180, štev.
V Ljubljani, nedelja 27. julija 191t
II. leto.
^elj& v Ljubljani in. po pošti:
*«lo leto ... K 84-P°1 leta . . .	„	42 —
J*trt leta ...» 21--n mesec <	.	.	r T—
inozemstvo:
** celo leto naprej K 95— ** Pol leta	*	,	50 -»
*» četrt leta	„	„	26- --
,:5* mesec	„	„	51***
Na pismene naroibe brec pošiljat,vo denarja so ne moremo ozirati.
N aro 6u Iti i naj pošiljajo naročnino a<S3F~ po nakaznici,
. ^lasi se računajo po porabljenem prostoru In sicer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust.
Uredništvo je na Starem trge štev. 19. Telefon »tev. 8<50. — ITpravulštvo je na Marijinem trg« štev. 8. — Telefon štev. 44.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov 1. dr. se naj priloži m »dcfOTor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frsnkirajo. — Rokopisi se no vračajo.
Deset narodnih zapovedi.
Pred kratkim ce je lahko videl na ysakem oglu graških ulic oklic, ki se le raznašal tudi po hišah, s sledečo vsebino: „V času, ki je usodepoin za našo bodočnost, poživljamo celokupni cehoslovaški narod, da se drži do srajuostj starega nagega ges!a „Svojt J : •VolJml“ ki obsega sledečih deset
zapovedi.
1. Podpirajte izključno le čeho-Slovaške trgovine, obrt in industrijo, zahtevajte vedno in povsod le češke izdelke, krijte vse svoje potrebščine edino v trgovinah in prodajalnah, ki •Ste o njih lastnikih trdno prepričani, da pripadajo češkoslovaškemu nsrodu 'h nabavljajo svoje blago izključno Pri Češkoslovaških tvornicah.
2. Izberite si svojega zdravnika, pravnega zastopnika, domačega učitelja le°iz čehoslovaških krogov, prepričajte se natančno o njegovem narodnem mišljenju in ne zadovoljite se s površnim utisom.
3 Govorite v vseh trgovinah in uradih samo v svojem materinskem jeziku, zahtevajte povsod češke napise in tiskovne obrazce, depbujte češko in zahtevajte odgovor v češkem jeziku; nemške dopise in ponudbe pa dosledno vračajte.
4. Kupujte in čltajte češke knjige, gojite češko gtazbo in umetnost, češke in slovaške narodne šege in navade in obiskujte samo češka gledališča in koncerte. Naučite se jezika enega prijateljskih narodov tako, da ga bodete popolnoma obvladali, bavite se z njihovo umetnostjo in glazbo, potujte v njihove kraje in prou čarajte njih ljudstvo in njih kulturo.
5. Osvobodite se nemškega načina izražanja svojih misli, nemškega označevanja in imenovanja; zamorite v svojem življenju in svoji domačiji vse sledove nemške kulture ravnotako, kot v sojem stanovanju in svoj h zabavah. Ne čitajte nikakih nemških zabavnik knjig in časopisov in izpopol-nujte svoj študij s pomočjo francoskih •n angleških učnih knjig in osvobo-
dite se popolnoma ozračja nemške
umetnosti.
6. Zavarujte sc izključno le pri čeških zavarovalnicah.
7. Posečajte in priporočajte le češke kavarne, gostilne in zabavišča; zahtevatje pri vseh napisih izključno vporsbo našega jezika in ravnotako postrežbo; zahtevajte povsod češke časopise in časopise nam prijateljskih narodov in odklanjajte dosledno nemško časopisje in ilustracije.
8. Obiskujte češka letovišča in kopališča, potujte v našo lepo Slovaško in Lužice, govorite na potovanju samo češko in priborite v tujini spoštovanje naše mu jeziku in rodu! Ne hodite se zabavat na Dunaj in Berlin ali druga nemška mesta in ne obiskujte "kopališč ob baltiškem morju.
9. Izbirajte svoje prijatelje, stalne goste in znance le med ljudmi, katerih narodna zavednost je vzvišena nad vsak dvom! Ne gojite nikakih vezi s pripadniki sovražnih nam narodov; izčistite naše narodno življenje tako v svojem družinskem in družabnem živ ljenju, kot tudi v uradih in javnosti.
10. Pristopita k organlz?c!jam naših političnih strank in društev in skrbite, da se v naše organizacije ne vrineio sovražni nam elementi.
Čehoslovaške žene 1 Izvajajte te principe natančno in vztrajno, in iz-polnujte v vsakem oziru svojo dolžnost napram domovini.
Jugoslovani! AH se ne tičejo te zapovedi nas še veliko bolj, kot pa Cehcslovakov?! Oni se bore samo proti Nemcem in so v svojem gospodarskem razvoju in svoji kulturi na višini sedanjosti, pri nas pa je vse komaj v povojih in moramo stati tako kulturno kot gospodarsko na braniku proti trem sovražnim nam narodom. Jugoslovani zapišite si teh 10 narodnih zapovedi globoko v srce in izvajajte vedno In povsod z železno doslednostjo konsekvence ki vam Jih velevajo._________________
Zahtevajte , Jugoslavijo” po v s« h gostilnah, kavarnah in brivnicah)
Boljševizem in narodno gospodarstvo.
Kako destruktivno in naravnost uničujoče vpliva boljševiški režim na narodno gospodarstvo, kažejo sledeče številke, ki jih prevzamemo iz poročila M. Bokanovskega in številnih verodostojnih članov francoske misije v Rusiji, priobčenega v Matinu. V moskovskem industrijskem distriktu je bilo kta 1918, pred nastopom boljševiške strahovlade v obratu 211 tovarn, aprila istega leta 151 in oklobra le še 72. V tekstilni industriji je leta 1918 stalo v obratu 171 lovarn — sedaj ne dela niti jedrn*. Isto velja za tvornice cementa, od katerih je bilo leta 1918 v obratu 14. V kaučukovi industriji, v katerih je bilo početkom leta 1918 zaposlenih še 32.000 delavcev, je padlo to število do konca istega leta na 7500. Produkcijo petroleja in nafte v petrolejskem distriktu Baku, katere vrednost je znašala v zimi 1916/17 2,044 000 funtov šterlingov t. j. približno 400 milijonov kron, je padla v zimi 1918/19 na 00 000 funtov šterlln-go\. — Koliko delavcev jc zgubilo s tem svoj zaslnžek, koliko družin eksi stenco 1
Ravnotako revzdržljive razmere, kot v produkciji sami, je ustvarilo bolj-ševiško gocpodarsvo in njih kontrola nad obrati tudi glede rentabilnosti gospodarskih podjet j Plača industrijskemu delavstvu snaša letno 105% bruto vrednosti celokupne Industrijske produkcije. Da mora na ta način v doglednem času sploh vsa produkcija prenehati, je vsakemu jasno. Posebno drastičen slučaj nam v tem oziru nudijo Putilove državne tovavne, za katerih delavske plače je izdala boijše-viška vlada 96 milijonov rubljev, medtem ko je vrednost produkcije teh tovarn doseglo komaj 15 milijonov rubljev. Torej so te tovarne delale, ne vštevši drugih obratnih stroškov, z malenkostno letno izgubo 81 milijonov rubljev,
Da vodi boljševizem tudi delavstvo samo do propasti, slediizdejstva, da
VLADIMIR LEVSTIK.
je bilo v Petrogradu še 1. januarja leta 1918 zaposlenih v 673 tovarnah 278 C00 driavcev. V treh mesecih torej je padlo število delavstva za več kot 50 %. Islotako je v Moskvi padlo število delavstva od 1. januarja 1918 do 1. maja istega leia od 183.000 na 60.000.
Ravnotako je propadel ves premet. Aprila mereča leta 1917 je na Volgi pasiralo mesto Kasan 645 ladij, meseca aprila leta 1918 pa le 41. Od vseh leta 1917 v prometu se nahajajočih železniških lokomotiv se nahaja sedaj nad 50% v neporabr.em stanju. Poleg tega se rte gradi niti ena nova lokomotiva, niti en železniški voz.
Kako rapidno pada vsled boljševizma prebivalstvo mest, je razvidno iz slučajev Petrograd in Moskva. V Petrogradu so našteli koncem leta 1917 še 1,900.000 prebivalcev, koncern leta 1918 komaj še 900 000, v Moskvi pa koncem leta 1917 1 300.000, koncem leta 1918 pa lc še 950.000.
Uredništvo se vsled protekcionizma, ki ga je privedlo boljševiško gibanje s seboj, neznansko hitro množi in s tern spravlja državo ob vedno večje vsote, ki motajo skupaj z velikanskimi, za delavske plače potrebnimi vsotami spraviti rusko dižavo v najkrajšem času do bankerotp. V neki pokrajini, v kateri je pred boljševiško strahovlado upravljajo javne posle 274 uradnikov, je sedaj nastavljenih več kot trikratno število, namreč 854 uradnikov. V neki bolnici, v kateri je 144 bolnikov, je nastavljenih 44 uradnikov. V nekem azilu za novorojenčke je nastavljenih 13 funkcionarjev za oskrbo 10 novorojenčkov. Ti podatki so posneti po poročilu boljševiškega ministra Stuška.
