgarja v društveni dvorani. Slavnostni govor je imel mekinjski župnik gosp. Viktoi Čadež.
Predavanje o cvetlicah. Društvo »Kamnikt nam od časa do časa rado postreže s kakim poučnim predavanjem, kateremu se Kamničani odzovejo vedno v polnem številu. V ponedeljek zvečer je zopet priredilo zanimivo predavanje. Govoril je g. inž. Ciril Jeglič iz I jubljane o go itvi in negovanju sobnih cvetlic. Predavanje so spremljale številne skioptične slike.
Leshovec pri Kršhem
Smrt najstarejšega farana. V torek dopoldne so pokopali enega najstarejših mož tukajšnje fare g. Matijo Hermeca, ki je dosegel častitljivo sta-; rost 93 let. Vsa fara ga je poznala kot izredno dobrega in pobožnega moža, ki ie dobišen de' svojega življenja preživel v trpljenju.
Prečna
Kmetijski tečaj, ki bo trajal 6 tednov, imame v Prečni že od 15. februarja. Predavatelji iz Grma in z glavarstva nam po'asniuie'o zelo lepe in koristne stvari. Z mnenjem enega g. predavatelja c kmetski peči se pa ne moremo zeJiniti, Kmet-ska peč ima več prednosti kot slabosti. Predavanj se radi udeležujemo.
Radi o
Za razkuževanje perila bolnikov je
najboljše sredstvo
SANOFORM
ki ga dobite v vseh lekarnah in drogerijah.
Trbovlje
Radio mot"je. V neposredni bližini stare bolnišnice v Lokah je že dalje Casa prav vztiajno na delu neki amater, kateri si je nadel nalogo, kar največ motiU sprejem s tem, da proizvaia s svojim aparatom silovito žvižganje. Ге motnje niso slučajne, ampak iih dotičnik proizvaia namenoma v gotovih presledkih ob vsakem času. Prosim do-tičnega gospoda, naj bo napram svojim tovarišem bolj obziren in naj opusti tc reokusnosti. Ako pa so to morda otroci, ki se na ta način zabavajo ob radiu, potem apeliram na starše, da v bodoče to preprečijo. Naj si dotični ne misli, da ga ni mogoče izslediti. Zakoniti p e'nisi pa d*l čajo težke dera nc kszni za one, ki molijo radio sprejem. — A. Vz.
Pfortrrtmi Rndio.f M#hlîf»r*fi i
V četrtek, 26. februarja Radio Ljub'jana radi
čišče: ja stiojev ne oddaja.
Petek, 27. feb uarja. (Mogoče, da ludi 27. februarja še ne bo oddaje.) — 12.15 Plošče (solo instrument, zbori iz oper). — 12.45 Novice iz da-jiašnjih dnevnikov in zimsko-sportne vesti. — 13 Časovna napoved, nato plošče. — 13.20 Borzne vesli. — 17.30 Popoldanski koncert. — 18.10 P. dr. R. Tominec: Socialni pomen meništva. — 19 Profesor dr. Suš"ik: Poučuje francoščino. — 1".30 Krekova gospodinjska šola v Šiški: Razsvetljava in kurjava. — 20 Chopinov večer (ga. Šmalc-Svajger g. dr. Dolirar: Uvodna beseda) — 22 Časovna napoved, dnevne vesti, sport, vreme.
Drurti programi i
Petek, 27. februarja. Belgrad: 12.45 Opoldanski koncert.. — 17.'0 Narodni napevi. — 18 Popoldanski koncert. — 2C i Narodne pesmi. — 20.30 Belgradski kvartet. — , 21.:o R tiske narodne pesmi. — 22 Harfa. — 22.5C Koncert Radio-orkestra. — Zag eb: 12Л0 Plošče.
—	17 Prenos glasbe iz kavarne. — 20.Č0 Belg ad. j — 22.45 Plesna glasba. — Buc'apest: 12.05 Pevski ; koncert. — 17.25 Dunajska glasba. — 19.15 Humoi
v glasbi (koncert). — 20.15 Piano. — 21.30 Koncerl vojaške godbe. — Dunaj: 15.25 Popoldanski koncert. — 19.30 Prenos opere. — 22.15 Večerni koncert. — Milan: 12.15 Pestra g'asba. — 19.30 Vesela glasba. — 21.Г0 Koncert. — 22.30 Pester koncert: soli in orkester. — La ge-berg: 19.15 Moški zbor z orkestrom. — 20.45 Simfonični koncert. — Rim: 17 Instrumentalni koncert. — 21.35 .Moja hiša«, opereta. — Beilin: 19 Zabavna glasba. — 20.40 Orgle. — 21.10 Breslau. — Katovice: 16 25 Plošče. — 20.15 Simfonični koncert Filharmonije.
—	Miihlacker: 12.20 Plošče. — 16.20 Popoldanski koncert. — 19.45 Ruske pesmi. — 20.30 »Macbeth«, žaloigra, W. Shakespeare. — 21.45 Koncert. — 23.05 Plesna glasba. — Lordon: 12 Radio-orkcsler. 19.45 Orkestralni koncert. — 22.30 Plesna g'asba.
—	Mor. Ostrava: 13.15 Plošče. — 16.30 Orkcs'ralni koncerl. — 19.30 »Vojaki«, opera, M. Gurlitt. — 22.30 Sodobna glasba. — f e'pzlg: Г.30 Koncert. -— 10 'o Plošče. — 20.30 Olrokova ljubezen. — 21.15 igra.
Petrolej - blagoslov in prokletstvo
zapuščenejša dolina Alleghanije s svojim umazanim oljnim potočkom izpremenila v vrveče mesto. Farmarji, ki na svoji zemlji niso nikoli pridelali toliko, da bi mogli nasititi svoje otroke, so prodali svojo zemljo prekupčevalcem za desettisoče dolarjev; prekupčevalci so prodali iarme še tople drugim za desetkratne vsote in tretji in četrti kupec je zaslužil na njih še vedno 100 do 200 odstotkov.
L. 1860. je zgorela v svoji farmarski hiši vdova Mac Clintock: vlila je bila petrolej na ogenj, da bi bolj gorelo. Vse njeno premoženje — samo gotovine je bilo 200.000 dolarjev — ie podedoval njen pastorek John Steel, ki je bil dotlej voznik. Na posestvu so našli petrolejski vrelec in Steel je dobival kot delež po 2800 dolarjev na dan!
Odšel je na potovanje s celim tropom služabnikov kakor kal< princ ter z obema rokama razsipal denar. V malo letih je zabil vse ogromno premoženje in postal reven kakor cerkvena miš. Služil si je poslej svoj kruh kot nosač na železniški postaji Franklin.
»Polkovnik« Drake, ki je izvrtal prvi petrolejski vrelec, je zamudil čas, da bi si dal svojo iznajdbo patentirati; v šestdesetih letih je vse svoje premoženje izgubil na borzi in postal zopet ubog nemanič.
Staremu Williamu Smithu, vrlemu rokodelcu, ki je delal najprej za Kiera in potem za Drake-ja, se je početje špekulantov ob Oil-Creeku in nemoralno življenje po plesiščih in »salonih« pristudilo. Zapustil je petrolejsko dolino in ostal do smrti pošten rokodelec, prepričan, da denar ne prinaša sreče. Njegov sin Sam je hodil po očetovih potih in se kot tesar naselil v Titusville-, kjer živi še danes, zdrav in širokopieč kakor hrast. Svojega rokodelstva ne izvršuje več, zato pa dela na svojem vrtu — 90-leten mož — vsak dan od ranega jutra do poznega večera. Nikdar ni bil bolan in tudi pomanjkanja ni nikdar poznal, zato se sam imenuje najbogatejšega moža v Pennsylvaniji.
kapitalizem ter ustanovila kolektivno vlado delavcev.
Pri slovesnosti na čast Dingana, ki je dal za-vratno umoriti prve burske naseljence, naj bi tudi letos zasužnjeni črnci pokazali svojo moč in silo. Nameravali so prirediti velike obhode in sežerati
Atentatorja na albanskega kralja Nduk Gje-loeki (na levi) in Aziz Cami (na desni).
izkaznice (vsak zamorec mora namreč imeti izkaznico) nn javnih prostorih. Razburjenje je nepopisno naraslo .Stari ljudje, ki se še sj>ominjajo vojske v Culi, niso mogli spati cele noči od samih skrbi. Avtomobili in policija na konjih so stražili ceste po mestu, kadar je govoril kak voditelj črncev. Policija je govornika vsakokrat opozarjala, naj bo previden v svojih besedah. Čez nekaj dni l>a je moral Tonjeni sam priti na policijo prosit, naj ga obdrže v varstvu, ker so med tem mladi Evropejci začeli groziti njegovemu življenju.
