Reorganizacija str. 4-5 • Sejem Essen 2010 str. 6 • Prenova dvorane Pan str. 12-13 • Intervju str. 14-17
tervju s
Aluminij, časopis družbe Talum
Naslov uredništva: Talum, d.d.
2325 Kidričevo, Tovarniška cesta 10,
telefon: 02 79 95 121, telefaks: 02 79 95 103,
e-pošta: darko.ferlinc@talum.si
Izhaja mesečno v nakladi 2300 izvodov
Uredniški odbor: Darko Ferlinc, glavni urednik, Danica
Hrnčič, Lilijana Ditrih in Aleksandra Jelušič, članice, ter
Srdan Mohorič, član
Jezikovni pregled: mag. Darja Gabrovšek Homšak
Oblikovanje: Darko Ferlinc
Avtor naslovnice: Srdan Mohorič
Prelom in priprava za tisk: Grafični studio OK, Maribor
Tisk: Bezjak tisk, Maribor
4-5 Reorganizacija
6	Sejem Essen 2010
7	Vzdrževanje
8	Varstvo okolja
9	Požarna varnost
10	Po poklicu sem
11	Varčevanje za starost
12-13 Prenova dvorane v restavraciji Pan 14-17 Intervju
18	Fotografije meseca
19	Postanek 20-21 Reportaža 22-23 Fotoreportaža
24	Razstava
25	Aluminij piše zgodbe, Povabilo na pohod
26	Zbornik Občine Kidričevo
27	Križanka
Aluminij, številka 10, november2010
UVODNIK
Show must go on!
darko ferlinc
GLAVNI UREDNIK
Ponavadi sam sprejemam zahvale, ki jih prinesejo svojci umrlih Talumovih upokojencev ali pa, hvala bogu zelo malo, pred nedavnim se aktivnih sodelavcev. Prinesejo jih, da bi jih objavili v časopisu. V njih se zahvaljujejo za vse, kar pač spada k pogrebom: za rože, za sveče, za izrečena sozalja. Prinesejo z roko napisano ali natisnjeno zahvalo, ki jo je treba prepisati. In fotografijo. Največkrat tako za osebne dokumente, ki jo je treba potem skenirati. Ko je skenirana, jo je treba se obdelati. Popraviti barve, počistiti (retuširati) fotografijo. To so največkrat ljudje, ki sem jih poznal. In tako, kot so pri fotografu gledali v objektiv, gledajo potem mene z ekrana. Saj vsi poznamo ta učinek. (Tako nas gledajo na primer tudi županski kandidati.) Jaz pa gledam njih.
Pa sem jih res veliko poznal. Eni so bili pravi ...
Zunaj je sivo, mokro vreme. Depresivno. Nekako ni prave radosti. In vse je napeto. Ko me oni s fotografije tako gledajo, jaz pa jim »pudram« nos, razmišljam o tem, ali bom tudi jaz kdaj koga tako gledal z ekrana in mi bo on »pudral« nos. In bom ves nagrban-čen. Z žalostnim, utrujenim pogledom bom gledal vanj. On me pa mogoče sploh ne bo poznal. Ali pa me bo. In
bo ugotavljal, da sem se spremenil. Tako bom tudi jaz postal »zahvala«.
Tako, kot sem takrat, ko sem bi še cisto majhen, razmišljal, da nikoli ne bom star 50 let, mi tudi sedaj ne gre prav v glavo, da bom nekoč nekoga gledal z ekrana, on pa mi bo »pudral« nos. Ali se to meni sploh lahko zgodi? Ampak, Show must go on!
Prvi del lokalnih volitev je za nami. Preden bo izšla oktobrska številka našega časopisa, bo opravljen že drugi krog, in ko jo boste prebirali, bomo v Kidričevem že imeli novega župana. Ki pa ne bo stari. Kdor koli bo, bo dobro, če bo pripravljen sodelovati.
Reorganizacija je že malo obrabljena tema, toda treba je pisati o njej. Tokrat pišemo o organizacijski strukturi skupine Talum, o njenih odvisnih družbah in njihovih vodjih. Katere so te družbe in kaj bodo počele, preberite v nadaljevanju.
Poročamo s sejmov v Nemčiji in na Rogli. Na sejmu Aluminium Essen 2010 so sodelovale vse proizvodne delovne enote iz Taluma, na Rogli pa so se na 20. Tehniškem posvetovanju vzdrževalcev Slovenije predstavili sodelavci iz DE Vzdrževanje. Iz Vitala nam sporočajo, kako poteka prenova
dvorane. Na koncu oktobra predvidevajo svečano odprtje. Udeležili smo se predstavitve gasilcev v Kidričevem, ki so v sklopu meseca požarne varnosti demonstrirali svoje znanje.
Občina Kidričevo je predstavila zbornik. Zelo zanimivi so predvsem prispevki o zgodovini občine. V zborniku se gotovo najde kaj, česar se niste vedeli.
Del Talumove umetniske zbirke je ponovno razstavljen. Tokrat na Filozofski fakulteti v Mariboru. O razstavi piše dr. Marjeta Ciglenečki, s katero smo pripravili tudi zanimiv intervju.
V rubriki Po poklicu sem se nam tokrat predstavlja čistilka Darinka Korošec.
Poročamo tudi o Pokojninski družbi A in s tem v zvezi o dodatnem pokojninskem varčevanju in dvigu sredstev po desetih letih.
Po kar dolgem času bomo ob tovarniškem prazniku v novembru Talumo-va priznanja zlati metulj spet podeljevali v dvorani restavracije Pan. Tokrat obnovljeni. In po dolgem času bo po svečani podelitvi spet zabava za vse zaposlene v Talumu in njegovih hčerinskih podjetjih.
Aluminij, {tevilka 10, oktober2010
3
SLUŽBE
V
Se o reorganizaciji
povzeto po dokumentu reorganizacija družbe talum, d.d., marka drobnica pripravil: darko ferlinc
FOTO: SRDAN MOHORIČ
Ko to pišemo, je že znana prihodnja notranja organizacijska struktura in glavni procesi koncerna Talum.
Koncern Talum bo obsegal obvladujočo družbo Talum in njene odvisne družbe (d. o. o.), kjer bo Talum, d. d., 100-odstotni imetnik poslovnega deleža. Nastalo je sedem novih družb, ki bodo skupaj s petimi obstoječimi (do sedaj hčerinskimi) predstavljale Talu-move odvisne družbe. Skupaj torej dvanajst odvisnih družb. Te so: Talum Aluminij, d. o. o., Talum Livarna, d. o. o., Talum Rondelice, d. o. o., Talum Izparilniki, d. o. o., Talum Ulitki, d. o. o., Talum Servis in inženiring, d. o. o., Talum Inštitut, d. o. o., Vital, d. o. o., Revital, d. o. o., Storal, d. o. o., Vargas-Al, d. o. o., in Alin, d. o. o. Prvih pet sodi med proizvodne odvisne družbe, preostale pa so storitvene.
Organizacijska struktura koncerna oziroma skupine Talum
Poleg vodstva obvladujoče družbe, ki ga bodo sestavljali predsednik in dva člana uprave, bodo področja dela razdeljena na tri skupine: komercial-no-splošno področje, ki bo vključevalo strateško komercialo ter pravno in kadrovsko podporo in bo v pristojnosti predsednika uprave mag. Danila Topleka, razvojno-tehnično področje, ki bo vključevalo nadzor nad poslovanjem odvisnih družb, strateški razvoj, informatiko in sisteme upravljanja kakovosti, okolja, varnosti in zdravja pri delu ter energetike in bo v pristojnosti člana uprave za razvojno-tehnič-
no področje dr. Zlatka Čuša, In
ekonomsko področje, ki bo vključevalo računovodstvo ter finance In bo v pristojnosti člana uprave za ekonomsko področje mag. Franca Visenjaka.
Strateška komerciala
Združitev področij nabave in prodaje v skupno strateško komercialo obvladujoče družbe bo omogočila optimalnejšo izrabo razpoložljivih človeških virov, prepletanje nabavnih in prodajnih poslov pa bo prispevalo svoj delež k izpopolnjevanju strokovnosti posameznikov, ki bodo odgovorni za njihovo izvajanje.
Strateška komerciala obvladujoče družbe bo odgovorna za upravljanje posameznih področij, ki so posebnega pomena za koncern in kjer lahko koncern zaradi svoje moči doseže boljše poslovne rezultate.
Odgovornost za prodajo izdelkov in storitev se bo preselila v odvisne družbe, te pa bodo svoje izdelke in storitve še naprej prodajale v imenu in za račun Taluma. Glavni motivi za odgo-vornostno decentralizacijo prodaje so potrebe po specifičnih tehnično-tehnoloških znanjih prodajnikov, ki jih ti potrebujejo pri sklepanju pogodb in posledično tudi pri doseganju pozitivnih poslovnih učinkov. Strateška komerciala bo še vedno skrbela za nadzor in usmerjanje pri planiranju in realizaciji prodaje skupine Talum. Vodil jo bo Zvone Banko.
Strateški razvoj
Z ustanovitvijo odvisnih družb se bo skrb za razvoj proizvodov in procesov
v okviru njihove dejavnosti prenesla k njim. Na vsak način bo treba razvoj obvladovati v skladu s politiko in standardi celotne skupine, za kar bo še naprej skrbel strateški razvoj v okviru projektne pisarne.
Glavne aktivnosti strateškega razvoja, ki bodo v prihodnje organizirane v okviru razvojnega centra strateškega razvoja, bodo vezane na nenehno iskanje novih poslovnih priložnosti za nove dejavnosti, bodisi v obliki novih proizvodov, programov ali storitev. Vodja strateškega razvoja bo mag. Boštjan Korošec, vodja razvojnega centra v okviru strateškega razvoja pa mag. Albert Korošec.
Upravljanje sistemov
Trenutno obstajajo v Talumu trije osnovni sistemi upravljanja: kakovost upravljanja, upravljanje varnosti in zdravja pri delu ter upravljanje oziroma ravnanje z okoljem. Zaradi izhodišč pri reorganizaciji družbe, ki narekuje ohranjanje ter nadgradnjo politike na področjih kakovosti, okolja, varnosti pri delu in v prihodnje tudi energetike ter organizacije, bo na ravni obvladujoče družbe organizirana služba oziroma skupina strokovnjakov, ki bodo vsak za svoje navedeno področje narekovali strateške politike sistemov upravljanja in skrbeli za njihovo udejanjanje. Vodja bo mag. Karmen Jošt.
Finance in računovodstvo
Služba za finance in računovodstvo bo organizirana v okviru obvladujoče
4
Aluminij, številka 10, oktober2010
družbe koncerna oziroma skupine. V to področje se bodo združile obstoječe službe financ in računovodstva ter plana in analiz, dodana pa jim bo vloga revizije in kasneje se kontrolin-ga. Služba bo opravljala celovito storitev s področja vodenja financ in računovodstva za novoustanovljene in obstoječe odvisne družbe. Računovodstvo bo se naprej vodil Daniel Lačen, finance pa Teodor Dečman.
Pravna in kadrovska služba ter informatika
Navedene službe bodo se naprej opravljale storitve področnih podpor in svetovanja v okviru sedanjega in predvidenega prihodnjega obsega del in nalog tako za novoustanovljene kot obstoječe odvisne družbe ter tudi za obvladujočo družbo. Prvo bo vodila Darja Havlas Kozoderc, drugo Darja Vtič Vodušek, informatiko pa Milica Pisek.
Odvisne družbe
V odvisni družbi Talum Aluminij,
d. o. o., se bosta združili obstoječi
delovni enoti Anode in Elektrolize. Družba bo proizvajala ogljikove elektrode za aluminijsko industrijo in primarni aluminij. Ukvarjala se bo tudi s proizvodnjo sekundarnih proizvodov (ogljikovi materiali, zdrobljeni elektrolit). Vodil jo bo mag. Avgust Šibila.
V	odvisni družbi Talum Livarna, d. o. o., se bosta združili obstoječi delovni enotni Gnetne in Livarske zlitine ter obrat priprave in predelave odpadnega aluminija. Poslanstvo podjetja bo izdelava polizdelkov iz aluminija (livarske zlitine in gnetne zlitine), ki kupcem zagotavljajo zanje najvisjo vrednost, ter zbiranje in predelava odpadnega aluminija. Vodil jo bo Marjan KroSl.
V	odvisno družbo Talum Ulitki, d. o. o., se bo prenesel proces iz sedanje delovne enote Ulitki. Dejavnost podjetja bo: proizvodnja aluminijastih ulitkov, mehanska obdelava in finalizacija ulitkov, sestava in montaža komponent. Njen vodja bo Miran Purg.
