St. 15. V Gorici, 13. aprila 1883. Tecaj XIII „Soča" Izhaja vsak petek m velja po poŠti prejemana aH v Gorici na dom pošiljana: Vse teto.....f. 4.40 Pol leta.....„ 2.20 Četvrt leta . . . . ..1.10 Pri oznanilih in tako tudi pri ..poslanicah" se plačuje /.a navadno tristop-no vrsto; 8 kr. 6» bc tiska 1 krat 7 „ » ,. „ 2 „ 6 „ „ „ „ 3 „ Za vffče črke po prostoru. Posaraezne §tevilke se doMvajo po 8 kr. v tobakainicaU v gosposki ulici l»!izu „tn>h kron', na starem trgu in v nau.ski ulici iav v Tratu, via Ca-sonua, 3. I>oj.i-i naj i-o Wagovoljno poSiljajo iiiLMliiistvu ..Soeo" v Gorici v Via Ascolt 8, I., nai«.iniiiia pa opravniBtru „So06rt Viadella Crcce St. 4. II. Rokopisi se ne vraSajo; dopisi naj se blftgovoljno frankujejo. — Delalcem in ilrugim ncpremostoim so uarofcnin zniia, ako sc ogJase pri opratni&tvu. Yabilo na naroebo. Z zafietkom novega fictrtletja priporofiamo na§ list slavnemu ob&instvu k obilni narogbi. — P. n. gg. narocnike pa prosimo, da nam osta-nejo zvesti z besedo in v d c j a n j i. — One go» spode, ki uiso se na Cistern za lansko leto, pro-simot naj pohitijo, da prihraiiijo sebi in nam uevSefinosti. Nova fcolska postava. Iz poHtienega nregleda, ki ga prinaSamo v vsaki Stevilki, je razvidno," da v dunajskem dr2avuem zboru si stojiti dve mocni stranki nasproti. Ena je konser-vativna, ki podpira sedanje Taaffe-jevo ministerstvo, druga pa Iiberalna, ki bi dunajsko vlado rajfii dancs, ko jutre vrgla, <»a bi vzela spct vajete v roke, katerc je do zdaj Sc vselrj le nesreeuo ddala, Liboralna stranka ne opustt pi Hike, ako more poungajuti vladi ali pa konservativni stranki, ki ima veCino in ki sc tudi desnica impiiujo, kcr sedi v zboru na desni pred-•ednikovi roki, incd tem ko se liberalci leviCarje zo-vejo, ker sedijo na levi. Se eelo takrat, ko gre za neobhodno potrebne reel, ki se ne morejo odrekati, ako se hoce, da drzava opravlja svojc poslc, se liberalci repeocljo in delajo fakcijozno, uecastno opozicijo. Tako so delali letos, ko se je dovoljeval porafiuu za tekoge leto. Po tem se ni'euditi, da levica s toliko vecim ognjem oporeka In nasprotuje, ko hoce veeina kako postavo sprejeti, ki se dotika Uberalnih naCel in nau-kov. V takem slucaji postaja levica besna in rohui ter napenja vse svoje moci. Na Iiberalna nacela pri-sega z obema rokama in je prej pripravljeua zttovati blagor narodov, ko eno pifiico tega, kar so jo njeni preroki ueili. Nekaj takega se godi zdaj <>led6 neke premeuibe, katero hoce driavni zbor akleniti ua se-danji Solski postavi. Do zdaj je bilo po driavni postavi doloceno, da morajo otroei 8 let hocliti v §olo in sicer od izvrSe-nega 6/do koucanega 14. ieta. Za GoriSko je narcje-na izjema, da velja ta dolzuo.-st le za 6 let, od 6. do 12. leta starosti. Ta postava je za vse drzavljane enaka: za §tacunarja, ki prodaja platno kupovalcera, in za delavca, ki koplje kaunije na polji, za gospoake utroke v velikih uiestih in za pastiije, ki pasejo ^i-Vino na planinah. Xaka postava, ki naklada vsem ena-ke butare, je po mneuji nekaterih moZ pravicna in Iiberalna. To pa m. res, kakor bi ne bilo pravifiuo, ako bi kdo zahteval od deCka 8, 12, 15 let, od mla-denca 18, 21 let, od moza 25, 30, 50 let, naj nesejo cnaka bremena, recimo 50 kilov. Breine bi bilo v tem slucaji sicer za vse enako, ali nioci bi ne bile enake; krivicno je pa, zahtevati enaka bremena od ueenakih mofiij. Tega liberalci cocejo sliSati iu tirjajo po vsi sili, naj po§ilja kajzar svojega sina, katerega ne more rediti, lako dolgo v §olo, kakor bogatin, ki spi na blazinah iu kateremu ostajajo najbolje jedi iu najslaj-§e pijade. Konservativci spoznavajo, da se godi kmetom krivica, ker morajo posiljati svoje otroke do 14. leta v Solo, katere bi doma pri deiu krvavo potrebovali; spoznavajo, da otroei, ki so hodili 8 let v golo, se delu odvadijo in niso dobri delavci, da vsled tega kme§tvo hira in umira. Vse to spoznavajo konservativci in hofiejo po vladnem predlogu dolociti, uaj bi Be smelo kmefikim otrokom dovoliti, da po §eatem letu Solanja doma ostanejo, ako so se naucili to, kar Be zahteva v ljudski Soli. Temu uamerovanemu sklepu se liberalci na vso mo6 upirajo in so sklicali na Dunaj vse svoje prista-Se, da bodo glasovall proti nasvetu. Enako bo pa tudi konservativci sklicali vse svoje v zbor, da zma-gajo s to postavo, katero posebuo nemSki kmetje prav prisixno ^elijo, ker prav v nemikih de^elah se izpe-Quje fiolska postftya z vso oatrostjo. Cudimo se ti J temu, kako more* Coroninijev klub glasovati proti postavi, katero zeli vse Ijndstvo. Ali velja mnenje Ijud-stva le takrat, ko Be vjema z nazori poslancev, dru-I gafie pa uc? Premcnijo se tudi nekatere druge doloiibe du- sedanje ^olske postave, ki so manjSega pomciia, kcr to, kar te premembe zadevajo, sejedalotudi do zdaj vec ali manj doseC. — Ta borba o Solski postavi, ki se te dni vr§i na Dunaji, nas pa zopet uCi, kako ne- j varno je soditi in vladati le po sivi teoriji brez ozira ! na dejanstvene razinere, ki bi morale biti morodajue j v vsem dizavnem 2ivljenji in pri sklepanji katerekoli j postave. Upamo, da desuica zmaga tudi v tej zadevi in da se zboljSa stauje nemdkik kmctov, nagih pri- jateljev. I). Z. Dopisi. V Gorici, ll. aprila. — Nemila snutna kosa je pobrala te dni zivljenje, ki je bilo iiiardikoiiiu, po-sebno pa Slovcucem in v prvi vrsti goriaki Skoiiji drago. Zgubili smo ^astnega kanonika in semeniSkega vodjo, Stuiana Kocian6i6-a, katerega bole-zeu smo bili zadnjiC omcnili. Odkar ga je bil zadel mrtud v eetrtok opoludne do ponedeljka zajutra, ko je umrl ob 41/*, ni spregovoril besodico; tudi ni dal znamenja, iz katerega bi bilo apoznati, da je pri za« vesti. Prvi dan se je morebiti vfiusih kaj malega za* vedel, pozucje pa, kakor se zdi, Cisto uiC. Stregle so mu usmiljene sestre; lezal je v sobi, ki slu2i za go-ste, ker je bilo teiko, spraviti ga v njegovo stanovanje v 2. nadstropje, in tarn je tudi umil v naroCji svojega neCaka, 6. g. Fr. GoljevSCeka, kaplana biljanskega, ki je bil eel cas bolezni vedno pri ujera. V torek zajutra ob 8. uti prenesli so truplora-njkega v semeuiSko kapelo, kjer so imeli po njem bilje in slovesno drno ma§o, pri kateri so peii bogo-slovci. Cez dan so ga varovali bogoslovci, ki so se menjevali vsake pol ure, iu so zanj niolili. Ljudstvo, ki ga je hodilo kropit iu glcclat, je varube posnemalo in vsakdo je za ranjkfga nekoliko pomolil. Tako je