Dinganov praznik je prešel v splošnem miru jx> vsej južni Afriki. Velika masa črncev je ostala nedelavna in mirna. Belokožcem se ni bilo treba bati ničesar. Vendar njihov položaj kljub temu ni prijeten. Nasproti 6.038.646 zamorcem stoji le 1,738.937 Evropejcev. Spričo teh številk Tonjeniju skoro ne moremo zameriti, če je pri neki priliki dejal, da ima prav za prav on pravico biti ministrski predsednik Južnoafriške Unije. Zanimivo je, da imajo po zadnjem štetju zamorci in Evropejci približno enako število živine, namreč po 5 in četrt milijona glav. Obe rasi imata interes na mirnem sožitju, ker si svoje pridelke med seboj izmenjujeta. Največ trpe v teh razmerah stari Buri. Zato mnogi od njih nočejo o kakem izmir-jenju med belci in črnci ničesar slišati. Le 72.508 Burov plačuje dohodninski davek. 24.443 Burov
Major Topola, ki je biil pri atentatu na aTban-9kegu kralja na Dunaju ubit
zasluži manj kot 500 funtov in 12.432 Burov manj kot 350 funtov na leto.
V	vsej južni Afriki je 1,861.000 črnih delavcev ter 532.000 belih. Obojestranska gosj>odarska odvisnost prebivalstva pa obema rasama veli z vso odločnostjo, da se je treba med seboj pomiriti in se izogibati vsakega plemenskega boja.
Demon požigov in nasilja
MUnster, 22. februarja.
Katoliška korespondenca sporoča od apostolske prefekture Yenki na Koreji:
Apostolska prefektura Yenki na Koreji, meji na zahodu na Rusijo. Njeni prebivalci so povečini revni Koreanci, ki so se radi bede v Mandžuriji izselili. Mnogi od njih gredo vsako leto čez mejo v Rusijo in prihajajo nazaj kot čisti, pravoverni komunisti. Niiiče ne ve, v koliko je pri vsej stvari udeležena Rusija. V apostolski prefekturi Yeuki imajo ponekod kitajsko policijo, ki je v boju proti boljševizmu zelo popustljiva. V drugih okoliških krajih pa je japonska policija, ki zelo ostro nastopa proti vsaki komunistični propagandi.
V	področju kitajske policije so napadi in denarna izsiljevanja na dnevnem redu. Obramba proti takim napadom je zelo nevarna. Primer: V kmečko hišo so ponoči vdrli trije komunisti, ki so zahtevali do določenega časa več sto jenov. Ljudje se niso dali prestrašiti iu so prijeli in zvezali dva izsiljevalca, ko sta ob domenjenem času prišla po denar. Toda maščevanje je kmalu sledilo. Čez nekaj dni je pridrvelo nekaj komunistov, ki so z noži in sekirami obdelovali nesrečne prebivalce in nato še zažgali poslopje, pri čemer sta zgoreli dve osebi.
Od zadnje žetve lanskega poletja je dobila komunistična agitacija naravnost misijonom sovražen značaj. Izjavljajo, da cerkev in šola ne spadata več v današnji čas. Misijonarji dobivajo anonimna pisma. V noči od 25. na 26. septembra lanskega leta je prišlo v naselbino voditelja nekega i katoliškega mladeniškega društva v Huksotongu 7 mož. Z napetimi revolverji so zahtevali, da jim izroče razmnoževalni aparat, s katerim so tiskali društveno glasilo. Aparat so naposled, ko so domači j odrekli izročitev, odnesli komunisti s silo. Takoj nato so pričeli razširjati protikatoliške letake, v katerih so bili n. pr. stavki kakor naslednji: «Vse pripadnike katoliške cerkve je treba pobiti!« Ko so katoličani poklicali policijo na pomoč, so pričeli komunisti znova izsiljevati denar pri katoliških katehistih. Pri ponovnem obisku so končno naleteli komunisti na odpor kitajskih vojakov, ki so enega nasilneža ubili in dva prijeli. Iz maščevanja so potem boljševiki zažgali ravnokar blagoslovljeno katoliško romarsko cerkev, kitajsko šolo in pet hiš katoličanov. Kljub temu, da so cerkev na mnogih mestih polili s petrolejem, je kljub temu ostal večji del božje hiše, ki je posvečena Mariji Pomočnici, ohranjen. Cerkev glavne misijonske postaje v okraju stražijo noč in dan. Pred kratkim so zažcali društveni dom ene bližnjih misijonskih postaj ter več kitajskih in koreanskih kmetij iz gole hudobije. V duhovniji Tumenlje je bilo doslej nad 50 požigov.
Tako tukaj dela bolševizeml Kitajci so zato začeli civilno prebivalstvo oboroževati. Če bo to kaka dobrota, o tem resno dvomi vsak. kdor pozna kitajske razmere. Dogodki pa nam dokazujejo, da je boljševizem tudi v misijonih demonska proti-cerkev katoličanstva, demon, ki ima veliko «misijonarjev« in ki mu propaganda ni težka.
Po strašni eksploziji v Eschweiherju. Svojci rudarjev vsi v skrbeh čakajo na poročila pred nesrečnim rovom. Kaikor smo že jx>ročati, je eksplozija zahtevala življenje 32 rudarjev.
Marco Polo pripoveduje v opisu svojega potovanja v Kino (1271.—1295.) med drugim tudi o oljnem studencu v okolici Baku-a, ki da je bil tako obilen, da bi bilo mogoče »pač sto voz naenkrat natovoriti in odpeljati«. Ljudje iz vseh mogočih dežela se zgrinjajo tamkaj — pravi — in pri tem olje niti ni užitno, preje je porabno še za kurjavo, predvsem pa je izvrstno — zdravilo za kamele.
Kot naravno zdravilo in drugega nič je veljal petrolej še dolga stoletja za Markom Polom. V starem in novem svetu so ga prodajali pod različnimi imeni: »Olje sv. Kvirina«, »Gorski balzam iz Galicije« itd. Prvi naseljenci v Pennsylvaniji so našli jiovršino jezer in rek pokrito z oljem, ki so ga uporabljali Indijanci kot zdravilo za notranje in zunanje bolezni. Po njih so se ravnali tudi naseljenci in si domišljali, da so našli v petroleju zanesljivo zdravilo za vse mogoče bolezni in bolečine.
Sčasoma pa se je njih razmerje nasproti petroleju izpreinenilo 1er so začeli »večno zemeljsko olje« preklinjati. To je bilo lako: Dokler so se držali morske obali, so dobivali potrebno sol iz morske vode; ko so pa prodrli v notranjost, so kuhali vodo slanih studencev. Ko je pa njihovo število vedno bolj naraščalo, so začeli vrtati rove do geoloških solnih plasti in lužiti »sol zemlje«. Tedaj se je vedno pogosteje zgodilo, da je, čim globlje so vrtali, tem češče privrela na dan namesto čiste soli — smrdeča mešanica slane vode in črnikastega zemeljskega olja. To je pomenjalo za podjetnika izgubo truda in denarja in je na ta način propadlo innogo cvetočih solnih družb.
Eden takih nesrečnikov je bil tudi James Kier v pensilvanskem mestecu Tarentu. Iz enega njegovih rovov, ki ga je vrtal z velikimi stroški je leto za letom tekel mastni, temni zemeliski sok. Njegov brat Samuel Kier, drogist v Pittsburgu, mu je skušal pomagati na ta način, da je začel prodajati »Kierov petrolej ali kameno olje: sloveče po svoji nedosegljivi zdravilnosti«. Reklama je za-
legla in so se ljudje kar trgati za novo čudotvorno zdravilo. Brata sta si dobiček delila in James je z denarjem dobil pogum za vrtanje novih solnih rovov. A držala se ga je »smola« in prihodnji rov je zadel zopet na izdatno petrolejsko plast.
Da bi spravil bratov petrolej v denar, je drogst Samuel po raznih poizkusih odkril način za očiščenje petroleja in omogočil s tem njegovo uporabo za razsvetljavo. Sicer so po žagah in drugih delavnicah že davno prej svetili s surovim petrolejem, a za stanovanja je bil zaradi smradu in dima neuporaben. Samuel Kier je postal prvi destilator petroleja in Pittsburg je bil prvo mesto na svetu, kjer so začeli uporabljati petrolejske svetilke. Sedaj je šel ves Kierov petrolej sproti v denar in še premalo ga je bilo.
Dve leti kasneje se je ustanovila prva petro-lejska družba, pri kateri pa Kierov ni bilo zraven. Družbo sta vodila dva newyorška odvetnika. Sledila so leta finačnih težkoč in učenih izjav, ne da bi bili začeli z obratom. L. 1859. so slednjič poverili prvo poizkusno vrtanje, ki je bilo namenjeno petroleju, nekemu vlakovodji po imenu Edwin Drake. Da bi pa podjetje imelo večji ugled, je družba Drakeja enostavno povišala v »colonela« — polkovnika, dasi do tega naslova ni imel najmanjše pravice. In kot -colonel Drake« je prešel tudi v zgodovino.
Drake, ki ni imel ne izkušenj ne denarja, se je leto in dan brezuspešno ubijal ob Oil-Creeku pri Titusville-u, kjer je ležal svet njegove družbe. Slednjič mu je prišla genialna misel, ki je še-le omogočila kasnejšo petrolejsko industrijo: da bi preprečil večno zasipanje izvrtanih rovov, je napeljal svedre skozi cev. Istočasno se mu je posrečilo dobiti izkušeni delovni moči: kovača Williama Smitha in njegovega sina Sama. Oba sta preje , vrtala pri Famesu Kieru za pridobivanje soli.