Odvisna družba Talum Izparilniki,
d. o. o., bo izvajala proizvodno dejavnost iz sedanje delovne enote Izparilniki. Proizvodnja bo naročniška,
organizirana procesno ter usmerjena na zahteve ter pričakovanja kupcev. Veliko pozornosti bo v prihodnje posvečene razvoju in diferenciaciji obstoječega proizvodnega programa s ciljem iskanja novih aplikacij. Vodja bo Brane Kožuh.
V odvisno družbo Talum Rondelice,
d. o. o., se bo prenesel proces iz sedanje delovne enote Rondelice. Osnovni dejavnosti podjetja bosta proizvodnja rondic, ki se uporabljajo kot vhodna surovina za proizvodnjo aluminijastih tub in aerosolov v farmacevtski, prehrambni in kozmetični industriji, in proizvodnja rondel, ki se uporabljajo za dna nerjavnih posod. Vodil jo bo Tomaž Godicelj. Odvisna družba Talum Storitve in inženiring, d. o. o., bo opravljala široko in celovito paleto storitev na področju vzdrževanja, energetike in logistike, delno za podjetja iz skupine Talum in delno za zunanji trg. Nastala bo z združevanjem treh sedanjih storitvenih delovnih enot: Vzdrževanje, Promet in Energetika. Njen vodja bo mag. Mihael Hameršak. Osnovna dejavnost odvisne družbe Talum Inštitut za raziskavo materialov
in varstvo okolja, d. o. o., v katero se bodo prenesli procesi iz sedanje delovne enote Kontrola kakovosti, bodo raziskave in analitika barvnih kovin in nekovin ter raziskave in analitika s področja varstva okolja. Pomembno dejavnost bo pomenilo tudi posredovanje znanj v obliki usposabljanj in izdelave študij ter mnenj zainteresiranih javnosti v sodelovanju z nacionalnimi in mednarodnimi ustanovami (univerze, inštituti, zavodi). Inštitut bo vodil dr. Marko Homšak.
Nekdanje hčerinske družbe bodo tudi v prihodnje vodili dosedanji direktorji. V Talumu, d. d., je in bo ostala skrb za zaposlene, tako z vidika skrbi za njihovo zdravje, zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, možnostih dodatnega usposabljanja in izobraževanja, osebnega razvoja, podpore pri reševanju socialnih in drugih problemov, ena izmed strateških usmeritev skupine Talum. Prav zaradi te usmeritve bo politiko tudi v prihodnje vodila in usmerjala obvladujoča družba Talum, d. d., in to za Talum in odvisne druž-be.x
Aluminij, številka9, september2010
5
SLUŽBE
Sejem Aluminium Essen 2010
gregor jurko
FOTO: GREGOR JURKO
»Glede na videno lahko gledamo na dogajanje v aluminijski industriji optimisti~no, vendar z veliko mero previdnosti.«
Skoraj 900 razstavljavcev, približno 18.000 obiskovalcev in 47 držav udeleženk so osnovni podatki sejma Aluminium Essen 2010. Gre za tradicionalni sejem, ki ga prirejajo vsaki dve leti in ki zadnjih trinajst let postavlja Essen v središče aluminijske industrije. Talum se je sejma kot samostojni razstavljavec udeležil drugič zaporedoma.
Da bi lahko pravilno ocenili prihodnje učinke letošnje udeležbe na sejmu, se moramo najprej vprašati, kaj nam je prinesla udeležba na sejmu pred dvema letoma. To je bil čas, ko smo začeli aktivno tržiti ulitke in samostojno prodajati livarske zlitine na trgu. Sejem nam je omogočil, da smo pri prodaji livarskih zlitin obnovili stike s starimi kupci, s katerimi smo sodelovali pred Hydrom, obenem pa smo spoznali veliko novih kupcev, s katerimi nam je uspelo izvesti premik od prodaje primarnih zlitin v večji delež zlitin, ki temeljijo na odpadu. Premik je bil nujen zaradi zaustavitve elektrolize in pomanjkanja osnovne surovine - elektroliznega aluminija. Po dveh težkih letih krize in strmega padanja borznih cen je bil ta sejem dogodek, ki smo ga vsi nestrpno pričakovali, saj smo lahko v strnjenem tridnevnem dogajanju izvedeli, v katero smer naj bi se gibali proizvodnja in poraba aluminija v naslednjih dveh letih. Na sejmu smo se namreč srečali s predstavniki obstoječih kupcev, veliko pa je bilo tudi takšnih, s katerimi želimo sodelovati v prihodnje. Učinek letošnjega sejma bo viden šele čez nekaj časa, že sedaj pa lahko zatrdimo, da je udeležba na tovrstnem dogodku nujna z vidika dvigovanja ugleda podjetja, utrjevanja odnosov z obstoječimi kupci, pridobivanja informacij o kup-
cih, konkurenci in o splošnem gibanju trga.
Priprave na sejem so se začele že konec leta 2009, ko je bilo treba izpolniti prijavo ter določiti kvadraturo in lokacijo našega razstavnega prostora znotraj tematskih paviljonov. Razstavljali smo v hali 7, kjer so bili tudi drugi razstavljavci primarnih proizvodov, kot sta denimo Rio Tinto Alcan in AMAG. Ker smo imeli manjši razstavni prostor, smo se odločili, da naših izdelkov ne bomo razstavili, ampak da bomo osnovne informacije o naši proizvodnji in izdelkih obiskovalcem predstavili na plakatih, v filmu, katalogih in v osebnih razgovorih z našimi komercialisti. Plakate je oblikoval Darko Ferlinc, film, ki smo ga predvajali na razstavnem prostoru, pa je posnel in zmontiral Stanko Zebec s ptujske televizije.
Glede na videno lahko gledamo na dogajanje v aluminijski industriji optimistično, vendar z veliko mero previdnosti. Globalizacija in špekulacije na borzi prinašajo za Talum veliko novih priložnosti in veliko novih nevarnosti v
času, ko ni več nobene pametne in zdrave razlage za dogajanje na trgu. V takšnih razmerah se o prihodnosti vsi pogovarjajo največ za obdobje šestih mesecev do enega leta, kaj bo kasneje, pa ne ve nihče. Povpraševanje je trenutno zelo veliko za vse programe, ki jih tržimo v Talumu. Zlasti avtomobilska industrija se je iz krize izvlekla presenetljivo hitro, nihče pa ne ve, kako dolgo bo to trajalo. Aluminijska industrija vidi odgovore na nove izzive prihodnosti v inovacijah, vertikalnem povezovanju in v reševanju okoljskih problemov, pri čemer imajo največjo težo vhodne surovine in električna energija.
Sejem je veljal letos za presežek v vseh pogledih, udeležencev in obiskovalcev je bilo več kot pred dvema letoma, zato so se organizatorji odločili, da bodo naslednji sejem čez dve leti organizirali v Dusseldorfu, ki ponuja večje in sodobneje opremljeno razstavišče. Upamo, da se bo optimizem, ki smo ga opazili na sejmu v Essnu, ohranil čim dlje.x
Talumov predstavitveni prostor na sejmu
Aluminij, {tevilka 10, oktober2010
6
proizvodnja
počitnice
DE Vzdrževanje
na 20. Tehniškem posvetovanju vzdrževalcev Slovenije
Razpis
gregor cvetko
Letos je na Rogli potekalo jubilejno 20. Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije, ki ga že tradicionalno vsako leto oktobra organizira Društvo vzdrževalcev Slovenije. Prireditev traja dva dni in v tem času kontinuirano potekajo strokovna predavanja, okrogle mize, natečaji za najboljše diplomske naloge in najboljše inovacije preteklega leta, sočasno pa se v športni dvorani na razstavnih mestih predstavljajo podjetja, ki vzdrževalcem obiskovalcem ponujajo svoje izdelke in storitve.
Ker je reorganizacija v podjetju Talum pred vrati in ker nas čaka kar nekaj sprememb tudi v DE Vzdrževanje, smo se odločili, da se na predstavitvi pod-
Razpis za počitnikovanje v Štuhčevem domu pri Treh kraljih na Pohorju v sezoni 2010/2011
jetij predstavimo tudi sami in tako širši okolici predstavimo delo, ki ga opravljamo. Naš osnovni cilj je bil obiskovalcem čim bolje predstaviti Talum, d. d., DE Vzdrževanje, ter storitve, ki jih lahko z našim znanjem in kadrom ponudimo širšemu trgu. Analiza po sejmu je pokazala, da je bil odziv obiskovalcev dober in da je povpraševanje po storitvah, ki jih v DE Vzdrževanje (po reorganizaciji se bomo imenovali Servis in inženiring, d. o. o.) lahko ponudimo, veliko. Tako smo dobili potrditev, da lahko z našim znanjem in strokovnostjo prodremo na trg, smo tam tudi konkurenčni in pri svojem delu uspešni.x
6. 12. 2010-11. 12. 2010 11. 12. 2010-16. 12. 2010 16. 12. 2010-21. 12. 2010 21. 12. 2010-26. 12. 2010 26. 12. 2010-31. 12. 2010
31. 12. 2010-5. 1. 2011 5. 1. 2011-10. 1. 2011 10. 1. 2011-15. 1. 2011 15. 1. 2011-20. 1. 2011 20. 1. 2011-25. 1. 2011 25. 1. 2011-30. 1. 2011
V počitniških kapacitetah lahko preživljajo dopust delavci Taluma in družb, v katerih je Talum edini družbenik, to pa so Alin, Revital, Storal, Vargas-Al in Vital, ter upokojenci vseh navedenih družb, če po izvedbi razpisa ostanejo prosta mesta. Drugi lahko dopustujejo samo, če za dopust ni prijavljen noben delavec navedenih družb.
Skupaj z delavcem lahko preživljajo dopust člani njegove družine (nepreskrbljeni otroci, posvojenci, zakonec, zunajzakonski partner, pastorki), ven-
30. 1. 2011-4. 2. 2011 4. 2. 2011-9. 2. 2011 9. 2. 2011-14. 2. 2011 14. 2. 2011-19. 2. 2011 19. 2. 2011-24. 2. 2011 24. 2. 2011-1. 3. 2011
I.	3 .2011-6. 3. 2011 6. 3. 2011-11. 3. 2011
II.	3. 2011-16. 3. 2011 16. 3. 2011-21. 3. 2011 21. 3. 2011-26. 3. 2011 26. 3. 2011-31. 3. 2011
dar le skupaj z delavcem in ne namesto njega. Če delavec to pravico zlorabi, naslednjih 10 let ne bo mogel dopustovati v kapacitetah podjetja. Skupaj z upokojencem lahko v teh kapacitetah dopust oziroma počitnice preživlja njegov zakonec ali zunajzakonski partner.
Prijavnice oddajte v vložišče pošte Taluma. Rok za prijavo je podaljšan do 12. 11. 2010.x
Milan Kru{ič, Simona Gnil{ek, Gregor Cvetko Aluminij, {tevilka 10, oktober2010
Stuhčev dom na Treh kraljih
VARSTVO OKOLJA
Okoljska odgovornost
dr. marko hom[ak
FOTO: SRDAN MOHORIČ
Na 10. Konferenci kakovosti je Savinj-sko-Šaleška gospodarska zbornica skupaj z Društvom za kakovost in ravnanje z okoljem predstavila novosti s področja okoljske odgovornosti, ki s hitrimi koraki vstopa skozi vrata podjetij, ki s svojo dejavnostjo lahko povzročijo okolju večjo škodo ali izvedejo ustrezno sanacijo, če taka škoda nastane. Okoljsko odgovornost je treba razumeti tudi v širšem kontekstu družbene odgovornosti, saj škoda, povzročena okolju, pomeni pravzaprav škodo, povzročeno nam samim in/ali tistim, ki prihajajo za nami. Evropska in slovenska zakonodaja urejata odgovornost pravnih oseb, ki se nanaša na izvedbo preprečevalnih ukrepov v primeru neposredne nevarnosti za povzročitev okoljske škode oziroma izvedbo sanacijskih ukrepovv primeru že povzročene škode. Države članice EU morajo sprejeti ukrepe (smernica 2004/35/ES), s katerimi bodo spodbujale ustrezne gospodarske in finančne subjekte k razvoju instrumentov finančnega jamstva in trgov z njimi, vključno s finančnimi mehanizmi v primeru plačilne nesposobnosti oseb, ki so odgovorne za preprečevanje in sanacijo okoljske škode. Zakaj je bila ta direktiva sprejeta? Ker kljub nesporni vse večji ozaveščenosti in prizadevanjem v industriji okoljska škoda še vedno nastaja in tako bo tudi v prihodnje (aktualni primer razlitja rdečega blata na Madžarskem). To je žal neprijetno, a tudi neizogibno dejstvo. Nekatere države članice so že v svojih pravnih redih opredelile nekatere instrumente finančnega jamstva, kot so npr. skladi, obvezno zavarovanje, vendar z daljšim rokom uveljavitve, saj
še ni enotnih, učinkovitih ter finančno in ekonomsko ustreznih mehanizmov, ki bi podjetjem omogočala njihovo racionalno uporabo. Slovenija še ni sprejela nobenega ukrepa, poteka pa priprava strokovnih podlag za opredelitev možnih instrumentov, ki bodo dani v obravnavo GZS, podjetjem, zavarovalnicam, pravnikom in drugim inštitucijam. Kot vidimo, gre za nujno tesno sodelovanje več gospodarskih subjektov in posameznikov v prihod-
nje, kar do sedaj ni bila praksa. Ureditev odgovornosti za okoljsko škodo je v primerjalnih pravnih redih specifična. Specifična je zato, ker okolje kot takšno ne more nastopati kot subjekt, ki bi varoval svoje pravice, niti takrat, kadar prekomerno obremenjevanje okolja in s tem škoda šele grozi, kot tudi ne takrat, kadar je že nastala. Okoljsko škodo torej »pokrivajo« trije sklopi pravnega varstva: - varstvo v zasebnem interesu (npr.
tožbe posameznikov, civilne iniciative),
-	varstvo v javnem interesu (zahtevki in postopki inšpekcij, tožilcev, pravobranilcev, uradov Evropske komisije; posledice niso samo globa, ampak tudi civilnopravne sankcije) in
-	ustavno varstvo (varstvo, ki sledi rednemu sodnemu varstvu v Stras-bourgu).