Najbolj jasno pa se kaže obupno stanje boljševističnega gospodarstva v šievilkah državnega proračuna. Ruski državni budget ki je znašal v letih pred boljševiki okroglo letnh 13 milijard rubljev, je nara3tel leta 1918 na 80 milijard in za samo prve 4 mesece leta 1919 na 51 milijard rubljev. (Pred-videvno bo torej budget za celo leto 1919 znašal okroglo 200 milijard.)
13» nadaljevanje.
vi v
Višnjeva repatica.
tem* h* .^rancoskem se ne počuti bolje nego v!°go, kaki*rajU: -Sedai Ce kodete ostati... igrati potem vam°na ^r‘st°ja vašim visokim zmožnostim ... z ljudmi Kakn ^.ostaja drugega, kakor vaditi se Poklat; u slJajno šte že danes rešili to nalogo 1 diV;; ui ’ .• vsem naglašanju trdnih fevdalnih tra-reM r k- '!endar neko popustljivost. . . Hotel sem .’	‘Judomilega	demokratstva	v tistih strogih
•	J..	> kl j’h določajo višji oziri ... je bilo naravnost
Poteza. Naš splošni položaj se je izpremenil
FfkVarl*Za? tako ugodno, da vas ni moči dovolj hvaliti; koliko pomiselkov ste podrli, koliko be-ast,h narodnostnih predsodkov ste odpihnili namah 1 dveh mesecih ste storili več, nego bi dosegli v sto letih vse cesarsko-kraljevske vlade, c
ekscelenc !*	grof.	»Bog daj srečen porod,
»Naravnost klasično,« je nadaljeval predsednik, »bi lehko imenovali vaše delo, glede političnih strank. ,%?no “ dobro organizirane domače stranke so rezka ovira sleherni vladi, ki hoče vršiti svoj pose’
n 5rfVC? dr2avnem duhu ir1 v zmislu preizkušenih načel, ob katerih je rastla dedščina slavne naše di-nastije ; dokler si zna ljudstvo samo pomagati, vlada e more početi ž njim* kar bi hotela, m-gari Če mamo trikrat na leto izjemno stanje. Da vladam v
resničen prid avstrijske misli, 2Vest hotenju tistega, ki me je poslal,« pri teh besedah je ekscelenca sklonil glavo nalik pridigarju, ko imenuje Boga — »je treba strank, razjedenih v svojem jedru, uspavanih v brezdelje, navdahnjenih z blagodejno mlačnostjo prepričanj,^ omajanih po boju nasprotujočih si mnenj; treba je, da nared vidi svoje izvoljene voditelje kloniti Pre_d nekom z glavo in pripogibati kolena, kar slabi njegovo zaupanje vase in veča njegovo ubogljivost navzgor. Interes države zahteva tudi, da se v narodu iztreblja spoštovanje do njegove samobitnosti, ponos na podedovani jezik, zvestoba do lastnih šeg m ljubezen do vkoreninjene kulture, ki je Avstrija Bogu bodi potoženo! — Slovencev ni znala pravočasno zatreti v k Ali. Sele na takem stanju razkroja se da narod docela vpreči v molzni stroj, le v tako skaljeni vodi sc jasno zrcali potrebnost višje izvennarodne oblasti in širše skupnosti pod edino zveličavno, neomajno avtoriteto prestola in tistih, ki tvorč ogrodje države!«
»Vse po zaslugi,« je odrezal grof ta govorniški razmah, »a tako visoke cilje pač nisem utegnil misliti ; preveč me čestite, ljubi gospod predsednik.«
Ekscelenca je napravil skromen, hkrati pa zvito umevajoč obraz.
»Kakor želite, gospod grof, tako naj obvelja,« se je vdal navidezno. »Dobro vem, da visoka igra nikjer ne more pogrešati krinke, v politiki še zlasti ne. Zadnji sem, ki vas bo silil, da se demaskirajte — saj delava, ako se prav zavedam, oba za isto reč.«
»To zadoščenje bo kratkoI« seje zmrdnil grof na znotraj.
»Rano vsled tega pa vas tudi izpregledam. Nepopoln službanik sera — morda nevreden gospodarjevega zaupanja — in vseeno dovolj bistrook, da vidim v vašem ravnanju rdečo nitko načrta: najfe-nomenalnejšega političnega načrta, kar jih pozna zgodovina te dežele I Kaj sem hotel reči — oprostite mi vsiljivost,' predragi, spoštovani moj gost — morda je napek, da skrivate pred menoj, česar mi vendar ne utajite. Zadošča mi zgled, koko ste ukrntili mogočnega tiranskega Smučiklasa!«
»Mari sem ga zares?" je vprašal grof, kakor bi se mu zareklo, ter nastavil uho.
»In še kako! Nekdaj smo imeli s tem gospodom večno barantanje; hujšega izsiljevalca ne pomnim, kar sem živ. Reči moram — tudi takega ne, ki bi znal skrbeti bolj po očetovsko za svoj lastni blagor. On je narekoval pogoje, in vlada je morala biti vesela, da je spravila nazadnje svoj bore interes kakor berač drobtinico miloščine. Toda časi so se izpre-menili, na plan ste stopili vi; zdaj rine Smučiklas iz lastne volje tja — in slep bi moral biti, kdor ne bi spoznal v tem dejstvu sadov vašega genijalnega macchiavelizma.«
»Tetete! Kaj se je vendar zgodilo?«
»Vi še ne veste, da je bil pravkar pri meni? je šepnil eksšelenca s skrivnostnim glasom. »Vaš stol je bil še gorak, ko ste sedli nanj.«
___________________ (Dalje	prih.)
l\
Te številke morajo biti strašno svarilo onim, ki se ogrevajo za boljševistične ideje. Kdor pa hoče, da dospemo tudi v našem gospodarskem življenju do tako grozne propasti, kot jo danes doživlja Rusija, ta pa naj še naprej kliče; „Živel Ljer.in, živel Bela Kuni" Udarjeno bo predvsem tudi delavsko ijudstvo, ker bi zgubilo možnost zasluška in ker bi vsled zasrale produkcije nastala še strašnejša draginja, kakor je že.
Francoska zbornica,
Odobrenje mirovne pogodbe. — Nove volitve.
S t. G e r m a i n, 25. julija. (Dunku) „Ecfcb de Pariš" javlja, da bo baje zboroval parlament še 10 dn*. Ker opozicija proti Clemenceau nima nade na uspehe, bo mirovna komisija dovršila svoje delo pač že v osmih dneh.
Po več dnemi diskusiji bo pogodba dne 6. avgusta lahko ratificirana. Senat bo svoje delo zaključil 15 avgusta. Volitve so bodo vršile najbrž dne 13. oktobra. Med počitnicami bo izdelal vojni minister skupno z vrhov nim armadnimi poveljstvom načrt o skrajšanju službene dobe. (Ldu)
FR. ZELENIK:
Trgovski promet z inozemstvom.
Ker vlada med prizatimi krog! še vedno nejasnost glede kupčije z inozemstvom, tedaj hočem v nastopnem podati kraiko pojasnilo o prometu z inozemstvom.
Naša država je sklenila z Nemško Avstrijo dne 22. marca t. 1. pogodbo 33/SHS (kompenzacijsko pogodbo). Glasom te pogodbe dobi Slovenija iz Nemške Avstrije barve, elektrotehnični materijal, znanstvene instumente, jeklo in jeklene izdelke, kemične proizvode, klobuke, kovine in kovinske izdelke, kvas, kuhinjsko opremo, motorje, poljedeljsko in obrtniško orodje, časopisni in komerčni papir, steklenino, orodne in poljedeljske stroje, železo. Na račun te pogodbe so le še majhne količine na razpolago.
Kdor hoče uvoziti na račun te pogodbe kak predmet, zaprosi s prošnjo (kolekovano s kolkom treh kron) pri centralni upravi za trg. promet, podružnica v Ljubljani za dovoljenje. Prosi se lahko tudi ustmeno. V prošnji se mora na vsak način natačno navesti predmet, množina in vrednost in po možnosti tudi dobavitelj.
Ljubljanska podružnica Centralne uprave za trg. promet obvesti prosilca, ali ugodi prošnji ali ne. Če je prošnji ugodeno, se prosilcu sporoči znesek, za katerega sme uvoziti zaprošene predmete. Ob enem se ga pozove, da založi fakturni znesek pri Jadranski banki v Ljubljani, kateri mora seveda sporočiti, zakaj pošlje denar. Istotako mora obvestiti o vplačilu tudi podružnico Centralne uprave. Ta izda potem poverilno pismo, naslovljeno naNem-škoavstrijski blagov. prometni urad na Dunaju. Ko prejme prosilec to pismo, ga pošlje naravnost dobavitelju. Ce pa je denar namenjen raznim dobaviteljem, tedaj pa mora poslati to poverilno pismo naravnost nanem.-avstr. blag. prom. urad na Dunaju in obenem navesti dobavitelje, kateri naj dobavijo blago in prejmejo za to denar.
Uvoz iz drug h držav, izvzemši Italijo, je pa popolnoma prost in ni navezan na nobeno dovoljenje naše države. Tudi iz Nem. Avstrije je popolnoma prost, ali ta država z ozirom na pogodbo zahteva, da se zgoraj navedeno blago prejema na račun kompenzacijske pogodbe.