Zvečer 27. avg. 1859. je 16-letni Sam Smith, 1 ki je vodil vrtanje, razburjen vzkriknil: »Olje — olje!« In v teku dveh let po tem trenotku se je naj-
Evropejce
Rim, 23. februarja 1931. I Korespondenca »Fides« prinaša od južno- i afriškega misijonarja iz Oudtshoorna naslednje | poročilo:
V Južnoafriški Uniji je 6.038.646 Neevro-pejcev. Zanje se potegujejo nacionalisti in boljševiki. Kadarkoli se med temi zamorci prikaže kak agitator, se prebivalstvo takoj strašno razburi. Ljudje pristojiojo v najrazličnejša revolucijonarna društva in točno plačajo prvo članarino. Toda njihovo navdušenje se kmalu poleže. Misijonar p. Huss razlikuje v zamorčevem navdušejnu dve
v Ocean/
smeri. Ena smer hoče vse obstoječe uničiti, zmerni pa hočejo obstoječe izboljšati.
Da imajo v južni Afriki tudi najbolj radikalni agitatorji važno besedo, dokazujejo pristaši Marka (iarveya. Garvey je črnec s Havajskega otočja. Njegovi pristaši prosijo in molijo, da bi kmalu napočil veliki dan njihovega Mojzesa (Gar-veya), ki bo z množico lelal vse Evropejce pregnal vocean. V Oudtshoornu in okolici je pred kratkim nastopal neki Tonjeni, čeden, lepo počesan črn dečko. Zahteval je, da se naj črnci poj>olnoma odločijo od Evropejcev in jMibero premoženje, jih izženo. 1er ustanove črno republiko, ki bo uničila
Kulturni obzornik
Pismo iz Zagreba
Od jugoslovanskih pesnikov si je edini Dra-gutin Domjanič našel pot v srbske, hrvatske in slovenske revije; in to največ v kajkavskem izrazu, kjer se mi zdi tako svoj in res človek iz ljudi. V misel so mi prišli dnevi, ko sem služil vojake in nosil edino sladko knjigo s seboj: Domjaničeve »Kipce i popevke«; in vstopil sem zadnjikrat k pesniku, da mi pove, ali zbira tudi te svoje umotvore, ki jih je razseial po vseh jugosl. njivah. Knjige »Kipci i popevke« nima noben antikvarijat več, druge zbirke »Suncu i senci« je še nekaj v knjigarnah.
Malo časa ima. Težka je služba njegova in polna. Ves dan rešuje spise. Le redko si ukrade uro po večerji, da kaj čita. In vendar ima že pripravljeni obe zbirki razsejanih kajkavskih in itokavskih pesmi. Povod za to mi je dal Belgrad: založba, ki je izdala Dukiča, Nazorja in druge, se je ponudila, da mu izda pesmi, pa tedaj Doinjanič ni imel časa. Pred meseci pa ani mu je »Srpska književna zadruga- pisala, naj tiskane in netiskane
Eesmi poišče; v dveh škatljah leže danes beli lističi »oinjaničevih pesmi in čakajo luči. V jesen, ko bodo polja in lože umirale, bodo Domjaničeve pesmi stopile v življenje. Naslova še ne ve. Prostranega neče, ker pod širokimi naslovi ni mnogokdaj ničesar. »Pesmi« naj bodo! Če bi se pa »Srpska knjiž. zadruga« skesala? Lističi naj bodo pripravljeni...
Pa sem ob tej uri še drugo vprašal: Kako je našel v kajkavske pesmi?
Kajkavec je. Z rojstvom samim mu je ostalo nagnjenje do tega narečja. In kot deček se je vračal vsako leto na počitnice k stari materi, kjer je prisluškoval kmetom in muziki njihovega besedja. Študiral ie v Zagrebu, ki je bil takrat samo kaj-kavski. Danes je sodnik v istem mestu in to: iz-praševalni; k njemu pridejo kmetje od Zagorja in celo od slovenske meje. Tako ujame vse nijanse kajkavskega narečja, (v mestu biva in vendar pojejo njegove pesmi le prirodo; duša njegova roma
ven v livade in to izpiše). — Mnogo je čital Ruse. Tu je našel jezične podobnosti v godbi in ritmu jezika kakor redko kje. Že v osmi je pisal, a ni tiskal. Potem je molčal.
Nekoč (v času svetovne vojne) je krenil proti Vrabčam na sprehod s foto-aparatom, kar ni bilo dovoljeno. Videl je na senožeti ljudi, ki so nalagali voz. To je slikal. Neki človek ga je prijavil kot ruskega špijona. Seveda so ga spoznali in oprostili, njemu pa le ni dal humor miru, dokler ni v šaljivi list »Sišmiš« tega dogodka v zabavljici povedal. To je njegova prva tiskana pesem In to v kajkavskem narečju. — Včasih je začutil, da bi to narečje moglo tudi kaj težkega, bolestnega izraziti. In ko je »Sišmiš« ugasnil, se je Domjanič lotil liričnih motivov, ki so njegovemu srcu najbližji.
Težko je pisati v tem narečju, ker se suši. Jezik (kakor slovenski) se oplaja, razvija, izrazno gre v subtilnost, kajkavski dijalekt usiha: šole, uradi vsajajo štokavske besede. V dialektu so samo primerne barve jezika. In vsak dan je manjša copia verborum, zato se tolikrat zgodi, da se mu ista beseda spovrača. Narodne lirike kajkavske skoraj ni, zato je Domjanič mnogo' besed moral iz sebe povleči. Mnogo je v dialektu germanizmov; te je obšel in na njih mesto dal slovenske besede v narodni izreki. — Se težji je naglas Tu pogaja in-stikt in uho. Pa v duh narečja mora oblikovalec pronikniti.
Danes oblačijo nekateri moderne pesmi v dialekt. Pa za take forme ni dialekt; le intimni sujeti, lirični, o katerih govori in poje vas, se morejo oviti v narečje. Ti pa so taki, da zovejo komponiste (Njegove pesmi: trije komponisti tipljejo okrog ene pesmi).
Kako je prišel do Slovencev?
L. 1802. so se prvič sestali slovenski in hrvatski abiturijenti; meje avstrijsko-ogerske so porušili. Boranič (danes univ. profesor v Zagrebu) je tedaj napisal pesem »Slovenac i Hrvat« in leta 1893., ko je Domianič maturiral, je orila po Mak-simiru kakor budilka vseh mrtvih ... Takrat se je Domjanič spoznal z Jožo I.ovrenčičem. ki mu je pozneje »Desetega brata» poslal. A poslej se nista več srečala.
Slovenske in hrvatske umetnike «o združevali listi, okrog katerih so se zbirali: »Mladost,« »Život«...
Pisati je začel Domjanič kakor tudi ostali hrv. j j umetniki v »Srbski književni glasnik« in v tržaški j j (panslavistični) list »Slovenski svet«. V Ljubljano ! ; llrvatov niso vabili, zato so ostale ljubljanske re- • j vije brez njih.
Sele pred nekaj leti je Albreht povabil Dom- j janiča k »Zvonu«. In tako je začel. Po prijatelju Steletu je poslal tudi v -Dom in Svet« pesem. Sele i Pen klub je ponovno zbližal hrvatske in slovenske umetnike. Zlasti pa ima Domjanič svoje znance v Zupančiču, Petruški, Steletu, Albrehtu ...
Se danes je ganjen za lansko leto, ko so ga Slovenci tako sprejeli! Zato jim daje svoje srce in pesmi...
V «Književnih novinah« je založba »Zvono« objavila svoj program za leto 1931. Poleg sodobnih ruskih, nemških, francoskih in drugih pisateljev imenuje tudi slovenske, ki jih misli to leto pokazati Hrvatom. Zanimalo me je, kako misli ta založba I svojo nalogo rešiti, pa sem stopil k uredniku g. St. Galogaži. Rekel mi je: Pod naslovom: »Nova slovenska literatura« misli slovenske noveliste, pesnike in romanopisce. Nima še imen pisateljev niti del, ki bi prišli v knjigo. V grobem pa misli takole: na prvih straneh zgoščena razprava o sodobni slovenski literaturi, dalje zbrane novele in pesmi in odlomki vidnejših romanov. Pod naslovom Antologija nove lirike misli lirska dela slovenskih, hrvatskih in srbskih pesnikov. Obe knjigi bi izšli pod jesen. — Prva knjiga iz tega programa St. Galogaža: »Novele« je izšla. O njej drugikrat.
Senior hrvatskih slikarjev Bela pl. Cikoš-Sesia je predzadnji teden legel v grob. Kap ga je porušila. Podaljšal je verigo smrti: Kovačević, Valdec, Crnčić... Dolgčas mu je bilo za njimi. Rodil se je 27. lebr. 1864. v Osijeku, sledil svojemu očetu, krajiškemu kapetanu, v vojaštvu; a kmalu je slekel častniško suknjo in stopil v dunajsko akademijo. Od tu je romal v Mlinchen, v Neapelj; končno se je vrnil v domovino na novo osnovano obrtno šolo v Zagrebu. S Crnčičem je 1907. leta ustanovil privatno šolo, iz katere se je pozneje razvila hrv. akademija. Tako so mu Hrvatje mnogo zahvale dolžni Od slik mu dajejo slavo: »Judita ubija Hololerna«, »Šaloma«, »Potop«, »Sajiho«, sveže in polne so. Vendar je njegovo največje delo »Pieta«, ki visi na steni Strossmayerjeve galerije. Znana je tudi slika ' »Pokrštenje Hrvata« in ciklus slik »Innocentia,«
poslednja je bolj ilustrativnega značaja.