V slovenskem prostoru sta poleg sprememb Zakona o varstvu okolja za področje okoljske odgovornosti določeno novost doživela tudi kazenskopravna zakonodaja in Kazenski zakonik, ki danes urejata tako ex ante kot tudi ex post kazensko odgovornost tistega, ki ni preprečil (preventiva) oziroma ki je povzročil (kurativa) škodo v okolju. Preventivno naj bi delovala izdana t. i. IPPC-dovoljenja (družba Talum je tako dovoljenje prejela leta 2007), celovite presoje na okolje in presoje vplivov na okolje, vendar dovoljenja sama po sebi ne zmanjšajo odgovornosti. »Krivda« kot pravni termin bo velikokrat nepomembna, in to zaradi objektivne odgovornosti, to pa vedno pomeni delovanje ex ante oziroma v smislu preventive (principle of prevention) in previdnosti (principle of precautionary).
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pripravlja osnove za dodatno uskladitev evropske smernice z našo zakonodajo, kar bo bolj intenzivno potekalo v naslednjih dveh letih, predvsem za področje razvoja finančnih instrumentov pri zavarovanjih okoljske škode. Nekatera določila so že prenesena in so vidna v spremenjenem Zakonu o varstvu okolja (Ur. l. RS, 70/08), izdani Uredbi o vrstah ukrepov za
8
Aluminij, {tevilka 10, oktober2010
sanacijo okoljske škode (Ur. l. RS, 55/09) in izdanem Pravilniku o podrobnejših merilih za ugotavljanje okoljske škode (Ur. l. RS, 46/09). Zavezanci za ukrepe v primeru sanacije okoljske škode so trenutno naslednji:
- naprave, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega (IPPC-zave-zanci),
-	upravljavci naprav za ravnanje z odpadki,
-	naprave za odvajanje nevarnih snovi v vode,
-	naprave za proizvodnjo, skladiščenje in uporabo nevarnih snovi,
-	naprave za odvzem in zajezitev vode,
-	naprave za ravnanje z rudarskimi odpadki,
-	prevozniki nevarnega blaga in
-	upravljavci naprav, kjer gre za čez-mejno pošiljanje odpadkov.
Na konferenci so bili predstavljeni tudi različni modeli zavarovanja okoljskega tveganja (avstrijski model, nemški model), kar pa bo predmet podrobnejših raziskav in iskanja primerne rešitve za Slovenijo. Leta 2013 bo
namreč država morala poročati o ureditvi tega področja Evropski komisiji. V prihodnjih letih se nam torej obeta precej sodelovanja in komuniciranja z zavarovalnicami, MOP, GZS, pravniki, finančniki in med podjetji samimi, tako da že tako obremenjeno gospodarstvo ne bo prekomerno finančno obremenjeno.x
mesec požarne varnosti
Ogenj ni igrača
iztok trafela, drago hertis
FOTO: SRDAN MOHORIČ
Oktober, tradicionalno mesec požarne varnosti, je letos namenjen predvsem najmlajšim. Vzroki za nastanek požarov nas opozarjajo, da več kot polovico vseh požarov povzročijo človeška malomarnost, nepozornost in neznanje.
Tema meseca požarne varnosti
Aktivnosti na temo mladi in požarna varnost tokrat potekajo pod sloganom Ogenj ni igra~a! Cilji letošnjega meseca požarne varnosti so predvsem oza-veščanje, izobraževanje in seznanjanje najmlajših o nujnosti preventivnega ravnanja v smislu varstva pred požarom in vedenj o ravnanju v primeru požara. Da bi zavest o požarni varnosti približali otrokom, si bodo gasilci
pomagali z raznimi zloženkami, med katerimi sta tudi pobarvanka in družabna igra. Gradivo so pripravili Uprava RS za zaščito in reševanje, Gasilska zveza Slovenije, Slovensko združenje za požarno varnost in Združenje slovenskih poklicnih gasilcev.
Aktivnosti v Talumu
Aktivnostim ob mesecu požarne varnosti se bomo pridružili tudi v Talumu. V ta namen bomo po proizvodnih obratih razdelili plakate, saj slogan Ogenj ni igra~a! ne nagovarja samo mlajše populacije, ampak tudi vse zaposlene opozarja na dosledno upoštevanje vseh zahtev s področja
požarne varnosti, ki jih moramo upoštevati tudi v Talumu. To so predvsem prepoved kajenja, izdaja dovoljenja za vroča dela, izvajanje požarne straže. Tem zahtevam bodo gasilci posvetili posebno pozornost tudi v sklopu rednih preventivnih pregledov proizvodnih obratov. Zaposleni v Talumu in hčerinskih podjetjih pa lahko oktobra in novembra 2010 v Vargas-Alu kupijo gasilnike po ugodnih cenah.
Aktivnosti Vargas-Ala in PGD Talum
V aktivnosti, ki bodo potekale v mesecu požarne varnosti v občini Kidriče-
vo, bosta aktivno vključeni tudi podjetje Vargasal ter Prostovoljno gasilsko društvo Talum Kidričevo. Tematiko bodo predstavili najmlajšim iz vrtca in osnovnih šol v občini. Za vse občane občine Kidričevo pa bo trikrat ob koncu tedna omogočen brezplačni pregled gasilnih aparatov s servisom. Plačati bo treba le morebitne stroške potrošnega materiala.
Več o mesecu požarne varnosti in dodatne informacije o požarni varnosti na spletnih straneh: www.sos112.si, www.szpv.si in www.gasilec.net.x
Predstavitev gasilcev in ga{enja kidričevskim otrokom
Aluminij, številka9, september2010
9
PO POKLICU SEM
Čistilka
darinka korošec
FOTO: SRDAN MOHORIČ
Leta 1986 sem prišla v takratni TGA, kjer sem opravila obvezno šestmesečno pripravniško delo v DE Kontrola kakovosti kot metalurški tehnik. Ker ni bilo prostega delovnega mesta z mojim poklicem, so mi ponudili čiščenje in deljenje malice v tej enoti. Delo sem sprejela, misleč, da se morda najde kakšno prosto delovno mesto. Minilo je leto in delavka, ki sem jo nadomeščala, se je vrnila s porodniškega dopusta. Morala sem zapustiti »fabriko«. Čez tri mesece je bil razpis za čiščenje poslovnih prostorov v popoldanski izmeni. Prijavila sem se in bila sprejeta. Še vedno sem upala, da se morda le najde delo z mojim poklicem. Ker pa sem ženska, sem imela zelo malo možnosti, kajti potrebovali so samo moški kader. Tako je moje upanje iz leta v leto padalo.
In od takrat dalje sem na delovnem mestu skupinovodje. Moje delo je organiziranje in razporejanje delavk na čiščenju, vodenje evidence prisotnosti, nabava materiala in čiščenje. Delo čistilke ni tako preprosto, kot si ga marsikdo predstavlja, saj nemalokrat slišiš: »Če se ne boš učila, boš pa čistilka!« Pa ni tako, saj imajo vse moje sodelavke končane srednje šole, ena celo višjo, le zaposlitve ne dobijo. Včasih sta bila pohištvo in druga oprema iz standardnih materialov (les). Dandanes pa so materiali, iz katerih je izdelana pisarniška in druga oprema, bolj zahtevni za čiščenje in vzdrževanje. Čistilke se moramo sproti navajati uporabljati nova čistila, razne pripomočke in moderne stroje.
10
Dostikrat mi vse te novitete krajšajo spanec, vendar se kasneje pokaže, da je vsaka noviteta dobrodošla, s tem pa lahko tudi konkuriramo na trgu storitev, kot je čiščenje prostorov. Vesela sem, da je naše podjetje na tem področju zelo modernizirano in priznano, zato tudi prevzemamo čiščenje zunaj območja Taluma. Terensko delo nam povzroča nove skrbi, vendar tudi priznanje, saj smo čistilke v podjetju Revital iskane in priznane. Ne morem reči, da imam svoje delo rada, vendar ga moram opravljati, kakor najbolje vem in znam. Na trgu služb ni, vsaj zame ne, in zato mi kaj drugega ne preostane. Za vse to nezadovoljstvo na delovnih mestih smo krivi ljudje sami, saj dela ne ceni več nihče, pa tudi plačano je sramotno. Zal se naše delo in trud vsem zdita samoumevna in nista cenjena. Ljudje se ne zavedajo, da se v čistem in vsak dan svežem delovnem okolju poveča tudi njihova produktivnost, zato bi vsak moral skrbeti, da bi bilo urejeno. Čistilke zmoremo ogromno, vendar ne vsega. Človeška olika nam narekuje, da je na primer na stranišču treba spustiti vodo za seboj, da ne mečemo odpadkov okoli sebe in podobno. Vemo, da ljudje to počnejo, namerno ali nenamerno. Nekateri so pravi packi in prav ti najbolj kritizirajo delo čistilk. Dokler se ljudem ne bo dvignila morala, dokler ne bodo cenili malega dela in malega človeka, dokler bo cenjen le napuh, se za nas male ljudi ne bo nič spremenilo na bolje, kvečjemu na slabše.x
Darinka Korošec
Aluminij, številka 10, oktober2010
službe
Varčujmo za starost
darja vodu[ek
Povzeto po podatkih Pokojninske družbe A
Dodatno pokojninsko zavarovanje
Letos je bilo izrečenih že veliko besed o tem, kdaj se bomo upokojevali, kakšne pokojnine bomo prejemali, ali jih sploh še bomo. Tudi zato je zagotovo smiselno ponovno poudariti, kaj sploh pomeni prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki je za delavce Taluma in hčerinskih podjetjih urejeno pri Pokojninski družbi A.
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje predstavlja enega od ključnih temeljev naše socialne varnosti. Zaradi staranja prebivalstva se pritiski na zniževanje pravic iz obveznega zavarovanja zvišujejo, zato sedanje razmerje med zaposlenimi in starostnimi upokojenci omogoča javno pokojnino v višini 61 odstotkov neto plače. To tudi po merilih OECD vodi v revščino, saj bi za primerno pokojnino, ki bi omogočala ohranitev življenjskega standarda po upokojitvi, potrebovali pokojnino v višini 70 odstotkov neto plače. Ker bodo starostne pokojnine v prihodnje znašale le 40-50 odstotkov neto plače, bomo pokojnino v višini najmanj 20 odstotkov morali privarčevati sami.
Dodatno pokojninsko zavarovanje je namensko varčevanje za starost. Njegove glavne značilnosti so:
-	zavarovanec se zavaruje za dodatno starostno pokojnino in predčasno pokojnino,
-	dodatno starostno pokojnino prejema od upokojitve do smrti,
-	predčasno pokojnino prejema v primeru svoje brezposelnosti po 53. letu starosti do upokojitve,
-	najkrajše obdobje zavarovanja znaša 10 let; višina dodatne pokojnine je odvisna od višine zbranih sredstev, upokojitvene starosti in spola zavarovanca,
-	v primeru smrti pred upokojitvijo se sredstva v celoti dedujejo,
-	zaradi davčne olajšave je to varčevanje veliko bolj ugodno od drugih oblik varčevanja, poleg tega je ena redkih oblik olajšav pri odmeri dohodnine,
-	vplačana premija se obrestuje z doseženim donosom, ki ne more biti nižji od zajamčenega donosa.
Ob upokojitvi pokojninska družba za zbrana sredstva na osebnem računu izda oziroma kupi pri izbrani zavarovalnici zavarovancu polico življenjskega zavarovanja z dosmrtno rento. Zbrana sredstva so izločena na posebnem računu (kritnem skladu), zato varnost sredstev tudi v primeru stečaja delodajalca ali pokojninske družbe ni ogrožena.
