Naročnina mesečno ^^^^^^^^^^^ ^m ^^^^^^^^^^^ Ček. račnn: Ljub- zu ^^HT^^^^^^^^ ^^ ^^^ ^p ^^^^^^^^^ Ijana 40 — ne- ^^^^^ ^^ ^^rn W ^ ^^M m ^^^m W 10.349 za ^^M ^^m M inozemstvo 120 Din ^^^^BM ^^M J M Uredništvo je v ^ffipr iJBHff^^^^P MjBS^^^^^^J U prava: Kopitar- Kopitarjevi ul. 6/111 ^^^^^^^ ^ jeva b, telefon 2992 I0t0fo^^uotf29%d29%vra,n,120w H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« »ttiZ™tU^aS Trumi starega liberalizma Barcelona, dne 31. julija. Pretežna večina španske ustavodajne skupščine je katoliški cerkvi neprijazna. Bazun poslancev katoliške Acion nacional, o katerih še sedaj ni znano, koliko jih je, ni v konstituanti niti enega, ki bi zastopal edino pravilno načelo, da naj se odnošaji med cerkvijo in državo v novi republiki uredijo v sporazumu s papežem, kakor so bili urejeni dosedaj. Saj ni nobenega dvoma o benevolentnem stališču svetega očeta do španske republike kot take in španski škofje so opetovano naglašali, da žele doprinesti svoj delež k rešitvi perečih vprašanj mlade republike v duhu popolne državljanske lojalnosti. To se tiče predvsem perečega socialnega vprašanja, v prvi vrsti agrarne reforme, kjer je tudi Cerkev voljna doprinesti potrebne žrtve, da španski kmetski proletarijat pride do človeka dostojne eksistence. Toda liberalna inteligenca, ki ima v alijanci s socialburžujski-mi marksisti v konstituanti večino, noče o tem ničesar slišati. Ona v silni nadutosti misli, da bo komunizmu sindikalistov kos sama in zato odklanja prijateljsko roko Cerkve, samo da bi ji ne bilo treba delati koncesij na kulturnem polju. Cerkev naj ji rajši služi kot objekt, s katerim lahko potolaži buržujskega denarja in moči lačne pristaše sindikalizma. V tem smislu so sestavljeni oni paragrafi načrta španske ustave, ki se tičejo Cerkve, in ki so po velikem delu predmet liberalnega doktrinar-stva gospodov vseučiliškega učenjaka Ortega y Gasset in bivšega gojenca Jezuitov Angel Ossorio. Iz njih verno odseva milost liberalcev, ki nimajo nobenega smisla za verske in kulturne tradicije naroda, bi Cerkev radi zasužnjili državi ali pa sploh odpravili in uveljavili neki humanistični etos, ki v resnici ni nič drugega kakor ščit za gospodarsko in duhovno hegemonijo španske bur-žuazije. g 8 ustavnega načrta pravi, da so odnošaji med Cerkvijo in državo in zadeve bogočastja sploh absolutna kompetenca španske države. Gospod Angel Ossorio, ki je od vseh ohranil še največ verskega in katoliškega čuta, predlaga amandma, v katerem pravi, da sta svoboda vero-izpovedanja, ločitev Cerkve od države in svoboda vesti kot osebnostna pravica neizpremenljiv zahtevek novega časa, da pa zaradi spoštovanja, ki ga je treba imeti napram takim velikim moralnim juridičnim organizacijam kakor je Cerkev, ni mogoče, da bi država takorekoč ne imela nobene vere. Čisto pravilno je, pravi dalje, da se država ne sme vezati z enim kultom v nasprotju z drugim, toda če gre za vzgojo mladine, za družinsko in zAkonsko postavodajo, za socijalne zahteve in javne nravi, potem ni mogoče, da bi država izhajala brez vsakega verskega nazora, zakaj vse te velike etične naloge se morejo učinkovito naslanjati samo nn religijo. Zato Angel Ossorio predlaga, da naj se § 8 dopolni takole: >Ne obstoja nobena službena vera države, ki vsaki veri daje svobodo veročastja. Toda država bo usmerjala svojo postavodajo po načelih krščanske morale«. Fernandez Clerigo predlaga sledeči amandma: »Država ne izpoveduje nobene vere. Katoliška cerkev in druga veroizpovedanja se smatrajo kot družbe, kojih pravice in dolžnosti se bodo določile v posebnem zakonu.« E. Ramos predlaga sledeče: »Ne obstoja državna vera. Jamči se svoboda veroizpovedanja. Cerkve »e smatrajo kot mesta bogoslužja, katerih položaj bo uredil poseben zakon.« Adolfo Gonzales Posada zahteva, da se § 8 o odnošajih med Cerkvijo in državo sploh črta. Pač pa naj se določi sledeče: »Svoboda vesti in svoboda izpovedanja in prakticiranja katerekoli vere se jamči na vsem teritoriju španske republike pod pogojem, da zadevni kult ne nasprotuje naravni morali in poštenju. Vsa veroizpovedanja bodo lahko bogočastne funkcije opravljala privatno.« V naslednjih paragrafih ustavnega načrta se določa, da se ne more nobenega prisiliti, da izpove svoje versko prepričanje, to se pravi, da je brez-konfesijonalnost dovoljena. Tudi se ne more nihče prisiliti k izdatkom za bogoslužne namene. Pripadnost k veri nima nobenega vpliva na osebne in politične pravice državljana, pač pa mora biti katoličan predsednik republike. Glede otrok predlaga Niceto Alcala Zamora, sedanji predsednik vlade, da naj uživajo nezakonski iste pravice kakor zakonski. Isti poslanec in njegovi tovariši predlagajo, da bodi šola popolnoma brezkonfesijonalna in da naj v otrocih vzgaja državljanskega duha in duha socijalne solidarnosti. Poslanec Ramos predlaga besedilo, dn je »narodna kultura sploh izključna kompetenca države.« Fernandez Clerigo predlaga, da ima biti šola samo državna in unitaristična. Vendar se naj verouk podeljuje od duhovnikov tistega veroizpovedanja, katerim pripadajo olroci, kojih slarši tak poduk želijo. Število takih staršev mora biti minimalno 10 na vsaki šoli. Toda verouk ima nadzorovati država. Poslanca Cherigo in Ramos sta toli liberalna, da dovoljujeta privatne srednje šole, seveda pod strogim državnim nadzorstvom in po učnih navodilih državne šolske oblasti. Izključene so pa zasebne učiteljske pripravnice. linzuine se, da se s temi predlogi veČine ne strinjajo socljalisti, ki hočejo popolnoma ateistično rltžavo, da ne govorimo o skrajnem levem krilu, ki pa je v skupščini zelo neznatno. Katoliški poslanci bodo inieli kajpada jako težko stališče. Tako je moralo priti v deželi, kjer je velika večina katoličanov volila — liberalce. Dunajska vremenska napoved. — Soparno. Nagnjenost k nevihtam. Pozneje boljše vreme. Tovarna Ruše zgorela Kljub največjim naporom ni bilo mogoče nič rešiti — Škoda znaša W miljonov Din — Največja katastrola v Sloveniji Maribor, 3. avgusta. t je šlo davi, da je ruška tvor-nica za dušik v plamenih in da je škoda velikanska. Od vsega početka so bile govorice zelo različne ter druga nasprotujoča drugi, tako, da ni bilo mogoče doznata resnice in preračunati škodo. Okoli 10 je postal položaj jasen. Okoli pol 5 so nenadoma zavreščale tovarniške sirene v tvornici za dušik ter zbudile ruško prebivalstvo iz spanja. Takoj so začeli ljudje drveti v smeri proti tvornici, kjer so veliki plameni obžarevali nebo daleč proti Mariboru in v smeri proti Koroški. Dravska dolina je bila zavita v en sam velik oblak dušečega dima. Iz vseh strani so hiteli gasilci, da rešijo, kar sc rešiti da. Na lice mesta je prispelo okrog 150 gasilcev z 12 motornimi in 2 ročnima brizgalkama. Prihiteli so gasilci iz Ruš, Bistrice, Maribora s poveljnikom Ivanom Folerjem na čelu, iz Lobnice, Lipnice, iz Pekna, Studencev, Radva'i, Pobrežja ter drugih krajev. Reševalci so se podali z neumorno požrtvovalnostjo na delo, tako da se jim je do 10 dopoldne posrečilo požar toliko lokalizirati, da je bila vsaka nevarnost katastrofe ne Ie za tovarno samo, ampak tudi za vse Ruše odstranjena. Požar sta opazila ob poi petih ziuiraij nočna paznika Leopold Grabelnik in Engelbcrt Tancer. Takoj, čim sta opazila plamene, sta obvestila svoje nadrejene organe, stekla k signalnemu aparatu za obveščanje požara, ter obvestila takoj komercielnega ravnatelja Bruna Krejcija o požaru, ki se je takoj podal na lice mesia ter prevzel vodstvo glede tehnične strani gašenja, v kolikor je bilo potrebno, da se vsa reševalna dela koncentrirajo na tistih objektih, kjer je bila največja nevarnost za škodo. Požar je zaiel tri objekte skladiščnih zgradb, in sicer: skladišče I, ki je 200 m dolgo, nadalje skladišče II v dolžini 60 m, ter skladišče III v dolžini 50 m. Pravočasni in učinkoviti intervenciji ruških gasilcev, pod poveljstvom poveljnika Dolinška, se je posrečilo objekt št. 3 kolikor mogoče rešiti. Zgodaj zjutraj so doneli odmevi silnega pokanja in se je ozračje pomešavalo z gostim dimom, ki je dajal vsej okolici poseben duh po požaru. Škodo je možno preceniti na podlagi materijala, ki je bil shranjen v omenjenih treh skladiščih, Informacije, ki smo jih prejeli, pravijo, da gre za nič manj kot 700 vagonov karbida, 300 vagonov dušičnih gnojil, 1 vagon soli, 35 ton suhega superiosfata, 35 ton vlažnega fosfata, da ne govorimo o dragih strojih, oroiju itd., ki je ogromne vrednosti in ki je tudi uničeno. Celokupna škoda gre prav gotovo preko 10 milj. Din. Vsa gasilna dela so bila tem težja in nevarnost za življenje vseh, ki so sodelovali pri gašenju, tem večja, ker je obstojala nevarnost, da vsi sodi namah eksplodirajo, pri čemer bi bila tudi katastrola za Ruše neizogibna. Posledice so bile tako strahovite, da so se radi vročine tračnice na železniških tirih podjetja popolnoma skrivile kakor navadna žica. Tudi traverze so se skrivile in padale na tla ter v razbeljenosti žarele. Ravno tako so bile razbeljene viseče železnice za prevoz tovora iz skladalnice v posamezna skladišča. Traverze so bile debele preko četrt metra. Prav posebna nevarnost je obsto'ala pri gašenju tudi v tem, da ne bi plamen objel tudi daljnovod, radi česar so gasilci odklopili električni tok in se je na ta način seveda ustavil ves obrat strojev in črpalk za vodni rezervoir. To bi pa lahko bilo skoraj usodno, ker ni bilo mogoče zajemati vode iz gornjega reservoirja, radi česar so gasilci takoj napeljali cevi v betoni-rano kopališče, odkoder so jeli črpati vedo za gašenje. Favno tako je bila posebna sreča, da je uspelo gasilcem, ki so se rušili od naoora in dolgotrajnega dela, da so odstranili nevarnost, ki je pretila v tem, ker so se v bližini omenjenih treh objektov nahajali trije veliki tanki, popolnoma napolnjeni s štirimi vagoni nafte in bencola. Brezprimerno požrtvovalnost gasilcev označuje okolnost, da so se pri reševanju ponesrečili trije gasilci, eden iz Bistrice, nadalje železničar Ivan Kotnik in eden iz Ruš. Kotnik, ki je padel z goreče strehe, je dobil težko peškodbo na rebrik in so ga moraji odpeljati v mariborsko splošno bolnišnico. Silno nevaren položaj je bil, kot rečeno, okoli 10, ko so požar omejili, na kar so se gasilci podali domov in se v času poročila nahajajo šc vedno v strogi pripravljenosti, ker na gorišču še vedno tli, ker so kot čuvarji in stražarji ostali gasilci iz Ruš in Bistrice. Posebno velika ponovna nevarnost je obstojala popoldne, ko so ob'aki zagrnili nebeški svod nad Mariborom, ler se je vlila ploha. Bila je velika nevarnost, da ne bi velike množine karbida eksplodirale, vendar se je posrečilo storiti potrebne korake, da usodne posledice niso nastopile in da ni bilo nobene nevarnosti z-' eksplozijo ogromnih količin zaostalega karbida. Delavstvo osicrne Iz socialnega stališča je važno omeniti, da bo tovarna navzlic temu naprej obratovala v sedanjem obsegu, ravno tako pa je gotovo, da bo tovarna lahko zadoščala vsem povpraševanjem za dušik in karbid, ker šc razpolaga s potrebno množino omenjenih predmetov. Tudi jc podalo ravnateljstvo izjavo našemu poročevalcu, da so brez vsake podlage vesti, da bo tvornica odpustila delavstvo, ker bodo delavci za enkrat zaposleni pri očiščevalnih delih v skladiščih, nalo pa v obratu. Ob času poročila se razna vpostavljalna dela nadaljujejo z vso nervozo, postavlja se električna razsvetljava, železniške tračnice, ker delavstvo odstranjuje skrivljene tračnice in jih nadomešča z novimi. Požar v ruški tvornici ie eden največjih katastrof v povojni dobi v Mariboru in morda v Sloveniji sploh in je prav gotovo zadel slovensko narodno gospodarstvo težak udarec. K sreči je škoda krita z zavarovalnino. Tovarna za dušik je bila ustanovljena 1916 pod firmo Oesterreichische Stickstoflvverkc, začela pa je obratovati julija 1918 ter izdelovati dušik. Po vojni je prešla k fabrikaciji umetnih gnojil, kar je bil prvotni produkcijski program. Sedaj je proizvajala tvornica predvsem dušik in kalcijev karbid. Podjetje jc eno največjih industrijskih podjetij Slovenije in je bilo nacionalizirano 1. 1921. Podjetje spada k interesni sleri ljubljanskega Kreditnega zavoda. Delniška glavnica družbe znaša 20 milj. Din. Normalno je tovarna zaposlovala 500 delavcev, zadnje čase pa je radi gospodarske krize bil slalež delavstva manjši. Obseg podjetja je I razviden iz dejstva, da je družba največji odjemalec falske elektrarne, saj jemlje od nje gočovo | več kot polovico producirane energije. Avtonomna Katalonija Katatonci so z ogromno večino glasovali za avtonomno ustavo - Zanimiva izjava polkovnika Macia Barcelona, 3. avg. ž. Včeraj se je vršilo glasovanje po ustavnem predlogu za avtonomijo Katalonije. V Barceloni jc avtonomijo glasovalo 173.0011, proti pa 2157. Iz Pokrajine še ui nobenih službenih rezultatov, toda računajo, da jc za avtonomijo glasovalo 70% vseh glasov. V Barceloni vlada ogromno navdušenje, polkovniku Maeiu so prirejene burne manifestacije. Barcelona, 3. avg. fr. (fzv.) Vaš dopisnik je imel redko priložnost izmenjati par besedi s polkovnikom, ali s čičoni Macia, kakor tukaj imenujejo splošno priljubljenega starega voditelja Katalon-cev. Ustavni načrt avtonomne Katalonije, o katerem se je vršil včeraj plebiscit z velikansko udeležbo vsega naroda, je bil objavljen šele pred 14 dnevi in je v nekaterih točkah presenetil. Tako govori ustava o posebni katalonski armadi, ki naj izključno skrbi za red na domači zemlji. Nadalje je osupnila nemalo madridske kroge točka, ki daje katalonski vladi pravico, da se pridruži vojni napovedi centralne vlade ali ne. Isto velja ludi glede pravice sklepanja miru. To so dalekosežne zahteve. »Mi, Katalonci želimo,« je rekel Macia, »da se naj poslavi na čelo nove španske skupne ustave slovesna izjava v prilog miru med narodi. Zato smo uvedli v svojo avtonomno ustavo tiste člene o naši domači katalonski armadi. Zato obsojamo tudi v ustavnem osnutku, katerega je narod v plebiscitu potrdil, vsako napadalno vojno. Mi hočemo mirne bodočnosti. Da bi ta naša želja prišla do polne veljave, smo izrazili v svoji ustavi tudi resno željo, naj si madridska konstituanta osvoji prepoved, da noben španski državljan ne sme služiti vojake izven ozemlja svoje lastno domovine. Zato smo postavili zahtevo po lastni vojski. S tem pa ni rečeno, da ne bomo darovali svojega življenja za domovino, kadar bo napadena od zunaj, bila to naša mala Katalonija ali velika Španija.