Prav tiho je šla mimo nas Slovencev 751etnica rojstva in 50letnica znanstvenega dela velikega li-lologa dr. Avgusta Mušiča. Rodil se je 3. avgusta 1856. v Krki na Dolenjskem. Študiral v Novem mestu, Zagrebu, Leipzigu in Berlinu. Leto dni se je mudil v Italiji in Grčiji, da bi videl kraje nekdanjih Rimljanov in Grkov. Kmalu nato je zasedel stolico vseuč. profesorja v Zagrebu za grško klasično filologijo, kjer je ostal do I. 1924. To leto je bil upokojen.
Znanstveno delo profesorja Mušiča je izredno obilno in gotovo nepregledno; komaj avtor sam bo mogel sestaviti popolno bifliografijo svojega ogromnega in vsestranskega dela. In še zmeraj dela.
Naj omenim samo drobce onega, kar je tudi za nas Slovence zanimivo: ker je Matica H. imela nred vojsko mnogo članov med Slovenci, je A. Mušič sestavil »Riječnik hrvatsko-slovenski«. N.a* pisal je razprave: »Prešernov krst pri Savici«, »Slovensko nobeden«, »Moči i morati u slov. jeziku«, »Slovensko le«...
Prof. Mušič je znan tudi izven mej: med drugim je dopisni član grškega filološkega društva »Korais« v Atenah in član »Srpske kralj, akademije nauka u Beogradu«.
Njegovi učenci, slovenski in hrvatski, ga gotovo toplo nosijo v srcu.
Zadnja premijera na zagrebškem odru je bila Arriga Boita: »Mefistofele«. Pravzaprav ni bila ta opera čista premijera, ker jo je Zagreb pred tridesetimi leti že imel na repertoiru, toda dve generaciji umetnikov sta od takrat že v grob legli in tudi gledalcev ni več. Kakor že toliko glasbenikov (Snohr, Oounod, Zôllner, Busoni, Wagner, Liszt, Schumann, Berlioz in drugi), tako se je tudi Boito naslonil na Goethejevega »Fausta«. Prodrlo je delo Gounodovo v svetu. Boitov Mefistofele ima 8 slik. Peli so z velikim uspehom losip Križaj (Mefistofele«), Vilma Nozičeva (Marjeta), Mario Šimenc (Faust) Baranovič je dirigiral in dal vso svojo osebnost k močni ustvaritvi.
Naročajte knjižne zbirke Jugoslovanske knjigarne
Občni zbor Zveze gostiln• zadrug
Ljubljana. 26. februarja 1031.
Danes se je vršil v prostorih predsednika g.
Kavčiča na Privev.u občni zbor Zveze gostilničar-ekih zadrug, na katerem je bilo navzočih 71 zastopnikov zadrug iz cele bivše ljubljanske oblasti. Občnemu zboru so prisostvovali tudi zastopniki banske uprave g. Ôink, ravnatelj tujsko-prometne-ga sveta g. Velikonja in zastopnik Zbornice za TOI dr. Pretnar.
Uvodoma je g. predsednik pozdravil vse navzoče zastopnike in delegate, ter se spomnil v minulem letu umrlih članov.
Nato pa je poročal tajnik g. Pintar o delu Zveze v preteklem letu. Iz njegovega obsežnega in dokumentiranega poročila posnemamo, da se je Zveza uspešno trudila za iz|iolnitev zahtev gostilničarjev. Predvsem se je zanimala za vprašanje krajevnih koncesij, nadaije je intervenirala glede trošnrinskih vprašanj in občinskih doklad. Tudi v ostalih davčnih zadevah je Zveza postopala inicia-ivno. Splošno je bilo delo Zveze znatno in je Zveza tudi vršila razne intervencije, lako osebne kakor pismene.
V imenu banske uprave je pozdravil občni zbor g. Sink, v imenu Zbornice pa dr. Pretnar, ki je podal nekaj važnih pojasnil obrtnega zakona, ki stoji pred uveljavljenjem. Kar se tiče gostilničar-stva so določbe novega obrtnega reda ugodne, saj so |)ovzete iz najmodernejše zakonodaje, vendar pa zahteve gostilničarstva niso bile izpolnjene v važni panogi: Glede točenja pod vejo. Med glavnimi nalogami gostilničarstva v bodočem delu je pa usposobljenje tudi manjših obratov za vedno bolj naraščajoči tujski promet. Ravnatelj tujskopromet-nega sveta g. Velikonja je izjavil, da bo še letos gotova knjiga o serviranju, nadalje poroča o šol-
Zadružna gospodarska banka
V sredo popoldne se je vršila seja upravnega sveta Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, ki je odobril računski zaključek za leto 1930. Bilanca banke kaže ponoven velik napredek zavoda, ki je danes po višini zaupanih mu sredstev in bilančni vsoti naša največja banka. Bilančna vsota je namreč narasla od 490 milij. na 543.6 milij. Din, iu sicer rudi povečanja vlog na knjižice za 15.7 milij., na tekoči račun pa za 31.9 milij. Din. Tako so vse vloge banke narasle od 315.6 na 363.2 milij. Din, upniki pa od 152.3 na 159.3 milij. Zavodu poverjena denarna sredstva so znašala torej lani 522.3 milijona in in presegla torej pol milijarde dinarjev (1029 407.7 milij.) in je banka na prvem mestu med ljubljanskimi bankami. Lastna sredstva banke (kapital rezerve) pa presegajo 17.2 milij. Din. Med aktivi so dolžniki narasli od 294.6 na 329.5, menice pa od 92.5 na 96.4 milij. Posebno so pa narasli vrednostni papirji: od 21 nn 34.6 milij. Din. Promet zavoda se je povečal v vseh smereh. Banka polaga veliko važnost na likvidnost poverjenih ji denarnih sredstev. Gotovina v blagajni, valute in devize, menična listnica, drž. vredn. papirji in a vista naložbe dosegajo 205 milij. Din in tvorijo tako nekaj več kot 39% vseh denarnih sredstev. Tolika mobilnost denarja sicer predstavlja za banko breme, a je z ozirom na strukturo našega denarnega Irga [H>trebna in utemeljena.
Cisti dobiček znaša 1,829 000 Din (lani pa 1.455 000 Din) in bo občnemu zboru dne 23. marca ob 16 predlagano izplačilo zopet 9% dividende.
Poštna hranilnica v 1.1930
Iz objav po raznih listih opažamo, da ie Poštna hranilnica z ozirom na kritike pristopila deloma zopet k detajliranju svoje statistike. Iz podatkov posnemamo, da je znašalo število poštno-cekovnih računov pri podružnicah zadnja leta:
Ljubljana
Zagreb Belgrad Sarajevo Skopi je
1927 4680 4626 2663 2053 221
1928 4914
5068 3150 2706 673
1929	1930
5165	5430
5348	5663
3710	4300
2753-	2799
817	1001
Izseljeniške vloge so znašale 7.2 milj. Din na koncu 1. 1930. Izined večjih denarnih poslov je omeniti, da je P. h. dala skupno z denarnimi zavodi belgrajski občini 25 milj. posojila (še ni izkoriščen), dravski banovini pa 20 milj. (do konca leta dvignjeni 3 mili. Din). Lombardna posojila se razdele na tele podružnice: Belgrad 69.7, Zagreb 1.6, Ljubljana 1.4, Skoplje 3, Sarajevo 24.2, skupno 103 mil. Din.
Ustanovitev zadruge usnjarjev v Dravski banovini.
Usnjarji se bodo po odloku banske uprave izločili iz kolektivnih obrtnih zadrug in včlanili v zadrugi mizarjev za Dravsko banovino v Ljubljani. Dve tretjini usnjarjev sta se namreč izjavili za pristop k lastni strokovni zadrugi (Trg. list).
etru, kl je potrebno goelilničarstvu in poudarja pomen tečajev. Tujskoprometna razstava, ki se bo vršila jeseni v Ljubljani, bo podala našim gostilničarjem lepo sliko pomena tujskega prometa, pa tudi jim pomagala pri njih praktič. usposobljevanju za tujski promet. Glede renovacije prostorov gostilničarjev je opozoril, da bodo kihko interesenti dobili brezplačne načrte. V imenu mariborske Zveze gostilničarskih zadrug je pozdravil zboro-valce g. Petelin.
Računski zaključek za leto 1930. izkazuje 71.661 Din dohodkov in 70 920 Din izdatkov. Proračun pa izkazuje za leto 1931. 95.580 Din potrebščine ln se bo pobirala za kritje te potrebščine do-klada v znesku 40 Din. Zveza ima v svojih zadrugah približno 3000 članov. Občni zbor je odobri) tako računski zaključek kakor proračun in tudi doklado za tekoče leto.