V	tem času se pojavljajo tudi vprašanja, ali je to smiselno, in razmišljanja o tem, da bi z enkratnim dvigom zahtevali izplačilo sredstev s pokojninske police. Ze januarja 2011 bodo namreč prvi zavarovanci Pokojninske družbe A, d. d., izpolnili zadnjega izmed treh pogojev za uveljavljanje pravic iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, to je sklenjeno zavarovanje za najmanj 10 let.
V	primeru enkratnega dviga se odkupna vrednost izračuna na zadnji dan meseca pred izplačilom. Odkupna vrednost se takoj zmanjša za izstopni strošek (1 odstotek) in plačan davek od osebnih prejemkov v višini 25 odstotkov. Dodatno se zmanjša ob napovedi oziroma ob izplačilu dohodnine. Višina zmanjšanja je odvisna od dohodninskega razreda.
Za tiste, ki razmišljate, ali privarčevana sredstva dvigniti v enkratnem znesku ali jih varčevati kot dodatek za pokojnino, predstavljamo primera, kaj s finančnega vidika dejansko pomeni enkraten dvig in kaj prejemanje doživljenjske rente. Primer je izračunan za povprečno plačano premijo v Talumu na dan 31. 12. 2010.
Plačana premija skupaj z donosi v obdobju od 2001 do 2010 na osnovi povprečne plače v Talumu je 9.131,68 evra.
Primer A: izplačana premija v enkratnem znesku
1. Bruto vplačana premija	9.131,68 EUR
2. - 1 % izstopni strošek	- 91,31 EUR
3. - 25 % akontacije dohodnine	- 2.282,92 EUR
4. Enkratno izplačilo premije (1 - 2 - 3)	6.757,43 EUR
5. Poračun dohodnine na koncu leta	- 1.278,17 EUR
6. Neto izplačana premija (4 - 5)	5.479,28 EUR
Pri dokončni odmeri dohodnine za preteklo leto bo tako dohodnina znašala 39,99 odstotka oziroma 40 odstotkov zbranih sredstev. Preostanek dohodnine nad 25 odstotkov akontacije dohodnine, ki bo plačana ob enkratnem izplačilu, bo treba plačati leta 2012 ob prejemu dohodninske odločbe za leto 2011.
Primer B: doživljenjska renta
Nadaljevanje zavarovanja pomeni dodatno nalaganje finančnih sredstev za obdobje po upokojitvi. Preračun doživljenjske rente je naslednji:
mesečna renta
datum upokojitve	mesečna premija	zbrana sredstva	moški	ženska
31. 12. 2010	75 EUR	9.130 EUR	43 EUR	38 EUR
31. 12. 2020	75 EUR	23.384 EUR	110 EUR	98 EUR
31. 12. 2030	75 EUR	43.602 EUR	206 EUR	182 EUR
Izračun je narejen za osebo, ki bo ob upokojitvi stara 60 let.
Dvig v enkratnem znesku je vaša osebna odločitev, delodajalec mora biti s to vašo odločitvijo samo seznanjen, kar se dokazuje s podpisom na predpisanem obrazu. Pred tem je vseeno vredno razmisliti, ali se odpovemo takšnemu delu naših sredstev.
Poudarili bi le še, da je namen dodatnega pokojninskega zavarovanja pokojninska renta, ki naj bi nadomestila upad javne pokojnine, in opozorili na to, da z enkratnim dvigom izgubimo velik del privarčevanih sredstev, da ne bomo pozneje slabe volje in obžalovali lastnih odločitev.x
Aluminij, številka9, september2010
11
PRENOVA
Tržna priložnost za podjetje Vital
mirko veselic
FOTO: SRDAN MOHORIČ
A
Restavracija
xan
Na nacionalni ravni je turizem pomembna gospodarska dejavnost prihodnosti, dolgoročno uspešen razvoj na področju turizma in gostinske ponudbe pa si želimo tudi na lokalni ravni. Ob razumevanju nove vloge strategije razvoja turizma in poznavanja svetovnih trendov si v podjetju Vital zadajamo novo vizijo in začenjamo izvajati ukrepe za uresničevanje postavljenih ciljev.
Cilj družbe Vital v obdobju 2011-2015
Ob obstoječi dejavnosti, to je priprava toplih obrokov (malic) za zaposlene Taluma in podjetij na območju Talu-ma, je vse pripravljeno za širitev gostinske ponudbe za manjše in večje skupine gostov v restavraciji Pan in prenovljeni večnamenski dvorani ter za organiziranje drugih družabnih prireditev, glasbenih večerov in kulturnega dogajanja v Kidričevem. Dosedanji obseg prireditev bomo glede na zastavljene cilje v naslednjem srednjeročnem obdobju povečali z različnimi dogodki in prireditvami:
-	družabni plesi odprtega tipa (novoletni ples, ples ob valentinovem ...),
-	družabni plesi za ustanove in organizacije,
-	maturantski plesi in valete,
-	družinska srečanja (poroke, praznovanje obletnic ...),
-	družabna srečanja za društva, klube, zveze in večje skupine »avtobusnih« turistov,
-	pred- in ponovoletne zabave,
-	seminarska dejavnost (združenja, interesne skupnosti),
-	gledališke in »stand up« predstave,
-	koncerti z raznoliko glasbeno po-
nudbo za vse starosti, - dobrodelne prireditve.
Predvideni obseg letne prodaje temelji na obsegu sedanje dejavnosti in potenciala trga, infrastrukturne možnosti pa so sedaj tudi v večnamenski dvorani. Omejitev pri organiziranju in izvedbi večjih prireditev ne bo več. To med drugim pomeni tudi, da bo mogoče povečevati tržni delež, kar bo v naslednjih letih omogočilo najmanj 30-odstotno povečanje prihodkov družbe Vital, predvsem iz segmenta prireditev in gostinske ponudbe v restavraciji.
V prihodnjem obdobju bo širitev dejavnosti podjetja Vital, d. o. o., na organiziranje in izvedbo večjih prireditev - ob zmanjšanju sedanje osnovne dejavnosti, to je priprave toplih obrokov za zaposlene Taluma - zagotavljala manjšo interno odvisnost družbe.
Obnova večnamenske dvorane Začetek obnove 6. septembra 2010, odprtje 29. oktobra 2010
Cilj investicije je torej vzpostavitev takih infrastrukturnih razmer, ki nam bodo omogočale zagotoviti možnosti za organiziranje večjih prireditev in pospešeno rast obsega dejavnosti podjetja Vital. Namen investicije pa je obnovitev objekta, ki bo omogočila, da bo na voljo standardna in nadstan-dardna ponudba, ki jo trg pričakuje za tovrstne prireditve. Izvedena investicija omogoča racionalno rabo energen-tov pri opravljanju dejavnosti; pove-
čana poraba energentov se je doslej odražala v visokih stroških obratovanja v času prireditev.
Zaradi celotne infrastrukturne konfiguracije objektov družbe Vital bodo posamezni prostori odslej lahko hkrati polno zasedeni. Nove kapacitete so:
-	priprava hrane (kuhanje v kuhinji) 1.700 obrokov na dan
-	razdelitev malic (jedilnica v Talumu in restavracija)
1.000 obrokov na dan
-	v večnamenski dvorani 450 sedežev
-	v jedilnici restavracije Pan 50 sedežev
-	v posebni sobi restavracije Pan 30 sedežev
-	v točilnici restavracije Pan 20 sedežev
-	na terasi restavracije Pan 50 sedežev
-	parkirišče za osebne avtomobile 50 parkirnih mest
-	parkirišče za avtobuse 5 parkirnih mest
Dogajalo se bo ...
Novembra prirejamo ples Lions kluba, ob Talumovem tovarniškem prazniku pa srečanje upokojencev in druženje zaposlenih. December bo čas veselih praznovanj ob koncu leta za skupine zaposlenih iz Taluma in drugih.
V prenovljeni večnamenski dvorani v
Kidričevem pripravljamo silvestrovanje z glasbeno skupino Navihanke, ki
bo ob dobri glasbi poskrbela tudi za zanimiv šov program.
12
Aluminij, številka 10, oktober2010
Pri celoviti prenovi dvorane smo vključili vse potrebno za dobro počutje gostov, saj smo vgradili naravne materiale, uredili prezračevanje in dvorano klimatizirali. Dvorana je tehnično profesionalno opremljena z avdio opremo in fiksnim ozvočenjem, s projektorjem in projektorskim platnom (4,5 x 4,5 m) ter scensko razsvetljavo. Prostor s površino 490 m2 je s platnom mogoče hitro pregraditi na dva manjša dela.
Dvorani smo z obnovo povrnili osnovne elemente arhitekture izpred 50 let (oboki stropov, ohranjene talne obloge) in s tem povezali preteklost s sedanjostjo.
Aluminij, številka 10, oktober2010
intervju
Pogovarjali smo se z dr. Marjeto Ciglenecki
Tovarna se mi razkriva kot prav poseben fenomen
darko ferlinc
FOTO: SRDAN MOHORIČ
Dr. Marjeta Ciglenecki je izredna profesorica za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Mariboru. Na prvi pogled nima nič skupnega s proizvodnjo aluminija oziroma tovarno. Mnogi pa vedo, da je Marjeta Ciglenecki oseba, ki prav gotovo največ ve o Talumovi umetniški zbirki. In o umetnikih, predvsem ptujskih, ki so jo ustvarjali. Napisala je mnoge prispevke v različnih publikacijah, kjer je strokovno opredelila zbirko in umetnike, zastopane v njej. Proučevala pa je tudi druga področja zgodovine Taluma, predvsem arhitekturo Danila Fursta. Prav zato jo v tej številki Aluminija tudi predstavljamo.
14
Aluminij, številka 10, oktober2010
Za začetek: kakšna veda je umetnostna zgodovina in zakaj je pomembna? Umetnostna zgodovina sodi med humanistične vede. Kakor pove ime, se posveča raziskovanju umetniške ustvarjalnosti skozi zgodovino. Živimo v okolju, ki je umetnostno bogato in s tem bogastvom se identificiramo. Naše je, zato ga moramo razumeti in zanj skrbeti; truditi se moramo, da ohranimo umetnine starejših dob in da spodbujamo sočasno ustvarjalnost. Za raziskovanje umetnostne dediščine in sočasne ustvarjalnosti se je treba usposobiti in osvojiti določena znanja in metode dela. Umetnostni zgodovinar je posrednik med umetnino in njeno publiko. Skrbi, da je umetnina prepoznana, da jo ljudje spoštujejo in ohranjajo za naslednje rodove. Nimajo vsi sreče, da bi živeli v tako bogatem okolju, kot je na primer Ptuj. Ko sem še delala v muzeju, je bil zame najlepši del dneva jutranja hoja v službo. Stanujem na vzhodnem koncu starega mesta, zato sem vsako jutro prehodila Krempljevo ulico, Mestni trg, Murko-vo ulico ter Slovenski trg in se nazadnje povzpela na grad. Si lahko zamislite kaj takšnega na primer v New Yor-ku? Mislim, da bi mi neskončno zavidali najmogočnejši ameriški mened-žerji, če bi seveda vedeli za to ptujsko razkošje.
Rojena si bila v Ljubljani, živiš in delaš na Štajerskem, na Ptuju in v Mariboru. Se nam lahko na kratko predstaviš? Kot večina otrok iz moje generacije sem se rodila v porodnišnici, pač v ljubljanski, zato je Ljubljana uradno moje rojstno mesto. Vendar sem prvih šest let preživela v Železnikih, ki v
mojih spominih še vedno pomenijo rajsko lepo naravo. Moja starša sta bila učitelja, bila sem edinka, a smo otroci iz soseščine cele dneve preživeli zunaj, na travnikih, ob kristalno čistem potoku Dašnica, med dolgimi zimami smo se sankali po cesti, ki se je vila po pobočjih Ratitovca, in kopali rove v sneg. Ko sem začela hoditi v šolo, smo se preselili v Litijo, ki sem se je težko navadila. Velika in umazana Sava je bila čisto drugačna od bistre Sore, po kotlini pa se je v pozni jeseni vlekla megla. Vendar sem v Litiji našla veliko prijateljev, na katere me vežejo nadvse topli spomini. Stanovali smo Na stavbah, v novem stanovanjskem bloku, kjer so bila moderna stanovanja, a se je mama vedno jezila na premajhno kuhinjo in na Lutzevo peč, ki je slabo vlekla. Blok so precej nasilno umestili ob rob starega delavskega naselja. Prvi lastniki litijske predilnice so ob koncu 19. stoletja dobro poskrbeli za delavce in zanje zgradili stanovanja v velikih zgradbah, med njimi pa je bila tudi ena nekoliko manjša, tako imenovana Meisterhaus, z boljšimi stanovanji za preddelavce. Sredi delavskega naselja je bil velik park. Stare stanovanjske stavbe so se mi zdele mnogo imenitnejše od našega modernega bloka in še danes pozorno gledam skozi okno, kadar se z vlakom peljem skozi Litijo. Vse stare najemniške hiše še stojijo, a so nanje poveznili čudne nove strehe, ker so jih očitno dvignili za nadstropje. Tudi naš blok še stoji, zelo je zanemarjen. Naselje Na stavbah je odličen primer delavske soseske s preloma 19. stoletja v 20., a se doslej žal še nihče ni lotil raziskave, ki bi osvetlila njene arhitekturne vrednote pa tudi njeno socialno podobo.