« I Mnogo večje težave bodo vzbudili nekateri drugi členi ustave in ustavodajna skupščina v Madridu bo morala ugrizniti v zelo trd oreh. Tako naniigava en člen odkrito, da bo Katalonija even-tuelno dovolila, da se ji pridružijo tudi druge narodnosti španske republike, v slučaju, da bi hotele uživati enake avtonomne pravice. Seveda bo katalonska vlada zahtevala za predpogoj najprej pristanek treh četrtin občinskih odborov zemlje, ki se želi priključiti, nadalje pristanek naroda samega v nalašč zato organiziranem ljudskem plebiscitu. Končna priključitev bo slednjič odvisna od pristanka osrednje vlade v Madridu in katalonske avtonomne vlade v Barceloni. Na vprašanje, kakšno formulo bodo zastopali katalonski poslanci v konstituanti, kadar bo prišlo Mussolini ne zeli Fašisti so napadli (Izvirno poročilo »Slovencu«) Rini. 3. avg. V sponi med Vatikanom in fašistično Italijo je r zadnjem času nastalo nekako premirje. Vsaj fašistični tisk je opustil vse napade na Cerkev in duhovščino. Mussolini je pač uvidel, da hi ga odprt boj proti Cerkvi preveč stal in da hi z njim najbrž stavil na kocko obstoj fašizma. I)a se Mussolini ni upal ua slepo pritirati spor do skrajnosti, je razvidno tudi ii tega, da je na vso i prelekte razposlal okrožnico, v kateri jim nalaga, naj poizrejo za mnenje ljudstva glede konflikta r, Vatikanom; sporočijo naj uiu. ali je javno mnenje zn to. dn sc fašizem spusti v boj s Cerkvijo in da fašistična Italija prekine ortnošaje z Vatikanom, ali pa je ljudstvo nasprotnega mnenja, to so pravi, da želi sporazuma s Cerkvijo. na vrsto vprašanje o bodoči notranji organizaciji Španije. V tem pogledu obstojata dve struji, federalistična in unitaristična. »O tem vendar ne more biti več nobenega dvoma,« je odgovoril Macia, »mi bomo brezpogojno stali na stališču federativnega preustroja. Sicer pa ne mislite, da je od besede, od formule vse odvisno. Formula je prazna in postranska stvar. Glavno je vsebina in izvedba. Mi želimo in prisegamo, da naj bo Španija, naša domovina, velika, mogočna in slavna, napredna in pravična. A na znotraj bi radi imeli svoj mir v svoji mali Kataloniji. To pomeni naša avtonomija. Nič več in nič manj. Pričakovati pa moramo najostrej-šega boja v konstituanti med federalisti in unita-risti. Razun nas Kataloncev bodo glasovali za federalni sistem še vsi Baski brez izjeme, ki imajo pripravljeno svojo avtonomno ustavo, ter Galičani. Andaluzija za ta vprašanja nima smisla. Ona potrebuje kruha in zemlje. Kdor ji bo dal oboje, bo imel njene glasove. — Polkovnik Macia, čiča Macia, s svojim izsušenim in asketičnim obrazom, je živa podoba nezlomljene energije, s katero so Katalonci gradili svojo avtonomno domovino. Cele vasi v fašističnih ječah Po napadu na meji — Polieiia nima v rokah napadalcev Trst, 3. avg. Danes se je vršil z običajnim fašističnim pompom pogreb '26 letnega miličnika Romeo Zivianija, ki je bil ranjen 14. julija pri Ribnici blizu Št. Petra, in je umrl v tržaški bolnici. Pokojnikovo truplo je bilo izložetio v milični vojašnici v ulici Ferriera, kjer so mu lašisti izkazali zadnjo čast. Romeo Ziviani je bil doma iz okolice Verone in njegov oče je padel med vojno na Krasu. Fašistični tisk vnovič poroča, da sta bila aretirana napadalca, in sicer Anton Žagar, star 22 let, in Jakob čekan, star 21 let, oba iz Nove Sušice. Listi trdijo nadalje, da sta olia priznala zločin, med tem ko jc res, da sta se Žagar in Cekan prostovoljno javila orožnikom, potem ko jc dala policija zapreti vso vas. Cekan in *agar sta storila to z na- menom. dn bi prevzela krivdo nnse in preproslla policijo, da bi izpustila njihove stnrše in druge vaščano. Sprva so bila policijska oblastva vesela tega priznanja. Ko pa so ju policijski izvedenci pričeli natanko izpraševati, kako sta izvršila zločin, se je izkazalo, da Žagar in Cekan sploh nista napadalca. Policiji namreč nista vedela razložiti, kako sta izvršila zločin. Ko so polirijska oblastva izpre-videla, da nimajo pravih zločincev v rokah, so dala vnovič aretirati vse domačine. Mod aretiranci sc nahaja tudi znani kraški veljak, trgovec Dekleva iz Matenje vasi. Fašistična stranka je priobčila v tržaških listih osmrtnico, v kateri je rečeno, da je Ziviani padel kot žrtev plačanih barbaro« boja s Cerkvijo? duhovnika v Trstu Te dni jc prispela v Vatikan vest o novem napadu na katoliškega duhovnika, ki se je izvršil v nedeljo 2esem padlo in da mora zopet priti do veljave. Zato naroča šolam in radio-pestajam, da naj posvečajo več ljubezni recitacijam pesniških umotvorov. Druga komisija se je bavila s kanadskim avtorskim pravom ter naposled priporočila ožje sodelovanje med raznimi narodnimi arhivi. Tretja komisija je izrazila željo, da naj odpadejo carine na poučne filme. Zopet drti.ua komisija je po dolgi debati prišla do zaključka, da bi bilo dobro, če bi vse znanstvene revije imele isli format. In tako bi lahko našteva! naprej. To so uspehi mednarodnega duhovnega sodelovanja. Lahko bi mirno šli mimo teh brezupnih zasedanj, če ne bi njihova praznota in brezpomembnost z naravnost strašno jasnostjo razgalila kritičen položaj, v katerem se nahaja intelektualno sodelovanje, ki ga je hotela organizirati Zveza narodov. Na to so opozarjali že nekateri najbolj gibnl duhovi, toda nikjer niso zadeli na razumevanje in tako se je ustanova, ki združuje najbolj priznane kulturne delavce vseh narodov, poplitvila toliko, da se spričo sedanje duhovne revščine, ki vlada na svetu, bavi s formatom znanstvenih revij, namesto, da bi dala novih vodilnih idej za človeštvo, ki se potaplja v malerializmu. Kako lahko bi bilo iz vseh teh zastopnikov duha, znanstvenikov, učenjakov, pesnikov in umetnikov ustvariti neke vrste svetovno univerzo ali še lepše rečeno duhovno zvezo narodov. V tem slučaju bi odbor lahko zavzel in ludi moral zavzeli bistveno svoje stališče vsem velikim vprašanjem, ki se razpravljajo pri političnem delu Zvez ■ narodov. Ta odbor bi lahko s pomočjo duhovnega in materielnega kapitala, s katerim razpolaga, odločilno vplival na razvoj naše duhovnosti. Namesto da se je bavil z izmenjavanjem predaval-nih listin, ali o koordinaciji znanstvenih bibliografij, ali o poučnih filmih, bi moral izzvati prepotreb-no neizmerno koristno debato o vzrokih duhovne krize po raznih deželah. Namesto da se je porazgubil v raznih upravnih iu brezplodnih poslih, bi moral na podlagi študija o vzrokih krize iskati tudi sredstva, kako jo ublažiti in odstraniti. Gospodje odborniki, ki imajo na razpolago znanstveni in tehnični material, kot ga nima nobena druga ustanova na svetu, bi morali v pravilnem duševnem sodelovanju črpati iz teh zakladov, drug drugemu pomagati do spoznanja in slednjič podati velikim masam ljudstva, ki so izgubile pot do duha, novih stikov z velikimi duševnimi problemi. Bržkone bi se odboru takšno delo, tako na široko zasnovano delo ne posrečilo. Toda vredno bi bilo največjih žrtev in tudi morebitnih razočaranj.' Do sedaj pa se niti poskusi niso napravili v tej smeri. V tem leži pravi vzrok za to, zakaj lo duševno sodelovanje pri Zvezi narodov ostane brez vsakega odmeva in da spada mesec julij, katerega je Zveza narodov določila za zasedanje mednarodnih velikanov duha, med najpulilejše in najpraz-nejše in spada med one, kateremu svetovna javnost posveča najmanj pozornosti. Ne morebiti zato, ker se Zveza narodov v mesecu juliju od politike odvrne, ampak zato, ker stoji njeno duševno sodelovanje ob strani problemov našega časa. M. Brzovlah povozit 8 kmetic Milan, 8. avg. tg. Brzovlak Milan—Genua je v bližini Cordonea povozil avto, v katerem so je peljalo osem kmetic na izlet. Avto je bil popolnoma razdejan in vseh osem kmetic ubitih. Demisija dr, Kordača l'raravcatega p okolja, v katerem je bilo |>oklaiiih več sto Kilajcev, še več l>a težko ranjenih. Ameriški listi so javno dolžili japonsko vlado, da jo odgovorna zn vse prelivanje krvi. Isto se razbere iz objav kitajske trgovsko zbornice v korejski pre.siolici Seoul. Japonci zavračajo z velikim ogorčenjem lake obdolžitve. Veliki tisk v Tokio hoče pa celo dokazati, da so kitajski naseljenci krvoločno ravnali z domačini in da je vsled tega jirišlo do pretepov, ki so zahtevali tolikanj človeških žrtev. Poboji so se začeli L julija, ko so kitajski delavci napadli v Mandžuriji korejsko naselbino Van-l>avšan, ki je dobila v najem velikanska zemljišč?, in naj>eljevala vodovodne kanale sirom pososiva. Kitajci tega niso marali dovoliti, ker bi nekateri kanali morali preko zemljišča kitajskega lastnika, nakar so napadli Korejco iu jih nekaj poklali, dokler ni prišla vojaška pomoč s strojnimi puškami in boreče se kmete in delavce z ognjem raz-gnala. Dva dni j)otem pa se je začel po vsej Koreji naval Korejcev na kitajske naselbine. Korejski kmetje so kratkomalo umorili vsakega Kitajca, če so ga le zagledali kje na polju ali na cesti. Kitajski konzulati so bili zažgani in le z velikimi težavami so razni konzuli ušM tragični smrti s tem, da so pribežaJi v vladna poslopja. Na desettisoče Kilajcev je pa zbežalo v divjem begu preko meje v Mandžurijo. To so dejstva. Kitajsko časopisje trdi sedaj, da ima japonska vlada namen, polagoma kolonizirati s svojimi podaniki vso Mandžurijo. Za enkrat je v Mandžuriji okrog 200.000 Korejčanov, ki so seveda japonski I>odaniki. Vsak japonski državljan pa vživa posebne pravice v Kilaju in ostane podvržen japonskemu konzulu in ne domačim kitajskim oblaslem. Oni tudi nc jdačujejo davkov. Zato, da so Kitajci v Mandžuriji nezadovoljni in slabo razpoloženi napram Korejčanom. Zato, da so jih tudi hoteli pregnati Japonska pa odgovarja, da so kitajske oblasti Korejčane hotele samo izkoriščali in da so jih Ja-l>onci morali zaščititi. Ta besedna borba med japonskimi in kitajskimi listi je že zalo zanimiva, ker je obče znano, da so Korejčani brezpravni, pa ti a j.-i delajo in garajo na Kitajskem ali |>a doma na Koreji )>od japonskim žezlom. Brezpravni in brez zaščite. Da pa so trdilve, da Japonska misli na Mandžurijo, resnične, dokazuje nedavni sklep japonsko vlade, ustanovili .stalno garnizijs v južni Mandžuriji in sicer v naslednjih mestih: Port Arlhur, Liaojang, Mukdeu, čangčung, Kuučuling, Kajčen in Thieling. Kitajska zahteva odločno, da so japonsko čete umaknejo, kar pa japonska vlada odklanja. Tako | lahko zgodi, da so pokolji na Koreji, ';atere je v prizori 1 nikdar sili imperializem, lahko vzrok zelo | resnih zaplctljajev na izlok" Skof dr. Premuš - 70 letnik Zagreb, 3. avgusta, ž. Včeraj je obhajal 70 letnico, jutri pa ima svoj god generalni vikar zagrebški nadškof dr. Dominik Premož, ki se je rodil v Prelogu v Medjimurju leta 1861. Dr. Premož je velik prijatelj katoliškega tiska iu ga povsod zagovarja in pomaga. i&0 letnica smrti pl. Zajca Zagreb, 3. avgusta, ž. Jutri se vrši proslava 100 letnice smrti glasbenika Ivana pl. Zajca. Danes zvečer ob o se je vršila na grobu Zajca komemo-racija, na kateri so govorili predstavniki hrvatskega glasbenega zavoda in jugoslovanski akademiki. Izgredi komunistov v Celovcu Celovec, 3. avg. tg. Ob priliki včerajšnjega demonstracijskega dne komunistov je prišlo v Celovcu do velikih demonstracij, pri katerih je bil en policist smrtnonevarno ranjen, neka goalilna pa je do tal pogorela. Kljub prepovedi avstrijskih oblasti se je zbralo namreč nekoliko stotin komunistov, ki so se na intervencijo policije umaknili v predmestja ter se lam zabarikadirali. Prišlo je do oboroženega spopada med njimi in policijo. Neki policijski uradnik je bil ustreljen v pljuča in v roko ter so ga zelo nevarno ranjenega prepeljali v bolnišnico. Komunisti so se nato zabarikadirali v gostilni v predmestju Sv. Jakob. Ko jih je. policija energično napadla, so so umaknili in zažgali poslopje. Policija je aretirala 32 demonstrantov, med katerimi je bilo nekaj inozemskih agentov. — Tudi v industrijskem kraju Judenburg je prišlo do težkih spopadov med komunisti in orožništvom. Tukaj jo morala celo priskočiti na pomoč četa alpincev, lei je napadla množico z nasajenimi bajoneti. Zopet kurdska vstam London, 3. avg. tg. Tolpa turških in kurdskih rof>arjev je prekoračila južno turško mejo in oropala štiri vasi ler odpeljala vso živino. Pri tem je bilo osem ljudi ubitih. Na meji jo je ustavila mejna četa, s katero je prišlo do ostre borbe. V tej je bilo ubitih pet vojakov in trije banditi. Ostala tolpa je s plenom »bežala preko meje. Hitierjanci na Krasu Trst, 3. avg. ž. Skupina Hitlerjancev je pri ila v Krmin in obiskala vojaško pokopališče. Fašisti so jih prisrčno sprejeli. Pri prehodu italijanske meje pri Brennerju jih je pričakoval fašistični tajnik za goriško pokrajino Arlinali. Fašistični listi navdušeno pozdravljajo nemške narodne socialiste. 2 Gorkijevi boljševiški operi Moskva, 3. avg. ž. Maksim Gorki je napisal dva libreta za dvo operi, ki jih bo komponiral znani boljševistični skladatelj Šaporin. Opere se bodo imenovale »Narodovolja« in »Boljševici II.«. Žrtve zraka Besenzano ob Gardi, 3. avgusta. AA. Kapitan Giovanni Monti je padel v toku poleta nad Gardskim jezerom s svojim aparatom v globino. Njegovega trupla dozdaj niso mogli najti. Monti se je udeležil leta 1929 z uspehom tekme za Schnei-derjev pokal. Visohošolci - tihotapci Rim, 3. avg. tg. Listi javljajo iz Zadra, da so jugoslovanske oblasti zaplenile čoln s petimi italijanskimi visokošolci, te pa zadržale v zaporu. Takoj jx> aretaciji so o tem jugoslovanske oblasti takoj obvestile konzulal v Zadru in pa italijanske oblasti. Gre za tihotapstvo tobaka. Dijaki - tolovaji Varšava, 3. avg. tg. Policija jirovincialnega mesta Kielce je prišla na sled razbojniški tolpi mladoletnikov, ki so jo tvorili v glavnem gimnazijci in nekaj mladih univerzitetnih študentov. Vsi mladiči so bili iz boljših meščanskih krogov. Mladi razbojniki so si hoteli predvsem osvojiti orožje ler so v ta namen nameravali v prihodnjih dneh oropali trgovino z orožjem. Pri hišni preiskavi jo našla policija pri nekaterih mladih zločincih polno orožja, ročnih granat in druge municije. Naš® mozemska tirgovtna Belgrad, 3. avg. 1. I'o statističnih podatkih so posamezne tuje države udeležene v nai?em izvozu in uvozu za 1. 1931 tako-le: Uvoz: Nemčija 18.86 odstotkov, češkoslovaška 1G.95, Avstrija 15.82, Italija 10.67, Anglija 7.58, Madjarsko ;5, Francija 4.37 odslot. Izvoz: Italija 28.31 odstot., Avstrija 15.22, Nemčija 13.37, Češkoslovaška 8.19, Madjarska 7.00, Francija 4,99, Grčija 4.15 odstot. Všhnr in io .a v Zagrebu Zagreb, 3. avgusta, ž. Danes po drugi uri je vladala v Zagrebu velika nevihta. Padala je de-i bela toča, ki jo jc spremljal silen vihar iu na.-r.i-; vila tfa nasadih in parkih veliko škodo. Po ulicah je drla voda in napolnila marsikatero klet. Belgrafske vesti Belgrad, 3. avgusta. 