spodobno pri krfianskem mrlici. ZveCer o 5. uri in pol je bilo nabranih v scme-ni^Ci in pred sei«eni§cem vse poluo gospode, ki so bili prisli k pogrebu, in mnogo&tevilno ljudstvo, ki je gledalo sveCaui sprevod. Duhovnikov se je bilo na-bralo iz mesta in z dozele inalo da ne toliko, kakor pri pogrebu ranjkega nad§kofa. Pri§lo bi jib bilo §e vefi, uko bi bili o pravem 6asu zvedeli smrt in uro p^ogreba ranjkega. Iz Trsta so bili doili prec. g. dr. Sust, vodja Skofijskega urada, c. g. Kocijau, kaplan pri D. Matiji (pri jezuitih), in 6. g. J. Bottegaro, iko-fijski tajuik, kot zastopuiki trzaske §kotije. PrejSnjo soboto je bil priSel obiskat bolnega svojega ucitelja mil. Skof triagki, pred. g. I. Glavina. Sprevoda so se udele^ili vsi duhovski redovi goriSki v polnem- Stevilu s tL oo. franfii^kaui na (5elu in vsi uradi goriSki: dezelni, mestni in cesarski, pro-fesorji vseh u&Mb in velika innozica znancev, prija-teljev ali spostovalcev ranjkega. Bogoslovci so nesli svojega umrlega vodjo, kateremu so poklonili venec in ga nesli za njem, v faruo cerkev sv. Iguacija in odtod do Katarina, kjer je cakal mrtva§ki voz. Po vseh ulicah je bilo veliko ljudij, ki so gledali sprevod, ki se je v marsicem odlikoval od drugih. Ranjkega je pogrebel njegov prijatelj iz mladost-nih let, monsignor Fr. Merciua, dekan gorigkega ka-pitelna, ki je §el pes' celo na oddaljeno novo poko-palisce, kamor so Sit tudi vsi bogoslovci in uekateri prijatelji ali Stovatelji ranjkega. Skoda, da so ga po-gtebli na Zemlji§ci, ki za pogrebe ni prhneruo, ki se bo moralo prej ali pozneje opustiti. Dostojno bi bilo pa na vsak uacin, da bi se ranjkemu postavil prirae-ren spominek, ee tudi ne krasen (za 50 do 100 gld.), z latinskim iu slovenskim napisom, da bi potomci ve-deli, kje left moz, ki je bil bolje znau na tujem, ko doma, ki v svoj: skromnosti ni pozual svojih zmo2-noatij in krepoatij, kiso^a kiaCale. Za spominek naj bi nabiral kdo njegovih znancev, katerili je imel veliko.v »tefan Kociuncic" je bil rojen 25. decembra 1818. v vipavskem trgu od premoznih stari§ev. Ljudsko Solo je obiskoval doma, latiuske Sole in (ilozofijo pa v Gorici. Stanoval je v Koceviji in bil je podjetnik do-maJicga glediSca, v katerem so sodelovali ujagovi to-var§i in souLenci. Igre je pisal sum in igralce je sam poilaccval. Vstopnina k predstavam je znadala 1 atari krajcar, Kot dijak je hodil ua po6itnice k starejiemu bratu, ki je bil duhoveu in je slu^boval v Kaualu, potcm na Bukovem (umrl v Medani). Pri njem je do-bil po koiuiiuii drugi latinski Soli hebrejsko Blovaico, katero je v,\\M prebirati. Od tistega Casa do svoje smrti imel jo pogebno ljubczen do tega jessika, Prvo leto bogoslovja jo bival zunaj KemcniBda, ker ni ime-lo prostora, kot odgojitelj pri baronu Gleispachu, te-danjem okrajnem glavarji goriSkem, Takrat se je sez* nauil z ranjkim Valentinom Stauicom, ki je bil v dru-)\\\\ Gleispachovi znan in ki je vcanib kako tirolsko ali Uoionko s Bvojim grcavim glasom zapol, da so se vsi pricitjoci radovali in glasno aincjali. Kot osmo§o-lec je bil enkrat pri spovedi pri ranjkem Baci-ju, te-danjem kaplanu pri sv. Ignaciji, ki mu je prigovarjal, naj moli ro^ni venec. PriSecllSi iz cerkve ga je kupil na trgu pred cerkvijo, kjer so navadno tako drobuja-vo prodajati, in ga je molil potem do svoje smrti vsak dan. Kot bogoslovec je bil svojim profeSorjein jako priljubljen; posebno rad ga je imel njegov pred-n ik na stolici svetopisemskih ved stare zaveze, pro-fesor Mozctic, pozneji kanonik, ker je znai prav do-bro hebrejsko. 26. decern. 1841 je bil posveeen duhoven in je OEtal v semeniSci do konec avgusta 1841. Tedaj je bil poslau v Locnik kot subsidjarij tedanjemu dekanu, g. J. Stibiel-nu, katerega pridige in zivotopis je dal pozneje ua svetlo. Ker je umel slovensko, je bilajije-gova spovednica v locmski cerkvi vedno oblozena. Na ¦ dogodbe tistih let se je pogosto spominjal in jih je pripovedoval svojim prijateljem. Furlanske pridige je takrat zajnsaval. Leta 1846. je bil poklican v goriSko semeniSce kot naslednik profesorju MozetiSu, ki je bil §el v Pa-lestino in pozneje kot misijonar v Aineriko. V seme-nisei je bil Kociantic' na svojem mestu. SemeniSko knji/njico, ki je bila majhna in v ueredu, je uredil in pomnozil na 16 tisoc zvezkov. V nji je prebil mnogo ur mod Solskim letom in o potitnicah; v uji je, rekel bi, konfial svoje iivijenje. Ob enem je na-daljeval svoje Studije orijentalskih jezikov, katerih je znal: hebrejski, arabski, sirski, armejski, koptovski (egiptovski), perzijski, tur§ki (in madjarski). KlasiCne jezike: grSki, latiuski — in Sanskrit — je znal prav dobro. Slovanski jeziki so mu bili posebno Ijubi: sta-roslovenski, slovenski, hrva§ko-srbski, bulgarski, tuski, poljski, ce§ki, lu^icki. Ce§ke knjige je so v zadnjih letih rad bral; hrva§ko je pogosto govoril; o Luzlca-nib, njih jeziku in navadah je pogosto kaj pripovedoval; starosloven§6ino je znal dobro vezati s sanskri-tom in drugimi jeziki. Nekaj casa je ufiil starosloven-§6ino v goriSkem seraeni§6i. Nekateri tanko CuteiSi gospodje so pa sodili, da to diSi po panslavizmu, ia so mu prepovedali podufievanje. Najbr^e niso vedelt, da v tem jeziku se v Istri nekod sv. ma§a bere. Ba-njkemu Ber&Su v Zadru je dopisoval v starosloven-skem jeziku. Znani so mu bili moderni jeziki: nem-§ki, italijanski, francoski, augleski, Spauski. Znana so mu bila tudi narccja: portugiSki, provansalski, rumonski (v Svici) ia ladinski (v Tirolih). Nekemu §e 2iveCemu Furlanu je bil spisal furlansko slovnico. Koptovski, bulgarski in turSki slovar je baje imel v rokopisu. Za Slovence je mnogo pisal; „26 povesti,8 katere je izdal v Gorici, „Bozja pot k Marija belj nad Kanalom," „Soavetove povesti, prestavljene iz la§ke-ga,K nZgodbe sv. plsma stare in nove zaveze iz fran-coskega (Fleury),tt BMolitvena knjizica,B znano »Ziv-Ijenje Kristusovo," katero je izdala dru2ba sv. Moho-ra, vefi zgodovinskih sestavkov v sB6eliB -m raznih sestavkov v „Danici,B v gorigkem ffGlasu* in drogod. V latiuskem jeziku je gis&l mnogo BestaykvY % trzaskem in goriSkem skofijskem lista zgodovinskega ia svetopieemskega zadrzaja. Mnogo ten sestavkov je dai tadi posebe tiskat, kak^-" b. pr. De historia crca-tioais Mosaicae, Historia archidioecesis Goriticnsis, De bibliothecis ordinandis et conservandis. V Gori-Skem Skofijbkem lista je popisal mnogo duhovoij go-riSke nadSkofije. Posebno