Izvoz blaga iz naše države je pa omejen in navezan na posebno dovoljenje. Brez tega dovoljenja je dovoljen izvoz starega krompirja, suhega sadja, kislega zelja in repe, vina In vinskih drož, žganja in medu. Kdor hoče katerega teh predmetov izvažati, mora prositi s prošnjo, kolkovano s trikronsklm kolekom, pri ljublj tnaki podružnici Centralne uprave za izvoznico, ki stane 12 K. Za vsako poši-Ijatev je potrebna posebna izvoznica.
Po najnovejši odredbi se lahko izvaža v vsaki množini vino in žganje. Natančnejši pogoji se zvedo pri podružnici Centralne uprave.
Kdor hoče izvažati razven zgoraj navedenih predmetov kako drugo blago, mora vložiti le pismeno prošnjo, kolekovano s trikronskirn kolekom. Na-daljne pogoje zve prosilec ob ugodni rešitvi njegove prošnje.
Sedaj je dovoljen izvoz manjše množine stavbnega in rezanega lesa v Italijo ali le via Trst proti zdravi valut*, ki se mora odstopiti naši državi. Uvoz kakega blaga v zameno za les je strogo zabranjen. Kolekovane prošnje za izvoz lesa se tudi pošiljajo ljubljanski podružnici Centralne uprave. Istotja je dovoljen izvoz manjše količine lesnega oglja. Radi prošnje velja ono za les rečeno.
Čc se bode sklenila trgovska pogodba s kako drugo državo, bomo o tem javnost pravočasno obvestili.
Stanovanjska kriza v Ljubljani.
V zadnjem času je priobčil »Slov. Narod" dva razgovora o problemu stanovanjske krize in sicer najpreje razgovor z dr. Ž e r j a v o m, nakar se je urednik še „razgovarjal“ s svojim gospodarjem, županom dr. Tavčarjem. Slovenska javnost se je močno čudila, da nista ta dva gospoda, ki sta vendar v isti stranki, v tako važni zadevi jediua, ter da nasprotno razvijata popolnoma diametralne nazore. Čemu neki bi se ne bila raje preje pomenila, da bi čim preje prišlo kaj pametnega na dan?
c Župan dr. Tavčar sklicuje se na svoje znano ..Človekoljubje". Bog vedi, kaj se mu je na stara leta pripetilo, da je začel peti pesem o Bčlo-vekoljubju" in se je trdovratno drži kakor klošč kože. Vsi vemo, da je bil svoje čase zelo mogočen in mu je bila malenkost pohrustati nasprotnika, pa najsi je bil tudi Slovenec in naprednjak, le iz vzroka, ker se mu je zdel opasen. Ali dotičnik ni bil
tudi človek? »Človekoljubje* je namreč zelo širok pojem in da bi se ravnali po »človekoljubju" v najširšem smislu, ne smeli bi niti najhuj-Šemu hudodelcu niti lasu skriviti, kaj še da bi ga obesili po zaslugi in v svarilo drugim. Tudi nemško koroškim bestijam, ki zabadajo bajonete v trebuh neoboroženemu Slovencu, bi na podlagi »človekoljubja" ne smeli nikjer povrniti, saj so one bestije tudi še vedno v Človeških obrazih na svetu. 'Tako vidimo, da je splošno »človekoljubje" nekaj nemogočega, nekaj neizvršljivega, zajedno pa znamenje slabosti in nezdravega nazi-ranja.
Slovenci smo stali, stojimo in moramo stati na jedino pravilnem stališču: V slovenski prestolici mora biti v prvi vrsti za Slovence prostoral Popolnoma smo prepričani, da je to stališče tudi stališče energičnega moža in narodnjaka, kakršnega poznamo v dr. Žerjavu.
Le poglejmo malo, kaj so počenjali Nemci na Kranjskem? Favo-rizovani od avstrijske vlade na vse kriplje, polastili so se bili najboljših In najmerodajnejših služb, vse indu strije, vse večje trgovine, skratka povsod je bil celo na Kranjskem prvi človek in božanstvo: Nemec. Vladno glasilo na Kranjskem bilo je samo-nemška slaboglassa: „Laibacher Zei-tung*. Vprašamo: ali so mar Nemci poznali »človekoljubje* ? Kdor je ob čutil Nemca na svojem hrbtu, ta bo že vedel, kakšni da so bili. V „Sfid markinem* koledarju je stalo:
Hab Mut, hab Mat,
Du deutsches B!ut,
Auf Gott veriraue,
Und um dich haue 1 ! To je bilo nemško človekoljubje ‘ In da bi ne bilo Srbina, bi čutili prav vsi, celo dr. Tavčar danes nemšk človekoljubje tako po naših hrbtih da bi večini ne preostajalo drugo, kakor izseliti se iz lastne zemlje.
Po teh pojasnilih bo vsakomu popolnoma jasno, da je dr. Tavčar-
jevo i.aziraiije o uoveKOijuoju nezdravo — in narodu škodljivo nazi-ranje. Ker se pa naš župan pri problemu stanovanjske krize baš na tako človekoljubje ozira, je naravno, da na ta način nikdar ne bo rešil »groznega položaja uradništva" kakor ga v uvodu svojega razgovora navaja, marveč, da bi bilo baš njegovo naziranje, ako bi obveijalo, največja ovira odpomoči brezstrešnikom.
Dr. Žerjav namerava odpuščene nemške uradnike iz Ljubljane izseliti, da napravi prostor slovenskim brez-strešnlm rodbinam. Vprašamo: ali ni lo pravilno? Seveda in kako zelo na mestni Ta gadja zalega, ki nas je hotela v žlici vode utopiti, ki je stremela za našim življenjem, naj radi histeričnega človekoljubja ostane nadalje v slovenski prestolici? Sramoia za narod, da ss taki brezstidni naši nekdanji zatiralci še vedno nahajajo v Ljubljani 1 In krog 200 je takih rodbini Naše poštene, dozdaj zaničevane slovenske rodbine pa naj nadalje stanujejo po živinskih vagonih 1
Toda dr. Tavčarju zadostuje, da so te nemške rodbine »take, ki so v Ljubljano pristojne po rodu ali vsled dolgoletnega bivanja." Vprašamo sedaj, kdo je županu slovenske presto-lice ljubši, Slovenec značajen beden begunec, ali Nemčur, ki je bil sicer rojen Slovenec, pa je zatajil svoj rod, je pa še vedno v Ljubljano pristojen?
Izjaviti moramo tedaj, da se s tako moralo nikdar ne bomo strinjali. Župan slovenske prestolice mora stati na stališču, kakoršnega zavzenrije in bo zavzemata slovenska javnost, da namreč v Ljubljano spadajo izključno le Slovenci in Slovan i.
Ako se bo zgodilo, da bodo enkrat vsi oni, ki so bili člani »Stli-marke" društva, ki je stremelo po našem življenju, odstranjeni iz Ljubljane, stavimo, da so vse slovenske rodbine pod. streho v isti Ljubljani, ki jo je naš župan primerjal polnemu šk3fu, v katerega ne gre še en škaf vliti. Naredilo se bo pač tako: izlili bomo iz škafa nemško gnjilobo in prostora bo za čisto vino, obstoječe iz značajn h Slovencev.
Naše zahteve ne gredo tedaj le za tem, da bi se iz Ljubljane odstranili le odstavljeni nemški in nemčur-ski uradniki, marveč vse ono prebivalstvo, ki je nam od nekdaj bilo sovražno in se je tekom svetovne vojne obnašalo peklensko hudobno proti nam. Nikari ne bodimo naivni kakor otroci — češ, ti ljudje bodo izprevideli svojo hudobijo in bodo sedai dobri državljani. Vse to namreč pri tej generaciji nikdar ne bo slučaj in ne more biti — ali bo kdo izpre-menil bivšega predsednika Kramischer Sparkasse, ali druge bogate Nemce, kojih sinovi so že v Nemški Avstriji itd. Najbolj moralno za nas, kakor za vse člane »Stidmarke" je takojšnja ločitev, je pa tudi narodna potreba, kajti kako pa pridemo mi Slovenci inače do trgovine, industrije, ako bo še nadalje bogatel na naši zemlji Nemec in Nemčur? Za odslovitev pemštva iz Ljubljane ne bo treba kakih odijoznih denuncijacij itd., javili so se nam oni namreč sami, in ni treba drugega kakor pogledati zapisnik članov „SU 4-marke", upajmo, da bo ta način do-pade! celo našemu človekoljubnemu županu.
Da ne bo vse to 5e bolj razumelo, dobro bo vzeti mali primer:
Na svetu obstoji narod Indov, to je rod jako hraber in ima obilo lepih in koristnih lastno iti, ima pa tudi jedno slabo, ki ga bo popolnoma ugonobila: je namreč zelo živali-ijuben. Ako Jud ugleda na svojem kožuhu bolho ali uš, je ne zatere, marveč mu njegovo versko nariranje aa dovoljuje tacega dejanja. Vprašamo sedaj: ali hočemo i Slovenci postati takšen nečeden narod? Gotovo ne, že vidim pristno Slovenko, <ako vihti metlo po meni, ako bi se drznil ji kaj tacega priporočati I Slovenci smo od nekdaj zelo vneti za snago in nobene nesnage ne trpimo / svoji hiši. Nikako živali- ali Člove koljubje nas ne bo zapeljalo, da bi
ne čistili svojih staiiov, in to vse tako dolgo, da bodo vsi popolnoma čisti.