Ko sem začela hoditi na poljansko gimnazijo v Ljubljani, so starši zgradili hišo v Vižmarjah na severnem obrobju Ljubljane, kamor smo se preselili leta 1969. Bilo je poletje, in ker so Američani prav takrat pristali na Luni, je moj oče poskrbel za priklop televizije, še preden smo sploh razmestili pohištvo, da smo lahko spremljali prve korake Neila Armstronga po Luni. V Ljubljani sem študirala in v hiši staršev preživela še nekaj let potem, ko sem si ustvarila družino. Leta 1978 pa sem se z možem Janom in hčerko Izo preselila na Ptuj.
Študij umetnostne zgodovine. Zakaj prav ta študij? Je bil načrtovan ali morda naključen? Težko sem se odločila, kaj študirati. Zanimalo me je marsikaj. Moji gimnazijski profesorji so pričakovali, da bom študirala jezike. A me je slovnica nekoliko odvračala. Veliko sem brala. Moj oče (pisatelj Ivo Zorman, urednik pri založbi Borec), ki je zame pisal pravljice, ko sem bila še otrok, me je vedno zalagal z dobro literaturo in imela sem privilegij, da sem marsikateri roman brala že v rokopisu. Oče je pričakoval, da se bom odločila za slovenistiko ali za primerjalno književnost. Pa me je od takšnega študija, ki me je sicer mikal, odvračalo dejstvo, da so bili nekateri profesorji na katedri očetovi prijatelji; takih povezav nisem marala. In potem sem razmišljala, da se za umetnost dotlej nisem dovolj zanimala. Na umetnostno zgodovino sem se torej vpisala v želji, da se podučim o stvareh, ki sem jih slabo poznala. Nisem imela kakšnega posebnega predznanja. Tudi kot študentka se nisem posebej odlikovala. Ker
sem imela hčerko, za katero nisem našla varstva, sem zelo neredno obiskovala predavanja, česar profesorji seveda nimajo radi. A je velika samostojnost pri študiju imela tudi svoje dobre strani. Naučila sem se discipline, ki sem se je držala tudi v kasnejših letih.
Diplomirala si leta 1978 na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se že čez nekaj mesecev zaposlila kot kus-todinja v Pokrajinskem muzeju na Ptuju.
To pa je bilo res srečno naključje. Leta 1976 sva z možem prekolesarila Prek-murje in prišla tudi do Ptuja. Prvič sem bila na Ptuju še kot otrok, in sicer sta moja starša iz Železnikov na Ptuj peljala osnovnošolske otroke na ekskurzijo, jaz pa sem smela zraven. Od takrat je v mojem spominu škatla z vedutami evropskih velemest in znamenitih arhitektur, nekakšna igračka, ki je stala v salonu v prvem nadstropju jugovzhodnega grajskega krila. Ko si se zazrl skozi kukalo, se je prikazala pisana podoba razkošnega mesta ali slavne stavbe. Obvezne ekskurzije študentov umetnostne zgodovine na Ptuj se nisem mogla udeležiti, ker nisem našla varstva za hčerko, pa sva se potem v Prekmurje in na Štajersko odpravila z možem. Bilo je nepozabno, še vedno včasih pogledam diapozitive, ki sva jih posnela ob tej priliki. Ko sva si ogledovala zbirke na gradu, sem si rekla, da bi bilo delo na ptujskem gradu sanjska služba. Potem je bil leta 1978 mož povabljen, da prevzame vodenje ptujskih term. Za pogoj je postavil, da dobim službo tudi jaz - in so v muzeju odprli delovno mesto kustosa pedagoga. Česa takega si
Aluminij, številka9, september2010
15
danes ni mogoče zamisliti; socializem je imel tudi dobre plati. Muzejsko delo je bilo precej drugačno, kot sem si ga predstavljala leta 1976, a mi je priraslo k srcu. Ko sem leta 1981 prevzela kustodiat za kulturno zgodovino, pa sem takoj poiskala škatlo z vedutami evropskih velemest. Ker je bila igračka krhka in izpostavljena dolgoletni rabi, so jo zaradi poškodb že davno prej umaknili iz zbirke v depo, kjer je še zdaj. V vseh letih službovanja v muzeju nisem našla primerne možnosti za restavriranje in vsaj za občasno razstavo.
Muzej si kot direktorica na koncu devetdesetih let tudi vodila. Direktorstvo ni bila moja želja, bolj me je doletelo. Muzej je preživel nekaj kriz, ena je bila v devetdesetih letih. Kot muzejska kustodinja sem vedno imela vizijo, kaj vse bi bilo mogoče narediti z zbirkami, zato se mi je zdela situacija v devetdesetih dokaj brezizhodna. Ker sem imela podporo nekaterih vplivnih Ptujčanov (posebej bi rada izpostavila Stanka Brodnjaka, ki je bil takrat predsednik sveta zavoda), sem se odločila za kandidaturo. Muzej sem prevzela v precejšnjih težavah, bili smo hudo zadolženi, a sem še danes prepričana, da nam je ob vseh tegobah uspelo ponovno vzpostaviti strokovne tirnice in muzej programsko pravilno usmeriti. Nobenih velikih zgodb nismo naredili v treh letih mojega direktorovanja, a trdno verjamem, da je v prvem koraku najpomembneje določiti pravo smer. Po treh letih me je bolezen odvrnila od nadaljnjega vodenja ustanove, ki zahteva veliko energije.
Nekateri vodje oziroma direktorji muzejev se bolj zavzemajo za bogatitev posameznih zbirk, tudi likovnih, drugi pa dajejo prednost obnovitvenim, vzdrževalnim delom. Oboje je seveda pomembno. Kam si spadala ti? Načeloma je tako, da oboje hkrati (vzdrževalna dela in bogatenje fondov) ni mogoče, vsaj v enakem obsegu ne. Ptujski muzej pa je bogat z obojim: dragocene zbirke so shranjene v izvrstnih arhitekturnih spomenikih. Kot direktorica žal nisem imela finančnih možnosti niti za eno niti za drugo. Tri leta tudi niso posebej dolga doba. Če pa bi se smela odločati, bi dala pred-
nost gradivu in muzejskemu programu, medtem ko bi vzdrževalna dela prepustila za to usposobljenim službam. A takšnih možnosti žal ni bilo. Zadovoljna pa sem, ker mi je veliko umetnin uspelo pridobiti za muzej (tudi v času, ko sem bila še kustodinja) v obliki donacij ali za majhne vsote. Še vedno velja, da je hramba gradiva v muzeju ali galeriji določena prednost za potencialne donatorje. Darovalec oziroma prodajalec ve, da bo gradivo v muzeju strokovno obdelano, morda ne takoj, zanesljivo pa se bo to zgodilo, kar obeta trajno vrednost. Muzejsko gradivo je zakonsko zaščiteno, ravnanje z njim določajo pravila, medtem ko je gradivo na prostem trgu umetnin izpostavljeno mnogim negotovostim. Iz takšnih razlogov nam je uspelo pridobiti veliko zapuščino risb in grafik Franceta Miheliča (1907-1998). Dediči so se na predlog odzvali z naklonjenostjo. Gradivo je zgledno shranjeno v Miheličevem kabinetu ter na voljo študentom in raziskovalcem. Nastalo je že nekaj znanstvenih besedil in diplomskih nalog, ki obravnavajo dele te zapuščine.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani si leta 1997 tudi doktorirala. Kaj je bila tema doktorske disertacije? Moja doktorska disertacija ima naslov Oprema gradov na slovenskem Štajerskem od srede 17. do srede 19. stoletja. Naslov je dovolj zgovoren, tema pa je seveda tesno povezana z mojim muzejskim delom. Gradovi na Slovenskem so imeli kruto usodo. Gospodarske reforme in družbene spremembe v 19. stoletju in prekucije v 20. stoletju so gradove povsem opustošile. Ptujski grad je bil redka izjema. In na tem sem utemeljila svoje raziskave.
Leta 2001 si se redno zaposlila na mariborski Pedagoški fakulteti. Zakaj si se odločila za prosveto? Na mariborski Pedagoški fakulteti sem začela delati honorarno že leta 1992 kot asistentka. Povabili so me, ker so iskali umetnostnega zgodovinarja na oddelku za likovno pedagogiko. Povabilo je bilo izziv. Ker sta bila moja starša učitelja, sem ta poklic poznala iz osebne izkušnje. V lepem spominu mi ostajajo pogovori med očetom in mamo, ki sem jim kot otrok radovedno sledila. Ko je mama popravljala in ocenjevala domače naloge iz slo-
venščine, je včasih za nasvet povprašala očeta, on pa se je vedno zavzel za učence, ki so pokazali kreativnost, pa čeprav so bili njihovi spisi polni slovničnih napak in okorni v besedišču. Pogovori so se včasih spremenili v pogajanja za ocene, v katere sem rada posegala in navijala za vse, kar je štrlelo iz povprečja. Kasneje sem rada zagotavljala, da ne bom nikoli učiteljica, a me je v tako delo vedno vleklo. Tudi v muzeju sem z veseljem vodila po zbirkah in sprejemala na konzultacije učence, dijake in študente. Nazadnje pa sem pristala kot učiteljica in mi je všeč. Delo z mladimi je velika spodbuda; vzdržuje kondicijo in preprečuje strokovno lenobo.
Leta 2006 je bila v Mariboru ustanovljena Filozofska fakulteta. Kakšna je bila tvoja vloga pri tem? Ustanavljanje Filozofske fakultete sem spremljala precej pasivno kot senatorka (pre)velike Pedagoške fakultete, a z velikim občudovanjem, koliko energije so kolegi s sedanjim dekanom prof. dr. Markom Jesenškom na čelu vložili v ta projekt. Ko je Pedagoška fakulteta razpadala v več enot, sem bila članica Oddelka za likovno umetnost in s kolegi smo se trudili ustanoviti akademijo za umetnosti. Bila sem med pobudniki ideje o akademiji, nato so razvoj zamisli prevzeli kolegi umetniki. Zal akademija, ki bi jo Maribor nujno potreboval, še ni ustanovljena. Verjamem, da nobena ideja ne more kar izpuhteti, prepričana sem, da je naš trud nekakšen humus, na katerem bodo nadaljevali drugi. Sama sem se potem oprijela projekta ustanavljanja oddelka za umetnostno zgodovino na že obstoječi Filozofski fakulteti, pri čemer sem našla oporo pri kolegih na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta na ZRC SAZU, dekan Jesenšek pa nas je podprl. Pot do akreditacije programa je kar dolga, administrativni postopki so neskončno zapleteni. Trenutno teče dodiplom-ski program, upamo še na srečen razplet akreditacije magistrskega in doktorskega programa.
Svet za visoko šolstvo RS je dodi-plomski študij umetnostne zgodovine na Univerzi v Mariboru akreditiral leta 2008. Kakšno je zanimanje za ta študij v Mariboru, na Štajerskem?
Dnevi, ko smo čakali na rezultate vpisa v študijsko leto 2009/10 - takrat smo v Mariboru prvič razpisali študij umetnostne zgodovine - so bili zame neizmerno naporni. Vpis smo v vlogi za akreditacijo omejili na 30 mest, kar je najnižja možna številka. Preprosto si nismo upali zapisati višje številke. Do začetka študijskega leta smo zapolnili vsa razpisana mesta, kar je bilo veliko olajšanje. V študijskem letu 2010/11 smo mesta zapolnili že ob drugem vpisu, kar nas prepričuje, da je za izobraževanje na tem programu zadosti zanimanja tudi na mariborski Filozofski fakulteti. Naši študentje so iz vseh koncev Slovenije, prevladujejo pa vendar Štajerci. Umetnostnozgodo-vinska izobrazba sodi k temeljnim humanističnim znanjem, v vzhodni Sloveniji pa smo na tem področju podhranjeni. Skrb za kulturno dediščino in zanimanje za sočasno likovno tvornost sta odvisna od naše splošne izobraženosti, ki na tem polju šepa. Zanimanje za študij je ustrezno; če bomo program dobro peljali, se bo interes dvigal, posledično pa si smemo obetati boljše poznavanje likovne ustvarjalnosti in višji domet pri varovanju kulturne dediščine in recepciji sodobne ustvarjalnosti.