1. Skupina slovenskih dijakov s Koroške, ki se jc mudila nekoiiko dni v Belgradu, je obiskala včeraj grob neznanega vo-| jaka ua Avali, kjer je položila krasen venec. Danes so odpotovali koroški Slovcnci preko Sarajeva v Dalmacijo. Belgrad, 3. avgusta. AA. Direkcija državnih železnic v Sarajevu razpisuje 2 licitaciji, ir, sicer 25. t. m. za nabavo tiskanih formularjev, 2«. t. m. pa za nabavo silicijeve bronaste trde žice. I ogojc /a licitacijo daje uprava direkcije v Sarajevu. Belgrad, 3. avgu-da. ž. Ministrstvo financ jc izdalo odredbo, da vsi prodajalci žganja in vina, kakor tudi žganjarske iu vinarske zadruge prijavijo svoje zaloge do 1. avgusta in bo istočasno izvršena revizija vseh zalog, na katere bo določen davek. Belgrad, 3. avgusta, ž. Tobačna kamjianija je večja, kakor se je pričakovalo. Premija se je povišala za 50% v primeri z lanskim letom. Monopol-ska uprava je ukrenila potrebne korake v inozemstvu za čim večji izvoz tobaka in se je že sklenilo precej kupčij. Belgrad, 3. avgusta. AA. Mačva : Bačka I : 0. Vojvodina : Sand 4 : L MOG OČJVA MANIFESTACIJA KRISTUSU KRALJU Velik evharistični shod v Konjicah Konjice, 2. avgusta. Konjice so si nadele svečano obleko; raz vse hiše — z eno saino izjemo — so zavihrale zastave v počastitev velikega evharističnega praznika, ki sla ga z gorečnostjo pripravljala superijor in kon-zistorialni svetnik Alojzij Pohar in Tomaž Tavčar od sv. Jožefa pri Celju s trodnevnico v dekanijski in arhidijakonski cerkvi. Včeraj zvečer je ob svečanem streljanju zablestel na Skali veličasten križ, ki je simbolično predstavljal veliko evharistično slavje konjiške dekanije, ki se je z gorečo vnemo nanj pripravljala. Množice vernikov so pristopale danes k mizi Gospodovi. Ob 5 zjutraj za žene, ob 6 za može in ob pol 8 za otroke. Posebno močan je bil vtis, ki ga je napravil pogled na natlačeno polno cerkev samih mož in fantov, ki so s pobož-nostjo sprejeli sv. obhajilo. Pred obhajilom je vsakokrat presvetli škof dr. Ivan Tomažič govoril najprej ženam, potem možem in fantom, in nazadnje otrokom vzvišene besede o evharističnem Kralju. Velike množice so se zgrinjale pred cerkvijo, kjer je bila zunaj na prostem tiha sv. maša za vse tiste, ki niso radi prenapolnjenosti dekanijske cerkve mogli prisostvovati pontifikalni sv. maši, ki jo je imel škof dr. Tomažič ob asistenci arhidijakona Franca Tovornika, čadramskega župnika Franca Hohnjeca, prihovskega župnika Julija Vajde ter svojega nečaka žičkega župnika Antona Tomažiča. Pred pontifikalno sv. mašo je pridigoval lazarist Tomaž Tavčar in s toplo besedo tolmačil pomembne cilje Katoliške akcije. Množica se je po pontifikalni sv. maši zgrnila pred cerkvijo, kjer se je vršil nato veličasten evharistični zbor, ki ga je s pozdravom presvetlemu škofu dr. Tomažiču, zastopniku oblasti dr. Tnstenjaku, navzočim člonom knežje rodbine Windischgratzove ter sedmerotisoč-glavi množici otvoril konjiški arhidijakon in nad-župnik Franc Tovornik, ki je po svojih prisrčnih pozdravnih in uvodnih besedah ob velikem odobravanju zborovalcev predlagal udanostne brzojavke sv. očetu papežu Piju Xl„ Nj. Vel. kralju Ale- ksandru ter prevzv. vladiki dr. Andreju Karlinu. Kot prvi govornik je nato nastopil dr. Voršič iz Celja, ki je v svojih izvajanjih nakazal vzroke in posledice moralne propasti sodobne družbe ter pokazal na edino učinkovit lek, ki je v Kristusu Kra. lju ter doslednem izvajanju Katoliške akcije. Ured. nik dr. Vatovec iz Maribora pa je govoril o potrebi vzgajanja naše slovenske katoliške mladine v duhu in smereh Katoliške akcije. Oba govornika sta žela odobravanje množice zborovalcev. Ob zaključku je škof dr. Tomažič podelil vsem navzočim sveti blagoslov. Pred shodom, med zborovanjem in po zborovanju je svirala odlična godba Katoliške omladine iz Maribora, ki je prispela v Konjice pod vodstvom svojega neumornega duhovnega voditelja p, Pavla Potočnika in predsednika osrednjega odbora katoliških društev frančiškanske župnije g. Goleža. Ob 15 je bila v cerkvi pridiga, ki jo je imel škof dr. Tomažič, ki je v vzvišeni besedi slavil evharističnega Kralja, na kar so se vršile litanije. Nekaj za Konjice še nevide-nega je bila teoforična procesija, ki se je nato razvila po konjiškem trgu. Množice vernikov v procesiji in ob ulicah. Pred Najsvetejšim, ki ga jc ob asistenci duhovnih svetnikov Marka Žičkarja in Karla Kumerja nosil škof dr. Tomažič, so šla katoliška cerkvena in prosvetna društva, gasilci in druge korporacije. Za Najsvetejšim so korakali zastopniki oblastev in uradov. Ob ulicah, koder se je pomikala procesija, so bile hiše okusno okrašene in razsvetljene. Današnja evharistična prireditev v Konjicah je bila velika manifestacija ljudstva konjiške dekanije za Kristusa Kralja in bo znatno pripomogla k poglobljenemu verskemu življenju. Da je prireditev tako lepo uspela, je zlasti zasluga pripravljalnega odbora z arhidijakonom Tovornikom na čelu in kaplanom F. Bohancem, pa ludi dekanijske duhovščine, ki je pripeljala vernike iz vseh župnij navedene dekanije v procesijah na ta veličastni praznik katoliškega ljudstva konjiške dekanije. 35 letnica mature (21. julija 1896). Spredaj sede: Gruber, Čerin, Pirnat, Ocepek; zadaj stoje: Legat, Jane, Soklič, Zabret, Randl, Ogrizek, Stare. Tabor trezne mladine in treznih delavcev na Kumu Trezna mladina iz Dravske banovine bo priredila pod vodstvom prof. Pavliča iz Celja dne 21. in 22. avgusta pri sv. Joštu na Kumu tečaj, na katerem se bodo obravnavale: 1. važna poglavja iz alkohologije, 2. določil načrt za delo v šolskem letu 1931/32, 3. graditev treznostnega doma na Kumu. Za prehrano in stanovanje je preskrbljeno. Vabimo najidealnejše srednješolce in akademike na tečaj. Prijave sprejema do 16. t. m. Trcznostna pisarna, poštni predal 1(K5, Celje. Dne 23. avgusta bo priredila treznostmi akcija v dravski banovini velik tabor treznih delavcev ne le iz rudnikov in tovaren Zasavja in Posavja, ampak tudi iz Celja, Ljubljane in Zagreba. Posebni izletniški vlaki bodo vozili do Trbovelj; iz Zagreba odhod ob 4 zjutraj, prihod ob 6 iz Ljubljane odhod ob 5, prihod ob S; iz Celja odhod ob 4.30 prihod ob 5.20. — Vozna cena vozovnic do Trbovelj in nazaj z izkaznico: za Zagrebčane: odrasli 34 Din, sol. mladina 16 Din, Celjane: odrasli 15 Din, šol. mladina 7 Din, Ljubljančane: 22 Din, šol. mladina 10 Din. Izkaznice se naročajo pri Treznostni pisarni v Celju, poštni predal 106. Na taboru treznih delavcev bodo govorili najboljši slovenski in hrvaški govorniki, sodelovali bodeta godbi iz Zidanega mosta in Zagreba; za prehrano in trezno zabavo bo preskrbljeno. Odhod s Kuma ob 5 in prihod v Zagreb ob 11 preko Radeč, v Ljubljano preko Šentjurja in Zagorja ob 10, v Celje preko Hrastnika ob 9 Vse potrebno bo objavljeno v ljubljanskem in zagrebškem dnevnem časopisju. Za vso ostale izletnike bo poskrbljena za 50% znižana vozna cena od odhodne postaje do postaje Trbovlje. Zanimiva najdba v 9fTurkovi farni Okameneto človeško okostje U Rovte- Podnart, 2. avg. V soboto 1. avgusta se je podalo pet tukajšnijh fantov v itTurkovo jamo« z namenom, da temeljito preiščejo še neraziskane predele. Vrvi in svetilke so vzeli in še malo korajže zraven in so začeli raziskovali. Nekako do globine 100 m so brez težav prodrli, saj ni lako težka in naporna pot. Že prej je bil preiskan glavni rov, kjer ni bilo najti nič posebnega ali prav zanimivega. Smer raziskovanja je bila lo pot desni predel jame, to je tisti, ki je Turku najbližji. Izmed vseh dosedanjih raziskovanj in številnih ekspedicij domačinov je brez dvoma najpomembnejša včerajšnja ekspedicija, ki je prinesla iz jame naravnost senzacije, da so vsi ljudje debelo gledali. Z velikim trudom in požrtvovalnostjo sla se dva člana ekspedicije spustila v globok prepad (»Cerkev«) z vrvjo po viseči 3teni, tako da sta se nahajala okrog 120 m absolutne globine. Tu ni bilo nikakih sledov, da bi bila sem kdaj stopila človeška niti živalska noga. Ampak naravni prizor, ki so ga tisočletja tu snovala, je naravnost bajni svet kristalov in kapnikov (stalagmiti in stalaktiti), majhnih jezerc s čudovitimi zvezdicami. Kaj takega še niso videli ljudje v Turkovi jami. Danes je golovo, da »Turkova jatnat ni raca, kol je bilo tu pa tam slišati. Škoda le, da je do najlepših predelov dostop tako težak, da je zaenkrat dostopen le nekoliko bolj korajžnim. Dalo se bo pa dostop z lahkoto in malimi stroški toliko omiliti, da bo vsak lahko pogledal te podzemeljske krasoto. Senzacionalna pa je najdba okamenelega človeškega okostja, ki je ležalo na dnu omenjenega prepada (Cerkve). Škoda le, da se ni našlo celo, ker je ležalo na mestu, prav pod 20 m visokim prepadom, kamor so ljudje metali kamenje, ker naprej niso mogli in si tudi upali niso, pa so hoteli na ta način meriti globino, kako je jama še globoka. Dobili so vsega skupaj 20 kosti: spodnja čeljust, zelo lepo ohranjena s tremi zobmi, del zgornje čeljusti z dvema zobema, majhen del lobanje in oni del lobanje nad malimi možgani, dalje 9 reber, obe kosti iz stegna, piščal in eno ključnico. Dali se bodo poiskati še ostali deli, čeprav mogoče ne vsi, ker so kosti raztresene med kamenjem in jih zaradi preslabe razsvetljave niso mogli dobiti. Zanimivo pa je, da so vse kosti skoro f>opol-noma okanienele in morda se bo dalo vsaj približno določiti, kako dolgo so že ležale v jami; gotovo pa ie, da bo nekaj sto let. Kdo bi pa to bil, pa ne bo mogoče ugotoviti, po kosteh se vidi Ie, da je bil moški, z močno glavo, postave pa bolj majhne. Na vsak način se je ponesrečil, na kaj drugega skoro ni mogoče misliti. Samomor? Bežite no, takrat še ni bilo moderno kaj takega ... In še eno vprašnnje: Kam zdaj s temi kostmi? Na jiokopališče? V kak muzej? O tem bo treba še govoriti. Za enkrat so vsakemu na ogled pri Turku v Rov tali. Končno naj opozorimo na »Turkovo jamo« še Društvo za raziskovanje jam, da se o vsem informira in pove svoje mnenje. Miroslavu Vilharju Naš notranjski slavec, pesnik in skladatejj slovenski Miroslav Vilhar se je rodil v Planini na Notranjskem 7. septembra 1.818. leta. Začetne šole je obiskoval v Postojni, gimnazijo pa v Št Pavlu na Koroškem, kjer so povečini vzgajali inlade ari-stokrate. Že kot deček je kazal izredno nadarjenost. Bil je odtičnjak tako v začetnih šolah kot pozneje na gimnaziji in na univerzi. Sreda študij pa ga je oče poklical domov, ker ga je rabil pri gospodarstvu. Leta 1843. se je Vilhar poročil s premožno hčerko Josipa Dejaika iz Senožeč. Otrok je imel osem, izmed katerih je bil F. S. Vilhar znamenit skladatelj. Da izobrazi svoje otroke stanu primerno, je pozval k sebi svojega prijatelja Frana Ix>v-stika za domačega učitelja. Ta pa ni le poučeval njegovih otrok, vplival je tudi na samega Vilharja in Levstiku se moramo zahvaliti za pesnika Vilharja. Ko je Miroslav Vilhar lota 1861. posegel v politiko ter bil izvoljen za deželnega jKislanca, se je preselil v Ljubljano, a že po triletnem tamkajšnjem bivanju se je vrnil zopet na svoj Kaleč ter ostal tam za stalno. Odslej je bil Kaleč središče družabnega življenja na Notranjskem do njegove smrti dne 6. avgusta 1871. Kot pesnik se je začel udejstvovati Vilhar že zgodaj. Prve svoje pesmi, ki j»a so bile nemške, je začel zlagati že kot dijak v Gradcu. Na Levstikovo prigovarjanje pa je pesnil le slovenski. Spisal je lepo število gledaliških iger, kot so n. pr.: »Jamska Ivanka«, »Detelja«, »Župane, Filozof«, »Poštena deklica«:, »Striček<, in še več drugih. Najbolj pa se je proslavil s svojimi ljubkimi pesmicami. Veliko ni umetnosti v njih, kar še sam priznava, ko pravi: Jaz nisem Prešernu ne Vodiniku stric, nabral pa sem nekaj domačih cvetic. Kdo ne pozna znanih: »Po jezeru bi iz Triglava«, »Na goro, na goro, na strme vrhe«, »Zagorski zvonovi«, »Rožic ne borni trgala-., »Bom šel na planince«, »Mila, mila lunica-t, in mnogo drugih. Skoraj vsem svojim pesmim je zložil tudi napeve, ki so se ljudstvu prav tako priljubile kot pesmi same. Zalo ni čudno, da je sedaj ne le Notranjska, ampak ves slovenski narod ponosen nanj, da se mu klanja in mu priznava, kar je njegovega. Laliko rečemo, da bo živel Vilhar, dokler bo živel slovenski rod. Pokažimo 9. avgusta, na dan odkritja njegovega spomenika pred rojstno hišo v Planini, da znamo ceniti njega in njegovo pesem! Obupne razmere med delavci v Zagorju Zagorje, 3. avgusta. Težka gosjrodarsika kriza, ki jo trpe delavci že dve leti v največji meri, se vedno stopnjuje in veča. Vrsti se redukcija za redukcijo in zadnji čas še znižanje bornih delavskih plač. V četrtek je bilo zopet reduciranih precej delavcev, in sicer oni, ki so bili sprejeti na delo samo začasno. Ti delavci so delali komaj po 14 dni, pa so zopet na cesti brez dela. Človeku se zdi, kot bi se norčevala dnižba iz njih Prizadeli so morali takoj prekiniti delo in ne kakor do sedaj, ko so delali še 14 dni po redukciji. Da pa je beda še večja, je družba znižala plače. Tako bo sedaj najvišja stalna plača 38 Din, do sedaj 40, najnižja 19, prej 20 Din na 8 ur. Da s tako minimalno plačo ni mogoče živeti, je jasno vsakemu razsodnemu človeku. Ko bi delali redno vse dni v tednu, bi bilo še mogoče kako, a kaj ko praznujejo redno vsak teden po dva dni, pretekli pa kar tri. Treba je ludi vedeti, da je mnogo družin, ki štejejo po osem ali še celo več oseb, dela pa samo eden. Kako žive, je težko jKivedati ozir. nemogoče, ker bi marsikdo ne verjel drugače, da se prepriča. Ko pa bi videl, bi se zgrozil. Edino tolažilo za delavce je, da so vsaj trgovci toliko velikodušni in usmiljeni, da jim dajejo živila na kredit, ker njihove plače še daleč ne presegajo vrednost skromnih živil, ki jih potrebujejo. — Kako strašno bedno žive, spoznaš iz njih govorjenja in upadlih bledih obrazov in ko žele, da bi mogli živeti po človeško, ler njihovemu trpljenju primerno. FOTOAPARATE —' ,t dk7.7 WBBS81MtiltFlililBflllf[WllillllllM|SVe °Vn Zeiss-lkon Rodenstock Voigtliinder. VVelta. Certo itd. ima vedno v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Zahtevajte ceniki — Nada Lampretova, naša najboljša plavalka, ki je dosegla ponovno krasne uspehe. Na juniorskem državnem prvenstvu, ki se je vršilo prošlo soboto in nedeljo na Sušalru, je zasedla prva mesta na 100 m, prosto itd. Povsod je postavila nove državne rekorde. Lampretova je največ pripomogla, da je zasedla Ilirija drugo mesto na državnem juniorskem plavalnem prvenstvu. Tretji slovenski duhovnih k onfiniran? Ljubljana, 3. avgusta. Od onkraj meje je uredništvo »Slovenca« prijelo naslednje sporočilo: »Župnik Štanear Josip, 70 letni osiveli starček, ki že 25 let vodi dušno pastirstvo v Rihcmberku na Primorskem, je prejel te dni od italijanske oblasti poziv, naj uredi svojo zadeve, ker bo s prvim avgustom konfiniran. Zakaj? Tega osiveli starček še sam ne ve. Morda zato, ker je v marcu, ko je obhajal 25 letnico svojega službovanja v Rihcmberku, delil otrokom podobice, na katerih je bilo v slovenskem jeziku napisano, da jim jih poklanja v spomin te svoje 25 letnice.