Pri zadnji točki dnevnega reda je predsednik omenil, da praznujemo letos štiri pomembne jubileje. in sicer g. Krapeža, g. Pinturja, dr. Rusa in in tudi svoj. Čestital je vsem jubilantom in sporočil, da je šolski kuratorij imenoval g. Krapeža za svojega častnega Člana ter mu bo tudi izročil lepo diplomo, delo slikarja Gasparija. Nato sta bila a-voljeua g. Krapež in g. Kavčič za častna člana.
Velika je bila debata o pogodbi Zveze z avtorsko centralo. O predlogu pogodbe je poročal zastopnik centrale g. Tavčar in podal vsa pojasnila. Pogodba je bila sprejeta, pa je bilo tudi naglnše-no, kako težavne so sedaj prilike v gostilničar-skem stanu.
Po občnem zboru Zveze se je vršil občni zbor gostilničarske samopomoči in razprava o propagandni akciji gostilničarjev za gostilničarsko pivovarno v Laškem.
Poročilo Delavske zbornice za Slovenijo »a leto 1929. in 1930. Uredil Filip Uratnik. Smemo trditi, da je to ena naših najboljših brošur, katera naravnost vzorno razlaga sedanjo našo gospodarsko krizo in brezposelnost ter utemeljuje njune vzroke. V prvem poglavju »Delavstvo in racionalizacija« navaja avtor, da znaša letni dohodek na vsakega državljana v Jugoslaviji samo 343 Din, dočim znaša v Sev. Ameriki 3113 Din, Kanadi 2521 Din itd. Nizka stopnja našega materielnega blagostanja nujno zahteva zboljšanje s pomočjo racionalizacije produkcije. Racionalizacija se pa mora izvesti s spremembo sistema produkcije (standar-tiziranje itd.) in z intenzivnejšim izrabljanjem tehničnih pripomočkov (kapitala), nikakor pa ne s prekomernim izrabljanjem delavskih sil. Na ta zadnji način se nikakor ne poveča splošno blagostanje ampak ravno obratno. To je osnovna ideja brošurice, kateri je avlor dodal konkretne predloge in zahteve, da bi se pri naši zakonodaji na to oziralo. — Nadaljna poglavja se bavijo s perečimi problemi brezposelnosti, redukcije, izseljevanja, razvojnih možnosti posameznih industrij itd. itd. Brošurica je prav lahko umljiva in ravno radi tega dostopna vsej javnosti in zlasti delavstvu.
Ustanovitev važne nove gospodarske organizacije v Ljubljani. V dravski banovini se je z zaščito upniških interesov eloslej bavilo samo Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani. Ker pa so mogla bili pri tem društvu včlanjena samo podjetja industrijskega in veletrgovskega značaja, se je za detajlno trgovino, za razna obrtniška podjetja in za mnoge druge panoge pridobitnikov pokazala potreba po ustanovtvi posebne organizacije, ki bi b'la vsem tem interesentom na razpolago. Iz teh razlogov se je v Ljubljani pred kratkim ustanovilo društvo »Kreditna zaščita;, ki ima svoje prostore skupaj z Društvom industrijcev in veletrgovcev v Trgovskem domu. Gregorčičeva ul. 27. Namen novega društva, ki je bilo ustanovljeno ob najožjem sodelovanju Društva industrijcev in veletrgovcev, ki ima na polju zaščite upnikov že obsežno prakso' in ki razpolaga z izvežbanim aparatom in z obsežnim informacijskim materijalom, je informiranje svojih članov o kreditnih razmerah njihovih odjciiorle-ev ozir. klijentov, zavarovanje pred neracionelnim kreditiranjem in pred nesolidnimi odjemalci ozir. klijenli izterjevanje terjatev vsake vrste in dajanje nasvetov ter posredovanje v pravnih, strokovnih in gospodarskih poslih vsake vrste. Društvo »Kreditna zaščita« je s svojim poslovanjem že pričelo.
Glavna zadruça za kmetijski kredit je imela na koncu leta 1930 1454 zadrug s 120.000 zadružniki. V letu 1930 je štev.ilo članic naraslo za 174 zadrug. Razen obstoječih kreditov prejšnjega ravnateljstva za kmetijski kredit v znesku 86.9 milij. je Agrarna banka tem zadrugam odobrila 184.5 milij. kredita, ostalim zadrugam pa 29.7 milij. Stvarno je bilo izplačanih potom teh zadrug 281.9 milij., a po ostalih zvezali lu zadrugah 35.5 milijonov Din.
Bona
Ljubljana, 25. februarja 1951.
Denar
V današnjem deviutem prometu so bili tečaji večinoma čvrstejši. le Dunaj je nekoliko popustil Promet je zuašal nad 2 in pol milijona Din ui je bil najzuatnejši v devizi Newyork, večji tudi še v devizi Dunaj. Narodna banka je dala vse zaključene devize z izjemo Trsta, kjer je bilo zaključeno privatno blago.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2282.50 bi., Berlin 1351 -1354 (1352.50), Bruselj 793.15 bl„ Budimpešta 992.06 bi., Curih 1095.90 bi, Dunaj 797.74- 800.74 (799 24), London 276.01 —276.81 (276.41), Newyork 50.08-56 88 (56.78), Pariz 222.96 bi., Praga 168.01—168.84 (168.44), Trst 29(5.80 298.80 (297.80).
Zagreb. Amsterdam 2278 2284, Dunaj 797.74 —800.74, Berlin 1351 — 1354, Bruselj 793.15 blago, Budimpešta 990.56—993.56, London 276.01—276.81, Milan 296.65—298.65, Newyork kabel 56.79 - 56.99, ček 56.68—56.88, Pariz 221.96-223.96, Praaa 168.04 —168.8-1, Curih 1094.40—1097.40. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 10 milij. Din.
Belgrad. Amsterdnm 2279.52—2285.52, Berlin 1350—1853, Budimpešta 990 50 — 993.50, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 797.79—800.79. London 276.01—276.81, Newvork 56.68—56.88, Pariz 221.96 —223,96, Praga 168.04-168.84, Trst 206.65-298.65.
Curih. Belgrad 9.1260, Pariz 20.345, London 25.2275. Newyork 519 05, Bruselj 72.38, Milan 27.18, Madrid 56.60, Amsterdam 208.275, Berlin 123.40, Dunaj 72.93, Stockholm 138.975, Oslo 188.85, Ko-penhagen 138 85, Sofija 3.76, Praga 15.375, Varšava 68.10, Budimpešta 90.525, Atene 6.70. Carigrad 2.465. Bukarešta 3.08, Helsingfors 13.08625.
Dinar notira na Dunaju: deviza 12.51, valuta
12.48.
Vrednostni papirji
Tendenca na trgu državnih papirjev je bila danes neenotna. Vojna škoda, begi. obveznice in 7% Blerovo posojilo so bili nekoliko čvrstejši, dočim so ostali državni papirji bili slabejši, ozir. neizpremenjeni. Do prometa pa je prišlo samo v vojni škodi, pa še ta ni bil znaten. Bančni papirji so ostali deloma neizpremenjeni, deloma so nekoliko popustil. Tako je popustila Praštediona na 975, Unionbanka pa na 193.50. Nadalje je bila zaključena Poljobanka po 56 in Jugobanka po 78. Industrijski papirji so brez več,, ^а prometa in zanimanja. Do zaključkov je prišlo le v delnicah Union mlina, ki je bil Čvrst in zaključen po 70, nadalje so bile čvrste tudi delnice sarajevske pivovarne, Drave in osješke Sečerane, Vevče so narasle na 130 denar. Slabejša je bila Trboveljska.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 92 bi., 7% Bler. pos. 82 bi.. Celjska 160 den., Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 980 den., Kred. zavod 170-180, Vevče 128 den., Stavbna 40 den., Ruše 240 den
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 86.50—87.50. agrarji 51—51.50, vojna škoda ar. 417—418, kasa 417—418 (416.50), 2. 416-417 (416), 3. 416 den., 4. 417.50 bi., 5. 416—417.50 (416). 6. 417.50 bi., srečke Rdeč. križa 48 bi., Tobačne srečke 25 bi., 8% Bler. pos. 91.75—92.50, 7% Bler. pos. 81.75—82, 7% pos. Drž. hip. banke 81.50 - 82, 6% begi. obv. 68.75—69 (68.50, 69). Bančne delnice: Ravna gora 80 den.. Hrvatska 50 den, Katolička 37 bi, Poljo 56—57 (56), Kreditna 125—129, Union 193.50—194.50 (193.50), Jugo 77.75—78.50 (78), Lj. kred. 125 den, Medjunarodna 69 den. Narodna 8075—8150, Obrtna 36 den, Praštediona 976—980 (975), Etno 135 den. Srbska 195—198. Zemaljska 134—138. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den, Gullninnn 140 —147, Slaveks 40 - 45, Slavonija 200—202. NaŠice 900-990, Danica 95—97, Pivara Sar. 221—2.10. Drava 238 -250, Šečerana Osjek 277.50—285, Se-čerana Bečkerek 900—1100, Nar. ml. 20 den, Osj. Ijev. 220 den, Brod. vag. 84-90, Union 70—72 (70), Vevče 130 den, Isis 41-43, Ragusea 380 -390, Oceania 200-220, Jadr. plov. 546—560, Trboveljska 3S2—334, Split cement 350 bi.