Naša deviza je tedaj: čiščenje in v tej de viri je spas naroda, v tej devizl ie pa tudi spas vseh ubogih slovenskih rodbin brez strehe.
Kakor že omenjeno, ne motijo nas v naših zahtevah niti histerično človekoljubje, niti juristovski pomisleki češ. da je kaki jurist še vedno mnenja, ■ da sme naredbo izdati le celokupna vlada, da so Komu izjemne naredbe nesimpatične i. t. d. Mi pa pravimo: Proti izjemnim razmeram so potrebne izjemne n rredbe, najvdšjasankcija vsake naredbe pa mora bdi v sedanjih časih zadovoljnost slovenskega naroda, ne pa ona — uši v našem narodnem kožuhu I
Nadalje smo nazlranja, da mora župan s!oven°ke prestoHce v prvi vrsti braniti interese slovenskega naroda, nikakor pa ne, kakor je bil to zaobljubil rajnki Avstriji, „domačega" t. j. tudi nemškega in nemčurskega prebivalstva — kakor se je dr. Tavčar „raz-govatjal" v svojem rodbinskem glasilu. Kaj pa naj pomeni, ko se sklicaje na ..volilne upravičence", koje ne pusti s silo odposlati v Sibirijo — :.e razumemo, upam pa, da se volitve še ne bližajo in da dr. Tavčar oziroma napredna stranka ne reflektuje na Nemce? Časi: ,,Wahiet Hans Kregar" so minuli in Nemci ne bodo nikdar več igrali na tehtnici.
Kakor rečeno, je za nas jedino-le pametna rešitev v tem, da se ženemo uši iz našrga kožuha, to je da izselimo vse narodne sovrage iz Ljubljane iti mesto njih naselimo značajne rodne brate. Prepričani smo, da bo zaenkrat to zadostovalo. Toda pritisk v Ljubljano bo še večji, v jeseni se otvori toli za-željeno in pozdravljeno slovensko vseučilišče. Treba bo še več stanovanj za všsokošelce, cvet našega rodu.
Tu pozdravljamo neko rmsel v županovem ,.razgovoru", namreč to, da bi se dalo nekaj državnih uradov pre-mest ti na deželo. Na vsak način pa je p< polnoma obsojati, da bi se državni uradi še za naprej puščati v zasebnih sta.ovamih. Ako mora državni ura^ ostati v Ljubljani, naj se zanj postavi baraka, o katerih imamo izkušnje iz protresne d6oe in ki &o se za urade kot dobre Izkazale.
Nikakor pa nismo mnenja, da so barake sposobne za stalno prebivanje rodbin. Vprašajte v tem oziru zdravnike, pa boste videli, kaj vam porečejo: namreč, da je bivanje v barakah, ako niso iste posebno sijajno prirejene, prav zelo nehigijenično, po leti vročina, po zimi mraz, čisto držati jih je skoro nemogoče i. t. d., vsak zdravnik vam pove, da je železniški voz v tem oziru boljši od barake. Baraka je za bivanje čez dan, tedaj za urade jako dobra, za bivanje družin pa naj se uporablja le kot skrajno sredstvo.
Tudi nam so slovenski begunci zelo na sicu, saj so to naši najboljši in najbolj značajni lj”dje, tudi mi stojimo na stališču, da ne gie beguncev gnati iz Ljubljane, niti ne pr< g miati slovenskih vdov in sploh Slovencev iz Ljubljane — kakor rečeno, je in ostane naše mnenje, da motajo biti stanovanjske naredbe naperjene proti ušem v našem narodnem kožuhu in ne proti narodu samemu 1
Pomoč je nujna, pokažimo Slovenci, da ni.--.mo Šaiobarde in nočemo posnemati polabskega Tugomera, marveč da znamo s krepko roko in krepkimi živci vstvariti red v lastni niši!
Naša zahteva je tedaj: Vun z nemškimi in nemčmrskimi rodbina ni, naš narod ni voljan še nadalje gledati stoletne krivice, ki je omogočila Nemcu in nemčurju, da je obogatel, postal posestnik najlepših k š, industrije in trgovine, med tem ko je iz na« kože rezal bič za naš narod. V tako iipiaznjene domove naselimo takoj naše uboge, pa mile n*vo nateljen® Slovence — LjubJance. Za visokošolsko mladino pa naj se prirede bodisi v kakem h iteiu ali v kaki vojašnici skupna stanovanja in skupne obednic® s pomočjo državne, mestne in narodne podpore Za urade se naj napravijo barane, ker so za te bolj primer«®* kakor pa za stanovanja. V dobri ba-
raki uradnik lažje vzdrži 6—8 ur na ?an. kakor pa rodbina z otroci dan ,n noj. pa (av0j na delo! Poletje bo •'•nam minulo in bo prej prišla zima, ^or se bodo naše oblasti ojunačile a energičen sklep in začele z delom. ”a delo tedaj takoj!
^esni dogodki v Mariboru in Varaždinu.
^flborskl Nemci sodelovali pri aPoru. — Izgredi udušenl.
(Uradno belgrajsko poročilo.)
Belgrad, 25. julija 1019. Dne 22. t. m. ob 22. uri je nastal rih ,v dopolnilnem oddelku 47- ma-sni11! eSa pešpolka. Pri uporu so v^ovail tudi pesamezul meščani, Vsi h ’ ft Prcdvsom železničarji. Dn u Posredovanja čele karlovškega oirlp ~se le vzpostavil še isto noč • ure red. Četa je Imela tri neir i^eo’ 11 l>ornikl šest mrtvih in bli a v? raiiisnih. Del upornikov je ir * n' a en de' ie pobegnil.. n*L! k • Vzrck za uPor navajajo upor-obuviv nezadostno opremo, kakor kd° ln obutev in malo plačo.
konien^Sn23, m- se Se uPri savski Pod n« £olk v Varaždinu. Vojaki razbiliPOMCiistV0m podčastnikov so ter Ji ^dišča in se polastili orožja ksfA,tr0jn:c in odšli k vojašnic«, v p.x , So bde nastanjene pthotne čete.
mn * ena *n P°l ^ete» 50 l2koi sto" {J11 pod orožje ter se postavili nas-Pr°u upornikom. Ti co se razdelili skupine, izognili se srečanju s pešci, u 2eH poštno zgradbo na Trgu svo-, 9°®, kjer so postavili strojnice. Po-2kur upornikov, da bi se jun prl-dr“žili topničarji, ni uspel. Ker je Pehota zavzela paik, je bil odrejen PaPad na upornike, ki. pa so se raztopiti v skupinah po nekoliko ljudi :n zasedli posamezne hiše. Njim se j® pridružilo tudi nekolika meščanov,
.' so za časa gibanja pehote streljali 'z svojih hiš. Okoli 15. ure ni bilo več boja. Del upornikov so psijeu, en
i«Lne .uda’* a en 1° Pobegnil. Podvzete so odredbe, da se
VSI poslednji primejo. Izgube pehote
znašajo dva mrtra, oa častnik ln
deset vojakov raDjcnlli. Izgube med
uporniki dosedaj še niso znane. Niti
v enem, niti v drugem poizkusu upora
ni sodeloval niti en častnik. Obstoje
dokazi, da jo do upora došlo vsled
“Sitacljo od zunaj.
Poročila inozemstva.
Dogodkov Mariboru so dali nememu časopisju snov za zelo pretl-|j8na pcročiia. Sovražniki našega kra-‘lestva slikajo položaj na nastopni nacin:
„Nauen, 25. julija. Dunajsko poučilo javlja: Narodni poslanec R^diČ j® osvobojen iz zapora. Vojska je v azsulu, v katerem je prenehala vsaka B?plina* . Voiaki zaPu5čajo svoje enif’	*n Podčastniki so potr-
V v,8, ,Wh u‘Motni službene znake, velikih V in Zagre'bu je došlo do kovca nSr?v' kl še trajajo. Od Ca-
ne posfujeta hg?Unine V02!j0 železn5ce* pouujeta bizojav i„ telefon."
izbruhnilo Joft* ;*D:je 23- *■ m-l'e revclucijonarno l-u kraiih Jug°sIaviie volucijonarii ctgLbanie- Hrvatski re-vojsko ki c0 8eJ° cdbiti srbsko mestih^ io h Pcvsod zbira. Na več
“M Sibl ?n H°rvfH.«rVaVih s>>°f’adov htvakkf'vLntJesti iavIiai°» »kako 50
glasni 1 volakl v raznih mestih pro-Velik 8a®C8t°ino brvatsko republiko. Majf. deI Jugoslovanske garnizije v priboru na Štajerskem da je prešel revolucijonarni tabor. L.ete so izšle »Treba t' .K Ubil«• Nezadovoljnost vlada tudi s
p2n„ Uprav? °8°/cenie vsled elii ga P025vanja pod orožje. iz. s eaa, da izvira Up0r s shodov, ki , so Jih udeležili mnogobrojni uvenskl in hrvatski socljalnl doni vt^° *n na katerih so govorcu* ,?!ed 8Plošntm odobravanjem ohin5 » Za republikansko državno “ko Jugoslavije.
shorf«.retira.nLso mn°g> udeležniki teh °v, vsled česar je izbruhnila dol-
gotrajna nezadovoljnost slovenskih in hrvstskih vojakov. V torek zvečer so bili očividno ogorčeni boji, kl so se razvijali na Dravi itd. Javlja se, daje b lo ob tej priliki ubit h trideset oceb in da je mnogo ranjenih." (Lcfu)
General Maister v Mariboru.