« To poročilo nosi datum 28. julija in do danes še ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bil župnik Štanear tudi že odpeljan v pregnanstvo. Če se je t« zgodilo, je to za župnikom Esihom iz Kort in za župnikom Rejcem iz št. Križa že tretji slovenski duhovnik, ki je moral nastopiti težko pot v pregnanstvo, in to ne morda zato, ker se je boril za kakšne politične pravice zatiranega naroda temveč zato, ker je oznanjal Kristusa trpečemu ljudstvu v materinščini. S kotifinacijo župnika Štancarja nam je podan nov dokaz, kako zelo je bila upravičena okrožnica naših škofov proti preganjanju cerkve na Primorskem in enciklika, s katero je nedavno sv. oče pred vsem svetom razgalil fašistične oblastnike. Grozna nesreča nri mtačvi M. Sobota 2. avg. Nesrečam ob mlačvj ni konca ne kraja. Toliko se jih ni primerilo že leta seni.kakor letos. V bolnišnicah se zdravijo ranjenci s polomljenimi nogami in odtrganimi rokami. Zahtevala pa je mlačva z mlatilnicami tudi dve smrtni žrtvi. Druga smrtna žrtev je 15 letni Zver Jožef iz Nedelice. Dohitela ga je strašna smrt. Fantek je bil na mlatilnici. Razvezoval je snopje in ga je izročal onemu, ki ga je dajal v mla-tilnico. Delo ni bilo niti težko niti nevarno. Nesreča pa ni mirovala. Fant se je približal odprtini in je hipoma zatučil, da mu neka sila vleče levo nogo v mlatilnico. Preden je mogel nogo rešili, je med zobčniki zahreščalo in fant je zakričal, da so vsi odreveneli od groze. Naslednji trenutek >e stroj obstal. Vse je hitelo na kraj nesreče. Navzočim se je nudil grozen prizor. Fant je bil ves oblit s krvjo. V stroju je ostala leva noga in spodnji del trebuha, tako da so črevesa izstopila. Vsaka pomoč je bila zastonj. Revež je med strašnimi bolečinami kmalu izdihnil. Grozen slučaj je. napravil na vse navzoče tako globok utis, da so bili za nekaj časa za delo nesposobni. Številni slučaji nesreče vzbujajo povsod začudenje in sicer tem bolj, ker prejšnja leta sploh ni bilo takih nesreč. Kje tiči vzrok, se ne ve. Morda je kriva neprevidnost. Počitnice na Rakitni Ljubljana, 3. avgusta. Letos je res srečno leto za ljubljanske otroke, na vse strani jih pošiljajo razne dobrodelne organizacije in oblasti na počitnice: na morje, v Medno, na Homec, v Polhov gradeč, v Medvode, v Luko-vico, res na mnogih krajih se revni otroci vesele zlate mladosti in prelepe prostosti. Med najlepše kraje, kjer uživajo otroci počitnice, pa spada golovo Rakitna. V tem kraju, daleč proč od vsakega prometa, v pristnem planinskem zraku, prostem vsakih kužnih kali in sredi najlepše, še povsem nepokvarjene prirode se bodo otroci mogli res okrepiti in si utrditi svoje zdravje. Otroke je na Rakitno poslala danes profi-tuberkulozna figa. Je to že šesta kolonija, ki jo je letos poslala ta humana organizacija na počitnice. Na stroške te lige so otroci letos že letovali v Lu-kovici, v Medvodah in na Rakitni. Danes med 1 in 2 uro [»opoldne se je zbralo v šolski polikliniki pri učiteljišču 40 otrok (glej sliko!). Z vsakim je bila seveda tudi mamica in z nekaterimi tudi očetje. Bilo je dosti objemanja in poljubovanja in marsikateri mamici so zableščale oči od solz, otroci, pa sc niso prav uič bali ter z plašnimi vriski in smehom iz- povedali svojo radost, da gredo na počitnice v taiTo prelep kraj, kakor je Rakitna. 30 otrok bo na počitnicah 1 mesec vzdrževala protituberkulozna liga sama, 10 pa njihovi stariši. Otroci ostanejo na počitnicah 1 mesec dni. Tudi z zdravstvenega stališča so uspehi takih počitnic veliki. Največ uspeha je dosegel neki otrok na počitnicah v Medvodah, ki se je tekom 1 meseca zredil za 6 kg. Povprečno pa se otroci zrede na počitnicah 3 kg. To je vne-bovpijoč dokaz, kako zelo so revni ljubljanski otroci, sestradani in kako zelo človekoljubno delo vrše take organizacije, ki pošiljajo otroke. Otroci so se odpeljali nekaj postaj iz Ljubljane z vlakom, potem pa so še dve iu pol uri korakali peš. To jim ne bo škodovalo. Saj bodo imeli na Rakitni dovolj prilike temeljito se odpočiti. Otroci sne v Rakitni v takozvanih Deckerjevih barakah. Protituberkulozna liga pa že gradi na Rakitni stavbo za stalne kolonije. Otroci vstanejo zjutraj ob 7 uri in se skopljejo v potoku, potem pa gredo še pod prho. Za jesti imajo otroci zelo mnogo. Jedo kolikor hočejo. Na kruh dobe maslo, marmelado. Kolonija ima tudi radio, ter se ob njem prav prijetno zabava. Da otroci ob takih razmerah uživajo vso srečo in radost počitnic, ie eotovet Ljubljana Smrtne nesreča pri žaganju drv Prejeli smo: Ni res, da ob žaganju drv na skladišču tvrdke Ive Pogačnik ni preskrbljeno za varnostne ukrepe. Res je marveč, da je v tem pogledu ukrenjeuo vse potrebno in običajno. Pokojni Rezar je bil za to delo tudi izvežban in ga vajen ter ga je bil opravljal že deveti mesec brez ovir in težkoč. Takisto ni res, da tvrdka Iva Pogačnik ui dajala kaznjencem inezde. Res je marveč, da poleg prostovoljne nagrade, ki je znašala za pokojnega Rezarja dosedaj Din 1000, plačuje tudi mezdo v oni višini, ki jo predpisuje Uprava ljublj. jetnišnice enako vsem podjetnikom, ki zaposlujejo kaznjence; vrhu te mezde pa jim daje tudi še pri-boljške k hrani in je plačevala za Žagarja zavarovalnino zoper nezgode. Slednjič ni res, da se je pod cirkularko nabral precejšen kup sežaganih drv. Res je marveč, da ob tem žaganju niti en ko6 polena ne pride pod cirkularko, ker se sežagani kosi sproti pobirajo z mize cirkularne žage od pomočnika, stoječega poleg Žagarja, in mečejo na voz. Ljubljana, dne 29. julija 1931. Iva Pogačnik. Tragična smrt dr. Romana Ravnikarja Ljubljana, 3. avgusta. Mladi ljubljanski odvetnik dr. Roman Ravni-har je danes popoldne umrl tragične smrti. Strel skozi glavo mu je ugasnil življenje, Dr. Roman Ravnihar je sedel popoldne s svojo materjo v svojem stanovanju v Gledališki ulici 4, 2. nadstropje. Pila sta kavo in se povsem mirno razgovarjala o vsakdanjih stvareh. Mati niti slutila ni, da bo čez nekaj trenutkov priča pretresljivemu prizoru. Dr. Roman Ravnihar je v pogovoru omenjal tudi svojo vojaško pištolo, ki jo je imel kot rezervni častnik. Dejal je materi, da ji mora pištolo pokazati, da bo videla, kako je treba ravnati z njo, da ne pride do kakšne nesreče. Vzel je pištolo v roke s cevjo proti sebi. V istem trenutku se je sprožil petelin in odjeknil je strel. Dr. Roman Ravnihar je padel na tla s prestreljeno glavo. Krogla se mu je namreč zarila naravnost v čelo in izstopila v zatilju glave. Smrt je nastopila takoj. Malo pozneje ie prišla na lice mesta policijska komisija, ki je o tragičnem dogodku sestavila zapisnik. V komisiji sta bila zdravnik dr. Avramovič in nadzornik g. Močnik. Na odredbo policije je bilo truplo dr. Romana Ravniharja prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Dr. Roman Ravnihar je bil rojen dne 8. avgusta 1891 v Spodnji Šiški. Najprej je bil odvetniški koncipijent, med vojno pa je bil vpoklican kot častnik k vojakom, kjer je dosegel čast nad-poročnika. Po prevratu je nekaj časa deloval tudi pri osrednji vladi v Belgradu, dalje je bil podrav-natelj nekdanje Jadranske banke ter je kot tak s svojim vplivom posegel tudi v naše javno življenje in v publicistiko. Proslula kampanja zaradi Jadranske banke mu je zelo razrahljala že itak slabe žiVce. Pozneje je dr. Roman Ravnihar vodil tudi borbo upnikov v konkurzu Slavenske banke. Zadnja leta je s svojim bratom vodil znano odvetniško pisarno v Ljubljani. Osebno je bil dr. Roman Ravnihar simpatičen mož, konciliantnega vedenja in se je v borbah, ki jih je vodil v življenju, vedno posluževal samo poštenih sredstev, česar bi se o njegovih nasprotnikih dostikrat ne moglo trditi. Dr. Roman Ravnihar je umrl pet dni prej, predno ie dopolnil 40. leto. Bodi mu ohranjen blag spomin! Trije ponesrečenci Ljubljana, 3. avgusta. Ljubljanska bolnišnica je sprejela tri ponesrečence. Prva je 30-letna Stana Zagorjan, poštna uradnica, stanujoča na Sv. Petra cesti 77. Ta je bila snoči zaposlena na veselici Sokola III. v nekem paviljonu, kjer so se kuhale hrenovke. V grelcu pa se je vnel špirit in eksplodiral. Zagorjanova se je močno opekla po rokah in obrazu ter gornjem delu telesa. Na Dunajski cesti je včeraj povozil neki avto 4-letnega Ivana Polaja, sina delavca iz gramozne jame. Malček je bil nezavesten in je dobil hude poškodbe. V Strahomeru, v občini Vrbljenje, je včeraj padel s poda 50-letni posestnik Janez Meglic in si zlomil levo roko. Vsi trije ponosrečenci se zdravijo v bolnišnici. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 O Francoski politehniki v Ljubljani. Danes ob 8.40 pride v Ljubljano 15 francoskih politehni-kov s svojimi profesorji. Na kolodvoru bo sprejem, oziroma pozdrav vojaških oblasti, mestne občine, francoskega konzulata iu instituta, tehnike i. dr. O Kolonija ljubljanskega krajevnega odbora Rdečega križa se je vrnila v soboto 1. t. m. s svojega letovanja v Polhovem gradcu. Dečki so čili in zdravi; saj so pridobili na teži povprečno 3 kg 5 dkg. Žal, da ni prišel naročeni avtobus pravočasno v Polhov gradeč; vsled česar ui mogla kolonija ob določeni uri prispeti pred Mestni dom. V sredo, 5. t. m. sprejme ljubljanski krajevni odbor v svojo kolonijo v Polhovem gradcu 12 deklic in 17 dečkov od naših rojakov-rudarjev iz Nemčije. Ti otroci bodo dobili brezplačno oskrbo na stroške ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa in mestne občine ljublanske. V Polhovem gradcu ostanejo do 4. septembra. O Hodniki v Kolodvorski ulici. Kolodvorska ulica se lahko pobaha s posebno redkostjo, s kakršno se more le malokatera druga ljubljanska ulica. Ta ulica, ki spada med najbolj prometne v Ljubljani, ima namrče kar pravo zbirko trotoarjev. V tej ulici vidiš najbolj vzoren asfaltiran hodnik, kakršen je pred štrukljem, pa tudi manj vzorne trotoarje in celo take trotoarje, ki. jih sploh ni, kakor n. pr. pred Češnovarjevo gostilno. Nekaj posebnega pa je granitni hodnik od Komenskega ulice navzgor do Slomškove ulice, n. pr. pred Akademskim kolegijem. Granitne plošče štrle navzven v vseh možnih legah. Iskati moraš prav natančno, da dobiš eno ploščo, ki je v pravilni legi. Med ploščami pa so velike kotanje, tako da se ljudje ob dežju kar izogibajo tega trotoarja in hodijo raje po sredi ceste. No, ali ni imeniten tak trotoar, ki ljudje po njem niti hoditi nočejo. Ta trotoar je nujno potreben popravila že zaradi tega, ker prihaja mnogo tujcev še vedno po tej ulici s kolodvora v mesto. Prvi vtis, ki ga dobe, pa je največkrat odločilen za njihovo sodbo o mestu. 0 Nerazumljivo. Tragičen slučaj, ki se je pripetil zadnje dni, da je izgubil življenje kaznjenec, ki je bil zaposlen kot drvar-žagar izven kaznilnice, nam daje povod, da z vso resnostjo načnemo zopet pereče vprašanje ^zaposlitve kaznjencev« izven zapora. Kaznjeaici morajo prestati zaporno kazen za svoje delikte. — Za ta čas so z vsem preskrbljeni, kar potrebujejo. Kako pridejo kaznjenci do tega, da delajo konkureivo brezštevilnim nezaposlenim delavcem, ki iščejo dan za dnevom dela in kruha, kako pridejo nekatere firme do tega, da se poslužujejo te cenene moči kaznjencev, ko bi morali najeti sigurno dražje delavce. Ali je za to blago cenejše? Mestna občina mora dajati za brezposelne težke tisočake. Ali ni nikogar v občinskem svetu, ki bi načel to socialno vprašanje in zahleval zaščito deJavstva in obrtništva, da ne bodo davkoplačevalcem delale kaznilnice take konkurence? Kaznjenec naj bo za svoj delikt zaprt, da ne sme na svobodo, saj to je kazen, da je na brezdelje obsojen, kvečjemu naj se uporabi za navadna domača dela v zavodu, toda ne za obrtniška. Obrtniki in delavci kot davkoplačevalci imajo pravico povsod zahtevati, da oni pri delu zaslužijo, ker oni so tudi tisti, ki vzdržujejo kot davkoplačevalci kaznilnice. Nerazumljivo je tedaj, da kaznilnice, katere vzdržujejo davkoplačevalci s svojimi daviti, delajo konkurenco davkoplačevalcem, da jim jemljejo zaslužek. Toda še neko drugo vprašanje nastane pri zaposlitvi kaznjencev za razna dela, vprašanje, na katero se dosedaj niti mislilo ni. Vsak delodajalec mora svoje delojemalce zavarovati za slučaj smrti, bolezni in nezgode. Ali so pa vsi kaznjenci zavarovani, ki so zaposleni pri raznih podjetjih in delih? Ako postane kaznjenec za čas s-vojega zapora vsled kake .nezgode pri delu nesposoben za delo, kdo mu bo izplačal nezgodno rento, ali Tvdo bo skrbel za njegovo rodbino, če izgubi pri takem delu življenje? Podjetnika, ki ne zavaruje svojih delojemalcev, zadene občutna kazen. Kaj pa kaznilnico, ki daje kaznjence za raana dela na razpolago, ali nima tu kaznilnica vloge delodajalca, ki bi moral zavarovati svoje ljudi, ali pa nositi vse posledice kake nezgode. Sprožili smo to javno vprašanje, da se prične vendar enkrat resno misliti na to, kaiko ta nerazumljiv nedostatek v našem javnem življenju odpraviti. Po našem mnenju naj bo kaznjenec, ki je bil obsojen ua zapor, zaprl za čas obeodbe, ne sme na prosto, naj bo res zapri, in naj ga tare dolgčas. To je tudi kazen. Ako se pa razvedri z delom, poleg tega pa še zasluži, da ne gTe »suh: iz zapora, ali je to kazen? Ako bi se talko postopalo, odpade vprašanje socialnega zavarovanje samo ob sebi. Pod nobenim pogojem pa ve sme biti kaznjenec konkurent davkoplačevalca! 0 Črepinje. Ali je bil kakšen pijan zaletel, ali pa kakšen užaljen konkurent, ali pa kakšna druga neroda, ni znano. Zakaj nemogoče je zvedeti, kdo je razbil šipo pred lepo urejeno mesarijo Sla-miča Franca v Prešernovi ulici 5. V soboto zvečer je bila šipa še cela, v nedeljo zjutraj pa so ostale od te velike šipe samo še črepinje. Franc Slamič trpi 700 Din škode, ki pa je krita z zavarovalnino. 0 Tatvine koles. Včasih je bilo za Ljubljano precejšnja redkost, kadar je bilo ukradeno kakšno žensko kolo. Sedaj pa tatovi kradejo ženska kolesa prav tako radi kakor moška. Uradnici Eli Zupan- čičevi je nekdo ukradel v Cigaletovi ulici 700 Din vredno kolo. — Drugo kolo je izginilo ključavničarskemu pomočniku Ivanu Vidlcu, ki mu je iz Jelačinove gostilne na Rudniku nekdo odpeljal 000 Din vredno kolo. O Šentpctersko eesto zadostno Skrope vsak dan, vendar pa ni prav, da pri tem tako malo pazijo, kako jo škropijo. Prejeli smo že mnogo pritožb nad škropilnim avtomobilom, ki vozi po Šent-peterski cesti pa tudi drugod mnogo prehitro ter pri tem posveča pasantom premajhno pažnjo. če pešec na hodniku ne skoči tirno popolnoma k zidu in pri tem mogoče ne skoči še nekoliko v zrak prav takrat, ko beži vodni curek mimo njega, dobi precej lep tuš po hlačah. Kreganje in vpitje za avtomobilom nič ne pomaga, pač pa je že zadnji čas, da tudi ta avto prične voziti nekoliko previdneje in obširneje. Slavna Šentpeterska cesta pa ima še drugo slabo stran. Tlakovana je z drobnim tlakom, ki je radi mnogih popravil in precejšnjega težkega tovornega prometa postal naravnost neverjetno ve-gast in luknjičav. Tako se zgodi, da potem, ko škropilni avto poškropi cesto, stojijo zlnsti ob desni strani eeste v smeri proti Sv. Petru v sicer tlo kovanih kotanjah, precejšnje luže, čez katere vozijo avtomobili z običajno naglico. In komur je priza-nesel škropilni avto, tega obrizgajo z blatno vodo mimo bežeči avtomobili. Pa ne samo to! Brozga od-letava tako močno, da je pomazan ves zid na hišah in da so oškropljena izložbena okna. Lastnikom lokalov ne preostane nič drugega, kakor da vsak dan sproti čistijo blatne madeže z oken. Zadnji čas je, da se tudi za ta nedostatek najde primerno sredstvo. Ali naj avlo škropi nekoliko manj, ali pa naj se popravi cesta. Avtomobilistu na škropilnem avtomobilu pa priporočamo na vsak način nekoliko več pozornosti, da ne bo vsakega drugega pasanta oškropil. 