zadnja leta se je veliko pe-cal z domac'o zgodovino. Natancen popis njegovega slovstvenega delovanja more dati le obSiren zivutopis; „SoLiniM prostori so premajhni za popoloo uaSteVanje iu za dostojno oceno njegovih del. Glavna KocianCiCeva moc biia je hebrejSCina, za-rad katere je bil v prijaznosti in dopisovanji s slo-vctimi judi, profesorji v Padovi, kakor z ucenemu svetu znanim Luzzatto-m in Ascoli-jeni. Z goriskitu Reggio-ra je bil ? dotiki, dokler ui ta nmrl. Y he-brejskem jeziku je pisal pisma, katera je tudi tiskom objavil, pesrai in druge sestavke. Uceni jadje so ga spoitoffdi in so ma poSiljali svoja dela. Ce je bil otozen, se je kmalu ruzvedril, ako je zafiel kdo o hebrejsftui z ojim govoriti, Arabski je zual knjizevni jczik in Ijudsko govorico. Ako bi bil imel Kocianiifi Siroko usta, kakor nekaterf mosje s at?era, bi bil zel slavo po celem svetu; pa bil je skroinin in m ni sual hvaliti. Pri vsem ten je bil dalce* zuau in visoko cislan. Angle-sko si je acll od nekega Augleza. katerega je on po-dufceval y slovenScmi. Z uCenoatjo oa enaki stopinji je bila pri njera poboinost. Navadno je hodil vsak dan popoldne k H« tanijam ? cerkev sv. Ignacija. MaSeval je skoz 37 let vsak dan oh 6. uri pri sv. Ivauu. Drial ae je strogo in z veliko aatanenostjo dnevnega reda. Vie svoje iraetje je debl z ubogimi in s potreb-nimi sorodniki; za se ni hranil cid. Zapustil je vse-ga premoienja po ve6 ko 40 letncm sMbovaoji 700 gld. v gotoTini in obligacijah tukaSnje katoliSke ti-akarue, nekaj perila, obleke, pohtStva in dragoceno biblioteko. Glavni dediC je njegov necak, g. Fr. Go-IjevScek; knjige je zapustil semeoiSgu, vendar sme njegov necak za se izbra'i, kolikor hoce. Od male gdtovine je zapustil 50 gl. malemu semeniMu, 50 gld. sfrotniinici *v, Jozefa, 60 gld. za sv. mase. Kakor je ftivd, tako je uiurl; Bog rau daj gle-dat svoje oblige, o cegar velicanstvu je droge uLil. Velik moi je bil, ki zasluii, da se njegovo zivljenje ne pozabi, ampak da se obraiii dostojoo popisano poznim rodovom. __________ Kanal, 10. aprila. — Zadnji moj dopis o ka« nalskih cestah in kanalskem cestnem odboru v 14. St. „So<5e* je vzbutlil med.muzimi, ki so sebe zagledali v mojem ogledalu, precej nevolje in hrupa. Tega riisem jaz km, ampak oni, katerim je poverjena skrb za okraj. Naj bi bili izpobpvalt svoje dol^uosti tako, ka« kor zahtera blagor prubtvalcev na§ega okraja, hvalil bi jih bi na vsa usta, kakor nameravam danes hvaliti dva mo2a, ki sta pokazala v dejanji, da sta moza, in ne le s tern, da nosita klobuk. Po postavi, ki je zadobila najviSe potrjenje, raz-delijo se na§i paSuiki med uWinarje ic sicer tako, da se razdcli polovica paSnikov, ki znagajo vsega vkop 72 oralov, po enakih delih med vse obfiinarje. "Druga polovicai se bo debla pa po davkih in 'sicer tako, da se razdelijo vsi zemljiSki davki, ki znasajo okoli 250 gld., v 4 fazrede. V vsak razred pride okoli 60 gld. davka in dosleduo pride na vsak razred 9 oralov zem-IjiSCa. V prvi razred se postavijo davki velikih posi-stnikov, v zadnji fazred davki ubo^nih obainarjev. Tisti kos zeniljiSCa (9 oralov), ki pride na en razred, se potem razdeli po enakib delih med one obfiinarje, katcrih davek je vStet v en razred. Po tej postavi bi pri§la v prvi in drugi razred samo 6. g. dekan Franc V i d \ c kot oskrbnik cer-; kvenega posestva in g. 2npan Franc M-alniC kot veleposestnik in bi dobila 18 oralov zeinljisca, ker vsa-kdo njih placoje Cez 60 gld. zemljiSCuega davka. Vsi drugi posestniki, katerih je nekaj cez 50, bi priSli v 3. in 4. razred in bi dobili \k«p 03talih 18 oralov paSnika, tako da bi prislo na vsakega obCinarja Ce-trtega razteda okoli 260 Stitjaskih seinjev aii z drugo besedo skoraj niC. Imendvana gospoda str. ss pa usmilila (Setrtega razreda in sta odstopila od svojih davkov toliko da pndeta oba v prvi razred in da dobi cetrti razred namesto 9 dvakrat toliko, to je 18 oralov. Cetrti raz-jed bo gotovo iz srca hvaleien gospodoma za ta ve-likoduSnrdar. — Ko bodo zemljiSca razdeljena, pre-nehajo morda poljske tatviue, ki so do zdaj prdepo cvele. Kauai naj shift za :izgled drugim ob2inam v dobrem. K. P IZ Tolmina, io. aprila. — V Tolminu je bilo napovedaoo na B. dan t. m. predavanje popotoe-ga kmetijskega ufiitelja za Prim^rje, g. Baldinija. Tolmmci pa poznajo tega moza kot nezmo2nega svo-jema posla, ker ne zna govoriti k Ijudem, katere una podufievati, in ga niso pnSIi posluSat, dasi so »«itelji lovili posluSalce po vseh kotih. V VoUah je bil sprarll vkup neki 26 ljudij, ki pa niso nifi »-xanxeh, ker ma ni Slo s slovenskimi besedami, katere 49 hral, m Wfakv dragoa, Tisakpylftao opomiDjft. mo, da ta dogodek je Ijudstvo razburil in da spo§to-vanje do vlade, ki paSilja takega aSitelja, ni nic pri-dobilo. Ako hoce vlada zgabiti zaapanje, katero zeii imeti med Ijudstvom, naj dcla le tako naprej in do-sele svoj namen prav gotovo. — Lansko letojepre-bodil soLko dolino zemljemertsc, ki je vedno potrebo-Val tolma^a, potem so nam poslali -dravuika, ki po-trebnje toltnaLa, zdaj so nam dali acitelja, ki ne pre-more ni6 broz tolmaca, vthu tega nam poSiljajo ora di pisma, katerih ce uusemo brez tolmaca. Ali je toraj fiuda, Le se zaCenja Sinti misel, da to ae p^Ije k do-brerau in da se godi to na Skodo Avstrije, ki ne po-trebuje ne pru.sjakov ne itaJij^uissimov, ampak zvestih rilovanuv. — Potem se 11a Se irosi po svetu, da Slo-veuci so ueomskaui; all je drugace mogoLef ko se spodriva slovenski zivelj in se Sin itahjanski pa nem-Ski V Bojimo se, da Avatujo Lakajo budi Casi, ker mofino se gresi ptutt idawi pamt-ti; vcndar tudi upamo, da jo bo Bog varovai proti cloveSki zlobi in neapauieti.