Bile so ideje o ustanovitvi Akademije za likovno umetnost v Mariboru, a je stvar nekako zamrla. Zakaj?
Srčika mariborske univerze sta bili ob njenih začetkih ekonomija in tehnika. Zelo težko je bilo v tem okolju vzpostavljati humanistične in družboslovne vsebine. Pedagoška akademija, ki je prerasla v Pedagoško fakulteto in nato razpadla na Pedagoško in Filozofsko fakulteto ter Fakulteto za naravoslovje in matematiko, je bila dolga leta prostor za mariborsko humanistiko in družboslovje pa tudi za umetniške discipline, ki vsaj zdaj še ostajajo v okvirih Pedagoške fakultete in tamkajšnjega Oddelka za umetnosti s programom Likovna pedagogika. Vendar so ti okviri že dolgo pretesni. Maribor s svojo najširšo okolico nujno potrebuje več humanistike in družboslovja in več umetniškega potenciala. Nova Filozofska fakulteta obeta boljšo prihodnost glede prvega in drugega, za umetnost pa si bo še treba izboriti več prostora. Zdi se, da vlada nek strah
16
Aluminij, številka 11, november2010
pred širšim zamahom in pred večjo kreativnostjo. Zatikanja pri pripravah na Evropsko prestolnico kulture imajo sorodne vzroke. Nihanja med megalo-manstvom in drobnjakarstvom so velika, manjka pa samozavesti in pripravljenosti, da za projekt zastavimo presezek energije.
Eno tvojih najvidnejših področij sodelovanja s tovarno aluminija Tal um je bilo u red ni ko vanje pri ustvarjanju Almanaha ob petdesetletnici tovarne. Je bilo proučevanje zgodovine Taluma naporno delo?
Priprava almanaha, ki je izšel ob obletnici Taluma, je bil eno najprijet-nejših urednikovanj v moji praksi. Ce-prav sem mislila, da tovarno in njeno zgodovino poznam, sem ob navedenem projektu vedno znova ugotavljala, da ni tako. Tovarna se mi razkriva kot prav poseben fenomen. Ob vznožju Haloz, ki nam jih je Stojan Kerbler predstavil kot prostor stoletnih mitov, stoji industrijski gigant s sodobnim delovnim ritmom. Srečala sta se dva povsem različna svetova in zaživela v nenavadnem sožitju. Almanah je pokazal na mnoga področja, ki bi jih bilo treba podrobneje proučiti: urbana zasnova tovarniškega kompleksa in Kidričevega, prispevek Danila Fursta kot vodilnega arhitekta, naravnost vznemirljiva je izvirna notranja oprema upravne stavbe, tovarniška fotografija Stojana Kerblerja in nekaterih drugih fotografov, likovna zbirka ...
V almanahu si menda prvič opredelila Talumovo umetniško zbirko, posebej pa še mojstra fotografije, Stojana Kerblerja. Zakaj je zbirka pomembna? Likovne zbirke so sežet umetniški potencial, vsebinsko povezan z dometom zbiralca. Tudi na Slovenskem je bilo v preteklosti veliko pomembnih zbiralcev, vendar je ta zvrst podpiranja umetnosti po letu 1945 iz političnih razlogov tako rekoč usahnila. V devetdesetih letih je zbirateljstvo spet oživelo, večje zbirke pa so začele nastajati predvsem v velikih podjetjih. Talum v tem ni izjema, ima pa nekaj posebnosti in odlik. Talumova zbirka je vsebinsko in slogovno razmeroma enovita, označujeta jo visoki modernizem in postmodernizem. Po vsebini je poseb-
nost tudi velik delež fotografije, pri čemer je osrednja osebnost Stojan Kerbler, ki je pritegnil še nekaj drugih fotografov. Neobičajno za zbirke te vrste je tudi, da ves fond drži kakovostno visoko raven brez velikih nihanj. Osebno pa se mi vedno znova zdi potrebno izpostaviti, da je Talumo-va zbirka med vsemi sorodnimi po Sloveniji edina, ki se oblikuje zaradi naklonjenosti in poznavalstva neposrednega naročnika, predsednika uprave mag. Danila Topleka. Druge sorodne zbirke nastajajo po naročilih direktorjev, ki pooblastijo kustosa, da opravi svoje delo, v primeru Taluma pa direktor zavzeto sodeluje v procesu zbiranja in ga neposredno vodi. Pri tem ima dva svetovalca, slikarja Dušana Fišerja in mojega spraševalca, Darka Ferlinca, končne odločitve pa so vendar njegove. Takšnih zbiralcev po Sloveniji manjka.
Posvečaš se predvsem raziskovanju zgodovine umetnosti na Štajerskem, seveda še posebej zgodovini Ptuja, njegovim umetnikom, spomenikom in plemiški bivalni kulturi. Kako bi ocenila »umetnost-nozgodovinski« položaj Ptuja v primerjavi z drugimi lokalnimi središči, na primer Mursko Soboto, Slovenj Gradcem, Novim mestom, Koprom ...? Našteta mesta so vsa umetnostno bogata in kulturno živahna, Ptuj pa je vendar nekaj posebnega. Označujejo ga izredno kakovostni starejši spomeniki in dokaj zahtevna sočasna ustvarjalnost. Velika prednost Ptuja je, da so njegovo zgodovino in umetniški potencial raziskovali že v preteklosti, zato imamo raziskovalci na voljo veliko literature. Tudi ptujski muzej je velika shramba dokazil o nekdanji moči mesta in njegove okolice. Drugo seveda je, koliko tega bogastva zmoremo konzumirati. Umetnostno bogastvo ni le lastnina, je tudi obveza. Vedno znova se mi kaže veličastna podoba Ptuja v preteklosti in naša sedanja majhnost, ki ne zmore biti enakovreden partner. Ob tem Ptuj mnogo premalo ceni sodobno umetniško produkcijo. Sklicevanje na kakovostno dediščino, ki da mora imeti prednost, ne rodi sadov, prav nasprotno. Znano je, da staro ne preživi brez novega.
Največja kulturna prireditev v Benetkah je bienale, to bi moral biti vzorec.
Leta 2012 bo Ptuj skupaj z drugimi mesti evropska prestolnica kulture. Kako ocenjuješ priprave na to in česa po tvojem mnenju ptujska politika ni naredila, pa bi morala? Ptujčani so se v projekt EPK podali z velikimi (morda prevelikimi) pričakovanji, kar velja za vsa sodelujoča mesta. Ob tem se preveč razmišlja o velikih investicijah, pogrešam pa premislek, kje so najpomembnejše programske vsebine. Ptujčani so se odločili izpostaviti kurentovanje, ki ima dolgoletno tradicijo. Lik kurenta se je v javnosti že zasidral kot sinonim za mesto Ptuj, ob čemer pa se mi že dolgo zastavljajo mnoga vprašanja. Kurent ni mestni lik, takega smo naredili v zadnjem obdobju. Ali smo do tega imeli pravico? Je bil to res »naraven« tok dogodkov? Živa dediščina, kamor sodijo pustni običaji, se seveda nenehno spreminja, pa vendar: do kolikšne mere smemo posegati v takšno dogajanje v vlogi režiserjev velikih spektaklov? Po drugi strani je vedenje o najpomembnejših obdobjih mestne preteklosti tako rekoč zamrlo. Tako sijajno evropsko mesto, kot je bil Ptuj za časa antike, ni bil nikdar več. Pa vendar se očitno zdi povsem v redu načrt za izselitev arheoloških zbirk iz dominikanskega samostana, ki naj postane kongresno središče. Posebno vprašanje je, ali bo ob pritiskih za hitro dokončanje del sploh mogoče zagotoviti varovanje spomeniških vrednot dominikanskega samostana. Za preobrazbo samostanske cerkve v kongresno (verjetno tudi večnamensko) dvorano je menda zagotovljen denar (?), arheološke dragocenosti pa bodo improvizirano pospravili v depoje. Obljuba o gradnji arheološkega muzeja in ureditvi sodobnih arheoloških zbirk obvisi v zraku, saj ne sloni na zagotovljenih finančnih virih, prav tako pa ni bilo mogoče zaslediti kakšnih načrtov o ureditvi teh zbirk. Nekje drugje sem prebrala, da naj bi množični spektakel z udeleženci v »rimskih« oblačilih nadomestil učno uro iz antične zgodovine. K takim dejstvom, ki so zame alarmantna, doslej ni bilo posebnih pripomb. Težko je obsojati samo politike, saj se niso oglasili niti arheologi niti muzealci in
konservatorji. Morda sem spregledala kakšne proteste stanovskih društev ali drugih za kaj takega poklicanih strokovnjakov?
Kakšen je na sploh položaj kulture na Ptuju? Če merimo kulturni utrip (pri tem mislim na kulturne prireditve in ne na varovanje dediščine) na Ptuju s situacijo v Sloveniji, bi morali biti zadovoljni. Zame kultura v mestu niso le finančne postavke v občinskem proračunu, so predvsem domačini, ki oblikujejo prireditve, jih obiskujejo in vabijo v goste tudi druge. V zadnjih letih se je veliko spremenilo. Ptujske kulture ne usmerjajo le velike ustanove, vedno več je zasebne iniciative, ki dosega zavidljivo raven. In dovolim si navesti nekaj imen: Muzi-kafe, Art Stays, Arsana, vsak s svojim specifičnim programom in z odprtostjo navzven, ki obeta dobro nadaljevanje. Kulturni utrip v mestu pomeni, da lahko nekaj kulture doživiš, ko si to zaželiš. In na Ptuju, ki je majhno mesto, je to mogoče skoraj vsak dan. Na tem mestu bi lahko spomnila politike: kadar želite kaj dobrega storiti za kulturo na Ptuju ali tudi kadar zgolj nabirate politične točke, se ozrite okrog sebe - med nami je veliko kreativnih ljudi, ki tu in tam potrebujejo nekaj politične podpore.
Tvoja bibliografija je zelo obsežna. Več kot 650 naslovov znanstvenih prispevkov, člankov, prispevkov na konferencah, sestavkov in poglavij v monografijah, zbornikih, predgovorov, študij, elaboratov ..., skratka, ogromno delo. Ali ti sploh ostane še kaj časa za »kaj drugega«? Bolj malo. Ampak biti nenehno sredi umetnin je življenje, ki sem si ga želela in ki ga ne bi hotela zapustiti.
Katere so tiste vrednote, ki bi jih po tvojem mnenju morale »fabrike«, kot je Talum, še posebej gojiti? Vse »fabrike« so bile postavljene, da bi proizvajale nekaj, kar gre dobro v denar, potem pa bi lahko našteli nekaj dobička in si ga razdelili. V Talumu je bil poleg tega vedno tudi prostor za misel na ljudi in njihovo dobro. Tovarna se je ostro zarezala v pokrajino. Veliko ji je odvzela, znala pa je tudi vračati. Da bi le tako ostalo.x
Aluminij, številka9, september2010
17
fotografska stran
Pomlad na Dugem otoku. Foto: Boris Knez.	Krakov, Poljska. Foto: Andrej Brumen.
Dolina. Foto: Lidija Kosi. 18
Jesen v Talumu. Foto: Gregor Cvetko.
Aluminij, {tevilka 10, oktober2010
POSTANEK
Deževje je odplavilo škrlatno jesensko listje
aleksandra jelusic
Najprej sem imela namen napisati lahkotno kolumno o možicu z imenom Oktober, ki se lepo rima z besedo dober, saj nas izdatno založi z jesensko bero, ki je naša stelja za prihajajočo zimo. Potem je prišlo deževje, ki je odplaknilo škrlatne liste in neusmiljeno vdiralo v domove, da nam pokaže, kakšno moč ima narava in koliko modrosti je skrite v izreku Kar seješ, to zanješ.
Svet v odsevu vode. Foto: By Pika A. J.
Ce se vrnem nazaj k naravi in letnim časom, potem ne morem mimo siner-gije človeka z naravo. Sodoben način življenja je potisnil naravo v ozadje in človek ne posluša več svojega notranjega glasu in utripanja narave, ki nam na preprost način želi pokazati svoje zakonitosti, po katerih deluje. Clovek je samo drobna pikica v tem umetelnem sistemu naravnih zakonitosti, zato je nesmiselno, da si želimo živeti po svojih lastnih načelih, ki rušijo pravila naravnih zakonitosti in celotnega kozmosa. Morda lahko za hip spremenimo ravnovesje narave, a na-
rava je narejena tako, da se vedno znova postavi v svoje lastno ravnovesje, kar potem občutimo kot poplave, potrese in druge udarce, ki jih mora plačati človeštvo za ceno svoje trmoglavosti.