0 Male tatvine. Na ljubljanskem trgu jo neznan tat izmaknil železničarjev! ženi Mariji Okorn iz Luč pri Višnji gori torbico s 180 Din gotovine. — Delavcu Juriju Šeligo jc nekdo ukradel iz spalne sobo 290 Din gotovine. — Posestnici Amaliji Klemenčič na Dunajski cesti 100 je nekdo izmaknil z dvorišča nekaj obleke v skupni vrednosti 400 Din. © Pijančki imajo srečo. To je znana stvar! In presneto srečo sta iinola tudi dva pijančka, ki sta se v nedeljo zvečer peljala z motornim kolesom po Sniarski cesli. Nasproti jima jc pripeljal avtobus in pijančka sla se motornim kolesom zaletela vanj. Vsakemu drugemu bi se pripetilo najhujše. Tema dvema pa se ni prav nič. Lepo sla ce nimajo pijanci sreče? O Nočno službo imata lekarni: dr: Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9! e« □ Pomočnik finančnega ministra dr. Gospodne-tič v Mariboru. Včeraj dopoldne je prispel v Maribor pomočnik finančnega ministra dr. Gospodnetič. Na kolodvoru so ga sprejeli mestni župan dr. Juvan ter predstavniki mariborskih gospodarskih krogov ter uradov in železniške uprave. Dr. Gospodnetič se je udeležil nato komisije, ki se je zbrala radi vprašanja gradnje nove carinarnice. V komisiji so bili med drugim inženerji Pavlin, Leben, Malek in Baran. Komisija je napravila sklep, da se bo gradila carinarnica na prostoru pred sedanjo ob Einspielerjevi ulici. □ V naši podružnici na Aleksandrovi cesti 6 lahko opravite vse posle, ki spadajo v delokrog uprave. Uradne ure od 8 do 12 in od 15 do 18. □ Pomembno predavanje je imel v soboto zvečer pri Orlu tukajšnji inžener in arhitekt Jože Jelenec. Nanizal je v svojih izvajanjih veliko gradiva, ki je v najtesnejši zvezi 6 problemi pomoder-njenja obdravskega mesta. Prav tako tudi glede olepšave mesta, ki bo z razvojem tujskega prometa izredno pridobilo. Njegova temeljita strogo stro-kovnjaška izvajanja so napravila na poslušalce zelo močan vtis ter je predavatelj žel za to živahno odobravanje navzočih. Na prošnjo gospodarskih in drugih krogov bo inž. Jelenec nadaljeval svoje predavanje prihodnjo soboto. Kraj in čas se še naznanita. □ Zaključek šolskega leta na tukajšnji vinarski in sadjarski šoli. Dne 30. julija je zaključila banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru svoje 59. šolsko leto. Po slovesni službi božji, ki jo je opravil zavodov veroučitelj g. Martin Petelin-šek in katere so se udeležili učenci in zavodovo uradništvo z g. ravnateljem Josipom Priolom na čelu, so se ob 9 dopoldne k zaključni slavnosti zbrali na zavodu prav odlični gostje. Kr. bansko upravo je zastopal načelnik kmet. oddelka g. ing. Anton Podgornilt. Nadalje so bili navzoči razni kmetijski strokovnjaki, celokupen učiteljski zbor, večinoma tudi starši letošnjih absolventov in drugi. Po odpeti St. Premrlovi pesmi »Slavospev«, je g. ravnatelj Josip Priol pozdravil zastopnika kr. banske uprave in druge goste. Pozval je tudi vse navzoče, da zakličejo Nj. Vel. kralju trikratni živijo. Nato je podal poročilo za šolsko leto 1930/31. Iz tega poročila posnemamo, da je L letnik dovršilo 24, II. letnik pa absolviralo 33 učencev, in sicer: 4 z odliko, 14 s prav dobrim in 15 z dobrim uspehom. Odličnjaki so bili: Kraner Janez iz Za-markove v Slovenskih goricah, Zemljič Matevž iz Radenc, Zidarič Jakob iz Huma pri Ormožu in Ivanuša Franc iz Frankovcev pri Ormožu. Za njihovo marljivost v teoriji in praksi so bili nagrajeni s strokovnimi knjigami. Od absolventov se jih vrne na domače posestvo 21. v nadaljnjo prakso jih odide 6, k vojakom gredo 4, na srednjo kmetijsko šolo vstopita 2. Po ravnateljevem poročilu se je vršilo izpraševanje učencev. Vsakdo se je lahko prepričal, kako temeljite strokovne izobrazbe so deležni učenci tega odličnega banovinskegh zavoda. V svojem govoru je g. zastopnik kr. banske uprave očrtal smernice bodočega potrebnega delovanja letošnjih absolventov ter čestital tako učiteljskemu zboru in inštruktorjem absolvent Mirko Rajh iz Ljutomera, v imenu staršev pa g. Jakob Zemljič, posestnik in župan iz Radenc. V svojem poslovilnem govoru je nato g. ravnatelj Priol učencem polagal na srce, naj se vedno zavedajo, da so sinovi kmetskih staršev in da naj kot bodoči gospodarji pomagajo svojim bližnjim in daljnim sosedom z besedo in dejanjem in tako pripomorejo k pro-cvitu naše ožje in širše domovine. Ko so učenci nato odpeli še nekaj pesmi, je bila slovesnost zaključena, ki bo ostala vsem udeležencem v najlepšem spominu. □ Krščanska ženska zveza priredi v nedeljo 9. avgusta izlet v Kamilico. V slučaju slabega vre- obzornik Ivan ph Zaje Dne 3. avgusta je minilo sto let, odkar se je na Reki rodil Ivan pl. Zaje, eden najproduktivnejših komponistov svojega časa in avtor priljubljene in pri nas splošno znane koračnice: U boj, u boj! Po starših je bil češkega rodu in zato že eo ipso predestiniran za glasbo. Njegov oče je bil vojni kapelnik v Zadru in kasneje upravnik Glasbene šole na Reki, pa ni čudno, če se je mladi Zaje navdušil in odločil za glasbene študije. Po končani reški gimnaziji ga je oče hotel na vsak način spraviti na vseučilišče, na juridično fakulteto. Šele na prigovarjanje gimnazijskih profesorjev, ki so dobro vedeli za Zajčevo naklonjenost in talent za glasbo, so očeta pregovorili, da ga je leta 1850. poslal na takrat izredno prosluli konservato-rij v Milan. Zaje je že z doma prinesel sigurno glasbeno podlago. Kol šestleten dečko je igral violino in klavir in z dvanajstim letom je komponiral prvo opero Marija Terezija«, ki sicer ni kaka posebna umetnina, ali je kljub temu močan dokaz za zelo zgodnjo glasbeno razgibanost in talent mladega Zajca. Na konservatoriju se je razvijal v splošno veselje. Koncem vsakega leta je dobival pohvale in odlikovanja. Leta 1855. je slavni Rossi, ki je bil takrat ravnatelj milanskega konservatorija, dal učencem težko nalogo: da obdelajo operski librelto z naslovom: »La Tirolese« in da po njem kompo-. nirajo opero. Zaje je dobil prvo nagrado in njegovo opero so z uspehom dajali istega leta v Mi- lanu. Po šestih letih bivanja v Milanu je Zaje dobil diplomo in štiriindvajset let star odhitel domov, kjer sta mu malo pred tem umrla oče in mati, dasi s.o mu v Milanu ponujali laskavo mesto namestnika glasbenega ravnatelja v znani »Scali«. Na Reki je živel kot ravnatelj mestnega gledališča in z majhnimi šansami na pravi skladateljski razvoj vse do leta 1862. Komponiral je nekaj oper in več hrvaških kompozicij. Z Reke se je preselil na Dunaj, kjer je delal pri »Karltheater-u« in napisal nekaj svojih najboljših komičnih oper, predvsem »Boy-sijsko coprnico« in Titzli — Putzli« (1864). Ivan pl. Zaje je bil po svojem delu v Zagrebu dobro znan. Posebej njegove operete, s katerimi se je produciral na Dunaju, so vžigale. Zato ni čudno, če so ga vabili in nazadnje leta 1870 tudi izvabili za ravnatelja stalne hrvaške opere v Zagrebu, ki je bila ravno takrat ustanovljena. Posebno se jim je priljubil s koračnico »U boj«, ki jo je komponiral v proslavo tristoletnice smrti Zrinjske-ga in Frankopana in ki je kasneje postala pravi šlager njegove opere »Zrinjski«. V Zagrebu se je z vsem ognjem lotil težkega in mnogoterege dela. Razen v gledališču je delal tudi v Hrvatskem glasbenem zavodu in pridno pisal opere. V Zagrebu, kjer je ostal do svoje smrti, je komponiral večino svojih del. Omenim naj le nekaj oper: »Nikola Sobic Zrinjski« 1876, »Lizinka« 1878, »Pan Twardow-ski« 1880, »Primorka« 1889, I minatori« 1897. Leta 1889, so zaprli zagrebško opero. Takrat se je Zaje še z večjo ljubeznijo oklenil dela v Hrv. glasbenem zavodu. Ravnatelj Glasbene šole je os'.al do vpo-kojenja leta 1908. Potem je tiho živel v Zagrebu, leta 1913. oslepel in prihodnje leto v začetku sve-tovnovojnih razdejanj, 14. decembra, umrl. Njegovo glasbeno delo je široko in raznovrstno. Naraslo je do zelo visoke številke: opus 1105. Komponiral je 22 oper, 30 operet, glasbeno opremil triindvajset igrokazov, napisal čez 160 zborovskih pesmi, celo vrsto koračnic, kantat, dvospevov, so-lov, 40 orkestralnih uvertur, klavirskih kompozicij, simfonij, himen itd. Umetniško je pod precejšnjim vplivom glasbenih del Italijana Verdija. Vendar je, zlasti od leta 1870., ko je stalno živel med Hrvati, precej južnoslovanskega in domačega vnašal v svoja dela. Dokaz za to so tudi vsebinska ogrodja posameznih njegovih oper iz tega časa. Res je, da jj danes Ivan pl. Zaje skoraj do konca pozabljen in da živi edino še v operi »Nikola Šubic Zrinjski«, ki se še vedno drži na programu zagrebškega gledališča in bo v proslavo avtorjeve stoletnice gotovo izvaiana v prihodnji sezoni, vendar se mu mora priznati eno prvih mest v razvoju hrvaške glasbe. T. P. * ->Zbori«; Revija nove zborovske glasbe, ureja Zorko Prclovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Letnik VII, štev. 3. Vsebina glasbenega dela; Ivan Ocvirk > Deklica počakaj«,' »Ma-jolčica«, (moški zbor), L. Puš »Narodna«, Z. Pre-lovec »Pa so fantje proti vasi šli« (narodna), mešana zbora. Tome dve pesmi za glas s klavirjem. K. Pahor »Bosansko ko!o<-, mešan zbor. Vsebina književnega dela: V. Pfeifer »Davorin Jenko«. Rubrike: Naši skladatelji, Iz naših organizacij in društev, Opera, Koncerti, Novosti, Razno. Posebna priloga zborom: Turneja pevskega zbora mariborske Glasbene Matice po Srbiji. Izredno obsežna in vsebinsko bogata številka (28 strani). Naj bi se na »Zbore naročilo prav vsako našo pevsko društvo, vsak naš pevski zbor, pa tudi vsaka zavedna pevka in vsak zaveden pevec! Letna naročnina je le Din 50. List se naroči po dopisnici na upravo Zborov , pevsko društvo •• Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. mena pa 10. avgusta. Zbirališče v Samostanski ulici pri zavodu čč. šolskih sester. Odhod točno ob 2 popoldne. Ob 3 sv. blagoslov. Vabimo članice, člane in prijatelje društva, dn se izleta udeležijo v prav lepem številu. □ Ljudsko gibanje. V mesecu juliju je bilo v Mariboru rojenih 109 olrok, od teh 67 moških in 42 ženskih. Smrtnih slučajev je bilo 45, 29 moških in 16 žensk. Porok pa 23. V posameznih župnijah: v stolni 71 rojstev, 6 smrti, 3 poroke; v frančiškanski 8 rojstev, 5 smrti, 7 porok; v magdalenski 28 rojstev, 29 smrti in 13 porok; v pravoslavni 4 smrtni slučaji; v prolestantovski 2 rojstvi in 1 smrten slučaj. □ Posestno spremembe. Kupili so: špediterje va soproga Adela Stumpf od trgovca Franca Oblaka hišo v Tomšičevi ulici 6 za 279.000 Din; Jurij in Jožefa Jamšek hišo v Kocenovi ulici 4 za 92.520 Din; Ivanka Ralej in Mara Čurin od Ivana in Marijane Zielina hišo v-Dušanovi 10 za 128.000 Din; Ana Hodi od trgovca Jakoba Preaca hišo na Betnav-ski 37 za 100.000 Din; Jernej in Roza Fiedler od Julijane^Berce hišo na Radvanjski 9 za 270.800 Din. □ 5 : 2. S tem rezultatom so Železničarji pokazali v nedeljo Cakovčanom, da ni v Mariboru nogomet nekaj kar tako ... Rapidovci so pa odnesli v Celju zmago nad SK Celje v razmerju 4 : 2. □ lz zasedo je planil v noči na ponedeljek neznanec v bližini gostilne Stok na Pobrežju na 20 letnega delavca Franca Nudla ter mu prizadejal z nožem težko poškodbo v pleča. Nudla so prepeljali v splošno bolnišnico. □ Carinski dohodki pri mariborski glavni carinarnici so znašali v preteklem mesecu 7,644.645 Din in 6icer za izvožene predmete 17.105.40 Din, za uvožene pa 7,627.549.25 Din. Jubilejna gorenjska tombola v Kranju onu. Kranj, 3. avgusta Poleg velikega zanimanja Sirom dravske banovine za letošnjo tombolo gasilskega društva v Kranju je krožilo prerokovanje, da je s to tradicionalno prireditvijo v tesni zvezi slabo vreme. Letos se to prerokovanje ni izpolnilo in lepemu vremenu preteklega tedna je sledila lepa solnčna nedelja. V dopoldanskih urah se je po trgu vršilo intenzivno prodajanje tablic, ljudstvo je ogledovalo paviljon in oder z dobitki. Med 11 in 12 je kranjska godba priredila na trgu promenadni koncert. Že davno ]>red določeno uro so se začele zgrinjati v mesto silne množice, ki 60 prišle bodisi z vlaki, avtobusi, vozovi, kolesi ali pa peš. Ob tričetrt na 4, ko se je pričela lombola, je bil natlačeno poln ves Glavni trg od kavarno Jiiger pa do Kušlana in »Nove pošte«. Kranjčani so včeraj ostali v mestu in opustili izlete, kopališča so bila prazna in na razsežnem prostoru je bilo zbranih kakih 7 do 9 tisoč oseb. Vsa okna na trgu, odkoder je bilo količkaj razgleda, so bila polna ljudi. Kranj že dolgo ni videl' tolikih množic, ki so prihitele iz Gorenjskega kota — posebno iz Tržiča in Jesenic —, iz Ljubljane, z Dolenjske — Novo mesto in Kočevje —, iz Štajerske ter tudi iz Zagreba in ostale Hrvatsko, torej še iz krajev izven dravske banovine. Kakor otok sredi morja je bil oder, na katerem se je nahajala igralna komisija. Tombola je trajala Itaki dve uri in pol ter je radi dobre organizacije potekla hilro in v najlepšem redu. Vreme je bilo v primeri z drugimi leti zelo ugodno, množice pa so tiho in potrpežljivo čakale na klicanje številk ter z nevoščljivimi pogledi in vzkliki spremljale srečne prejemnike lepih daril. Lahko se reče, da je jubilejna gasilska tombola, ki je ravno z ozirom na svoj 50 letni jubilej imela bolj zgoden dntum, kot druga leta, potekla kot velika ljudska prireditev v popolno zadovoljstvo ter gmotno in moralno uspela. Množice so se po tomboli hitro razšle na v6e strani, zelo živahno vrvenje pa jo še v pozni večer bilo po vseli kranjskih goslilnr.li, ker je veliko okoličanov še ostalo v mestu. Na vrtu restavracije »pri PeterčkiK se je vršilo gasilsko keglanje na dobitke, kranjska godba pa je priredila večerni koncert, ki je tudi dobro uspel ter je treba izreči godbi za celodnevno sodelovanje vse priznanje. Izid tombole je sledeč: Igralo se je na 232 amb, 118 lern, 47 kvatern, 25 činkvlnov in 9 tombol. Tombole so zadeli sledeči: Prvi dobilek: avto: Ostanek Franc, piemonoša v Kranju, ki zida na Hujah svojo hišico in ima več otrok; drugi dobitek: oprema za spalnico: Čebulj Ivanka iz Kranja; tretji dobitek: otroško kolo: Figar Vekoslav iz Kranja; četrti dobitek: krupon usnja: Kosmač Ivan iz, Tržiča; peti dobitek: bela žima: \Veber Jošlto, trgovec v škofji Loki; šesli dobitek: siva žima: Orehar Alojzaj, hlapec, Predoslje; sedmi dobitek: vreča moke: Grošelj