Maribor, 26. julija. (Izv. por.) General Maister je dospel iz Velikovca v Maribor, da se Učno informira In preišče zadnje dogodke.
Pokrajinske vesti.
kr Bled. Življenje je rešil deklici dne 23 t m. zvečer obče znani in priljubljeni trgovec gospod Janko Češnik iz Ljubljane. Deklica je padla iz čolna v jezero. Ko gospod Cešnik to zapazi, se zažene iz kopnega popolnoma oblečen v jezero in reši mlado bitje gotove smrti. Častitamo odločnemu rešitelju.
kr Vrhnika. Gozdarji gospoda Franc Galeta, velepostnika v Bistri pri Borovnici in gosp. Anton Hren, gozdar pri gospodu Josipu Lenarčiču na Verdu pri Vrhniki, pripovedujejo, da so zasledili v tukajšnjih gozdovih volčje sledove. Po njihovem mnenju bi bile to stopinje od treh mladih volkov. Tudi so njim izjavili delavci, ki so za-pcsljeni s pripravljanjem oglja na Colu in Jastrebih to je četrt ure oddaljeno cd vasi Zavrh, cia so slišali včeraj med
2.	in 3. uro volkove tuliti. Galetovi gozdarji pravijo, da so našli v svojem lovskem revirju 14 raztrganih srn, kar naj bi bili učinili volkovi. Podre briosti se bodo če poročale.
kr V Kočevju se ustanovi na zavodu usmiljen« / enoletna kmetijska gospodinjska šola za kmetska dekleta.
kr V Celju s?, je zaročil dne 23. julija g. Slavo M« dic, mani akad. slikar, z gdč. Paulico Skaberne, hčerko rodoljubnega celjskega obrtnika. Mladenu umetniku naše čestitke in vso srečo za bodočnosti
kr Celje. Društvo irgovskh na-stavljencev in nastavljenk vabi vse svoje člane in članice na širši sestanek, ki se vrši v torek, dne 29. t. m. ob
pot 20. uri v mali dvorani Narodnega ooma.
Hdisi **avi\ateljem mestnega gle-m XIX arIb°ru je imenovan Nučič, dosedaj član narodnega gledališča v Ljubljani.
kr Mariborski mestni občini
je dovoljeno, (v svrho nakupa živil razpolagati s kreditom 3 milijonov kron pn podružnici Ljubljanske kreditne banke v Mariboru.
kr V Dobu pri Prevaljah je po
dsljši bolezni umrl najstarejši naš župljan g. Pernjak Peter, po domače Tomažev oče, kl je sv. Petra dan dopolni! svoje 90. leto. N. v m. p.
Dnevne vesti.
i
dn Vseučiliški fond. Deželna vlada je 3klenila dati večjemu delu vseučiliškega zaklada obliko ustanove, i ki naj bi služile za štipendije docen-: tom, štipendije akademikom ter za ; rame instiiu!e in materljalne potrebščine vseučilišča v Ljubljani. Poverjeništvu za uk in bogočastje je bilo naročeno, naj osnuje statut za to ustanovo.
dn Zavarovalnica za govejo živino za Slovenijo se ustanovi in prične poslovati 1 januarja 1920.
dn Preureditev intcndance Da dobi država dobrih intendantskih častnikov in da se uredi Intendantura tako, kakor jo imajo urejeno Francozi, je vojni minister odredil, da pošlje na Francosko večjo število častnikov, da se v intendantskih poslih popolnoma izurijo.
dn Preureditev jugosl. armade. Dosedaj so naši polki nosili razna imena, n. pr. „nadštevilni“, „nadomest-ni“ Itd. Vsled sklepa ministrskega sveta pa je sedaj tako ukinjeno imenovanje in polki bodo imeli svoje Številke. V pehoti bo obstojalo 23 polkov, v topništvu 7 in v kojenici 8, razen drugih enot, kakor so oeki, pijonirji itd.
dn Opozarjamo na današnji inserat tvrdke Potočnik, je domača slovenska tvrdka, posebno radi obračanja oblek ker blago še ni došlo, in je obrnena obleka mnogokrat boljša kot sedanje vojno blago, in ker ima g. Potočnik posebno radi ženske mode zvezo z inozemstvom in odide v kratkem v Francijo po modele!
dn Izlet godbe ln pevskega zbora Z. J Ž. v Sevnico, spojen z veliko vrtno veselico pri gosp. Lamperju vzbuja splošno zanimanje. Staro in mlado vse gre danes v Sevnico. Ob 14. uri je obhod godbe po trgu.
dn General Kopač odpotuje v inozemstvo. Par dni po zmagovitem pohodu v Ljubljani posetil je rdeči vojskovodja Savinjsko dolino; vozil so je iz Celja v Velenje in izjavil, da namerava preko Dravograda v Maribor, od koder se popelje v Gradee. Kaj naj to pomeni? Gre li po plačilo za dobljeno bitko y Nemško Avstrijo — ali ga je celo generalisimus Bela Kun povabil na obed. — Vendar mu niso postala domača tla prevroča, ker bi se sicer ognil Maribora, kjer jo že precejšnje Število njegovih žrtev izza 21. t. m. pod ključem. — Naj bo že karsibodi, želimo mn prav srečno pot in da izgnbi pri povratku v Jugoslavijo — potni list.
dn Slovensko Planinsko društvo otvori danes kočo na Mačakarski planini, severno pod Stolom. Koča bode popolnoma oskrbovana. Dohod iz Žirovnice čez Stol ali iz Bistrice v Rožu.
dn »Reforma". Smotra za crkveno-politička te staleška pitanja katoličkog nižeg klera i katoličke crkve u kraljestvu SHS, se dobi v knjigarni L: Schvventner v Ljubljani.
Našlo se je nekaj denarja. Dobi se v podružnici Jugoslavije v Ptuju.
Ljubljanske vesti.
1 Medicinska fakulteta v Ljubljsnl. Za anatomični institut o-ziroma preureditev presekture v anatomični institut in zgradbo sianovalne barake za dva strežaja v deželni bol-nllci je deželna viada dovolila kredit 131.000 K, ki se kot predujem vzame iz vseučiliškega zaklada.
1 Poslanik Ivan Hribar je prispel včeraj v Ljubljano in se je ponoči odpeljal v Belgrad.
1 Osebne vesti. Imenujejo se na državni obrtni šel! v Ljubljani za profesorje v IX. čin. razredu: gradbeni adjunkt inž. Ivan Mahnič, strojni adjunkt inž. Stane Premelč, in gradbeni praktikant inž. Lev Novak. Nadomestni učitelj na gimnaziji v Celju Ivan Steblovnik se imenuje za pravega učitelja v IX. čin. razred. Inž. Friderik Meinberger, strojni apjunkt juž. železnice se imenuje asistentom za strojno risanje na začasnem teh-
ijani°" V*8° °^kem aiu v LJnb*
1 Šentjakobski semenj priredi u 8 romantičnem vrtu pri Mo-herur Za gradom št. 3 (nekdaj Gruberjeva cesta), šentjakobsko napredno društvo skupno s šentjakobsko žensko skupino JDS v prid svoji javni ljudski knjižnici. Vstopnina 150 K, otroci S k v sPremstvu 'staršev. Začetek ob 15. uri. Zabava najraznovrstnejša In originalna.
1 Zgubili se je legitimacija s sliko, giaseča se na ime Josip Novak, brivski mojster na Bledu, od kavarne Slon do Marijinega trga. Pošten najditelj naj jo odda na naslov Mencin Adolf, Frančevo nabr. l/II, kjer dobi nagrado.
1 Stanovanjski akcijski odbor ima jako važno sejo v pondeijek, dne 29. julija, ob 20. uri v običajnem prostoru (dekliški licej, Bleivveisova c.) Odborniki udeležite se je vsi! Črnigoj.
1 Bataljon kraljevske garde v Ljubljani. Belgrad, 25. julija. V po krajinskih središčih, Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani, se ustanovijo bataljoni kraljevske garde, za katere so že imenovani poveljniki. (Ldu.)
1 Osebna vest. Poročil se je včeraj g. Ivan Simončič, poštni uradnik z gdč. Angelo Polajnar v Ljubljani. Bilo srečno!
1 Julij Meinl Ljubljana, uvoz kave in čaja, tovorni ca za Čokolado kakav in kekse. Glej današnji ir.serat.
i Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani poziva vse one člane, ki so naročili olje, da pošljejo steklenice za ono količino, katero so naročili, v ponedeljek dne 21. julija v skladišče Gospodarske Zveze na Dunajski cesti. Na vsaki steklenici mora biti listek s polnim imenom člana. Steklenice se bodo sprejemale izključno samo določeni dan. C'ani se tudi obveščajo, da dobe v društveni pisarni podplate. Vsak član dobi en par. Cena je za moške 10 K, in za ženske 8 K. Razdelitev se vrši vsak dan cd 9 do 10 ure dopoldne ter od 12 do pol 2 opoludne. Vsak član mora prinesti s seboj izkaznico in plačilni listek o zadnji članarini. Cfani se naprošaj‘o, da se tega reda točno drže. Razdelitev podplatov se zaključi s 1. avgusom.