Belgrnd. 7% inv. pos. 87-87.50, agrarji 51 — 52, 7% Bler. pos. 81.875, 6% begi. obvez. 68.25, vojna škoda 416.50-416.75, 3. 417.50—418, Narodna banka 8000.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 93.65, Wiener Bankverein 16 45, Creditanstalt 46.75, Escoinpteg. 159, Alpine 19.50, Trboveljska 41.25, Leykam 3.80. Rima Murany 66.
Notaci a državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 80 -82, Newyork: 8% Bler. pos. 91.75 - 92 50, 7% Bler. pos. 81.50—82, 7% pos. Drž. hip. banke 80.75—81.75.
Žilni tr«
Danes je bila tendenca tako na našem kakor na budimpeštanskem trgu slabejša. Tako kupci kakor prodajalci so rezervirani in v kupčiji ni nika-kega pravega 7,ivljenja. Cene so ostale skoro na včerajšnji višini in so bile v glavnem sledeče: ban. pšenica 155—157.50, Srbobran 160, sremeka času
primerno suha koruza 80—81 Moka je popolnoma aeizprt-ineujeua.
V L i u b I j a a I eo noiactie neizpremenieae.
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 16 vagonov pšenice, 13 vagonov koruze, 9 vagonov moke, 2 vagona otrobov. Tendenca mirna.
Budimpešto. Tendenca slabša. Promet miren. Pšenica marec 14.75—14.80, zaklj. 14.82 14.88, maj 14.03—14.98, zaklj. 14.93—14.94, rž marec 11.17— 11.27, zaklj. 14.17-14.18, maj 11.26-11.40, zaklj. 11.20—11.27, koruza maj 12.35—12.40, zaklj. 12.40 —12.42, julij 12.70, zaklj. 12.70—12.71.
Spori
So že odpotovali domov hookey-lgrnlci
II. C. Bob-tona, ki so letos tiietojmii /лкги/.еле države pri svetovnih hockey-ttikunah nu led u v Kryuici lia Poljskem. V Evropi so odigrali II tekom Ln dosegli 10 zmag. Le enikral so bili preiuiagaui po letošnjem svetovnem prvaku, kanadskem moštvu Mamitobe. S svojim zaetop-stvoin po omenjenem moštvu so USA Muko zadovoljne, kuj ti Ameriouuii so se iiz.kay.aJi boljši, kakor pii vodeča hockey-mo£tva L v rope.
Sport zbližuje. Preteklo leto je 28 evropskih drža-v odigralo m od selioj 70 reprezentančnih nogometnih tekem. Po številu odigranih tekem je švedska reprezentanca na prvem mestu z 9 igrami. Ne moremo pa na podlagi teh mednarodnih srečaj ugotoviti, katera evropska državo ima najboljše nogometaše, kujiti iKusprotniiki v posameznih igrali so bili včasih dobri, včasih pn tudi sla.bi. Dosežemo število točk bi vsled tega ne bilo pravično morilo za taiko oceno. V siplošnem jw Vendar lahko trdimo, da so Angleži naj.lx>ljši, kajti izgubili niso nobene tekme. Ugotovili moremo vsekakor tudi velik napredek Norveške, ki na domačih tleh ni bila niti enkrat poraâena. Častno se je odrezala tudi mala Portugalska, ki je premagala španski in češkoslovaški tenim.
Generalna skušnja. Poleti bodo Jnponci otvorili nov velik &|>ortni stadion. Ob tej piri-liiki liodo priredili velike mednarodne plavalne tekme z vsem olimpijskim programom. Povabljeni so že najboljši plavači iiz Evrope, Avstralije, Južne Amerike in Združenih držav. Zbrala se bo pač vsa svetovna elita in gotovo je, da 1 bo ta |»rireditev tvorila nekak plahni pregled vselil sil, ki prihajajo v po^tev za olhnpijodo ▼ Los Angelesu. Interesnn-tno je, da so Američani Japoncem že obljubili svoje sodelovanje in naznanili, da pošljejo 12 svojih najboljših plo-vučev.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA.
7,nčetek oh 20. Četrtek, 26. febr. GLEMBAJEVI, premijera. Red E. Petek, 27. febr.: — Zaprto.
Sobota, 28. februarja ob 16: GLAVNI DOBITEK. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven.
Nedelja, 1. marca ob 15: PRINCEZKA IN PASTIRČEK. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Ob 20: TRIJE VAŠKI SVETNIKI. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
OPERA. Začetek ob 20. Četrtek, 26. febr. LOHENGRIN. Gostuje Marij Šimenc. Red D. Petek, 27. feđr. REVIZOR. Gostovanje Hudože-
stvenikov. Izven. Sobota, 28. febr. BELA GARDA. Gostovanje Hu-
dožpestvereikov. Izven. Nedelja, 1. marca ob 15: TOSCA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20' DIJAK PROSJAK. Ljudska predstava p» znižanih cenah. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, 26. febr. ob 20: CIGANSKA LJUBEZEN
Ab A. Kuponi. Petek, 27. febr. — Zaprto.
Sobota, 28, februarja ob 20: PRODANA NEVESTA. Izven. Gostovanje g. Mario Šimenca.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 2. marca ob 20: KAROL IN ANA. Gostovanje mariborskega gledališča.
12 dmslventror» ?'»>l»pnie
Salezijanski mladinski dom Kodeljevo. V nedeljo, 1. marca- ob 10 dopoldne ohčni zbor »Fantovskega krožka«.
Oblastni odbor »Združenja tv*. avijatikov«
ima redni občni zbor v nedeljo, 1. marca, ob 10 ▼ Ljubljani, Kazina II. nadstr.
ЕШЕШ
i Č-" o A- ž
= ? 5
S. ,rC.
J^-l-s» 1
N
* _ »S- £
I-
s
Fi'
_ f _ S l^-ib
•ï. s — s ~
2 i? II*
p j* s) = sc 3
j ïj
Eîf^-ï S* 's
C	a .
1 ' i s I
— . .X
« v г4 n
» tj x i ■ S N » Jf
= M > V C ? » I » ' - 1
J- i .e. >
■i
I - . t 5 =«■!: >- — i
•• - 1 " S s ^ 1 e » - —g-
t -J _ = v; -Z K —.
~ ^ T
B -J — * M J '
eJ '-ï n ï -

Z =7) i i
111=111=
H ans Douuuik:
118
Moč treh
Roman ti leta 1955.
Atma je govoril in polagoma je popuščal z roko,
ki jo je tiščal na njenem srcu, ki je utripalo globoko in enakomerna
«Njegovo ime in njegova slava živita naprej v tvojem telesu. Skrbi za Silvestra s tem, da skrbiš in živiš za svoje dete ...«
Spustil je svoje roke. Jana je stala prosta pred njim. Vendar je njegov silni vpliv deloval dalje. Vse njeno čustvovanje, vse njene misli so se osredotočile na življenje, ki je bilo v njenem naročju
Smehljaj se ji je pojavil na obrazu. Njiena lica so se zopet nežno pordečila. Tako je šla mimo Some Atma Tako mimo lorda Horaca in lady Diane proti gradu.
V rokah Atme je bila prestala strahote prve bolečine. Svoje bodoče življenje, vso svojo prihodnost je poevetila Silvestrovemu dediču, dediču moči.
Diana Maitland je videla, da gre Jana proti hiši. Tresla se je od vtisa tega prizora. Bala se je, da bo videla, kako Jana zajoka, kako se zgrudi, kako Jana umira. In videla jo je, kako odhaja mirna in poto-lažena.
Čutila je, kako ji klecajo lastna kolena in trdneje se je oprla na moževo ramo.
Atma je korakal počasi za Jano Bursfeldovo. Prišel je mimo lady Diane in lorda Horaca. Zadržal je korak. Obstal je.
S pogledom je objel Dianino postavo, kakor je prej strmel na Jano. Odprl je ustnice. Iskre so žarele v njegovih očeh. Počasi je izpregovoril... jecljaje, pretrgano, kakor da ga sili luja moč:
»Blagoslovljena ie ta hiša. Dediča dveh rodov se
hoeta rodila med njenimi zidovi... Skrbite zanju!... Čuvajte ju!... V sebi nosita bodočnost... usoda ju je določila za nekaj ... velikega...!«
Šel je dalje.
»Diana! Kaj je rekel Indec?... Kaj je mislil... Dva dediča!«
Diana je povesila pogled k tlom. Lord Horac jo je z nežno kretnjo prisilil, da je dvignila glavo, ga pogledala.
»Dva dediča! Diana! Kaj je mislil Atma?«
»Videl je in povedal, kar je.«
»Diana!« > »Horac!«
Bili ete le dve beeedi, dve kratki imeni. Toda v njih je ležala bodočnost.
Tako nežno in skrbno je odvede! lord Horac lady Diano v stari rodni grad Maitland, kakor bi imel najdragocenejši zaklad v rokah.