Stanko iz Tržiča; osmi dobitek: vrečn moke: Krajnik Marija, Tržič; deveti dobitek: opeka: Gornik Ivan, Ribnica. Izklicanih je bilo približno dve tretjini številk. Ce hočejo kranjski gasilci v bodoče kot glavni dobitek nuditi še dragocenejši in privlačnejši predmet. jim ostaja le še na izbiro aeroplnn ali pa lepa nova hiša. —■ Skupna vrednost letošnjih dobitkov je znašala okrog 240.000 Din. Poizvedovanj Dobro poznana osoba, ki je v soboto, dne 1. avgusta popoldne na kopališču Ilirije našla zlato z n p e s t n o d a m s k o uro, sc poziva, da jo najltesneje do srede opoldne odda pri ko-pališfni blagajni. V nasprotnem slučaju se prijavi zadeva policiji. Izgubil se je suknjič lemnomodre barve od kolodvora po Miklošičevi cesti do Zvezde. Pošten najditelj naj ga prinese proti nagradi na Mivko 15. Dnevna Že peta letošnja žrtev Save J e ž i c a , 3. avgusta. Danes popoldne se je kopal na Savi ob Sto-žicah lllelni Presetnik Ignacij z mlajšim bratcem. Ob bregu je našel bruno, katerega je zajahal in se tako vozil z njim po Savi navzdol. Zabava mu je ugajala in je svojo vožnjo večkrat ponavljal. Mlajši bratec je z brega zasledoval zanimivi šport in nikomur niti na misel ni prišlo, da bo nastala iz tega nesreča. Ko se je zopet tako peljal, jahajoč na brunu, navzdol, je zašel v razmeroma majčken tolmun, v katerem mu je bruno obrnilo, sam pa je padel v vodo in se potopil. Ko je mlajši bratec videl, da je brat zginil pod vodo, je začel vpiti in jokati, nakar je prihitel na. pomoč sosedov sin Jože Sitcr iz Stožic in skočil v vodo, da poišče utopljenca. Kmalu ga je našel in privlekel na suho, vendar so bili vsi poskusi, da bi ga oživili, zaman. Truplo nesrečnega fanta so prenesli danes popoldne v mrtvašnico, nakar ga bodo še danes položili na domu v Stožicah št. 35 na mrtvaški oder. Ob tragičnem udarcu izrekamo prizadeti rodbini iskreno sožalje! — Peti žalostni zgled naj končno vendar zadošča vsaj za letošnje leto, da bo konec nesreč in neprevidnosti, ki tako lahko privedejo do žalostnega konca. Koffdur Torek, 4. avgusta: Dominik (Vladimil), spo-znavalec. iVovi grobovi + Nn Bledu je v najlepši mladosti 25 let umrl vzorni učitelj g. Viktor I)ac.ar, ki je služboval v Dolu pri Hrastniku, odkoder je prišel že močno bolan na počitnice k svojim staršem. Blagemu pokojniku večni mir in pokoj — žalujočim staršem in bratom naše iskreno sožalje! Osebne vesli = Na Bled jc dne 2. avgusta dospel na letovanje g. minister trgovine ČS!> dr. Matoušek in j odšel v Hotelu Jekler. — V imenik zdravniške zbornice zu dravsko banovino je bil vpisan zdravnik v Ljubljani dr. Stanislav Strnad. = Zaroka. Dne 26. julija se je zaročil na gradu Tenje pri Osjeku naš odlični rojak generalštabni major Jurij Mušič, rodom iz Novega mesta, z gdčno Edit Bardolovič, hčerko graščaka in veleposestnika Karla Bartoloviča. Mlademu paru iskreno čestitamo! Ostale vesti — Na škofijski klasični gimnaziji v Šl. Vidn nad Ljubljano bodo popravni in razredni izpili 2-1. in 25. avgusta. Učenci, ki imajo te izpile, naj pridejo v zavod 28. avgusta zvečer ali najkasneje 24. avgusta do 8 zjutraj. Nižji tečajni izpit se bo vršil od 26". do 31. avgusta, višji tečajni izpit pa od 20'. do 20. avgusta. Sprejemni izpit za vpis v I. razred bo 28. in 29. avgusta. Ta izpit bodo učenci delali iz slovenščine pismeno in ustno, iz matematike pa u.slno. I'4 slovenščine se bo zahtevalo, da učenec zna 1. gladko in pravilno pisali po narekovanju, 2. lepo, točno in razumljivo čMaii. 3. prečrtano člivo lepi obnoviti, 4. da pokaže teč no poznavanje besednih vrst (besedna analiza), 5. da zna v prostem stavku poiskati osebek (subjekt) in povedek (predikat) in (i da zna na pamet kako pesem, -v prvi vrsti narodna Iz matematike pa: 1. pisanje celih števil do 1,000.000, 2. šiirje osnovni računi s celimi števila v praktičnih nalogah, 3. meterske mere in denarne enote, 4. povsem zanesljiva poštevanka do 10 in 5. štirje osnovni računi z večinienskimi števili. Učenci, ki bodo napravili sprejemni izpit vsaj z dobrim uspehom, se bodo vpisali v I. razred. V razredu II do VIII. se bodo vpisovali učenci 1. septembra 1931 od S dalje. K vpisu naj prinepa zadnje letno izpričevalo. Pri vpisu plačajo ms i učenci o;l i. do VIII. razreda po 50 Din za zdravstveni fond in obrabo učil. — šolska maša bo 9. septembra 1931 ob 9; redni pouk se prične 10. septembra ob 8. Župnijske urade prosimo, da o leni razglasu cbvcste učence, ki se jih liče in ki stanujejo v njihovih fcupnijah. -- Ravnateljstvo škofijske klasične gimnazije. . .. — Ravnateljstvo drž. ženskega učiteljišča v Ljubljani javlja, da se bodo pričeli ponavljalni izpiti dne 26. avgusta. Vse te učenke naj se javijo tega dne pred 8 v ravnateljevi pisarni. Vpisovanje v I. razred učiteljišča bo 1. septembra, v vse clruge razrede učiteljišča, dekliške vadnice in v otroški vrtec pa 5. septembra. Otvoritvena služba božja je dne 0. septembra. One učenke, ki se nanovo vpišejo, naj prinesejo seboj krstni (rojstni) list in zadnje šolsko izpričevalo, — za I. razred je pogoj izpričevalo o nižjem tečajnem, oziroma završnem izpitu in ne prekoračeno 17. leto starosti. — Podrobnosti o vpisu in pričetku šolskega pouka bodo pravočasno javljene v veži šolskega poslopja. — Na železen drog daljnovoda Črnuče—Velenje med Podlogom in Velenjem so plezali v soboto zvečer trije fantje iz vasi Kale pri Žalcu. Osem-najstletni Ivan Lesnik se je prijel žice, ki je bila pod tokom. K sreči ga tok tli ubil, marveč samo vrgel na tla. Pri padcu si je zlomil nogo in leži sedaj v bolnišnici. Ostalima dvema se razen močnejšega sunka ni zgodilo nič hujšega. — Nevihta s točo. Včeraj med 2. in 3. uro popoldne je divjala nad Brežicami huda nevihta s točo, ki je napravila obilo škode. — Svarilo rojakom v Ameriki. Pod tem naslovom smo pred dnevi poročali, da je v Ameriki razširjena vest, da je dograjena v Ljubljani tovarna, v kateri bo zaposlenih 30.000 delavcev. Parobrodna družba Gen. Transatlantiauc nas prosi, da ugotovimo, da ona pri razširjanju omenjene vesti ni prav nič prizadeta in da njen ljubljanski agent ne zasluži po 10 dolarjev provizije od vsakega potnika. — Poziv planincem! Litijska podružnica Slovenskega planinskega društva otvori v nedeljo, dne 9. avgusta t. 1. svojo kočo na Sv. Gori. Ta koča bo ena najlepših planinskih oporišč v našem Zasavju. Opozarjamo planince nu lo planinsko slavje ter jih jih pozivamo, da se v čim večjem številu udeleže otvoritve. Naša dolžnost je, da na la način izrazimo priznanje za planinsko delo vrli Litijski podružnici S. P. D. - Osrednji odbor S. P. D v Ljubljani. — Vlom. V noči ua 29. julij je bilo skozi okno vlomljeno pri gospej Bračič, gostilničarki pri Sv. Barbari v Halozah. Pokradene so jestvine, cigarete, cigare, namizni pri i itd. Orožniki so nn delu in so tatu že na sledu. V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 45 od 31. julija t. I. je objavljen »Pravilnik za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih« dalje »Pravilnik o tehničnih delih za izvrševanje zakona o likvidaciji atfrarne reforme na veleposestvih«, kronika »Pravilnik o stavbnih okoliših«, »Pravilnik o višini in načinu izplačila odškodnine za razlaščene gozde in o zadevnem postopku«, »Pravilnik za izvrševa- i nje finančne strani zakona o likvidaciji agrarno reforme na veleposestvih«, »Dopolnitev pravilnika j o opravljanju drž. strokovnega izpita v poljedelski j stroki«, »Uredba o delovanju in načinu vzgajanja v državnih zavodih za poboljševanje mlajših ma-loletnikov«, »Naredba, s katero se za področje dravske banovine izenačujejo predpisi o prepovedanem lovskem času (lovopust)« in »Popravek k uredbi o opravljanju prisege drž. usl. v resortu 1 min. za notranje posle«. —■ Službo gradbenega inžeajerju razpisuje po- j veljstVo divizijske oblasti v Prištini. Prošnje se morajo vlpžiti do 10, avgusta. — Razpisana mesta jetniških paznikov. Pravosodno ministrstvo razpisuje natečaj za 80 paznikov sodnih zaporov in sicer 30 v kategoriji zvaničnikov iu 50 v kategoriji služiteljev. Sprejeti kandidati bodo razvrščeni po zaporih okrožnih in prvostopnih sodišč na ozemlju apelacijskih sodišč v Belgradu in Skoplju ter velikega sodišča v Podgorici. Prošnje je treba vložiti do 30. avgusta. Podrobnosti so razvidne iz »Službenih Novin« št. 173 z dne 1. avg. — Nove dopisnice. Prometni minister je odredil, naj pridejo takoj v promet nove poštne dopisnice .po 1.50 Din, ki veljajo za mednarodni promet. S!are dopisnice po 1.50 Din z napisom »Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaoa se vzamejo iz prometa, in bodo, v kolikor bodo še v prometu, veljale samo do 31. oktobra, potem pa izgube vsako vrednost. —• Trgovina z živino in davek na poslovni promet. Oddelek za davke v finančnem ministrstvu je poslal vsem finančnim direkcijam naslednje pojasnilo: Na mnoga vprašanje, je-li trgovina z živino podvržena skupnemu davku na poslovni promet, ali pa naj se smatra, da je promet trgovine z živino zapopaden v skupnem davku na poslovni promet, sporoča oddelek, da se plača zaradi enotnega postopanja od prometa z živino ,ki jo koljejo mesarji in drugi v svrho prodaje mesa zn hrano, skupni davek na poslovni prnmet po členu l(i uredbe o skupnem davku na poslovni promet. Trgovci /. živino, ki živino kupujejo za kakoršnokoli prodajo, torej, ki se pečajo s trgovino z živino, so podvrženi od tega prometa splošnemu davku na poslovni promet. — Uboj v požarevški kaznilnici. V požarevški kaznilnici se je le dni odigral krvav dogodek. Kaznjenec Vislin Bajron je med delom v delavnici skril v žep svojih hlač dva ostra noža. Skril ju je tako spretno, da pazniki pri običajni kontroli niso ničesar opazili. — Kmalu sa tem je Bajron napadel kaznjenca Ameto Hagerja in mu prizadejal z nožem več ostrih ran, katerim je Hagcr podlegel. Poleg tega sta se sprla še dva dru^a kaznjenca, od katerih jc eden odnesel težke poškodbe in je le malo upanja, da bo okreval. Do krvavega dogodka je prišlo na sledeč način: Bajron ie nosil vedno pri sebi majhen žepni nožič, kar pa njegovim tovarišem ni bilo po godu. Naznanili so ga pazniku, ki mu je nož odvzel, zakar se je Bajron maščeval. — Načrt stolnega mesta Ljubljane s seznamom ulic. Sestavila M. Čcrne in M. Tomšič, seznam uredil J. N. Jeglič. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, Izdaja novega načrta mesta Ljubljane je bila zelo nujno potrebna. V zadnjih letih se jc mesto zelo razširilo, nastale so nove ulice, ceste in trgi. Marsikdo je bil večkrat v zadregi, ako je iskal novo ulico ali če jc bil vprašan od tujca, kje je ta ali ona ulica. Vse zadrege so z izdajo novega mestnega načrta odstranjene. Načrt je. izborno sestavljen in risan v petih barvah. Vse ulice, cestc in trgi so v načrtu jasno razvidni, tako tudi javna poslopja, politični in vojaški uradi, cerkve itd. V načrtu je v oglu mali zemljevid ljubljanske okolice. Vsem uradom, posebno še podeželskim šolam in drugim korporacijam, kakor tudi posameznikom, ki pridejo na izlet v naše lepo mesto, načrt toplo priporočamo. Cene so sledeče: načrt s seznamom vetja Din 20.— načrt nalepljen na karton s seznamom Din 35.—, nalepljen na platno v žepni obliki s seznamom Din 45, na platno s palicami s seznamom Din 55. seznam sam brez načrta Din 5. — Za poletne izlete vam nudi najbogatejšo izbiro provianta veletnesarija Slainic na Gospo-svetski cesti. — častita duhovščina se o priliki duhovnih vaj vljuduo opozarja na specijalno trgovino živil >.Taš i Lesjak«, Maribor, ulica X. oktobra. Prvovrstno blago, cene zmerue postrežba točna. — Pri glavobolu, omotici, štimenju v ušesih, pomanjkljivem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivosti, posezite takoj po staro preizkušeni »Frnns Josef«-gren(ici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je »Franz-Jo-sef«-voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in specerijskili trgovinah. Moravče V Slovencu, z dne 26. julija smo čitali popis krajev, ki jih je svoj čas popisal pisatelj Levstik v svojem potovanju, med temi kraji 6e nahajajo ludi Moravče. Seveda so to druge Moravče v litijskem okraju, naše so v kamniškem. Pisec popisuje veselo in brezskrbno življenje, a stavim, da je v naših Moravčah še bolj veselo ui brezskrbno. Ob binkoštnih praznikih, ko so nekateri tujci obiskali naš kraj, so se čudili, ko so čuli po vsem kraju godbo in veselo petje, pa ni bilo samo ob Binkoštih tako prijetno, tudi na praznik presv. ltešnjega eTlesa popoldne in skoraj vsako nedeljo. Vodovod napeljavaino, pa večkrat v nedeljo delamo, med tednom pa počivamo in se nam pri godbi in vpitju dobro godi. Torej je pri nas veselje doma, pa tega veselja niso deležni domačini, ampak tujci, da nus ne boste napačno sodili. Školja Loka Umrl je g. Fr, Benedičič, urar v Škoiji Loki. Pretekli četrtek ga je zadela kap v Gorenji vasi. Smrt uglednega vsepovsod znanega meščana je povzročila v mestu mnogo sočutja, Zapušča mlado vdovo. Njegovim sorodnikom naše iskreno sožalje, Šola. Novo šolsko poslopje je sedaj že skoro popolnoma dovršeno. Stavba sama naredi na vsakogar dober vtis, le-to jo nekoliko kazi, ker ni srednji del stavbe za eno nadstropje višji, kot je bilo spočetka v načrtu. Za šolskim poslopjem grade sedaj veliko telovadnico, ki bo služila tudi za slavnostno dvorano. Te dni se bo dovršila tudi kanalizacija šole. Kanal pelje preko pokopališke cestc proti kapucinskemu mostu, kjer bo iztok kanal« v Selško Soro. Učiteljski zadražnoknjigo-vodski teča$ t> Ljubljani Včeraj ob 8 je bil na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani otvorjen II. učiteljski zadružuo-knji-govodski tečaj. V tečaj se ie prijavilo nad 50 učiteljev, a jih je bilo sprejetih radi tehničnih zaprek le 40. 