Zadnje vesti.
Mirovni pogoji za NemSko Avstrijo.
Nemška Avstrija vahteva revizijo pogodbe.
Dunaj, 26. julija. (Pos. poroč.) Dunajski listi zahtevajo popolno revizijo mirovne pogodbe, poudarjajoč, da sedanja pogodba ustvarja iz Nemške Avstrije »kadaver države". V dunajskem parlamentu je objava mirovnih pogojev napravila uničujoč vtis. Vse stranke soglašajo, da so pogoji za Nemško Avstrijo absolutno neizvedljivi. Krščanski socijnlcl so proti finančnim določbam, zlasH proti onim glede Taluto In vojnega posojila, ker so ti pogoji neizvedljivi. Nemški naeljo-nalcl smatrajo teritorijalne določbo za naravnost katastrofalne. Nemško Češka, Nemško Moravska in južne Tirole — so trije težki udarci. Nemški nacijonnlci so proti plebiscita na Koroškem. Socijalni demokratje smatrajo tak mir za »sramoten", Nemška Avstrija izgubi svojo popolno samostojnost In postane kolonija entente.
Poljske čete osvojile vzhodno Galicijo.
Varšava, 25. julija. Glasom uiadnih poročil so poljske četeosvo-| jile vzhodno Galicijo. Ukrajinske bolj-j ševiške čete so popolnoma poražene.
! Pri mestih Zbrucz, Zaleščiki, Bucracz j in Husiatyn so trajali večdnevni, težki boji. Poljaki so osvojili velikanski plen: 6500 ujetnikov, 47 topov, 105 strojnih pušk, 98 vagonov munlclje in ogromen vojni materijah
Angleška	zbornica	odobrila
versajsko	mirovno	pogodbo.
London, 25, julija. Angleška poslanska zbornica je v vseh treh čitar.jib, po tridnevni splošni debatira 163 proti 4 glasovom odobrila mirovno pogodbo z Nemčijo. Zbornica je enoglasno odobrila in sprejela angleško-francosko zvezno pogodbo.
Lyon,	26. julija.	(Brezžično.)
Angleška zbornica lordov je glasovala soglasno za ratifikacijo mirovne pogodbe in za argleško-francosko konvencijo. Razprave sploh ni bilo. (Ldu.)
Listnica uredništva.
Ptuj. Dopis zoper Žide sprejel, a podpis nečitljiv. Pošlji svoj naslov čitljivo pisan.
Kulturni pregled.
Ruski koncert. V torek so ljudjt trumoma vreli v Union poslušat članico petrogradske opere g. Valuje-v o in baletko imperatorskega baleta g. Potapenko. Že dolgo ni bila unionska dvorana tako nabito polna, zlasti ne v slučajih, kadar je naznanjeni spored obetal novosti naše glasbene literature. Prišli so redni obiskovalci koncertov, največ pa je bilo takih, ki sicer nikoli ne pridejo. Prvi so želeli uživati lepoto melanholičnih ruskih
pesmi, diuglm je šlo menda bolj za lepe telesne oblike baletke kot za petje. Pa so bili vsi skupaj temeljito razočarani. O. Valujeva je pela s svojim skoro neprijetnim glasom par pesmi docela brezizrazno, baletne točke so spadale v predmestno šmiro. Tako je bil ruski koncert tiasko in variete, kakoršnega v Ljubljani ze dolgo nismo doživeli in kakoršne — dasi so nam ruski gostje mili in dragi — iz našega resnega stališča z vso odločnostjo odklanjamo. — Z. P.
ki Ivo Vojnovič: Imperfttrix. Končno je izšla ta tolikokrat omenjena knjiga, najnovejše delo velikega pesnika - dramatika, ki so jo z veliko nestrpnostjo čakali v jugoslovanski
Javnosti, in o kateri se jev hrvaškem mjiževnem svetu že do zdaj mnogo napisalo. Po Imenu svojega avtorja in po mestu, ki ga ona zavzema v njegovem razvoju, je to gotovo najznamenitejši iirerarni pojav zadnjega časa pri nas. Galerija Vojnovičevih „majk“, započeta z ribar’co Jelo v »Ekvinociu", je dobila v junakinji te »misteriji ostrova Zaboravl" svoj vrhunec. Ta carica (,,lmperatrlx‘) je mati vseh, a najbolj »bosonogih In golorokih". Mati vseh solnčnih pokc-
Ijenj. V ti drami je Vojnovič s pro-roškim duhom zaslutil sodobno propadanje nesodobnih knezov, kance-Iarjev in samodržcev. Divna Vojnovičeva umetnost, njegov razkošni slog in poezija so v ti knjigi v vsi svoji lepoti. Knjiga je tiskana na finem papirju, v lepi obliki, z originalno naslovno stranjo, ki jo je narisal Jože Kljakovič; knjiga je izšla v založbi »Književnega Juga". (V Avstriji se knjiga radi cenzure ni smela tiskati ) Cena knjigi je 10 krc n.
Gospodarstvo.
g Ljubljanska kreditna banka.
V smislu sklepa občnega zbora z dne 5, maja 1.1. zvišuje Llubljanaka kre-dltnš banka svojo delniško glavnico od 15,000 000 K na 20,000.000 K z izdajo 12.500 novih delnic v nom. znesku 5,000 000 K. Subskripcija novih delnic se vrši oe 1. do 31. avgusta 1.1. Natančni pogoji so razvidni iz današnjega inserata.
g Dobavo 2e plačanega blaga iz Nemške Avstrije Čigar izvoza Nemška Avstrija ni dovolila. Med Centralno upravo za trgovački promet
sa inostranstvom v Beogradu in dunajskim Warenverkcbrsbureau-jem se je sklenila pogodba, gi2som katere bo dovolila Nemška Avstrija izvoz vsega tistega bbga, ki jo bilo plačano pred 22 marcom 1919. Če pa je blago plačano le deloma, se bo dovolil izvoz le deloma, to je že plačanega blaga. Poživljajo se tedaj vsi interesenti, da vlože do najpozneje 5. avgusta t. 1. tozadevne, pravilno kolekovane prošnje opremljene z vsemi dokazili, na podružliico Centralne uprave v Ljub ljard. V prošnji morajo biti navedeni vsi podatki, t. j. vrsta in množina blaga, natančni naslov prodajalca, vrednost za koliko jc plačanega in kedaj.
g Dobava blaga od Nemške Avstrije. V okviru gogodbe 33/111 S z Nemško Avstrijo se zamore dobiti od tam dinamit, dinsmon, aeterdinamon, gumijeve potrebščine za stroje, avtomobile, potrebščine za kopalne sobe in klosete. Kdcr hoče katero vnto tega blaga naročiti, more vložiti kolekovano prošnjo do najpozneje 5. avgusta 1919 pri podružnici Centralne Uprave v Ljubljani,
g Z raznih borz. V Svic! notira jugoslovanska krona 23 (ra 100 naših kron se dobi 23 frankov), nemška
krona 20. Na Dunaju notiia naša krona 106, čehoslovaška 150, nemška marka 220, francoski frank 420 do 450, švicarski frank 520 do 550. V Belgradu notira naša krona 300 po uradnem kurzu, medtem ko znaša trgovski kurz 280 do 290.
g Ustanovitev efektne borze v Pr egl. Iz Prage javljajo: Dne 23. t. m. so zborovale praške bančne tvrdka da zavzamejo stališče preti borzi, ki se ima ustanoviti prihodnji mesec.
g Bencin za poljedelske stroje* Belgrad, 24. julija. Te dni pride na Reko 500 vagonov bencina, ki ga j® naročilo ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje, Benc’n se porabi pri žetvi. (Ldu.)
g Urad za pospeševanje obrti ima na razpolago nekaj ratificiranega špirita. Obrtniki, k! rabijo za svojo cbrt špirit naj priglasijo najkasneje do 1. a1 gusia 1.1. pri navedenem uradu« Dunajska cesta št. 22 svoje potrebščine, na poznejše priglase se ne bo mogel več ozirati.
Izdajatelj in odgovorni urednik: /j Anton Pesek,
Tfska »Zvezna tiskarna" v Lmbija;’l*
Ji{ali oglasi
stanejo prvih 10 besed 4 JJ, vsaka nadaljna besnela 30 vin. • Dopisovanje In Senilne ponvdbe pa vsaka beseda t Jf.
g| Proda se: jjj
Trgovina g starino (Trttd-lergeschaeft), se 5. avgusta 191» proda na javni dražbi. Poizve se v podružnici „Ju-oslavlje" v Ptuju, ali pri g. zatij, Ptuj, Hrvatski trg.
1056
Radi udpotovnnja se takoj proda v Sp. Sl Skl pTi Ljubljani se nahajajoča, popolnoma nova, dvonadstropna hiša z vrtom in dvoriščem-Prodajni pogoji so na vpogled v odvetniški pisarni dr. Novaka in dr. Kobala v Ljubljani, Dalmatinova ulica 3.