*
Trikrat je bila usoda zadela Gloeina. Brez časti, brez moči in brez sredstev je moral zapustiti države. Prepozno je spoznal ta pretkanec, da so že minili časi za metode in moralo nasilnega vladanja, da so prijeli za vladno krmilo možje drugačnih načel.
Odrinjen je bil od oblasti, ki je bila dvajset let njegovo vse, brez katere je mislil, da ne more živeti ni dihati. Milijone, ki si jih je bil nagrabil v letih oblasti, so mu odvzeli. Ravno toliko mu je po besedah in volji Williama Bakerja še ostalo, da mu ni bilo treba beračiti pri Angliji, če je hotel živeti.
Tako se Je vrnil na Angleško. V jutru one viharne noči, ko so ga pregnali ogorčeni patriotje iz Washigtona. Samo še eno čustvo mu je dajalo voljo do življenja, ga priklepalo na življenje. Njegova ljubezen do Jane Bursfeldove.
Jana je bila v Maitlandovi hiši. Ali nn| se pokaže sedai tam ko pregnan begunec? Ali naj slopi
pred lorda Horaca in zahteva nazaj deklico, ki jo je tam pustil ko svojo nečakinjo?
'l'a vprašanja so bila kočljiva. Preveč se je bilo zgodilo od onega dne, ko je bil dobil zagotovila Nastopila je neznana moč in njen pojav bi bil imel diktatorjev padec tudi brez Glosina za posledico. To dejstvo je moralo zmajati veličino angleške hvaležnosti
Sila kola lomi. Istega jutra, ko je bil Soma Atma v Maitland-Castleu, je prispel tja Glosin. Ker je poznal kraj, je mogel neopaženo stopiti v park in se po gosto zaraslih stranskili potih približati gradu. Njegov načrt je bil povsem prost, lako da bi se bil moral ob vsaki drugi uri posrečiti. Da se približa Jani neopaženo. Da zapusti skupaj z njo park. In potem naglo proč. Daleč proč iz Anglije v katerokoli tujo deželo, kjer ne poznajo dr. Glosina, kjer bi mogel z Jano tudi z ostanki svojega nekdanjega bogastva še vedno živeti.
Dr. Glosin je prihajal vedno bliže k gradu. Ozka vijugasta pot je vodila k osmerokotnemu paviljonu. Od druge strani tega poslopja je držala širša pot iz parka na travniku podobno jaso in tam je opazil Jano, ki je sedela sama pod veliko krvno bukvijo.
Dr. Glosin se je ustavil in s pogledi požiral ljubko sliko. Stal je na cilju svojih želja.
Previdno se je hotel približati. Izvršiti načrt, spraviti Jano v svojo oblast.
Zvonki glasovi, glasno se bližajoči koraki so ga prisilili, da je obstal. Da se je umikal nazaj korak za korakom, da se skrije pogledom prihajajočih za drevje ob paviljonu.
Videl je lorda Horaca, ki je prihajal po poti iz gradu. Ob njem moža z rjavo poltjo. Moža, čigar opis je poznal že od zadeve v Sing-Singu, čigar slike se je po uničenju R. F. c. 2 tako pogosto spominjal, preteče in mrke.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica I SO Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši ogla»	3 Din. Oglasi and devol vrstic se računajo »iše
Za odgovor uiamkol — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo
Vinska trgovina
renomirana, rabi za biv. Kranjsko dobrega, agil-nega in vpeljanega potnika, Ponudbe pod »Dobra moč« na upravo Slo-, venca v Mariboru. :
Vzgojiteljico
s perfekt. znanjem nemščine, po možnosti francoščine ali italijanščine, s prakso, sprejmem k dvema deklicama. Ponudbe z navedbo izobrazbe, prepisi spričeval, sliko in navedbo plačil, zahtevkov pod »Zdrava in energična« št. 1935 upravi.
Stalne službe
želi dekle, 30 let staro, pri boljši krščanski družini 2—3 oseb. Prijazne ponudbe se prosi poslati upravi »Slovenca« pod šifro »Poštena«.
Gospodinjstvo
Službo išče 49 let stara žena, poštena, zanesljiva in varčna. Najraje v žup-nišče ali kaj sličnega. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1975.
Notar, pripravnika
začetnika, sprejme Fran Stupica, notar pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
Kovaški vajenec
pošten, zdrav, priden in kateri ima veselje do ko-vaštva, se takoj sprejme z vso oskrbo Trstenjak Jožef, kovač, Sv. Lenart, Slov. gori.e.	j
Starejša zdrava žena
katera ima nekoliko pokojnine, dobi v bližini trnovske cerkve zaposle-nje čez dan. - Ponudbe
pod »Zanesljiva« upravi. -
Delavca za sk'adišče in služkinjo (sobarico) j sprejmem. — Ponudbe z | navedbo plače, prepisi spričeval in sliko pod »Trgovina« upravi »Slovenca« št. 1934.
Trgov, pomočnika
sprejmem v trgovino mešanega blaga. Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 1972.
2 mizar, pomočnika
ki sta vajena tudi stavbenih del, sprejme takoj Ivan Čenčič, mizar, Selca nad Škofjo Loko.
Trgovsko vajenko
iz poštene krščan. družine s štirimi razredi meščanske šole, ne pod 16 let, se sprejme z vso oskrbo v hiši. Le one s prav dobrim ali odličnim uspehom nai pošljejo pismene ponudbe na F. I. Goričar, modna in manufakturna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
pomoGiHo
pripravnega, marljivega in energičnega, ki je odslužil vojaščino, potrebuje Engleska drogerija, Knez Mihajlova 33, Beograd. -
V ponudbi je treba navesti zadnje službeno mesto, zahtevek plače in kraj tozadev. učne dobe.
Učenko
pridno in pošteno iz ugledne obitelji, dobro računarico, sprejme Kos Ernest, trgov., Podsreda.
Zaslužek
Stalen in dober
zaslužek
nudi domača tovarna agil-nemu in zanesljivemu gospodu. - Ponudbe nai se pošljejo na upravo »Slovenca« pod značko »Resno delo«.
!
kitajte in širite »Slovenca«!
I
čamernikova
šoferska šola Ljubljana. Dunajska c
|Jugo-avto| Prva jblast koncesiionirana Prospekt zastoni Pišite oonil
Oblastv. koncesijonirana
šo iersha šota
I. Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Blewei-sova cesta 52. Prihodnji redni tečaj se prične dne 2. marca. — Šola se preseli 1. marca in objavim naslov pravočasno v časopisih.
Pozor krojači, šivilje in nešivilje!
Z novo sezono ie treba dobiti nove ideje in nuditi strankam nekaj novega, modernega Zato obiščite zadnii ve'iki krojni tečaj pred sezono, t. j. začetkom marca. Zavod nudi prvi preizkuše-n i kroj. Ačilni učenci-ke z lepim vedenjem po zaključku tečaja lahko nastopijo kot krojitelji-ce. -Isto se pomočnikom in pomočnicam rekomandi-rajo službe. - Revnejšim ceneje. - Kroji po meri. Strokovno kroino učilišče, Ljubljana - Stari trg 19.
ОЕТЗПШО
Na stanovanje
in dobro domačo hrano vzamem dve boljši osebi. Naslov v oglas, oddelku »Slovenca« pod št. 2019.
Solidno gospodično
Elegantna hiša
z zelenjadnim ter sadnim vrtom poceni naprodaj. Vransko p. Celju. Soršak.
spreimem na stanovanje. Naslov: Tržaška cesta 13, v trgovini nasproti tobačne tovarne.
Stanovanje
išče mirna gospa. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Stanovanje«.
Delavnico
za malo obrt iščemo. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Mala obrt«.
Trgovino
z mešanim blagom, v industrijskem kraju, tik farne cerkve, oddam vsled bolezni v najem. Najemnina samo 175 Din, potreben prevzem zaloge. Zelo primerno za začetnike: ostalo po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Prometna točka« št. 1990.
Lepa trgovska hiša
na prometnem kraju s primernim vrtom, gospodarskim poslopjem, s trg. koncesijo, ob železniški progi, na prejšnjem Sp. Štajerskem, se takoj proda ali da v najem. - Ponudbe na oglasni oddel. »Slov.» pod šifro »Hiša« štev. 1928.
Beli zo b j e
r-m -famt,- afiiiiîii IIIHIIII m
olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje i prijetno osvežujočo Clilorodont-.,asio, da se doseže lep sijaj si, no* vme tudi na stranicah zob, ako se »porablja ,,„J„„, izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzroča o rad. gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljiteje» z Chlorouont-ščetko. Poskusite najprej z mido tulm 22 pas e Id sume Din. 8-- Cl.lorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine», za gospodedrde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem onn.tu z napisom Chlorcdont. Dobiva se povsod _ I osi j i te nam ta oglas kot. tiskovino lomoi ne zalepiti) dobili bo-dete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvorni« Zlatorug. Oddelek Chlorodont, Maribur. S.
Izjava.
Preklicujem žalitve in ob-dolžitve, iznešene o Gor-njak Ivanu, sedlarju v Rušah, in se mu zahvaljujem za odstop tožbe. - Jug Ivan, posestnik, Ruše.
Srečk», delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubliana - Š?lenh<irgova ulica 6, II. nadstr.