__________ (Z AjdQV$6ine, ll. aprila. — 8So«ine,t besede .izpod Cavuau v 10. letoStiji Stevilki so ta dahove ne-koliki vznemirile. Ta pot se mora hoditi. Ali znajte, gospod ureduik, da z notarjeia ima tudi dahovS^ina, bo^je refceso cerkveno oskrbmStvo, zavo.jo cerkvenega preraoSenja veliko posla. Naj dajo tudi v tern duhovui lep izgled in naj tirjajt* od noiarja, ker kljaaarji oa-vadn© neiuiki ne znajo, slovenska pwraa. V tem zraislu naj #Soca* objavi clanek, ki naj duhovne za-rotuje, da naj v imenu naroda vse to zahtevajo. Kdor tega ne zahteva, naj ne velja za narodnjaka in naj se kot tak v „8oc1tt razglas*. Tak dopis, bote videli, veliko izda. Za tramvaj se tudi Ajdovci in okolicani velik-) zanimajo. Ako se vse tako izpelje, kakor se obefiuje, bi ne bilo slabo. Ait bati se je, da se le iz zacctka obeCuie, zato da bl oMine dale ceste in svet. Pozneje bo delal tramvaj, kar bo hotel. ObLine naj si tort;j ne ve2ejo prevec rok; ampak naj si zmeroni Se nekaj pravic pridrzijo za vsak hluCaj. Ta teden so odkrili v na§i obftini rimski grob. Dolg je 220, Sirok 80 cm., sezidan je 12 Stirivoglate opeke, ki meri na vsako stran 60 cm. V grobti so naSli nekaj kostij in 2 denara; znamenje, da sti bili v tem grobu dve osebi pokopani, ker Ktmc: so dajali vsakema mrlidu 1 denar, da je placal vozmm po tram-vaji v bolji svet. Lastniku groba so plaiSali 5 gld., da so smeli kopati, drugih grobov pa ne pusti dalje pre-kopavati, dasi mu ponujajo dobro pl&cllo in bi mu I svet zrahljali. .________ p. p. Iz sred Ipavske doline, 10. aprila. — Ni dolgo casa od tega, kar je „Socaa govorila od nove naprave, ki utegne tej dolini zlo koristna biti, namrefi od triaSkega tramvaja na par. Danes mi je raogoge, kaj vecotem sporoCiti na podlagi slu^benih izjav. In-2enir g. Schmidt dela na vso moc" dotifine nafirte in v kakih 10 tednih bo morda osnova tega podvzetja popotvala na Dunaj k ministerstva za kupcij^tvo, da bi tarn potrebno dovoljenje dosegla. Obravnave z ura-di, obemawi in posamezniki bodo raenda tadi kmalu dovrSene. Nadjati se je, da se ne bodo delale ovire tej obcno koristni slvari; potem bl utegnili mi Ipav- ,1 ci ze zdaj feto^Ce ne prej) veseliti se in viivati ko- ' rist tramvaja. Sine bodo oa kraji navadne ceste, pro-stora bodo prav raalo potrcbovale, notranje tajEi bo namrei le 90 cm. (navadne leleznice je imajo 143 cm). Kjer so ceste zlo ozke ali zlo zakrivljone ali kjer se vzdigujejo 6ez 50/0 viSine, se bodo razslrile in dostojno vravnale. Na ovinkib bo zadostoval radius (premer) 20 m. Da se ne bodo konji ali voli plasili, videfii to novo,6rno barvano, tiho laze2<» poSast (voz), bo treba kooja ali vola nektere krati peljati na ogled te posasli in kmalu jim preide strah. Tramvajevi vo-zovi bodo sluiili za prepeljevanje ljudij, labkega in teikega blaga. Hitrost te voZnje bo 10—20 kilome^ troy na uro po okoliScinah kraja; po mestih in zlo obljudenih krajih bo po 10 km., po prosto odprti poti pa po 20 km. na uro. T. vozovi se tudi prav lahko ustayijo in to se godi hitrej§e, ko pri kterih koli drugih vozovih. Voznina za voznjo s tramvajem, je neizreCeno majhna. Za 3. razred bo zoasala voznina od Trsta do Skednja 10 ki., do Mtramara 15, do Nabrezme 30, do Sistjane 35, do Devina 35, do Sti-vana pri Devinu 40, do Tr2iCa (Monfalcone) 45, do Bonk 50, do Bedrpulja 55, do Foljaiia 60, do Zagraja 65, do Gradi§2a 70, do Filatoja (Farra) 75, do Majntte 80, do Lognika 85, do podgore 90, do Pevme 95 kr. in do Gorice 1 gld.; do Sv. Petra 105t do Bukovice 110, doPervaaine 115, do Doroberga 120, do Batuj 125, do Vertovinskega mosta 130, do Potoc 135, do Dobravlj 140, do Ceste 145, do AjdovSgioe-Sturij 150, do Marije za Logom 160 in do Ipavskega trga 165 kr. Voznina za 2. razeed bo nekoliko vi§i od ime-novane. Vo2oja od v$si do vast se bo rafiuoila po kakih 5 kr. Tramvajevi vozovi bodo odhajali iz Trsta zjutraj 0 5. 7. 9. 10 11. in 12. uri; popoludne ob I. 2. 4. 5. 6. 8. in 10. uri. Yozne Iiste bo dajai kondukter med voznjo. I Kdor bo hotel izsjopiti, izstopi po svoji volji. Na nek- s t^rib krajih bodo navadne postaje, kjer se vqz neko- liko pomudi. Vodja teh postaj ne bo kak dobro platen uradnik. Vodstvo si bo zbralo kakega poStenjaka, zvedenega kerdmarja, kteri bo popotne brcznlacno spr^jemal v svojo sobo, ki bo blago spravljal in od-dajal proti mali od&jduini. Blago pripeljano se bo koj oddajalo, razun 0 ponofioem casu. Oddano blago in Ijudje dojdejo iz Trsta do Ikednja v 15 minutah, do Mtramara v 32, do Devina v 60, do Tr&fia (Mon-iil'kona) v 84, do Zagrada v 128, v Gorico v 192, v Ajdovgemo v 300 in v Ipavski trg v 331 mitatah. V Selih bi se utegnili tramvajevi vozovi namesto v Dornberg, v GernUta obrniti. Kaj se zgodi, ne vemo |e. Nadejati se je, da Dornbor^ani in njih nadaljni sosedje do Gorice se bodo veselili te nove naprave in da ji ne bodo delali kakih ovir. fie se ta uaprava aresnici, bo konstila sosedom vse Ipavske doline, Njih zemljiSki pridelki se bodo mogli biez velikih stm§kov v zunanje dezele oddati na prodaj. Ako se naSe nade vresnicijo, bomo hvale^ni njim, ki naprav-Ijajo tramvaj. Ali bojimo se, da je vse le na papirji tako lepo, v resnici da pa bom-) morali pladevati vefi, uego je do zdaj reeeno, da bo tramvaj rabil vec t&m in da nas bo dobro gulil, ko ne bo imel uikake kon-kiirnice. Zdaj se nam obeguje vse lepo, ko jc trvba podjetnikoui dovoliti ceste in svet. Kako bo pa potem, ko bo tramvaj napravljen? in ali se naSi konji in voii zares ne bodo straslli? 2eiimo sicer, da bi vse dobro iifpaio, all bojimo se tudi, da ne bo vse tako, kakor se nam obecuje in popisuje. V Kozani, 10. aprila, — V zadujem mojem dopisu, v 13. Stevilki „So6e,* sem navedel le pogla» vitne koristi, ki bi dosle Bricem v gmotnem oziru po lastni sodniji v Brdib, ter sem posebno poudarjal, kako veliko denara komisije yoii6. Temu mi jc do-staviti, da bi se Briqi komisijskim stroSkptti tudi potem ue mogli popolitem ogniti, ako bi se jim sodnija v Bidih dpvolila; reci pa smem, da bi se ti stroSki nedvomno vsaj za 3p5 zman'Sali ter da bi tudi osta-lih 2(5 velik del v Brdih'dshjal, ker bi ga sodnijsko osebje tarn za druge refii izdavalo. Zel6 bi pa sodnija v Brdih uplivala, da bi se hitieje [riCele ualagati zi Brda prepotriibae zeinlji^ke knjige. Meniro, da bi se briska posestva veliko prej vkttjizila po sodniji y Brdih, kakor po sodniji v Gorki (osobito) in v Korniinu. Visoka vlada odiheiija na »me stroskov za osuovanje uovih zeiuljiifaih kujig vsaki posamezni sodniji na leto dolofieno svoto denara, katera se ne sme prekoraciti; zato se vrSi in se more vrSiti to delo le po&isno. Kakor hitro je uam-re6 za eho leto doloeeni znesek porabljen, ustavi sodnija delo in se ga popiime sopet §e le naslednje leto, ko jej vlada novi znesek iia novo nakaze. To se leto za letom ponavlja, dokler niso vsa posestva vaeh ob-tin, kispadajo pod dotictto sodnijo, vknji2ena. Razli-ka tnej sodhijo z velikim okiajem in oho"z mahjiim glede poprejsuje ureditve zemljisenih knjig je jako vetika. Cim manjSi je namr«5 soduijski okraj, tem preje se iialulyo v njem zemljigCne knjige iu to je uarayno, ker sodnija