Izložbo, nekaj vrat, vodni mušel, solnčnl zastor ln en kamenit banger prodam ceno radi prezidave. — Naslov v upravi	1047
Hlia v Celju z
odar-
sklm poslopjem inleplm vrtom tik mesta je na prodaj za 88.000 K. - Natančnejši podatki v podružnici »Jugoslavije* v Celju. 1046
P8 Kupi SG t
Pristnega mleka išče večjo množino Kefimi zavod na Dunnjskt c. 6.	1059
Kupim po najvišjlh dnevnih cenah vsako množino lepega zdravega fižola, letino 1918 ako mogoče postavljeno v Ljubljano; večje množine prevzamem tudi na železniS h 1
o) .
tančno navedbo množine fi-
pi
kih postajah izven Ljubljane. Pošljite takoj ponudbo z na-
žola, zadnjo csno vrsta in prevzemna postaja, pod »Fižol leta 1918“ na npravništvo lista.	1066
Sveže maline se kupujejo v vseh množinah. Ponudbe na: Destilacija esenc, in Izdelovanje sokov. Potnik Srečko, Ljubljana, Stomškova ulica 27.
Kupujem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETl, parna žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani.	419
g Službe: S
Tesarje kakor tudi do-učencev se sprejme proti vefi bremu plačilu v trajno delo. ANTON STEINER, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Jeranova ulica št. 13	747
Hlapec se sprejme, ne-oženjen lahko s hrano in stanovanjem, oženjen pa s stanovanjem. — Poizve se: Jeranova ulica 11.	99*
Spretno prodajalko sprejme usnjarska trgovina Josip Pirich v Ptuju. Več istotam.
1055
Razno:
'i m
fd
Znmenjs se hiša s štirimi stanovanji v Ljubljani, za manjšo hišo ob prometni cesti, v mestu ali na deželi, ki je pripravna za trgovino. Naslov v upravi lista. 1054
Gumijevo cevko zamenjam za dobro ohranjen plašč. Več pove uprava lista. 1064
Hiža s posestvom, osem-inpol orala ter vinograd s hišo ln gospodarskim poslopjem, dvajset minut od postaje, Je naprodaj. Poizve se pri Fr. Lubarju v Šibeniku pri Sv. Juriju ob juž. žel. 1061
Kdo posodi 8 do 4000 K obrtnici za dobo dveh let, proti dobremu jamstvu in visokim obrestim Cenj. ponudbe pod »Visoke obresti* na upravo lista.	1063
Spretnoga gozdarja sprejme takoj oskrbništvo rudniškega in fužinskega obrata v Mežici na Koroškem. — Prošnje s prepisi spričeval o dosedanjih službah ln strokovnih šolah ter o zmožnosti, naj se naslovijo na Državno nadzorstvo in upravništvo v Mežici, kr. SHS.
Mlinski kamen
za žrmlje in
brusilni kameni
vaake velikosti se prodajo.
Cena po dogovoru.
Jožef Planina«
Rog.itec, Štajersko
Nadpaznika
Paznika
Preglednika
marljive in energične sprejmemo v svoj premogovnik v Sloveniji. O-ferte s prepisi spričeval in z zahtevo plače naj se pošlje na naslov:
S. Marjanovič« RajneJoval7, Zagreb,
m- Pozor gostilničarji
5roda se garnitura za regljanje, katera sestoji z 7 skoro novih gumi-evih krogel različne ve-ikosti In 9 popolnoma novih kegljev z gumijevimi obročki. Cena primerna. Pogleda se lahko na licu mesta. Pismene ponudbe Fran Majdič, Kranj.
ŽIVO APNO
1 vagon se takoj odda. Naslov pove upravništvo
Usta.
Pozor
vrvarjil!
Za prodati imam večjo množino konopelj. — Vpraša se pri Viktorju Kodakovi?, v.var, Zlatar na Hrvaškem.
tMBMBMH—i III ■ Ul
Slav. občinstvu se priporoča
čopičev in metla
na drobno in debelo. Ant. Šimenc, Tesarska ulica 3, Ljubljana.
Vinski sodi
25 kom. 4—7 hi, 8 kom. 100—1700 hi po ugodni ceni naprodaj. — Naslov pove I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseijak & Rožanc, Ljubljana, Fran-čevo nabr. 5.
Resna ženitna ponudba.
Kmečki sin, 33 let star, inteligenten Štajcrc, prijetne zunajnostl, Izučen trgovec, absolvent kmetijske šole, ki ima posebno veselje s kmetijstvom, se želi takoj priženiti na srednje posestvo na Stajerkem, Kranjskem ali Koroškem. Samo na pisma odgovorim vsakomur, tajnost strogo zajamčena. Ponudbe, če mogoče s sliko, seveda s polnim podpisom, pod: »Absolvent kmetijske šole*, poštno ležeče, Stnčavas na koroškem.
Prodam
1 vagon stare, še dobro ohranjene
strešne opeke.
Vilko Kukec, Žalec.
Prima svinjska mast, Suho meso, Slanina,
Braunšvajgerce,
Fižola,
Prženi ječam
a la Knelpp, Kavi n nadomjestak prodaje na veliko i malo
Prva slavonska tvornica suhomesnate robe i masti
Jovti Gigovic
Novagradiška.
Podružnica:
Maribor, Glavni irg 21. Prodam
krasno, okusno,briljantno vratno verižico (collir). Cena K 1.200. Na ogled je tudi izvrsten gramofon najboljše znamke »angelj “ s 30 ploščami, večina plesni komadi, poleg par oper. Cena K 600. Rimska cesta 12/111 desno, zadnja vrata. Poljubna ura.
Jajca
sveža, kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe eksportna trgovina
Ed. Suppanc
v Pristovi.
Najlepše darilo mladini
je povest slovenskega dečka Iz pretekle svetovne vojske
„DORE“.
Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4 Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zvezni knjigarni r Ljubljani, Marijin trg 8,
Pozor!!
J os. Rajšter
Pozor!!
tvornica kandit in slaščic v Šoštanju, Slovenija
ima v zalogi raznovrstne kaudlto in slaščice, kakor: maline, limone, roks-drops, jačulice, sadje, m®' dene Itd. ter slaščica vseli vrst, kakor čnjni kek*> biskvit, mandeljnove izdelke, medene koDčkoitd* po nizki ceni. — Na željo prospekti.
"INSKO ZDRAVILIŠČE
drž. toplice Dobrna pri Celju
(preje Neuhaus bel Cilll, Stclermark)
vrelec izredno bogat na radiju in ogljikovi kislini*
MAJ—OKTOBER. ^
Alfonz Breznik
učitelj »Glasbene Matice* 10 edini strok, dežel, sodišč*
Ljubljana, Kongresni trg št. 18
(nasproti nunske cerkve)* Največja in najsposobnejše tvrdka in Izposojevalnic* klavirjev, pianinov In liaf'
asonljev. Velikanska zalog* vseh glasbenih inštrumente*1 strun in muzikalij. 1®'
i” Hi
SfijljlH
OPEKO
zidake in strešnike oddaja po najnižjih cenah od postaje Celje
Osttatitsch & Karlovšek, Celje
Obvestilo!
Obveščam tem potom vsakogar, da niše«1 plačnik za dolgove, katere bi napravila moj3 žena Marija Vrečko na moje ime.
Ponikve, dne 26. julija 1919.
Anton Vrečko,
posestnik.
KUPUJEM
vse vrste kolonijalnega blaga, kakor
mast?, slanine, sveč, s»ila, koruze, ovsa
in drugega žita le od večjih podjetij po cele vagone’ Ponudbe na
Franjo Vidovič-a, Maribor,
Cvetlična ulica št. 15.
Društvo finančne straže na Slovenskem v Ljubljani naznanja vsem članom, da je njih elan
Ivan Kobler
nadpaznik
v izvrševanju svoje službe zadet od italjanske kroglje dne 25. tm, preminul.
Pogreb se vrši 28. t. m. ob pol 6. uri popoldne.
Predsedstvo.
Telefon 3544/VUI, S047/V1II,
Ustanovljeno leta 1909.
Vpisovanje za šolsko letu 1919)20
vsaki dan od 11.—12. ure dop., od 15.—17. ure pop.
Ljubljana, Rimska c. 18/1.
(Pismenim prijavam je priložiti zadnje šolsko izpričevalo.)
Knji
govodstvo, trgov. računstvo, trgov, korespondenco, pouk o menicah in trgovini, stenografija, strojepisje itd.
Zora Gartner,	Fran Gartner,
absolventka trgovske akademije v Pragi.
izprašan na trgovski akademiji v Gradcu.
Traverze
28 cm/9 m dolge, 10 komadov prodaja F. Rudi, posestnik v Podlehniku pri Ptuju.
Pozor!
Pozor!
Ko treba?
Pšenice, kukuruza, zobi (ovsa), ječma, kaše (Gerstl), pržena ječma, pakovano P° uzorku Kneipa i otvoreno, masti, suhog-^tesa, sve vrsti zemaljskib proizvoda,
Jo¥anoYic I Tomič, Mitroviča
(SRE M.)