Težko rečemo, kateri letni čas je na začetku in kateri na koncu, saj je težko govoriti o limitirani naravi. Najbolj prav je, da naravo dojemamo brez začetkov in koncev, saj se letni časi nikoli ne končajo, zato tudi niso podvrženi začetkom. A če bi morali izbrati letni čas, ki je do nas najbolj radodaren, pisan in vesel, potem ne bi mogli spregledati jeseni.
Ce pomlad zaznamuje kaljenje, potem je poletje čas razcveta in jesen čas obiranja plodov. Zima pa pomeni počitek. Vprašajmo se: čemu počitek, kaljenje in cvetenje? In odgovor nas pripelje k jeseni, iz česar sledi, da so vsi napori narave usmerjeni v en sam cilj, to je k plodovom, ki pomenijo hrano in s tem energijo ter motiv za nov cikel letnih časov. Naprej v neskončnost, brez začetka in brez konca. Zdaj ste se verjetno vprašali, kje je tukaj človek. Kakšna je v teh letnih časih vloga človeka? Ce bolje pogledamo vase, potem si moramo priznati, da so tudi naša življenja podvržena letnim časom in da je vsak dan, ki ga preživimo, hkrati konec in začetek novega dne. Vsak dan posebej je tako podvržen minevanju in kroženju letnih časov.
Zjutraj smo polni novih moči in najbolj ustvarjalni, tako kot je ustvarjalna pomlad. Sledi obdobje poletja, ko smo v utečenem ritmu in nam dnevne delovne naloge najbolje uspevajo. Sledi obdobje jeseni, ko smo
utrujeni od dela in se spočijemo ob »beri« vsega, kar smo čez dan ustvarili. V tem času tudi najbolj obilno jemo. Jeseni dneva sledi zima, ko smo utrujeni in telo zahteva počitek. Upam, da ste v tem dnevnem ritmu zasledili ritem narave in ritem letnih časov. To je naša sinergija z naravo, ki jo želimo kršiti. In če jo kršimo, nas narava opozori nase z boleznijo in naravnimi katastrofami.
V teh dneh, ko bi morali polno užiti barvitost narave in okušati slast plodov, se ljudje obračamo k nebu in trepetamo pred novimi količinami vode, ki bodo udarile v naše domove, da bi odplaknile bolečino in nesnago, nabrano po kotih našega srca. Izračunavali bomo škodo, se sprenevedali in v vodi poskušali oprati svojo krivdo. Morda jih bo mnogo, ki bodo na naravno katastrofo pogledali kot na višjo silo in ne bodo dojeli klica narave na pomoč. Narava nas potrebuje in mi sami se potrebujemo. Kdaj bo prišel čas, ko naše kalkulacije ne bodo več podvržene denarju? Tukaj gre za inflacijo jaza, ki je vsak dan višja in višja. Lahko ljubimo jesen? Jesen in naravo bomo začeli ljubiti šele takrat, ko bomo cenili in ljubili samega sebe. Morda se bomo nekega dne ustavili in dojeli, da narava ni hudobna in preračunljiva, da ne pozna kalkulacij. Narava samo JE, vse preostalo našteto je v domeni človeka.
Ustavimo se torej in ji prisluhnemo, naj dež odplakne človekovo preračunljivost, da bomo lahko želi to, kar smo sejali. Ko bomo znali narave, bomo dojeli tudi naravo člove-ka.x
Aluminij, številka 10, oktober2010
19
00579969
REPORTAŽA
Greva, punca, v južne kraje ...
darko ferlinc
FOTO: SRDAN MOHORIČ, ARHIV
Vsak, ki pride skozi glavni vhod v upravno poslopje Taluma, zagleda najprej njo. In to je za večino prvi živi stik s Talumom. Frančka Sagadin je receptorka že 19 let. V takratni TGA je, rosno mlada, prišla po dokončani srednji administrativni šoli in se zaposlila kot čistilka. Takrat je pomagala tudi v »ekspeditu«. Tako še danes rečemo službi za sprejemanje in odpošiljanje pošte. Nato so jo kot pripravnico zaposlili v TOZD Glinica, kje je ostala šest let. Vsi poznamo zgodovino Taluma in vemo, da je bila proizvodnja glinice ukinjena leta 1991. Takrat je Frančka postala receptorka. In to delo opravlja še danes.
Z njo pa se nismo pogovarjali zaradi njene službe. Pravi razlog za pogovor so bila njena potovanja. Frančka in njeni veliko potujejo. In če veliko potuješ, tudi veliko vidiš in veliko doži-viš. Doživetja pa so ponavadi zanimiva.
Začelo se je leta 1995, ko so Frančkini želeli iti na počitnice na hrvaško obalo. Mnogi jo imamo še vedno za svojo. Takrat je na Hrvaškem še divjala vojna in tja si pač niso upali. Poskusili so na slovenski obali, toda cene v Portorožu so bile višje kot v Barceloni in na Costa Bravi. In so se odločili iti tja. To je bil za Frančko tudi prvi polet z letalom. Od takrat pa več ali manj redno potujejo. Seveda so potovanja draga, predvsem v oddaljenejše kraje. Toda če se odrečeš kaki drugi stvari, je mogoče tudi potovati. Zelja pač mora biti dovolj velika in partnerja morata biti oba navdušena nad tem. Mnogi ne
potujejo, ker jih je strah letenja, mnogi ne zato, ker se jim preprosto ne ljubi. Ze iz naslova je razvidno, da Frančka najraje potuje v južne kraje. Da se tam pregreje, pravi. Torej kaka Švedska ali Finska ne prideta v poštev. Kar z odprtimi usti sem poslušal, ko mi je začela pripovedovati, kje vse je že bila. Bolgarija, Tunizija, Maroko, Turčija, Egipt, Izrael, Jordanija ... To so države, ki so »blizu«. Bolj oddaljene pa so Kitajska, Mehika, Kuba, Venezuela, Tajska, Šrilanka, Dominikanska republika ... Na potovanjih se marsikaj zgodi. Ko so bili v Egiptu, na primer, je nekega dne v hotelu nastala panika. Ljudje so nenadoma hoteli domov. V nekem mestu na obali Rdečega morja je namreč eksplodirala bomba. Doma pa seveda ne ločimo najbolj egiptovskih mest ob obali Rdečega morja in vsemu pač rečemo Egipt. In domači so seveda v skrbeh. Ker si od poročil zapomnijo le Egipt. Vendar pa je vsaka
taka stvar, pa čeprav je daleč od našega mesta bivanja, razlog za preplah.
V Jordaniji se je v hotelu pokvarilo dvigalo. Frančka je v njem kakih 15 minut ostala z vojakom jordanske vojske, ki je v rokah držal Koran, na rami pa mu je visela puška. In to v temi. Strah in panika. Če je bil to kak simpatičen, mlad vojak, bi lahko bila stvar mogoče celo zanimiva. Ampak v tem primeru Frančka najbrž ne bi kaj dosti govorila o tem.
Tajska je čudovita dežela, Bangkok je poln zgodovine. Tam je videla največjega ležečega Budo na svetu. Mnogim, predvsem moškim, je Bangkok znan po tako imenovanem seks turizmu. Tudi Frančka je to opazila, saj je na ulicah veliko deklic, ki vabijo moške v svoje prostore. Tajsko pa si je zapomnila tudi po veliki tolerantnosti. V hotelu jim je namreč stregel fant, oblečen v žensko. Travestit torej. In to se je zdelo popolnoma normalno. Kar seve-
20
Aluminij, {tevilka 10, oktober2010
da tudi je. Toda ne znam si predstavljati, kako bi taka stvar delovala v Sloveniji. Kako tolerantni smo torej Slovenci?
V Mehiki je spoznavala kulturo Majev, na Kitajskem pa zgodovino tamkajšnjih dinastij. Najbolj impozanten je seveda Veliki kitajski zid, kjer se tare turistov, domačih in tujih. Pa seveda Večno mesto in Trg nebeškega miru ostaneta vedno v spominu. Za razliko od preostale Kitajke, o kateri veliko beremo, sta mesti Peking in Šanghaj popolnoma drugačni. Po vzoru zahodnega kapitalističnega sveta sta posejani s stavbami, ki sodijo med najvišje
jo s Pentagonom. Pa jih Frančka vpraša, ali so že kdaj bili tam. In tudi na recepciji se kaže stara resnica. Nekateri se prav tam delajo zelo pomembne. Resnično pomembni ljudje pa so ponavadi potrpežljivi, dostojni in »normalni«.
Nekoč so ljudje prihajali brez vnaprejšnjega dogovora za sestanke. Dovolj je bilo, da so na recepciji povedali, h komu gredo. Danes je seveda večina sestankov dogovorjenih. Oba s Frančko se spominjava dogodka, ko je neki tip kradel po pisarnah v upravni zgradbi. Moja verzija je približno taka: Nekega dne je nekdo
na svetu. Prav v teh mestih se lomita komunizem in kapitalizem in ni prav jasno, kateri od sistemov je slabši. Povsod po svetu, posebej pa v nekdanjih socialističnih državah, živijo življenje dveh hitrosti. Hotelska naselja in turistični kraji dajejo občutek lagodja, bogastva in miru. Ko pa se odpraviš ven iz teh območij, naletiš na bedo, slabo urejenost, morda celo kriminal. In spoznanje, da drug za drugega ne vemo. Tisti znotraj hotelskih naselij ne vedo za one »tam zunaj« in obratno.
Frančka se tako spominja Bolgarije. Po več ur so se vozili po slabih cestah, da so si lahko ogledali znamenitosti znotraj države. In to na primer le sto kilometrov. Hoteli so sicer super, celo varovani, vse drugo pa je bedno. Vrnimo se še malo na recepcijo. Stiki z ljudmi, domačimi in tujimi, v živo na recepciji ali po telefonu. Mnogi gostje so nestrpni. Zaradi postopkov, najav, predvsem pa zaprtih vrat nas primerja-
potrkal na vrata moje pisarne. Vstopila sta policist in še nekdo. In policist me je vprašal, ali vem, da mi je tip ukradel dva »jurja«. Nisem imel pojma. Ampak tip je, potem ko so ga prijeli, menda to priznal. In tako ga je policist vodil po vseh tistih pisarnah, kjer je kradel. Na srečo je takrat Frančka zapisala registrsko številko avtomobila, s katerim se je gospodič pripeljal pred »fabriko«.
Saj ne rečem, da se danes po pisarnah ne da več krasti. A s tako lahkoto prav gotovo ne.
Morda je eno najlepših opravil, ki jih opravlja Frančka, zamenjava simbolov na tako imenovanem drevesu življenja, ki stoji ob največjem oknu za recepcijo, kar sicer ne sodi v njen opis del in nalog. Prvi dan pomladi, poletja in jeseni pritrdi na drevo drug simbol: jab-lanin cvet, jabolko in jeseni suho listje. In tako se vrti svet, vrtijo se letni časi in z njimi naša življenja.x
Aluminij, številka9, september2010
21
22
Aluminij, številka 11, november2010
KULTURA
Razstava
marjeta ciglenecki
FOTO: SRDAN MOHORIČ
V torek, 19. oktobra, je bila na Filozofski fakulteti v Mariboru odprta razstava dela umetniške zbirke Talum. Avtorica razstave dr. Marjeta Cigle-nečki, izredna profesorica na Filozofski fakulteti v Mariboru, je ob tem povedala:
»V preteklosti so zbirali umetnine in podpirali umetnike predvsem zasebniki, v novejšem času pa so njihovo poslanstvo v veliki meri prevzela podjetja in korporacije. Na Slovenskem je bila tradicija zbirateljstva po drugi svetovni vojni prekinjena, a je v zadnjih desetletjih polagoma oživela. Tako se je tudi pri nas v večjih podjetjih oblikovalo nekaj likovnih zbirk, ki jih pretežno sestavljajo dela sodobnih likovnih ustvarjalcev. Takšne zbirke pomembno dopolnjujejo fun-duse javnih galerij, ki ne zmorejo odkupovati zadosti umetnin, da bi suvereno predstavljale sodobno slovensko likovno tvornost. Med tovrstnimi zbirkami je likovna zbirka Talum ena
najbolj cenjenih. Šteje več kot tristo slik in kipov osemdesetih slovenskih, avstrijskih, hrvaških in enega norveškega avtorja. Njeno vsebino opredeljujeta visoki modernizem in postmo-dernizem, v zadnjih letih pa so za zbirko odkupili tudi nekaj umetnin iz prve polovice 20. stoletja, med katerimi je treba izpostaviti dela Franceta Mihe-liča.