vecjega okraja odpoJilja enako sodnjji manj§ega okraja, da si ima prva morda stiri-krat toliko obSin za vknji^enje, le eno komisijo na zemIjtS&»t ki se imajo vknji&ti, da pozve djaasko po-sest. — u tega sledi, da sodnija z manjSim okrajem svoj okraj uze popolnem vknji^i, mej tem ko ima sodnija z ve&ra okr;vjem, dasi je z enako mavljivostjo delala, §e poiovico svojega dela. Tu ima n. pr, goriS-ka okrajna sodnija, dasi je pricela iste dobe, kakor druge sudnijc, naiagati zemlj«§coe knj.ge, Se velik del svojega okraja, ki ni §e vknji^en, mej tem ko so druge sodnije v na§em oblizj! z manjSimi okraji to delo alt uze dognale ali pa je v kratkem dovrSijo. Ko bi bila Brda irnela svojo sodnijo uze za fiasa, ko se je bilo pri^elo snovanje zemljiSCaih knjig, bila bi danes Brda uze davno vkuji^ena. Pri vsem tem sem si svest, dabt bila biiika posestva po lastni soduiji, Ce se davoli, tudi zdaj §e veliko preje vknjizene, nego sp bo to godilo po goriski sodniji." In kako hrepene Biici po tej zemiji&ui uredbil Kaj bi tudi ne? -^ Uze vefi let sledujoca si slaba leta spravila so vefiino briskih posestnikov v take zadrege. da so inorati leto za letoin zadolzevati svojo imovino, in ker niso njih posestva r.a njih iinena vknjizena, da bi mogli svoje posestvo pri kakem denarnem zavodu ali poStenem zasebniku proti plaeevanju postavnih 6% obrestij obre-meniti za kako svoto, zahajajo oderuhom v roke, ki jim posojujejo proti neverjetno visocim obrestim na meujice mzue svote, dokler se jim poseatnik zmofen zdi za poraviiavo dolga. — Drugi maujsY posestniki zastavljajo za svoto, katero 2ule prejeti, svoja zemii-Sca t kupno pogodbo, v kateri si prodajalec prihra-ujuje za toliko let pravico resila. Te pogodbe so po-stavno neveljavne, ker so le na videz sestavljene in rie obsegajo resnicue predaje. Vendar imajo te pogodbe cesto kratprav 2aldstno nasledke. Ce oa pr. um'rje oni, ki je uavidezno svoje zemljisfie prodal, pa si pri-hranil ve6 let v odreSitev, predno re§i zastavljeno premoieoje, nimajo njegovi dediei pravice do resila, naj si bode, da so y to svrho odlofiena leta potekla ah ne. — Nasprotno pa, ako leta za odreSitev navidezuo prodanega zemljiSfia ateCejo, ne da bi bil nayiflesai prodajalec semJjiSc'e reSil, Ugdyana .^ navideznemu kupcu, ce zahteva, -da bi mu upnik zemljiSAe odstopil, veljavnost pogodbe, in v tern slu-Saji nastane pravda, ki jo navadno navidezni proda-jalec dobi, ce le more dok&zati, da ni imel po pogod-bi zemljiSca v najemu, madveS da jc le obresti od posojenega depaija placeval. — Teh oevaraoftij in pravd ne bi bilo, ee bi bili taki posestniki ua svoje pqsestvo kot lastniki vkojizeoi, kajti v tem sducaji bi prav lahko jemali posojila mi zagotovilu na posestvo ia proti placevanju postavnih obrestij. Torej tudi zaradi tega je prav gorko zeleti, da se naproSena sodoija v Brdih dovoli. — Izjavljajte se torej vsi Brici brez izjeme in povsodi ?a naproSeno sodnijo, ia to tem odlofcneje, ker nta, kakor se slisi, naceinika okrajnih sodoij v Gorici ia v Korinicu iz-razila fae proti soduiji v Brdih. V dokaz, da ae bi bila Bodnija v Brdih nepotrebna, naj bode mimogrcdft reieDo, daje moral g. sodnikU. prigpri-ski okrajni sodniji 5, t. m., dasijeodO. zju-trej do 6,2vecer pray marljivo naroke v malenkostuih zadevahobravnaval,naposled vcndur 6 s t r a n k do-mo v p o s 1 a t i ter doticne uaroke na drug dan pre-pisati. — Po vsem tem sme se z vso odlofioostjo trditi, da niso om ae narodnjaki ne cjovekjubi, ki so proti soduiji v Brdih, mat vt*6 da delajo taki „bombe2euiu na roko in da poape§ujejo ob en em revScmo v Brdih. Iz tolminskega okraja, io. apriia. Letosnjo zimo imeli sum po na§ih gorab uesreco glede zdravja; posebno golica (tifus) in kozice ali runje so zdaj tu zdaj tarn hudo razsajale. Komaj se je golicu, katera je svoj ljudski davek po raznih krajih pobrala, asta-vila, — ze so zaiele kozice ali runje po Cerkljanskem hudo napadati ljudi. Ot tod jih je potem neki berafi tudi v Knezke grape nanesel in nedavno so se tudi v Oblokah in v Hudaju2ni v nekaterih hisah prikazale. C. K, okrajni zdravnik pridno dohaja k bolnikom po svojej dolznosti, toda pomagati tu ui moc, ker razun Bnaznostt menda ni priporaocka zoper to kuzuo bole-zeu. Lepo in dobro bi bile, ako bi zdravnik bolnike vsaj nekoliko potolaftl ter sosede kaj podufiil gleU6 obaasanja proti bolnikom, Ali kako bo zdravnik to Btoril, ki besedice slovenske ne zna?J Kedar kam pride, oglasi se pri doticiictn zupauu ali podzupauu, in ta mu mora daii na obem»ke stroske tolmaca. Kako tezko gre to med kmeckiroi tolniaft (navadno bo ti odfttuzept vojaki, frajtarji, korporali) in revnimi bolni-kf, at lahko vsakdo mtsli. Tega ui delat Se noben poprcjSnjih zdravoikov. Stedljiva komisija (Ersparuugs-komisjiou/ na Duuaji bi lahko tudi te stroSke odpra-vila, ako hi zapovedala, ravnati se po uaravni posta-vi, Ni K to krivica in oSitno preziranje nasih zdrav-stveuth koristi in narodnih pravic, da za na$ okraj ntmamo sedaj zdravqika, kateri bi tazutnel ua§ uia-terni jezik, kateri bi znal bolniku lepo, jasno in ra-zomljtvo dopovedati, kako naj se v bolezni obnaSa, kako oaj zdravila jemlje, kar je gotovo k ozdravljenju neobhodno potiebnor* Kdor ima z bolniki kolikauj opraviti, v6, kako te2ko oui dopovedujejo svoja no-trauja eutila, in da morajo velikakrat le prikimovali z glavo ua stavljena vpraSanja. Kaj pa stori bolnik pred zdravnikom, ki ne zna njegovtga jezika, ki ga ne razuine, ko se trudi io trudi, da bi mu dal r&zu-met svoje bolefiine? Za Boga, kaj bi Keraci ali Lahi Btorili, ako bi sa jim posial v njih dezelo moz nezmo-ien in uevesc v dezeli navadnega jezika ? — To bi bilo ropotanje po pariameutih, da bi se zemlja tre* sla t — Ni euda, da je tudi pri nas zarad tega neje-volju velika med ljudstvom; in. Cedalje vefija. Pa mi porece morebiti kdo: Le ne zna sloven-skega jezika, se ga vze uau5i. Ali na taka tolazila vedd naii kmetje le ta krepek odgovor: »Cakaj osel, da trava zraste* I In res leto day 2e cakamo, a vendar ne vidimo, da bi se bilo kaj zba!j§»Io. Ce pomisiimo, kako telko se l^h tudi prt dobri volji slovenskega jezika nauti, bomo mdrah §e doigo Casa cakati, in ie mnogo dav-ka odrajtoti, predno se na§ zdravnik naufii slovenSci-ni. fudi ne nabajamo ^rt ajem veliko ljubezni do naiega naroda. Dokaz temu je tudi ta, da se je g. doktor v pogovoru z narodnjaki o isterskih in trfa-skih reLeh, izrazil