VINO
Dospelo je 150 hi belega in rdečega, novega vina, ter 9 sodov ogrskega star. rizlinga. Ceno pove Ivan Koželj, Ljubljana, Tržaška cesta 27.
UREČE
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
j. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
K~ ONTOMSTINJA
se takoj sprejme. Prednost imajo one ki so že bile v pisarnah z vinottžtvom. Ponudbe pod „Vino“ na upravo lista v Celju.
S- Potočnik
krojaški ateljeja dome in gospode Solenburgova ulica G, 1. nadstr. ncr desno, v Parizu akademično izprašan.
bdeljuje najmodernejše kostume, jesenske plašče za dame, najmodernejše obleke za gospode na zahtevo v osmih dneh.
Posebna delavnica za obročanje površnikov in oblek za gospode!
Padi prevelikega dela v sezoni se prosi cenjene dame in gospode svoja naročila že sedaj vposlati.
REPNO SEME! 2ŠŽ2
pristno kranjsko po K 15-— za kilogram in
rudečo deteljo
„inkarnat“ po K 6 — za kilogram
razpošilja po povzetju po 5 kg po pošti ali večje množine po železnici tvrdka
Ant. Stergar v Kamniku.
JI. Derbajs
trgovina cl«Ktrct«bn* predmeten
dobavlja
vse v to stroko spadajoče blago po primernih cenah.
Ljubljana, Linhartova ul. 4.
stavbeni in pohištveni pleskar ln ličar
Rimska cesta št. 16
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom.
Izvršitev tofins. Zmerni cena.
Za vsa Izvršena dela jamčim 2 leti.
v lesni trgovini,
37 let star, energičen, z večletno prakso v lesni trgovini, popolnoma vešč slovenskega, hrvaškega, francoskega, ita-lijanskega in nemškega jezika sedaj na vodilnem mestu, išče službo ravnatelja ali sploh njegovim sposobnostim odgovarjajočo službo pri lesni industriji v Jugoslaviji ali pri večji lesni trgovini, ki se bavi z eksportom. Ponudbe pod .Jadran 19i9“ na upravo lista.
Priporočamo edino toyarniško zalogo
Siualnil} $tr©jeu
za rodbino in obrt ter njih posameznih deloy.
Dobijo se potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko
in manufakturno blago.
JOS. P E TE L IN C, Ljubljana, Sv. Petra nasip, x^o°
jg Rdeče maline Ig
za eksport kupuje „BALKAN", trgovska, špedicijska in komisijska del. dr. v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 33. Prosi se natančne pismene ponudbe.
Za 5 milijonov kron poljedelskih strojev
takoj dobavljeno „GARSE“
družba za izdelovanje poljedelskih strojev z o. z.
WIEN IX,, Porzellangi sse 43
Naslov za brzojave:
Garbesep Wien.
^Sitnice
v ljubljani, Stari trg štev. tS.
Danes
Koncert
„Pri Lozarju"
sv* Jakoba trg. — Vstopnina prosta.
K obilni udeležbi se priporoča
Justina Poženel.
Prihldiin ?pa!n?> jedilne ingosposke sobe,
■ UliltjIlfiJL kuhinjska oprava, podlt>žki-mo-
raciisu a■	•	. ?.CI’ otoniane, spalni in deko-
^ehkefra iITh’ P°stelJ„e> omare, mize in stoli iz ter S\ t ^ga ,esa’zelezne P°stelje in umivalniki Pohištva lesenega, železnega in tapeciranega ‘zvš tvl j vsakem slogu od proste do najfinejše po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
KAREL PREIS Maribor
Stolni trg 6. Ceniki zastonj!
Andrej Ham
čevljarska tvornica Maribor Vetrinjska ulica štev. 13
Kupf: večje množine finega boxcalfa, chewreauxja, črnega in rujavega, podplatov vseh vrst.
Išče: 15 do 20 pomočnikov za novo delo; plača 20 do 28 kron od para (po kakovosti dela);
1 izurjenega kalkulanta.
Traže se tvornički stražari (čuuarij
za veliko tvorničko poduzeče u Bosni. — Primaju se čili, neoženjeni, ne preko 36 godina stari muževi slavenske narodnosti, koji su sposobni za službu stražara (čuvara) te za vatrogasnu službu. —
Prednost imadu oni natjecatelji, koji su služili u vojsci i članovi vatrogasnih četa ili društava.
Nudja se konačenje (stan) kao u vojarni (kasarni), dobava životnih namirnica uz jeftine ci-jene, te mjesečna plata od K 450.
Za zajedničku kuhinju tvorničkih stražara stav-Ija se besplatno na raspolaganje jedan kuhar.
Samo potpuno zdravi, snažni natjecatelji neka pošalju svoje ponude sa prepisima svjedodžaba odnosno iskazom o dosadanjem radu na upravu ovoga lista pod brojem 1586.
Dr.milan DanDrellu
advokat
Beograd, Kneginje Ljubice 2.
Korespondenca v srbskem, hrvatskem, nemškem in madžarskem jeziku.
JULIJ ME1NL, UVOZUVEIN ČWAy
LJUBLJANA
Fino francosko olje prlmlsslnia Vinski kis Čokohtda in kakao Sardine najboljše vrste Kond. mleko s sladkorjem Fino desertno vino Malaga
1 liter K 24-— ltum — Cognae Likerji Marmelada
Keksi
Razpošjlja po celem kraljestva od 5 kg naprej franko. - Cene nizke. - Na debelo popust. - Ceniki se sedaj ne razpošiljajo.
n
Priporočava svojo vedno veliko zalogo:
Slivovke ruma
olja, fino francosko in izvrstno jedilno
rozin
• v
nza in drugega špecerijskega blaga.
Samo na debelo.
Gregorc & Verlič
Ljubljana Cesta na Rudolfovo železnico 7.
i—inMiiHimii' i j mtm
Tvoraiška zaloga
gramofonov in godbenih avtomatov
Masbergci, sodite 5
Izvršuje vsa tozadevna popravila strokovno In ceno. Ugodna zamenjava obrabljenih plošč.
Gramofoni z vmetora denarja za onsihnsčaris
Naznanilo.
STANDARD OIL COM-PANY OF NEW YORK
Poslovnica za Slovenijo v Ljubljani
ima od parnika prišlega te dni na Reko oddati še: Strojno olje (lahko) »Solar Red“. Strojno olje (zelenkasto) „Qiirenslieawy Red^
Strojno olje (uberhitzt) „Valve Pil FFF; Strojno olje „Socony“ XXX“.
Vse drugo od došle partije je razprodano. Plača se v dolarjih cif Reka. Manj ko 10 sodov se ne razpošilja, dokier je Še zalog? na Reki. Detajlno prodajo prevzamejo trgovci. Naročila tudi brezobvezna se spfeie" majo že sedaj. Prihod prihodnjega paf' nika ter vsebina, določena za Slovenij0 se naznani v inseratih.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Poziv k upisovanju novih delnic.
z izdajo
Redni občni zbor je dne 5. maja t. 1. zaključil na temelju dovoljenja deželne vlade, da zviša delniško glavnico
od K 15,000.000— t?a K 20,000.000'—
12.500 novih delnic v nom. znesku K 5,000.000'—
in je pooblastil upravni svet, da določi po svojem prevdarku rok in način izdaje novih delnic.
Upravni svet je na podlagi tega pooblastila sklenil, razpisati subskripcijo pod sledečimi pogoji;
1. Upisovnnje se vrši od 1. do 31. avgusta 1.1.
a) pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru;
b) pri Živnostenski banki v Pragi in vseh njenih podružnicah;
c) pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osjcku;
d) pri Hrvatski zemaljski banki v Osjcku in vseh njenih podružnicah.
2. Od 12-500 novih delnic k K 400 — nom. v skupnem znesku K 5,000.000-— se prepusti dosedanjim delničarjem 9.375 komadov in sicer v razmerju na 4 stare I novo po K 650’—, plačljivih na	enkrat	najpozneje	do	31. avgusta 1.1., več 5% obresti od nom. K 400-— od 30. junija 1919	do	dne plačila.
Ostalih 3.125 delnic se ponudi drugim reflektantom po K 800*— za komad, več 5% tekoče obresti od nom. obresti od nom. zneska K 400-— od 30. junija do dne plačila, proti takojšnjemu plačilu.
3. Nove delnice bodo opremljene s kviponom za II. semester deležne polovice čistega dobička za 1. 1919.
4. Pri upisovanju se morajo predložiti v navedenem roku plašči starih delnic subskripcijskim mestom v svrho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic iz zadnje emisije, katerih oddaja vsled tehničnih zaprek še ni bila mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih priglasnic in začasnih potrdil o plačanih delnicah.
5. Ažijski kurzni dobiček od novih delnic se po odbitku stroškov	in	kolekovne pristojbine	uporabi	za	ažijski	rezervni fond banke.	1	)
6. Proti vrnitvi začasnih potrdil se bodo nove delnice tekom meseca januarja 1920 izročile subskribentom.
7. Reparticijo delnic za nedelničarje si pridržuje upravni svet, toda v prvi vrsti se bodo upoštevali oni subskribenti, katerim pri zadnji emisiji ni bilo mogoče dodeliti polnega števila upisanih delnic.
Ljubljana, 21. julija 1919.	Upravni	svet	Ljubljanske	kreditne	banke.
m