1'ečaj je priredilo Jugoslovansko učiteljsko udruženje, sekcija za Dravsko banovino. Točno ob S je otvoril tečaj predsednik Jugo-slovenskega učiteljeskga udruženja sekcije za Dravsko banovino g. Dimnik Ivan, ki je v svojem nagovoru naglasi!, da se je prvi tečaj iste vrste vršil pred dvema letoma. Z ozirom na sklep II. izobraževalnega tečaja učiteljstva, da naj organizacija prireja več strokovnih tečajev raznih vrst za učiteljstvo, je sekcija JUU napravila vse korake, da se taki tečaji za učiteljstvo prirede. Organizacija je na merodajnih mestih opozorila pred sestavo proračunov na željo učiteljstva. Narodnoizobra-ževalni odsek bivšega poverjeništva UJU je tudi na večih sejah razpravljal o notranji organizaciji takih tečajev. Udruženje je izdalo posebno številko Prosvete«, katera je posvečena izključno samo tem tečajem in so v njej objavljeni programi vseh vrst tečajev, kakor naj bi se vršili. Merodajni krogi so imeli jiolno uvidevnost ter so s potrebnimi krediti ugodili učiteljstvu in omogočili razne vrste tečajev. Tako je bil razpisan risarski tečaj za obrtno-nada-Ijevalne šole, ki se je edini moral opustiti radi preinale^a števila prijavljencev (IS). Nad vse pričakovanje so pa uspeli vsi drugi tečaji. V tnerkan-tilni tečaj za obrtno in trgovsko nadaljevalne šole je bilo toliko prijavljencev, da se je tečaj moral deliti na dva dela, dasi jc bilo sprejetih v vsak tečaj jio 40 prijavljencev. V tečaj za rokotvorni pouk in radio se je istotako prijavilo preveliko število, da so morali biti mnogi odklonjeni. V uvodni tečaj za kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo je l bilo istotako prijavljenih toliko udeležencev, da se je moral tečaj razdeliti v dva oddelka. Nad vs6 pričakovanje je uspel higienskogospodinjski tečaj v Mladiki, ki ga je priredil PRK, v katerega je bilo i prijavljenih 00 učiteljic, a sprejetih le 28. Fnako ■ dobro ie uspel gospodinjski tečaj za učiteljice v i Krekovi gospodinjski šoli. Pedagoška centrala v Mariboru pa priredi koncem avgusta specialen te-| čaj o modernem šolstvu, za katerega vlada veliko j zanimanje med učiteljstvom. Vse to kaže, kako živo bdi v učiteljstvu ideja nadaljnjega strokovnega usposabljanja za izven-; šolsko delo učiteljstva. Predsednik je naglasi! v svojem nagovoru, da nikakor ne podcenjuje učitelj-; skega dela za obrtno, trgovsko in kmetijsko nadaljevalno šolstvo, ne more pa dovolj podčrtati po-I mena učiteljskega zadružniškega dela za narod. Pred dvema letoma ie organizacija usposo-j bila 21 učiteljev zadrttgarjev, letos je predviden ] nov kader 40, tako da bo poleg starih učiteljev za-drugarjev imel narod t>0 novih učiteljev za-; drugarjev na razpolago. Z željo, da bo zajiočeto i delo v korist naroda in da bo učiteljstvo močen ! steber zadružništva v narodu, želeč mnogo uspeha in prijetno bivanje tečajnikom v Ljubljani, je z odobravanjem zaključil predsednik svoj nagovor in izročil vodstvo tečaja okrainemu nadzorniku za mesto Ljubljana gosp, Rado Orumu. Strokovni tajnik JUU gosp. Josip Kobal je tečajnikom obrazložil organizacijo glede prehrane in prenočišč, nakar je takoi pričel tečaj. Pripomniti moramo, > da so udeležniki tečaja (iz vseh kraiev Dravske banovine, /ato lahko |iri-čakujemo, da bo ideja učiteljskega /adružniškeg.i dela pronikla tudi s tem tečajem široni naše do-; movine. NedeKshi spori Dva velika dogodka sta bila prošlo nedeljo na ! zelenem polju. Eden je celo mogočno odjeknil po vsem športnem svetu. Jugoslovanska reprezentanca je ponovno dokazala, da je prištevali nnš nogomet kot enakovreden srednjeevropskemu razredu. S tem smo jionovno potrdili, da zadnji uspehi našega nogometa niso bili slučajni. Vsa država je v nedeljo zvečer z velikim zanimanjem pričakoval i vesti iz Belgrada. V našem uredništvu smo komaj vsem ustregli z radostno vestjo, dn je končala tekma Jugoslavija—Češkoslovaška z 2 : 1. iz drugih mest pa celo poročajo, da so bile velike manifestacije, ko so zvedeli za zmago. Zmaga nad Čehi pa ni bila slučajna, temveč so naši igralci bili v celoti boljši od Čehov. Le kratek čas so Čehi prevladovali, to je bilo, ko so naši zabili drugi gol in par minut po tem, ko so Cehi zabili prvi gol. Z velikanskim naporom so delili, da bi dosegli izenačenje. V tem dolu so naši biH potisnjeni v obrnmbo. Premrl je nekoliko odpove-| dal. Kmalu je pa prišel v staro formo in konec ;e bilo češke premoči. Celo vodja češke reprezentance je priznal, da je bilo naše moštvo veliko boljše l in je zmago zaslužilo. Tudi Zagreb je bil zn Ljubljančane važen. Tamkaj so se borili zastopniki Ljubljane za prestiž nnšega nogometa. Kako važna je bila tekma, najbolj zgovorno dokazuje dejstvo, da jo odš!o s posebnim vlakom okoli H0O prijateljev belo-zele-! nih v Zagreb. Redki so klubi, ki so dosegli uspeli proti purgerjem na njihovem igrišču, rešili eno važno točko pa še ni uspelo nobenemu slovenskemu klubu. Igralci Ilirije so prepozno prišli do zavesti, dn se lahko tudi zmaga. Odpravili so pa s ! krasnimi rezultati najmočnejša moštva naše lige. Concordia. Hajduk, sedaj pa Gradjanski so morali priznati, da naša moštva znajo igrati in da so ena-icovredna. Manjkalo je samo rutine in volje. Iz Zagreba poročajo, da so naše kibice občudovali. Postavili so se naši kibici tudi po tekmi. S harmonikarjem na čeki so odšli z igrišča, prejievaje slovenske narodne pesmi. Na ta način so dali naši športniki duška svojemu veselju! Zagreb je občudoval naše prijatelje nogometa. Rezerva je premagala rezervo purgerjev s 4 : 3, vkljub temu, da so Zagrebčani igrali zopet zelo ostro. Toda nnš naraščaj je igral in tudi zmagal. Glavna tekma je pa končala po krasni igri z 1 : 1 neodločeno. Zmago je Iliriji preprečil sijajno razpoloženi Maks. Tako menda še ni igrnl kot to pot. Ne smemo pa prezreti tudi drugih dogodkov. V dvorani Delavske zbornice so je vršilo zborovanje LNP. Glavno je bilo vprašanje reorganizacije tekmovanja. Večina klubov je osvojila predlog, ki smo gn na tem mestu že pred lelnm zagovarjali. Končno so tudi največji nasprotniki enotnega razreda uvideli, da je rešitev za naš nogomet enoten razred. Zalo je to -zborovanje tudi spremenilo dosedanji način tekmovanja In bomo imeli v jeseni zopet ligino tekmovanje v manjšem obsegu. Ob tej priliki pa moramo omenili, dn tako složno ni bilo še nobeno zborovanje. Popoldne so je vršila finalna tekma med Mariborom in Svobodo, ki jo končala s 0 : <> v korist Maribora. S lo zmago si je Maribor 110 dolgih letih prvič priboril ponosen naslov prvaka Slovenije. Druge ligine tekme so končale z naslednjimi rezultati: Mačva je odpravila Bačko na njenem igrišču s 1 : 0, Vojvodino pn Sund -I : I. Po teh rezultatih v vojvodinski ligi je Mačva siguren kandidat za sodelovanje v državnem prvenstvu. Celje & Pevski zbor KPI>. Kakor je bilo na zadnjem sestanku domenjeno, .se vrši v četrtek, G. t. ni. ob 8 zvečer redna pevska vaja v pevskem lokalu v Domu v Samostanski ulici. Ker sodeluje naš zbor na praznik 8. septembra pri koncenu Pevske zveze v Ljubljani in so bomo pri loj vaji | obenem tudi dogovorili glede razdelitve vaj, da ; dosežemo čim lepši uspeh, naj sc udeležijo vsi člani odbora vaje v polnem številu. Novi pevvci dobrodošli. — Pevovodja. & Prošnja načelniku celjske postaje. V nedeljo, 2. t. m. je prišlo z večernim vlakom iz Savinjske doline več sto potnikov izletnikov, ne samo iz Celja, ampak tudi iz Hrvatsko in raznih delov Slovenije. Ta množica se je vsula proti izhodu, kjer pa je vršil ta dan službo samo en vratar, ki je pobiral listke. Vrata so bila odprta r.a mo ua jiolovico, tako da je trnjulo skoro 20 minut, du so potniki prišli s perona. Ljudje so bili zaradi tega silno vznevoljeni in so tam ua glas zabavljali nad to malomarnostjo. Tujci na ta na-t čin no dobe posebno ugodnega vtisa o leloviščar-I skem mestu Celju. Mislimo, da bi se dalo prav lahko urediti tako, da bi imela tudi ob neJeljnh in ne samo ob delavnikih dva vratarja službo, po-j sebno pa ker je ob nedeljah veliko v»5 "prometa na postaji. & Smrtna kosa. V soboto, t. t. m. je umrla v javni bolnišnici 59 letna zasebnica Korber Fani. stanujoča v Gosposki ulici. — V nedeljo, 2. t. m ' pa sta umrla v javni bolnišnici Kolone Rudolf, po ! dolgi in mučni bolezni v starosti 42 let, in 79 let-| na služkinja pri dr. Sadniku, Pristovšek Antoni-I ja, doma v št. Pavlu ]>ri Preboldu. — Naj. v miru počivajo. & Slepar z menicami. 22 letni elektrlkar i Pristovšek Karel je prišel šole v torek, 28. p. m. 1 iz 10 mesečnega zapora. Vkljub temu je začel ta-' koj zojiet z delom. V soboto ji' poskusil s ponarejeno menico, glasečo se na 10.IXX) Din, dvigniti pri nekem denarnem zavodu v Celju 10.(XX> Din. | Na menici je bil podpis tovarne Josip Bergmanii in njenega obratovodjo Kovača. Naročili so mu. naj pride zopet v ponedeljek, ker se morajo naj prej informirati o točnosti nakazila. Ko jo prišel zopet v ponedeljek po denar v omenjeni denarni zavod, kjer so med toni zvedeli, da jo nakazilo ponarejeno, so poklicali policijo. Pristovšek je zbežal, blagajnik zavoda pa je tekel za njim, gn prijel iu izroči! poklicanemu stražniku. Pristovšek jc izročen sodišču. •©■ Šport. V nedeljo, 2. t. m. se je vršila oh pol 5 na igrišču Atletikov pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma mod SK Hrastnikom in j SK Atletikom, ki se jo končala z zmago Atletikov v razmerju 2:1. Sodnik Janežič. — Ob pol 0 pn se je vršila na Glazljl prijateljska tekma inod SK Rapidom in SK Celjem, ki so je končala z zmago Rnpida v razmerju 4:2 (1:2). Sodnik Sellol je napravil sicer več pogrešk, v splošnem jia ie sodil dobro. Ptui Obr.ova naprave za proizvajanje ledu ori mestni klavnici. Ker je mesto Ptuj že dolgo pogrešalo slično napravo, jc mestna občina obnovil;, pri mestni klavnici napravo za proizvajanje ledu. Dnevno se lahko proizvaja 250 kg čistega ledu. Cena ledu na drobno je 75 p za kg, pri večji količini pa stane kg ledu 60 p. Prodajanje bencina pri občin:ki bencinski i postfji: Od ponedeljka, dne 3. avgusta naprej se j prodaja bencin pri občinski postaji na Florijan-. skem trgu oziroma pred magistratom. Bencinska postaja je odprta noč in dan. Kupci bencina pri omenjeni bencinski postaji sc naj oglasijo pri mestni policiji. Mestna tehtnica ne. Hrvahkem trgu se je temeljito popravila, ludi že uradno preiskusila ter služi zopet svojemu namenu. Hoče Zelja mnogih, ki so imeli in imajo kaj opraviti z blagovnim prometom, sc bliža uresničenju. Pri postajališču zasipavajo nizki teren in na nasip ! bodo postavili skladišče. To je pa bilo žc res rujno potrebno, saj moramo voziti svoje blago tako daleč — ali v Rače — ali pa v Maribor. In zdaj, ko dob imo novo cesto tja do Sv. Archa na Pohorju, bo še skladišče bolj potrebno. Pohorje s svojim lesnim bogastvom tc bo odprlo svetu in po-i nujalo bo zdravje neštetim gostom, ki se jim bo 1 zahotelo proste narave. Le, da bomo morali tudi | v Hočah storiti kaj, da sc bo nekaj napredka tudi pri nas poznalo. Kakor je slišati, se jc žc občinski odbor pri seji spomnil nekaterih hiijijenskih in i prometnih nedostatkov. Toda o tem drugič kaj I več. — Tam nekje v Razvanju ie nesreča prinesla ■ pravo pomanjkanje v družino. Pa se baje ne naj-! de dobro srce, ki bi poskrbelo za ' cvilne otroke. Žena bolna, mož z zlomljeno nogo. Pomagajte! R?sše Posestne spremembe. Tovarno za vžigalice, ki je pred kratkim likvidirala, je te dni kupil | lesni velctrgovec g. Viktor Glaser. G. Glaser misli i v kratkem otvoriti v Rušah izdelovalnico zabojev I in lesne volne. Fantovski odsek. Ker sc v kratkem osnuje v j okvirju kat. izobraževalnega društva fantovski od-: sek, vabimo žc danes vse one, ki bi se nam hoteli j pridružiti, da se prijavijo. Odsek sc bo zla6ii pečal ! s športom. ! Umrla je v 72. letu starosti gospa Ana Šarh. i Revica je bila več let priklenjena na bolniško posteljo. Sedaj jo je Vsemogočni rešil zemeljskega trplenja. Naj v miru počival I Dragi programi t Sreda, 5. avgusta: Belgrad: 11.30 Plošče — 12.45 Radio rfrkester — 19.00 Salzburg — 21.35 Glasbena uganka. Zagreb: 12.30 Plošče — 18.00 Salzburg — 21.30 Plesna glasba. — Budapest: 12.05 Ciganska glasba — 17.30 Jazz orkester — 18.00 Salzburg — 21.30 Orkestralni koncert — 22,45 Koncert vojaške godbe. — Dunaj: 12,40 Opoldanski koncert — 18.00 ! Salzburg-Dunaj: »Figarova ženilev«, opera, Mozart — 21.25 Vesela ura — 23.10 Večerni koncert. — Milan, Torino: 21.00 »Zaljubljana hiša , opereta. — Oslo: 22.05 Vijolinski koncert. — Praga: 21.00 ; Komorni trio — 21.30 Pianofortc. — Langciibeig: I 20.00 Plesni večer — 22,20 Koncert. — Rim: 19.50 Plošče — 21.00 »Faust, opera, C. Gounod. — Berlin: 20.00 Plesni večer — 22.30 Večerni koncert. — Katovice: 20.15 Koncert — 22.30 Lahko glasba. — Toulouse; 12.45 Simfonični orkester — 13.00 Popevke — 20.00 Operna glasba — 20.45 Violinski koncert — 21.00 Koncert ork. — Sluttgort: j 10.45 »Cavalleria rusticana«, opera, Mascagni (pl.) I — 21.15 Koncert. Kje potuje zlato Dobro pol leta je tega, odkar so v Parizu dovršili klet, katere stropi so i/, betona in jekla. Klet je 27 metrov dolga in tako močno zgrajena, da ji tudi bombe iz letal ne morejo do živega. Vhode zapirajo težka jeklena vrata. Da bi takoj opazili morebitne strupene pline, goje v kleti morske prešičke, ki so proti vsaki izpremmebi v zraku skrajno občutljivi. Ta klet žave. Mednarodna trgovina se vrši v prvi vrsti : proti zamenjavanju blaga; kar kaka država več ! uvaža nego izvaža, mora plačati v zlatu. Če mora Anglija več plačati, nego sama | dobi, se to takoj pozna na borzah, kjer nihče : noče kupiti angleških funtov, pač pa bi jih 1 mnogi radi prodali za francoske franke ali ameriške dolarje. Posledica je, da funt zgubi j na veljavi. Angleška banka je prisiljena, da zamenja funtne bankovce z zlatom. To se je zgodilo ravno v zadnjem času. Ker je bila Francija posodila Angležem veliko denarja in se je sedaj bala za varnost tega denarja, je zahtevala takojšnje plačilo. In ker Angleži niso imeli dovolj francoskih frankov, da bi poravnali svoje dolgove, so morali poseči po svojih zlatih zalogah. Te angleške zaloge bi bile že davno izčrpane, če ne bi jih vedno dopolnjevali z zlatom, ki pa kopljejo v angleških kolonijah, posebno Cji/upe Curie uročit ameriški raziskovalec radia Albert Soiland zlato svetinjo ainer. radio-družbe. Doma Moderni cerkveni slog: cerkev sv. Martina v Kre-feldu, ki so jo zgradili po načrtih prof. Lemnartza. hrani zlato Francoske banke. Zlato je zloženo v palicah, novci leže v zabojih, vse je žigosano, zapečateno, opremljeno z napisi, ki označujejo množino in dan vložitve. To je arzenal, v katerem se zbira orožje za svetovno gospodarsko vojno. Zaloge zlata v Francoski banki že nekaj let trajno rastejo. Iz Združenih držav, iz Anglije in po posredovalcih iz Južne Afrike, iz Transvaala, in z vsega ostalega sveta se stekajo semkaj zlati studenci. Angleška banka je morala v malo tednih oddati v Francosko banko za 5 in pol miljarde ».lata. L. 1022. je bilo v Francoski banki za 3 in pol miljarde frankov zlata. Toda že 1. 1927. so te zlate zaloge narasle na približno 22 miljard frankov. Potem je kupila Francoska banka v Združenih državah za pičlo miljardo zlata in potegnila vase zlato iz vseh ostalih novčanskih bank, in 1. 1929. je imela za nad 37 miljard frankov zlata. Takega ogromnega zlatega zaklada ni še nikdar hranila nobena evropska banka. Brez miru potuje zlato okrog sveta. Prej se je osredotočevalo svetovno zlato v Evropi. Potem je prišla vojna, Evropa je delala dolgove v Ameriki in ker jih ni mogla plačati z blagom, je morala poseči v svoje skrinje in plačati z zlatom. Čim bolj so se zadolževale države pri Združenih državah, tem bolj je rasla zlata zaloga Združenih držav, še ob koncu lata 1927. so posedovale Združene države dve petini celokupnih zlatih zalog na svetu, v kolikor se zlato nahaja v rokah emisijskih bank; kajti poleg tega zlata je še zlato v nakitu, umetninah in kar se ga rabi v tehnične namene. Takrat so premogle vse evropske emisijske banke vsega skupaj le dobro tretjino celokupnega zlata, torej znatno manj, nego Združene države same. V tem se je položaj znatno izpremenil. Ze ob koncu 1. 