takole: „Ein Gluck, dass Bisehof DobriFa gfotorbeo ist.' Er woilte gauz Istrien sloveni-siren." To ne potrebuje ve6 komentara, Tudi se o raznih prilikah s ponosom spominja svojega brata, kateri je urednik lahonskemu Casniku nV Istria*. Ta etsnik pa, kakor nam je iz aSoCe" in „Edinostia Stcano, ne dela propaganda za nasc uboge brate v Istri, ampak za nekaj vse druzega. To pa, da okrajni zdravnik ne zna naSega jezika itt nima ljtrbezui do njega ima za nas slatie nasledke. V bolezni iSCe si vsakdp pomagati, kolikor more, in zato hodijo boij pametni ljiidje v Kanal k naSemu vrlemu ndrodnemu in obCe priljubljenemu zdravniku, g. Lisjaku, kateri skoro zastonj hitro vsakemu pn-stfeze. Le Skoda, da je predakg. Diugi pa bolj ne-spametm iScejo si pri sleparskih mazaclh in mazal-kah, zagovarjalcih in zagovarjalkah itd. pomo5i. A ai li to nasemu Ijudstvu v veliko moralno in mater-jalno SkodoF'VpraSam, je li c. k. okrajui zdravaik im& ijudstva tu, ali pa je nasjrotoQ ?— Take so razmere na Tolminskem glede" zdravst-S veaih razmer. Pa tudi v naSih madnijah menda Se ni poznan §. 19. in tako so nam Sole, za katere nosimo velikanska bremena, brez koiUi gled6 razu-[ mljeuja vradniskih spisov. Casi se sicer sprerajnjajo | ali naSe uradnije se gkde nemSktga uiadovanja ne ,;spreminjajo. Kakor se kaz>, se tudi ne spremenijo, I dokler nam sije znano solace. | V Cerknem, 9. apriia. -- Hvala Vam, g. ure- I dnik, da ste sprejeli zadnji moj dopis o na§ih cestah v Va§ ceiijeni list. Bovolite mi tudi (lanes nekoliko i prostora, ker tudi o nasej poSti, tem vaznem javnem | zavodu, bi rad spregovoril uekuj besedij. Naso posto opravlja uie vev let sein veh-posestnik g. P., ki je | ob eneo tudi na§ zupan. Umevno je tndaj, da ima I g. P. opravkov crez glavo. Le tako si morem tolma- «Siti nerede, godefie se vCasi na poSti, kteri pa bi ne smeli bjti. Pisma adresatov, stanujofiih v Cerknem, le2e vCasi uele dni tem gori. Saj smo v oblizji. Koliko truda stane poStarja nam, prebivaleem vasi, vestno izrofievati pisma? Nifi. In lehko se pri taeej malo- maruosti zgode adresatom nevSefinosti, ktere bi se I lehko zaprecile, ko bi pismo tofino dofilo na adresata. Tedaj natauCnosti prosimo, g. odpravnik (ekspeditor). la Vam gotovo ne bode skodovala I Javuost je koristna. Koliko neredov se je uze odpravilo, da so Be prijavili v kaeem CaBopisu I Mozje, ki so ribarili v motnem, so, ostrafieni po kacera do- pisu, kijeje dobro oznaCil, pustili to rokodelstvo, po- boljgali so se ter potem Bkrbeli za blagor obemarjev prav ofietovski. Ljudstvo je bilo I njirai potlej zado* voljno. Po mojem menenji bi se tudi iz na§e obfiiue odpravil marsikak nered, ko bi se razvada i napake objaviie kjerkoli. Na8 kmet je ovSiea. Voljno pretrpi vse, ker ne pozna razmer in ker Se ni popolnoraa I zavedeu svoje veljave i svojih pravic. Vrhu tega w I §e boji zamere pri kakem mogotcu, kteri pa kmetovo I nevednost i bojazljivost zna vporabljati prav dobro. I Tako se zgodi, da kmet v vazmk zadevah ali ptisi- I Ijeu alt pa zaslepljen proda svoje osebno menenje in I prcpriLatije za i;kledo lode 1 Zalostnn nam majka 1 I Ako sem a t«m dopisuiu v ob^e moze, ktoiim I je poverjen blagor davkoplufievalcev vzbudil iz njilio- I vega dremeza, osobito pa dosegel, da bodu briga na- I sega ccatnega odbora za izio&suo mu podrofije veLa I ter da se odstranijo poStni neredi — je doselen moj I natuen. Ako pa bodo te besede ostale, kakor glas I vpijoSega v pu§6avi, broz nobenega vspeba, se bode- I mo zopet oglasili, ali ne vec* tu — marve5 na viS- I jem niestu. I Borodinov, Politifini pregled. I Dr^avni zbor je pridel pretekli teden svoje I poslovanje. Na dnevnem redu prve seje so bile I manj vazne stvari, kakor smo ite porofiali. A I ker je bilo pri prvik dveh sejah le 88 desni-! fiarjev in 106 levi^arjev navzofiih, bile so peti-. cije (prosnje) s Ce§kega in od drugod za des-nico neugodno resene, kar je obzalovanja vredno, ker je desnica to sama zakrivila. Sicer pa ne bode imelo to druzih neugodnih nasledkov. Lo-viSarji so si mnogo prizadevali, da bi bili izko-ristili slucajno vefiino. S prva so hoteli dolofiiti ve^erno sejo in na dnevni red spraviti Wurm-j brandov predlog o nem§kem dr^avnem jeziku, pa so moraii to opustiti, ker imajo vladni pred-logi prednost pred onimi iz zbornice. Na to so hoteli na dnevni red vcfierne seje postaviti sol-sko novelo in ob konci debate skleniti prehod na dnevni red, a bali so se, da bi se celo pred-sednistvo temu nasilstvu ne uprlo. Konefino pred-I lagal je dr. Herbst, da se stavi na dnevni red I prihoduje seje predlog o fiesko - moravski pov-prefini zeieznici namesto solske novele, kar je obveljalo. Ta teden se vrM debata o tej zeieznici in bode vladni predlog brez dvomhe z ve-cmo glasov sprejet. Pri glavni debati je govo-rilo o tem predmetu sest govornik< f in sicer vsi za zeleznico. Prehod v nadrobno debato je bil enoglasno sprejet, kar se redkokrat pripeti, odkar so levidasji v manjSini. I V detrtek je imela gosposka zbornica prvo sejo po veliki no6i s tem le vsporedom: Drugo Sitanje dr^avnega proraduna in finandne postave za 1. 1883, volitev jednega uda v Mezniski od-sek, poroSilo finanfinega odseka o peticijah. V ogrskem driavnem zboru stavil je po- slanec Helfy vpraianje do vlade: Obstojidi zve- za med Avstrijo, Italijo in Nemdijo, in ako ob- i stoji, kedaj in I kakim naweaom se je skleuila? , Ministerski predsednik Tisza je obljubil, da bo j §e ta teden na to vpraSanje odgovoril. j Od ve6 stranij se porofia, da se vr§e* med italijanskim in nem§kim dvorom dogovori y ta namon, da bi italijanski kralj Humbert obiskal nemskega cesarja Viljelma v Berolinu, dajepo-sebno Bismark za ta pohod zelo vnet, da tudi Avstrjja to misel podpira in da naS cesar Franc Jozef poprej §e italijanskega kralja obiSCe. AngleSka kraljica je nevarno_ zbolela.