Med letoma 1991 in 2002 so se slikarji in kiparji pod pokroviteljstvom Talu-ma zbirali na likovni koloniji. Zgodaj jeseni so vsako leto en teden delali v improviziranih ateljejih najprej na Šta-tenbergu in nato na ptujskem gradu, sledila je razstava v galeriji ptujskega muzeja, pokrovitelj pa je za zbirko odbral nekaj del. Kolonija v letu 2002 je bila posvečena fotografiji, kasneje pa so skrbniki zbirke organizacijo kolonije zamenjali za sistematične odkupe. Skrb za visoko kakovost je bila vedno v ospredju, posebna pozornost pa je vedno veljala umetnikom, ki so povezani s Ptujem in njegovo oko-
Dr. Marjeta Ciglenečki z dekanom dr. Markom Jerenškom in študenti
lico. Med njimi izpostavljamo mojstra fotografije Stojana Kerblerja in slikarja Dušana Fišerja, ki sta v zbirki zastopana z večjim številom del. Umetnine so stalno razstavljene v avli in po poslovnih prostorih upravne stavbe Taluma v Kidričevem, del zbirke pa je deponiran. Izbor iz zbirke je bil že nekajkrat predstavljen v javnih razstaviščih, posamezna dela si redno izposojajo galerije za občasne razstave, o zbirki pa je napisanih tudi nekaj strokovnih prispevkov. Tovarna Talum, ki se je do leta 1992 imenovala Tovarna glinice in aluminija Kidričevo, ima zanimivo zgodovino. Proizvodnjo aluminija v teh krajih so načrtovali že Nemci med drugo svetovno vojno, gradnja tovarne pa je bila končana v letu 1954 po načrtih arhitekta Danila Fursta, ki je v soseščini tovarne zasnoval še stanovanjsko naselje v skladu z načeli socialističnega urbanizma. Furstovi načrti niso bili v celoti realizirani, pa vendar je Kidričevo zanimiv in na Slovenskem redek primer velikopotezne socialistične gradnje. Ob vznožju Haloz, kjer življenje še vedno teče v stiku s starodavnimi miti, je industrijski gigant vzpostavil povsem nov ritem, častitljivo preteklost povezal z novimi zgodbami in na novo opredelil tudi pokrajino. Tovarniški kompleks je mesto v malem, med stavbami pa se odlikuje upravno poslopje. Z velikim spoštovanjem do Furstovega izvirnika ga je v letu 2002 obnovil arhitekt Janko J. Zadravec. Visoka kakovost likovne opreme se zdi v takšnem okolju nujna in tako rekoč samoumevna, vendar ne smemo pozabiti, da je likovna zbirka Talum lahko nastala le zaradi zanimanja za umetnost v vodstvu podjet-ja.«x
24
Aluminij, številka 10, oktober2010
aluminij pise zgodbe
»Biografija« gospodi~ne aluminijaste plo~evinke
aleksandra jelusic
HTTP://WWW.SHRANI.SI/F/W/LW/4VM6PIWJ/LASKO-1.JPG
Sodobnost si ne zna več predstavljati življenja brez aluminija. Iz aluminija so izdelane ladje, gradbene konstrukcije, avtomobili ... V aluminij zavijamo živila in navsezadnje iz njega tudi pijemo, saj so pločevinke zelo priljubljena embalaža za pijače. Tako je količina proizvedenega aluminija danes kazalec razvitosti države. Tokrat smo članek namenili pločevinki, valjasti embalaži za shranjevanje tekočin, ki jo odlikujejo nelomljivost, neprepustnost za svetlobo in majhna teža. Zamisel o pakiranju pijače v pločevinke izvira iz ZDA. Po ukinitvi prohibici-je alkohola je podjetje Gottfried Krue-ger Brewing Company 24. januarja 1933 na trg poslalo prvo pivo v pločevinki. Pločevinka je bila podobna današnji konzervi, saj jo je bilo mogoče odpreti le s priloženim odpiračem. Izdelana je bila iz jekla in sestavljena iz treh kosov: dna, oboda in pokrova. Pločevinka s pivom je bila prava senzacija, ki je podjetju čez noč prinesla velike zaslužke.
Prva aluminijasta pločevinka je na trg prišla šele leta 1958. Značilno odprtino za srkanje pijače, ki jo poznamo danes, je dobila leta 1962, mehanizem za odpiranje zaponke navznoter pa leta 1989. Podjetje Pepsi-Cola je bilo prvo, ki je začelo tudi brezalkoholne pijače polniti v embalažo iz pločevine in aluminija.
Danes pločevinka ni več sestavljena iz treh delov, temveč je narejena v enem kosu. Na zgornji površini ima ovalno zaponko, ki omogoča enostavno pitje pijače. Odpre se z dvigom kovinskega obročka, ki pa ne omogoča ponovnega zapiranja. V Evropi je najbolj razširjena pločevinka s prostornino 0,33 litra.
Danes je letno v obtoku kar 100 milijard aluminijastih pločevink, samo v Veliki Britaniji pa letno kroži kar 12 milijard pločevink. Če bi jih polagali drugo na drugo, bi njihovo število premagalo razdaljo do Lune in nazaj. V ZDA družina porabi povprečno 900 pločevink na leto, v Sloveniji pa se
letno zbere 200 ton odpadnih pločevink, kar je manj kot 5 odstotkov vseh pločevink od pijač.
Tako kot vse stvari pa bo v prihodnosti tudi pločevinka podlegla tehnološkemu razvoju in novim trendom. Floridsko podjetje Tempra Technology, ki že dlje časa proizvaja instantne obroke, je na trg lansiralo samoohlaje-valno pločevinko. Omenjeno podjetje je razvilo učinkovito tehnologijo za hlajenje pločevink oziroma dodatek, ki
v treh minutah zniža temperaturo pijače za 16,7 stopinje Celzija in skoraj uro ohranja pijačo hladno. Pločevinka je le malenkost dražja od klasične.
IC ali Instant cool Can, kot se imenuje novodobna pločevinka, ni nič večja od klasične pollitrske pločevinke. Njena skrivnost je v pregrajenem prostoru, ki vsebuje poseben gel. Ko se dno pločevinke zavrti, poči pečat ter ustvari vakuum, ki za seboj povleče gel in ustvari padec temperature. Podobno tehnologijo uporablja tudi podjetje Scottish Courage, zadolženo za polnjenje avstralskega piva Foster's, vendar le za količine, ki presegajo 20 litrov. Omenjena hladna pločevinka je bila na trgu zelo dobro sprejeta, zato se zanjo zanimajo prav vse svetovne znamke, na primer Bass, Heineken, Budweiser, Coca-Cola in Pepsi. Aluminijaste pločevinke ne sodijo v koš za smeti, temveč v zabojnik za kovino, kar omogoča recikliranje in s tem ponovno uporabo.x
rekreacija
Povabilo na pohod po Levstikovi poti
V okviru aktivnosti ZDRAVO TALUM vabimo zaposlene Taluma in hčerinskih družb na 24. pohod po Levstikovi poti, ki bo potekalv soboto, 13. novembra. Vsi, ki radi hodite, ste radi v dobri družbi, radi spoznavate kraje in običaje, se do ponedeljka, 8. 11., prijavite Slavku Škergetu na tel. št. 111.
Aluminij, številka9, september2010
Talum bo poskrbel za prevoz, po 4 evre pa bomo prispevali za plačilo startnine.
Odhod avtobusa bo v soboto, 13. 11., ob 5.30 izpred Taluma.
Se vidimo na Martinovo soboto na 5. Talumovem popotovanju od Litije do Čateža.
Z lanskega pohoda
25
DOGODKI
Zbornik
Občine Kidričevo
darko ferlinc
FOTO: SRDAN MOHORIČ
V sredo, 29. septembra 2010, so v športni dvorani v Cirkovcah predstavili Zbornik Občine Kidričevo. Zbornik je nastal »v okviru projekta Spominski park Strnišče, ki vključuje ureditev pokopališča iz prve svetovne vojne na delu pokopališča v Kidričevem ...,« je v uvodu zapisala odgovorna urednica mag. Nataša Kolar, muzejska svetovalka v Pokrajinskem muzeju Ptuj -Ormož. Na več kot 450 straneh je sedemindvajset avtorjev v triintridesetih prispevkih zapisalo najrazličnejše podatke, ki govorijo o prostoru in razvoju občine Kidričevo. V njih so zajeli predvsem zgodovino občine, njeno ustanovitev, življenje in delo v njej, njena zunanja obeležja, delovanje društev, arheologijo, šolstvo, kulturno zgodovino, osebnosti, etnologijo, geologijo itd.
Za Talum je posebej pomemben prispevek Davorina Uriha, profesorja geografije in zgodovine, z naslovom Kulturna društva v ob~ini Kidri~evo, v katerem predstavlja tudi Moški pevski zbor Talum in Pihalni orkester Talum. Dr. Marjeta Ciglenečki, izredna profesorica na Filozofski fakulteti v Mariboru, v svojem prispevku govori o umetniški zbirki Talum, umetnostna zgodovinarka Iva Ferlinc pa v prispevku Kidri~evo, naselje povojnega ~asa obravnava arhitekturo tovarne in naselja.
Poleg odgovorne urednice so pri ustvarjanju zbornika sodelovali še člani uredniškega odbora Zdenka Frank, Marija Hernja Masten, župan Jožef Murko, Srečko Štajnbaher, mag. Danilo Toplek in Davorin Urih. Uredniški odbor je k sodelovanju povabil še zunanje sodelavce: lektorico mag. Darjo Gabrovšek Homšak, prevajalca Mihaela Koltaka in oblikovalca
Darka Ferlinca. Na koncu uvoda je odgovorna urednica Nataša Kolar zapisala: »Z zbornikom dobiva občina Kidričevo lastno zgodovinsko publikacijo. Z njo se pridružuje številnim slovenskim občinam, ki s pridobljenimi spoznanji o krajevni zgodovini dopolnjujejo slovensko zgodovinopisje v knjižni obliki.«x
Zahvala
Ob boleči izgubi našega dragega atija, dedka in tasta
Jožefa Turka
iz Slovenje vasi 34 a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem in znancem, sindikatu Taluma in godbenikom ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrazili sožalje ter nam podarili cvetje in sveče.
Njegovi najdražji
Zahvala
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Elizabete Miložič
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekali sožalja, darovali sveče in cvetje ter nam stali ob strani. Iskrena hvala tudi družbi Talum za odigrano Tišino in sindikatu za darovane sveče. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala, da ste našo mamo, babico in prababico pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti.
V naših mislih boš ostala vedno in povsod.
Otroci in vnukinja z družino
Zahvala
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
Janeza Galuna,
Talumovega upokojenca iz Kungote pri Ptuju, se iskreno zahvaljujemo sindikatu Taluma, Izvajalcu Tišine, podjetju Mir in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa v težkih trenutkih stali ob strani.
Vsi njegovi
26
Aluminij, številka 10, oktober2010
križanka
SLOVARČEK: H O AG - AMERIŠKA PISATELJICA (TAMI, 1959), BRAILA -MESTO V ROMUNIJI, JINDO - KOREJSKA PASMA ŠPICEV, NOIR - FRANCOSKI ROMANOPISEC (LOUIS SALMON, 1837-1901), NANNINI - ITALIJANSKA PEVKA (GIANNA), JIDIŠ - POPAČEN JUDOVSKI JEZIK, RIEFENSTAHL -NEMŠKA IGRALKA IN REŽISERKA (LENI, 1902-2003).
MODRA MISEL (ARISTOTEL)
AVTOMOBILSKA OZNAKA ZA MONGOLIJO
OPERNI SPEV, NAPEV
RAZLIČNA VOKALA
SLOVENSKI PESNIK IN POLITIK (ANDREJ)
AMERIŠKA PISATELJICA (TAMI, 1958)
FR. ROMANOPISEC (LOUIS SALMON (1837- 1901)
ŠVICARSKI ALPSKI SMUČAR (CARLO)
BLAZINJAK
del statev
ŠVEDSKI LITERAT HANSSON
NEKDANJI DIREKTOR SLOVENSKE POLICIJE (DARKO)
STARI OČE
GRŠKA ČRKA
ANGLEŠKA IGRA S KARTAMI
SLOVENSKA MESEČNA REVIJA
PRITOK ANGAREV RUSIJI
SLOVENSKI TV VODITELJ (GALUNIČ)
EMILE ZOLA
SKUPNI EVROPSKI DENAR
UGANDSKI DIKTATOR AMIN
RAŠEVINA, GROBO DOMAČE SUKNO
NAJVEČJI GRŠKI OTOK

popačen judovski jezik
ITALIJANSKA FILMSKA IGRALKA (MARILU, 1944)
Aluminij, številka9, september2010
27
iia xan
V 9	/	www
vorana v nasi restavraciji je prenovljena.
V^ablj
enn
¡1
^^ VITAL
Vital, d. o. o., Tovarniška cesta 7, 2325 Kidričevo Tel.: (02) 799 03 96, faks: (02) 799 56 43, e-pošta: vital@amis.net, http://www.vital-turizem.si