Vsakovrstno
tounilr
po na'vjgiih cenah CERNE luveln l.iuhliana Wollova ulica št 3
Kupimo rabljen, dobro ohranjen, prenesljiv
Kompl. im
z blazino. — Ponudbe z opisom in ceno na So-kolsko društvo Vitanje.
II»

Družabnik za gostilno
trgovino ali kako drugo nbrt se sprejme na prometnem kraju, 10 minvt od postaje Domžale. Po dogovoru je tudi hiša naprodaj. Poizve se: Franc Vidmar, Zaboršt, Domžale
redn°
i«'»icf> ne	■■
irôvENCA
J ■■ .......................
Svarilo!
Opozarjam cenjene odjemalce, da Franc Zabu-kovšek iz Celja, ni upravičen sprejemati za mene naročila, še manj pa kak denar. - Rudo'1 Der-žaj, Ljubljana, Kolodvorska ulica 28.
Mleko
Dobavljal bi dnevno z jutranjim vlakom 50 lit. ali več mleka v posodi, odjemalcu v Ljubljani. — Naslov pove uprava lista pod štev. 1976.
Prodamo lokomobîlo
I.anz, vročeparno 48 60 72 HP, v brezhibnem stanju. Vprašanja na upravo lista pod štev. 1985.
1.1 "»	. -	•	.7: ^.'v • i • ., .	: t	» '
Brez posebnega obvestila.

ŠONAJA JOŠKO, žel. uradnik, javlja v svojem, kakor v imenu sinčka vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pre-tresujočo vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, gospa
Šonaja Nežiha roj. Gajšek
v torek 24. februarja 1931 ob 22, previdena s tolažili svete vere, v 31. letu njene dobe, kot žrtev materinstva izdihnila njeno blago dušo.	1 ,
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v četrtek 26. februarja ob pol 17 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na mestno pokopališče v Pobrežju.
Sveta maša zadušnica se bo darovala 28. februarja 1931 ob 7 v mestni stolni in župni cerkvi.
Maribor-Ruše, dne 25. februarja 1931,
Stavbne parcele
od 300—500 mJ v občini Moste, proda Zavetišče sv Jožefa v Liubliani, Vidovdanska cesta št. 9 Poizvedbe od 8 do 12 in od 15 do 18 v pisarni.
Puhasto perje
čisto tohano po 48 Din kg d t vil!a vrsta po Din kg čiste belo goste po П0 Din ke in čisti puh oo 250 Din ke Razpoši liam po poštnem povzetiu L BROZOVIC - Zagreb Ihta 82 Kemična čistilnica pena
Izpadanje las
bolečine lasišča, temena prhliai, srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasie se zopet zarastejo, prhliai in srbež izgineta če uporabljate
RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV. Stekleničica 20 Din Proizvaia in razpošilja stara, 1 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb Jelačičev trg 20.
TRGOVINA Z VINOM
na debelo išče spretnega
POTNIKU
Nastop takoj. Ponudbe z zahtevki pod
»Vino« na oglasni zavod ALOMA COMPANY — LJUBLJANA.
Kompl. trg. inventar
prodamo za mešano trgovino s predalnimi in drugimi stelažami ter proda-ialnimi mizami (pulti 1, v dobrem stanju. — Dalje kompl. opravo ene klubske sobe starega štila iz mecesnovega lesa, skoraj nova, z lesenimi obložni-mi stenami (Lamperijo), dvoje vrat, tri mize, 15 stolov, en luster in eno okno z barvastimi in s svincem obloženimi ma'i-mi špicami. Ponudbe je poslati na trško občino Dravograd.
Mo*ko kolo
dobro ohranjeno, se proda. Sv. Petra cesta 43, od 12—2 pri hišniku.
150 kg medu
zamešanega s satovjem (RohhoniiO nonuia v nro-dain Aubl Karel, medičar pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
Е22Ш
Vsa krovska dela izvršuje Franc Javornik, krovec, Koroščeva ul. 10, Moste pri Ljubljani.
Tvrdka A. VOLK
I iohllnna. He<lle»a mii 24. nuiti nnlc» ne le v»e »rele p^enično moko »n 'Iroee mle»*ke .rrielke
Zahtevajte ceniki Modroce
zgornje, iz močnega blaga
240 Din Mreže, otomane, divane, fotelje, kupite najceneje pri Ignacij Narobe, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16, pri »Levu«.
Krušno
moko
Id »se mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Liubhana Stari trfi št 32.
»Javor«
lesna industrija v Logatcu
ima svoi lokal za pohi- ! štvo tudi v Ljubljani, v 1 novi palači Vzajemne zavarovalnice.
<Wtmr Ште
8. do 14. marca 1931 (Rotunda do 15. marca)
Posebne priredi ve! Pohištvo / Reklama Saon za modno ko-žuhovino i Razstava nntikvitet in umetnin Ra?st -va »Novodobnega obratovanja« Mednarodna razstava avt mobilov in motornih koles Sejm železnega in patent, pohištva Razstava hranil in nnsladil i Stavbarstvo in gradnr ces / Tehniške novosti in izna.dbe Poljedelska in go d*Tska razstava Avstri ska lovska razstava Poljedelski stroji in orod c
Nobenega vizuma S se msko izkaznico in potnim istom prost prestop na meji v Avstri o Ogrski tranzitni vizum se dobi na meji proti pred'ožitvi seimske irk /niče. Znatne vozne olaišave na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih e eznicah, na Donavi, Jadranskem mor,u ter na zrnkoplovih. Poiasnila vseh vr.t kakor tudi sejnske izkazni e Ipo Din 50"—I se dobe pri
Wiener Messe A G. Wien VIL kakor tudi — v dobi lipskega pomladanskega se a - pri AuskunfsstU Ile in Leipzig Oesterr Messehaus in pri častnih zastopnikih v Ltubljam:
Avstrijski konzulat. Dunajska cesta 31 Zveza za tujski promet v Sloveniji »Putnlk«, Dunajska cesta 1 in podružnica Hotel »<Viikli£« vis a vis kolodvora
Kot višek Dun iskega sejma
priredi modna tvrdka
jULIUS KRUPNiK WIEN
lorek 10. marca 1931 v veliki dunajski koncertni dvorani (Wiener K o. zerthaussaal) pomladansko in poletno modno revijo najfinejše vrste s sodi lovanjtm na .odličnejših dun - iskih umetnikov. Vstopnice naj se zaîo'ove brzojavno.

Hotel Miklič v Ljubljani rabi za svoj prvovrstni hotel dnevnega (glavnega)
poRTieiH
Reflektanti samo z večletno hotelsko prakso, vešči slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, pridejo v poštev. Služba stalna.
Naročajte
■SLOmCA
najcenejši slovenski dnevnik
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim dne 28. februarja
v P oganski ulici št. 7 lastno mesnico
kjer bom cenj. odjemalcem kar najboljše postregel ter se za obilen obisk najvljudneje priporočam.
Karol Južnič,
mesar in prekajevalec, Ljubljana — Florjanska ulica št. 7.
Ali ste ie poravnali naročnino?
-	. i^ene sobe in kuhinje skupno z lokalom s stranskim vhodom, ki bi bil primeren za krojaško, čevljarsko ali
Oclcls J 6 Stanovanje podobno delavnico, ali pisarno. Skupna najemnina Din 701).-. Poizve se Kongresni trg št. 2 v veži desno


тш /шХ :......'•- • ■•	■ ' ' - • *
Vsemogočni Bog je v svojem dopadenju poklical k sebi mojega srčno-ljubljenega, zvesto čuječega očeta, oziroma brata, strica in prastrica, gospoda
Alojzija Sucherja
trgovca in hišnega posestnika
v ponedeljek dne 23. februarja 1931 ob 22'A, po dolgi in težki bolezni, previ-denega s svetotajstvi v 69. letu starosti.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika bodo v četrtek dne 26. februarja t. 1. ob 15 v kapeli mestnega pokopališča svečano blagoslovljeni, potem pa pre-nešeni na pokopališče Sv. Magdalene, kjer se polože k večnemu počitku v družinsko grobnico. — Sveta maša zadušnica se bo brala v petek 27. februarja ob 7 zjutraj v župni cerkvi Sv. Magdalene.
Maribor, dne 25. februarja 1931.
Rosa Sucher, hči, v imenu vseli sorodnikov.
ZH9
Za vse izraze blagodejnega sočutja k nenadomestni izgubi, ko nas je zapustil naš nepozabni soprog, oče itd., gospod
DR. 305IP VREČKO
izrekam v imenu naše rodbine iskreno zahvalo vsem onim, ki so se dragega pokojnika spomnili in mu dali zadnje spremstvo. Osobito se zahvaljujemo častiti duhovščini, Celjskemu Sokolu, pevcem, vsem darovalcem krasnih vencev, posebno pa g. dr. Juro Hrašovcu za njegove globoko občutene poslovilne besede ob grobu.
Prosimo vse, da ohranite predragega pokojnika v dobrem spominu. Celje, dne 26. februarja 1931.
Rozina dr. Vrečko-ova.
7л -luiroalovansko tiskarno f Ljubljani: Karel Cet.
lzdaiuteli. Ivao Itako *eo.
Urednik Frant Kremiar