______ Na Angjeikem so zasadili ved oseb, katere so hoteie dinamit in druge nevarne tvarine uva-2ati. V neki delalnici so naSli pa ie nakopiee-nega mnogo sto kilogramov dinam»ta. Vsled tega je sprejela anglegka zbornica zakon, po katerem ep imajo posestniki in narejevalci vzigalnih raz-letivnih tvarin, ako ne morejo opravlditi njih namena, obsoditi od dveh do dvajset let posil-ncga dela. Vsak, kdor pri tem sodeluje, deleze* je hudodelstva drzavne izdaje. V glavnem mestu Spanije, v Madridu, po-6ila je petarda v vrtu krayevem. Ako smemo lirvuSkim novinam verjeti, pri- I pravlja se hud boj med Crnogorci in Albanci. »Pozora poroda, da je Slo 500 Ornogorcev, pro-stovoljcev, proti Albancem. Knez Nikita je uka- I zal, da se imajo vsi Crnogorci iz Skadra umakniti. Domafie stvari. j PreBvetli cesar je oillodil po sporofiilu tr^ai-kega ligta wAdriaa 100 ti. * goldinarjev iz Cietoga dohodka driavne dobrodcjno :oterije za napravo no-riinice na Primorskem ter jo ukazal, naj se 50 tleofi hitro izplaea te dohodkov 22, all 23. lotorijo. Tako tiziiSki list, katercmu prcpuSCamo odgovoraost m to vest. Goriftka ditalnioa je imela v soboto, 7. apriia, zvecer lepo vesclico, ki je bila prav obilno obis-kovana. Udule^uiki bo bili od zaCetka jako poCasni v dohajanji, pozneje so bili pa toliko bolj zveati v ostajaoji in so odSli 8e le o petelinovem petji iz dvo-rane. Pevski oddclek se je izvrSil izvrstno, kakor druge krati. Ta del programa je pokazal, da Cital-nica dobiva vedno krepkejso pevsko jpodlago. Igio „Filozofu so igrale tiste osebe, katere smo 2e eukrat opisovali, razun ene. Ne zdi se nam potrebno, po-navljati oeeuo, katero smo dali pri drugi priliki. —-I Veselica 29. apriia bo, kakor se zdi, sijajaa, BSlovensko braliio in podpomo druStvo I V Gorieitt priredi v nede^jo 15. apriia ob 7*/t uri I zvecer v svojih prostorih na Travniku domaco zabavo I s pet jem, sre&kanjem in govorom. Govo-1 ril bode t. g. dr. Gregor6iC o goriSki ljudski poso-I jilnici. I Ker bo govor jako va2en, pricakuje se od strani I g. g. druStvenikov obilna udele^ba. Sedmi izkaz radodarnih doneskov za za-I stavo nSlovenskemu bralnemu in podpornemu druStvm I v Gorici*. Delavsko podporno drustvo v Trstu, disti I dohodek domaie zabave 8. apriia, 25 gl,; preL. g.Fr, I Avgust Kosuta, dekau, 2 gl.; C. g. Fr. Ssdej 1 gl.; M. A. 2 gl.; C. g. A. Hvalica 1 gl.; Stefan KorSiC 2 gl.; Josip Stiegler 1 gl.; N. S. 1 gl. Vkup 35 gl. S I prejsojimi razkazi vred 229 gl. 10 kr, J. Vuga. I DruStvu „Sloga<( so poslali popolnene imeni-ke poverjeniki s Sv. Gore, iz Standre2a, iz Bat in.iz I Dre^uice z 28 udi. Hvala. »x — Gospodje poverjeniki, I ki do zdaj niso Se lyagovorili, se u\jndno prosijo, da I poSljejo imena ali odgovor, prej ko mogoce, da se I sestavi p^olui imenik druStvcnikov. 1 Vodja na goriSkem izobra2evaliS6i za uCiteljice, I g. Peter Rajakovid, dobil je odpust za pet I mesecev. Med tem casom ga bo namestoval najstareji I ud u&teljstva na istem zavodu, monsignor Jozef M a-I ruSiC. Odbor „gori§ke Ijudske posojilnice" je I vlolil vnoviC druStvena pravila pri c. k. okrozni sod-I uiji m se nadeja, da bo mogel zaceti svoje delo v I kratkem Casu. Prihodnja BSo6a" prinese najbr^e do-tifina pravila; rodoljubi se pa ze zdaj vabijo, naj se j oglaSajo za pristop. I 6. g. Fr. Sedej, katehet pri nunah, imenovan I je zacasni profesor svetopisemskih ved stare zaveze na mesto umrlega St. KocianLica. I Qovor prof. Alpija po ranjkem nadSkofu pri- I porocarao vnovifi z opombo, da fiisti dohodek je ua-I menjen sirotniSnici sv. Joiefa v Gorici. I V Steverjanu so bile pretekli ponedeljek, 0. bila od strani ^teverjsncev in Ceroveev prav obilna; volitev se je koneala Se le zvecer ob 9. on. Yolitev znpana bo pozneje. V Sampasn je bila volitev ob&nskega zastopa 4. t m. Zmagala je stranka dosedanjega g. zapaoa. Nadjamo se, da v kratkem se pnmirijo nekoliko raz-burjeni duhovi. Dru§tveniM „Sloveoskega bralnega in podpor-nega druStva v Gorki8, so vljndno vabljeni k pogre-bu umrlega Andrcja Visintina (gosposka ulica, §t. 3), bivSega uda in pevca, ki bode v soboto 14. aprila o 5. ttfi popoldner pkopaii. Narodoi pevcf se vljndno vabijo k poskuinji nagrobnice, ki bode v soboto toeoo ob 1. uri popoldne v citalnici. Iz Levpe smo dobili to le porocllo; Danes smo imeli v nail ©Mini uetmvadno alovesnost; polo* zili smo z veliko sw&mostjo tetneljni kamen novi cerkvi. Med tem ko po a?em © napredkn veliko p i-Sejo in upijejo, su v naSih knnalskih hribih za napredek naroda veliko d e 1 a. Zacetek omike je pri vaeh narodlb, najstarejlifa in uajoowjSih, v bogoea-stji. MaSi gorjani so zdrav in krepak narod, dokhr imajo za pmllago omike krSansko bogocastje. V tem oziru vidimo zivahno gibanje po kanal-skih hribih. V Grgarji so pred leti zidali novo cerkev, v Batah so zidali no? zvonikte novo pokopali§Le ter so uapravili nove orgle in nave zvonove, Na BaojSi-cab so zidali nov zvonik in so napravili novo zvono-ve; v Kalu imajo novo pokopal&ee in note zvoni. Fovsod se vidi, da so Ijudje vneti 2a Cast bozjo in za omike. Posebno pa se odlikujejo v tem oziru pre-bivalei levpske obcme, ki so le v prej§njib casih veduo sktbeli za olep§aoje svoje cerkve in ki so zdaj skle-nili sezidati no? bram boiji na mestu prejSojega. K danasnji slovesnosti do§ei je bil prec. g. dc-kan Fr. V i d i c iz Kanala in 6 zuuanjih duhovnikov. Vsi obcani so biii pri slnzbi bozji, pri kateri je imel gospod dekan pruv primeren govor, v katcrera je Jjud-stvo pohvalil, da je vneto za hiio bozjo in da zaue-nja vkljab slabirc Ictora veliko delo, ki bo sluiilo ? cist in tolazbo prihodojtmf rodovom. Govornik je go-voril pra? prisrcaoiu je segal ssvojobesedo dosrca. Obeaoi so se jokali od veselja in ganjenja in navdu-seni so zapnatili cerkev. Vsahvala uasim obfinarjem, ki so za dobro stvar tako vneti; vsa hvala tudi prec. g. dekanu, ki je govoril mojstenko besedo. Bog daj sreden iospeb [in veselo piaznovanje blagoslovljeDJa cerkve, ko bo dovrSena. M. A. v Od onstran Lijaka se nam pise: V listu 8Solaft od 2 jannarja t. 1. cabaja se dopis iz naScga kraja, ki slika, kaksni bi morali v.resnici biti krajni sol3ki sveti, ter kako bi morali delovati v blagor na-predka in v dosego njih preva^nega namena. V tem se je pokazal g. dopisnik pravega Ciceron-a, kajti opi-soval je pra? dobro drnzih dolzaosti. Pri tem je le to obzalovati, da svojih dolzaostij ne ume, kakor se vidi. Po mislih g. dopisnika moral bi krajni Solski svet odgovoren biti za vse nerednosti ki se zgode ? Soli in zunaj Sole; vrhu tega naj bi bil predsednik gonja6 Solske mladine. Takih nazorov nismo vsi in g. dopisnik mi menda ne zameri, ako mn v teh njego-vih nazorih oporekam. Svetujem pa g. dopisniku, ce mu bo v pnhodnje cas dopuSCal, pisati se kak takoSen dopis, da nam ga objavi v kakem drugem listu, ki ga beremo. LijaSki brodar. Poziv na narodbo. Gospod F. S. V i 1 h a r, Bin slavnega Miroslava Vilharja, slovenskega pesnika in skladatelja, ravnajoii uCitelj inestnega glas-benega zavoda v Karlovcu (na firvaSkem), namerava izdavati svoja glasbeua dela v razliCnih, periodifiuih knjigah. Cisti dohodek teh knjig je namenil ustanovi za postavljenje spomenika svojemu poUojuemn ocetu. Delo izide ? velikem formatu, na krasnem papirji, v elegantni obliki. Prva knjiga bo obsegala okoli 25 tiskanih pol s sledefio vsebino: 1.. samospevi, 2. mo2-ki zbori, 3. mesani zbori, 4. skiadbe za glasovir. Svojim kompozidjam dodajal bo tudi ocetove in u&e v prvi knjigi bo nekaj oeetovih. Delo izide, kadar se oglasi dovoljno §tevilo narofinikov. Cena je dolocena za narofinike z 2 gld., v knjigarnah bo pa vi§a; iz-dajatelj prosi, naj bi mu, kdor more, narocnino uze naprej placal.f Podjetje je ?se hvalevredno in zaslo^i obilno podporo od strani slovenskega naroda. Listnica urednistra. Mnoge dopTsoike prosimo poterpljenja; danes niamo mogli ustrefii; §e listek, kf je 2e »t«-Tljen, smo morali izpoatiti_______________-_____-____ Javna zakvala. Bogoslovsko u5ili§ae v Gorici se naj-topleje Z8hva!juje fiastiti duhovseini, slavnim uradom, uditeljstvom raznih uciloic, tr2a§ki depntaciji, Muhov-niai redovom in brez izjeme vsem, ki so skazali zad-njo east prerano umrlemn semeniSkemu vodji, STEFANUKOCIANCl6UT pri njegovem pogrebu 10. aprila. V Gorici, 12. aprila 1883. §t. 1961. Razpk Za okraj puljske obcine se razpiscje sluzba gozdnarsfcega opravitelja z letnim placilom 600 gld., stanovanjem 200 gld. in odskodnino za potovanje 200 gW. Imenovanje je za zdaj zacasim in sicer dokler ne bode ob&insko zastopstvci, ki se iina na novo izbratis potcrdilc» stalnosti (definitiv-nosti) te slu/be. Prosilci za njo mi>rajo dokazati sposobnost v gozdnarstvu v zmislii ministerijalaega odloka 16. januarja 1S50. St. 63. dr. z. 1. Yrh tega se tudi razpisujejo tri sluzbe fjozdnarskih tuvajev z let mo odSkodnino po 360 gold, in stanovanjem na dezcli v puljskej obcini. Prosilci morajo vloziti svoje doti^ne pro§-nje podpisanemu aredii v tekii 4 teclnov in dokazati svoja starost, da so avstrijski podanici (podMni), zmozni italijanskega i hrvaskega je-zika, postenega obnasanja i lizt'Sno zmozni. MUNI CI PI J V POL I, dne 25. marca 1883. St. 18. Razolas. Dne 23. aprila t. I. ob I ori popoludne bode v Dutovljeh javna dra^ba, pri katert'j m odda predelo-vanje jednega kosa skladovne eeste mej Skopem in Dutovljcmi. Klicna cena znaSa 243 gld. NatanCneje pogdje in naftrt prcgleda lahko vsa-kedo pri obcinskem uradu v DutovJjah. CESTNI ODBOR VSEZANI, 14. aprila 1883. JSacelvAh. Bergerjevo medicinsko 9I1L0 IZ SMOLE (THEERSE1FE) PriporoCeno po medic, strokovnjakih, rabi se sko-ro v vsch cvropskih drzavah s sijajnim vspehom proti vsakovrstni necistosti na polti, sosebno proti kronifinim in iuskmastim lisajern, hra-stara, nalezljivim hrastam, prcti rudecemu nosu. oze-bljimi, potenju nog, prhljajn na glavi in bradi. — Bergerjevo milo iz smole ima 400/0 smole iz lesa, in se bistveuo razlocuje od vseh dnigtn smol, ki se prodajajo. - - Da se prekaiijanjn izogneg, zabtevaj dolocno Bergerjevo milo iz smole in glej na znaui zavitek. V dolgih in hudih poltnih bolezuih rabi sez vspehom na mestu mila iz smole Bergerjevo mtd smolnato-zvepieiio milo; kdor bi hotel imeti raj§i to, naj zahtevo edino Bergerjevo smoluato 2vepleno milo, ker zunanja ponarejanja so brezvspesni izdelkt. — Kot neostro milo iz smole za odstranjenje ne-eistostij na polti, zoper hrasto ua polti in glavi otrok, kakor kot neprekosljivo kosinetsko milo za vmivanje in kopanje za vsakdanje rabo rabi: ki ima 35% glicerine in je fino perfumano. Ceai n \mi mk& mts 32 kr- s brosuro ml Glavni razpo§iljavec: lekarnar O.Helt v Opavu, Glavna zaloga za Gorico pri gg. lekarnari. i. Cnstofoletti (Zanetti) in A. Fraozoni. 1 Zaloga 1 flDT GFBl v8akefla 8tanu II in izdelovanje vsa-J 11KI H H H Iza duhovne, civiliatejl 1 ko vratnc 1 UJUjJJjl\Ii| in v°iake | J Dobiva se obleka po najni^i ceni. • Cela obleka od 8 gl. do 35 gl. .' Zgornja suknja „ 8 „ „ 35 n L Crna obleka ft 16 9 „ 30 n 1 Salonska obleka , 22 „ , 45 „ || P. n. Gospodi 1, se toplo priporoCarn za tocno in posteno postrei- 1 ! bo in tudi za izvrSitw obleke v 12 urab. j 31. POBERAJ 1 na Travniku, h. §t. 12. I. nadstropje, PsLsi kilo vim *™Vri9f**™n*M- SXETI, kakor tudi vsake vrsto obveze, paSOVi «a filoveka, an^i. in fnuie. nogovice proti krLu, najnovcjli pasovi za nosiltt', vse ranocel^ke priprave iz gume in vso potreb- icino za bolnike. 0. KEUPERT, prcj J. G. ZIEGER, Illlflfll '^^'"ovljeno I. 1873. 1. (irabcn 29, '/notra V IFIII1«I|« Trattnei'hofu, Zaloga v»eh pariSkiU poseb-nostij. Huzpofiitja Intro in molfiu proti povzotju. Po veleslavticm c. k, nameatniStvu dovoljena Kupcijska agentura Avgusta 11 Suppantschitscha. »ia Vetturini, h, St. 1. v Gorici, (zraven gostilnice pri zlatem angelji) priporoia se za posredovanje sluzeb vsake vrste, za nastavljaiije biSinj (kamarcl), kuharic, odgo-jitcljiC; pcHtern, dekel, potent sluzabnikov, ko-Cijazev, vrtnarjev in hlapcev. Daje v najem opravljeua bivaliSfia in brez oprave, oskrbuje kupctju in prodaje his, kmetij, vil in zeml'i'M. Sprejemaali pa priskrbuje kapitale na prvo vknjizenje. Zastopa mnogo najimeuitnejSih tovarn (fa* brik), posebno onih za izdelavo kmetijskih strojev, parnih strojev najnovejfie sestave, z ogujenim ali zraCnim gretjem (grenjem), in posebno dandaues tako priljubljenih Haagovih turbin za tovarne, mime, zage, tstope, itd. na vodo. Priskibujc vsake vrste vrezarska dela in sprejema vsako kakorSno koli narofiilo na gori-skem trgu. Na praianja odgovarja proti prilozeni mar-ki za pismo brezplacno in naglo. Slavno obfiinstvo je progeno, aaj se v obilnem Stevilu nanj obrada. Tan CMesagMplBSMaaSflttji, •TfiTlP"fn Vmuzrokujenikakihte^av Gr r e II K1 Bdela bolj uspe§no, ko Lt, -¦ druge grenke vode," btUaeneC -Manr UDBBMSF bi SuMJi, Zahteva naj se vedno in razloSno: FBANC-JOZEFOV GRENKI STUQENC Zaloge povsod. , V Gorier: tekar g. Cristofoletti in A. Seppen-| hofer. Razposilja se iz BudapeSta. POZOR. S tristo do petsto goldinarjev v gotovini ali vrednostnih papirjih more vsakdo dobiti 25 do 80 goldinarjev na teden na borsi, torej v kratkem casu zdatno pomnoziti svoje premo^enje. Ustmena m pismena praSanja naj se obrnejo na protokoUrano bankno in lombardno kupdijo Theodor Noderer & Co. na Dunaji, am Peter 7. I. nadstropje, kjer se dajejo doticni sveti brezpla&io in pod najve^o moWeSnostjo.