1928. je imela Evropa okroglo za 256 miljard dinarjev zlata proti 229 miljardam, ki jih je hranila Amerika in 155 miljardam v ostalih deželah sveta. Do 31. maja 1930 se je evropski zlati zaklnd zopet znatno povišal in narasel na okroglo 287 miljard dinarjev. Zadnji dan aprila letos je pa bilo v Evropi za okroglo 310 miljard dinarjev zlata, v Ameriki pa le za pičlih 270 miljard. Iz Evrope v Ameriko in nazaj v Evropo, od glavnega mesta do glavnega mesta, iz ene bančne kleti v drugo roma zlato. Zastraženi prevoz je zelo drag; v zadnjem času ga najraje odpravljajo po zračnem potu. Čemu to prevlačevanje zlata širom sveta, ko ostane samo na sebi eno ter isto ter ga ni mogoče ne jesti ne uporabljati kakor druge kovine? Če odštejemo zobozdravniško tehniko in par kemičnih procesov, bi moglo človeštvo popolnoma lahko izhajati brez zlata. Zakaj tedaj ta gonja za zlatom, to kopičenje zlatih zakladov? Zlato je temelj denarne veljave, je kritje za papirnati denar. Čini višje je to kritje, tem višja je veljava denarja posampzne dr- Francoski in nemški tlijaki polaga ju skupen venec pro<| spomenik vojaškega pokopališča v Douaiju, kjer leži pokojnih 80.000 francoskih in nemških vojakov. v Južni Afriki. Odkar je Kolumb odkril Ameriko, so ljudje izkopali za približno 1188 miljard dinarjev zlata. Nekaj tega zlata se je seveda izgubilo in leži v zemlji ali na dnu morja, a to je le majhen del gornje množine. Če upoštevamo, da je po vseh emisijskih bankah sveta za približno 743 miljard zlata, potem vidimo, da preostaja še velik del svetovnega zlata, ki se ne uporablja za denar, marveč se nahaja v zasebnih rokah v obliki dragocenosti ali pa tudi v palicah — poslednje predvsem pri indijskih in drugih eksotičnih knezih. Frank Crane opredeluje pojm »doma« tako-le: Stone doma niso zgrajene iz kamenja ali lesa, ampak iz resnice in zvestobe. Nevšečnosti, trenja, ki jih prinaša vsakdanje življenje, nasprotja osebnosti — vsega lega ne odpravijo perzijske preproge ali parketna tla, marveč le osebnost popustljivost in samopremagovanje. Zavese, ki prikrivajo domače bogove očem radovednežev in klepetulj, niso iz platna ali čipk, marveč iz ko-pren, ki jih tketa nežnočutnost in molčečnost. Za dom ni neobhodno potrebno, da bi na vsak način počivali na puhu in belem platnu ,marveč je najboljša in najpotrebnejša blazina še vedno mirna vest — vest, katere ue teži nobena žalitev proti Bofju ali proti ljudem. Gotovo je težko, sleherni dan zaklju-i t i tako, da solnce ne zatone nad našo jezo, in moremo tako s tihim srcem uživati večerni pokoj. Luč v domu naj podnevi ne bo samo solnčna luč in ponoči ne samo električna luč, temveč naj vedno sveti tudi luč odkritosrčnega nag-nenja. In te dobre luči poštenega nagnenja ne moremo kupiti poceni — treba jo je marveč vsak dan znova priboriti in osvojiti, in nikdar ne sme niti za eno uro ugasniti. Tvoj dom ni tam, kjer odlagaš svoje obleko, marveč tam, kjer se otreseš svojih skrbi. Ni trelia, da bi bila zato klet v tvoji hiši na-polnjeua z jabolki in redkimi vini in vsakovrstnimi zalogami. Pač pa naj v skriti skrinji tvoje hiše leži shranjen mnog lep spomin na prijetne ure, na majhna junaštva, ki so ostala svetu neznana, in na hrabro prenašano gorje. In kakor v kaščah spravljamo stare kov-čege in pisma in ponošeno obleko, tako hranimo tudi manj zemeljske reči: poljube, besede in poglede, ki so nas osrečili, ko smo jih nekoč prejeli, in ki so nam postali sedaj lep spomin. Pravi dom ni kraj, kjer se ljudje bežno srečujejo s praznim »Dober dan« in »Na svi- Shaw in družba na povratku iz Rusije V soboto zvečer se je ustavil Shaw s svojo družbo na povratku iz Rusije v Berlinu. Kakor poročajo berlinski listi, je bila družba kar najboljše volje in je časnikarjem rada odgovarjala na vsa vprašanja. Glavno besedo je pa imela angleška političarka in članica parlamenta lady Astor. »Naravnost čudili smo se« — je pripovedovala — »ko smo videli to deželo. Zdi se mi čisto drugačna kakor vsaka druga dežela. Največji vtis je napravilo name denje« ali plehkim poljubom na čelo, mai* več je dom ognjišče, na katerem se združujejo plameni, plameni, ki tem jasneje žare in se tem strmeje dvigajo proti nebu, čim popolnejše je zedinjenje. Tvoj dom je trdnjava v bojevitem svertu, kjer ti ženska roka zjutraj opaše orožje, in ti ; zvečer lajša utrujenost in male dnevne rane. Ne pozabi in vsak dan si zopet reci, da varnost tvojega doma ni samo v močnih vratih in zapahih. Največjo varnost mu daje tvoja zvestoba do samega sebe. do tvojega dela, do ljudi okrog tebe. Bodi zvest in pripravljen služiti; s tem pridobiš zadovoljno srce in prijetnost doma. Z vso močjo pa brani v svoj dom zavisti in sumljivosti — to so podgane in miši tvo-jega doma ... Cerkev sv. Elizabete Thiirinike v Mivburgu, ki so jo v spomin letošnje 700 letnice Elizabeti ne smrti obnovili. Znanstveniki naj bojkotirajo vojno znanost Znani berlinski profesor Albert Einstein je poslal mednarodni konferenci za odpor proti vojni, ki začne zborovati v Lyonu, poziv na znanstvenike vseh dežela, v katerem izjavlja, da je vsak posameznik odgovoren za vojno ali mir. Sedanji militarizem je silnejši in pogubnejši nego tisti, ki ,je dovedel do svetovne vojne. Militarizem je delo vlad. dočim dobiva med narodi misel, da se je treba vojni upirati, vedno več tal. Obračam se nn svoje tovariše s pozivom — zaključuje Einstein — da zavrnejo vsako sodelovanje pri iznajdbah za vojevanje. Tisoč elni grad I.enzen, last nekega berlinskega ritmojstra, ki je prišel te dni na prieilno dražbo. Cenjen je bil na 400.000 mark, a ponudil ni zani nihče več nc^o 2000 mark. in so zelo napredne. Mnogo smo videli in som prepričana, da nam niso hoteli ničesar prikrivati.« Tu se je gospa prekinila in pokarala svojega sina: »Davy, ne bodi boljševik, pojdi sem; menda sem še jaz gospodar v svoji hiši!« V nedeljo je Shavv obiskal mednarodno stavbno razstavo v Berlinu. Pesobno po-orno si je ogledal angleški oddelek in nazadnje dejal: »Svojim ljudem doma bom povedal, kako lepo so razstavili drugi.« — O modernem stavbenem slogu je Shavv izjavil mnenje. da se ne ho dolgo držal in da se bodo ljudje vrnili zopet k romantičnejšini stanovanjskim oblikam. Smešnice »Ali veste, zakaj se je »Zeppelin« tako naglo vrnil s severa?« »Tak zinite ...« »Zato, ker je bil dr. Iickener užaljen nad ledenim sprejemom.« »Sem slišal, da hočete svoje poštne golobe križali s papigami; zakaj pa?« »Zato, da bodo znali prašati za pot, če bod« kdaj zašli!« Urad Siebemiicht-n pn Dresdenu, v katerem nastanijo študijski zavod za Američane. Razmere v ameriških teč ah V Združenih državah je približno tritisoč kaznilnic. Kakor jc pravkar ugotov it posebna komisija, so razmere po ječah skrajno nezdrave iti nečloveške. Mnogokje kaznjencc bičajo in postavijo pod curek ledenomrzle vode ali pa za več dni za pro v tesno kletko, kjer morajo v popolni letni stradati. To so kazni za čisto neznatne disciplinske prestopke. Večina ječ j° prenapolnjenih, nad tretjino kaznilnic je do sto let starih iti brez vseh zdravstvenih pogojev Komisija v svojem poročilu ugotavlja, da se kazen kot poboljševalno sredstvo ni obnesla in priporoča, naj se uvede nov tip kaznilnic, kjer bodo kaznjenci dobivali oouk. »Medicinsko mesto, v Neicyorku, v katerem nastanijo vee medicinske raziskovalne institute, klinike in bolnišnice, ki so bili doslej raztreseni po mnogih hišnih blokih. tisto, kar Rusi šele storiti nameravajo, dasi se je seveda marsikaj že storilo. Če bi se ti načrti uresničili, bi bila Rusija najnaprednejša dežela sveta. Mnogo se piše, kaj je sovjet-i ska država storila za otroke. Meni se zdi vse dosti primitivno, « Rusi si iz vseh sil prizadevajo, da store nekaj čisto izrednega. — Pri ženskah nas je presenetilo pomanjkanje vsakega sex-appea!u. Ženske se kake spolne draži niti ne zavedajo, one enostavno delajo »Te hKače vam lahko dam — a treba jih je seveda nekoliko popraviti.« »Prav — iih pridem pa kasneje iskat.« Elektrifikacija Krške doline in Posavja Krško-Brežice, začetkom avg. Preti nedavnim smo brali, kako so v Kočevju glasovali, ko je prišla v obF. seji na vrsto elektrifikacija mesta — in s tem samoposebi tudi elektrifikacija »kočevske dežele kot se navadno imenuje. Ribničani tudi težko čakajo, da dobe velenjsko elektriko. Brali smo. Prav tako kot onim tam, se godi tudi nam v krški dolini in dolenjem Posavju. Cim preje bi radi elektriko, toda druge ne maramo kot ono iz banovinskib elektraren. Kdo nam jo ponuja In zakaj je ne maramo? — Že pred več kot dvema letoma je mesto Brežice imelo ponudbo iz Zagreba, kjer imajo vodno centralo v Karloveu, kalorično doma. Pa so bili pogoji tako trdi, da jih nI bilo mogoče sprejeti. Skoro v istem času je mesto Krško stopilo v pogajanja s Trboveljsko, ki je ponudila — poslala je svojega zastopnika — svojo elektriko iz centrale na Senovem pri Rajhenburgu vsem krajem v krški dolini. 1'a zopet nobenega odziva. Človek se samo čudi, ko ve, da ljudje elektriko žele, a ne marajo vgrizniti v nobeno izmed ponujenih jabolk. Kako to?I Čisto enostavno! Resnica namreč je, da imajo tudi pri-prosti kmečki ljudje silno dobre oči ter dober nog in tako so si naenkrat na jasnem, kdo jim hoče res dobro, a kdo da jih hoče samo izkoriščati. Drugega odgovora ni mogoče dati, če kdo hoče vedeti, zakaj da niso ljudje, ki elektriko silno žole, sklenili pogodbe s Trboveljsko, ki jo navidezno nudila celo velike ugodnosti. Istotako pa ljudje 'asno vedo, da ne ere za lasten dobiček, ampak predvsem za tujo pomoč takim javnim oblastem kot je to bil nekoč deželni odbor, za njim oblastni odbor in sedaj kr. banska uprava (deželne elektrarne). Ljudje to vedo in zato raje počakajo, dasi bi že davno davno radi imeli električno moč. Sedunji in prejšnji m- ban »la deputacijam obljubila, da bomo v 1. 1932 dosegli, kar želimo. Tega se veselimo ler smo vsi prepričani, da so bo duna beseda uresničila. Ko bi mi luko trdno no verjeli v to zagotovilo, bi nas drugi ponudniki morda pregovorili, tako na« pa no bodo, kakor nas doslej niso! Kila težkoča pa se. nam stavi na pol. Ta tež-koča je Novo mesto. Zakaj? Ali nam bo vso elektriko odvzelo, ali kaj je?! — Baš narobe! Daljnovod od velenjske centrale bi k nam prišel preko Novega mesta. Novo mesto bo ozir. je že sedaj precejšen konsument. Banska uprava bi menda želela v svoj daljnovod vključili tudi tega konsu-menta. Čim več je namreč konsuuientov, tem cenejša je napeljava. Novo meslo pa menda noče druge elektrike, kot svojo. Pa se nam to ne zdi pametno, dasi jim ne moremo braniti, da grade lastno eiektr. centralo. Manjše centrale so nerentabilne in torej drage! Prav posebno se bo to pokazalo tedaj, ko bo Slovenija v večini že prepre-žena z velenjsko — završniškimi žicami. Naj bi torej Novo mesto, ki sicer ima denar, na to mislilo ter naj bi skupno z deželo in mesti: Krško, Kostanjevica in Brežice šlo na delo za čimprejšnjo dosego elektrike iz banovinskib elektraren! — To svojo misel smo povedali zato, ker nam ne gre samo za prospeh kmetijstva, ampak tudi za povzdig trgovine in obrti. O industriji danes v naših krajih še ni mogoče govoriti, a ko bo dan prvi pogoj t. j. električna sila. bo tudi to! Pa bo zopet oni kraj, kjer je železnica, imel prednost pred drugimi kraji. Zato smatramo kot samo-posebi iiiiiljivo, da se zavzemo mesta bolj kot dežela! Ker pa se dežela zavzema in je pripravljena žrtvovali prav za prav več kot zmore, zato bi ne bilo prav, ?e bi le eno samo mesto ostalo ob strani! Gibanje trgovstva in obrtništva Pravkar so sestavljeni podatki o gibanju trgovstva in obrtništva na področju ljubljanske Zbornice za TOI. Iz teh zborničnih podatkov je razvidno, da jc bit pri trgovakih obratih zabeležen mal minus, kajti v 2. četrtletju 1931 jc bilo vpisanih 2S6 novih trgovskih in pomožnih trgovinskih obratov, odjav-Ijenih pa j« bilo 263. Primanjkljaj znaša 7, v prejšnjem četrtletju pa 86 obratov. Število odjav jc bilo tudi v nrvih 2 četrtletjih lani večje kot število prijav, dočim jc bilo v 3. in -1. četrtletju več prijav kakor odjav. Največje je bilo gibanje v 2. četrtletju leto« v sledečih strokah: Trgovina z živino 5 prijav (15 odjavi, z lesom 17 (37), z živili 18 (27), « perutnino 16 (19), branjarij« 9 (13). z meš. blagom 74 (51), sejmarstvo 9 (11), agenture in komisijske trgovin« 11 (3). Gibanje j« bilo v zadnjih četrtletjih sledeče: prijave odjave 1930 1931 1930 1931 \. četrtletje 305 290 367 376 ^.2. . 32»> 256 376 263 M& „ w 303 . 230 ., 305 280 Zopet nove pašniške in gozdne zadruge V zadružni register so se vpijale pri okrožnem sodišču v M ari boni tele pošniSke in gozdne za-dmge: Činžat, Prevalje, Slovenska Bistrica. Črna pri Prevaljali. Beltinci. Kotlja pri Guštanju, št. ■bnž na Dra\*k«n |K>liu, Ruše. Sv. Bolfenk pri Središču, torej 0 novih zadrug. Nadalje jc bilo pri novomeškem sodišču vpisanih 17 |7.40. Trst 295.16—290.06, Varšava (131.46-033.36. Zagreb. Amsterdam 2273.74-2280.27. Dunaj 792.07 — 794.47. Bruselj 787.08—790.04, London 27! 12—274.94, Milan 295.16—290.06, Nevvvork ka-bi I 51)41--5058, ček 5630—5047, Pariz 221.30— 2 :ui, praga 160.99-167.49, Curih 1099.85-1102.65. i Skiipni uromel brez kompenzacij 8.0 liiilij. Iz teh podatkov je razvidno, da je pri nas trgovina kolikor toliko saturirana in da kaže prej številčno nazadovanje obratov kakor pa povečanje. Pri obrtništvu pa imamo še vedno znaten pretežek novih obratov nad izbrisi. V 2. četrtletju 1931 je znašal presežek 149, v 1. pa 189. Najznat-nejie je bilo gibanje v sledečih strokah: kovači 16 prijav (9 odjav), kleparji 11 (3), kolarji 7 (10). žage 9 (6), mizarji 37 (26), izdelovanje pletenin 10 (19), krojači 45 (30), šivilje 58 (41), čevljarji 73 (105), mlini 19 (14), peki 22 (10), mesarji 13 (14), avtotakai 25 (12), gostilno 52 (46). V zadnjih četrtletjih je bilo gibanje obrtništva sledeča: pri)ave odjave 1930 1931 1930 1931 1. četrtletje 674 632 476 565 2. 757 583 396 434 3. 570 374 4. 707 475 Industrijska podjetja so bila v 2. četrtletju prijavljena 4, odjavljeno pa nobeno. V 1. četrtletju so bile 4 prijave, odjav pa 0. Beiftrad. Amsterdam 2273.14-226028, Bruselj 787.78—790.04, CuriJi 1099.85-1102.05, Dunaj 792.07 —794.47, London 274 12 -274.94. Nowyor 5680— 5647. Pariz 221.30—221.96, Praga 166.99-167.49, Trst 295.16-296.06, Varšava 032.67—684.57. Citrih. Belgrad 0.00. Pariz 20.12, London 24.935, Nevvvork 513.12, Bruselj 71.60. Milan 26.85. Madrid 46.80. Amsterdam 200.90, Dunai 72.15, NlockhoJm 187.25, Kopenhagen 137.25. Sofija 3.7175, Praga 15.20. Varšava 57.44, Budimpešta 90.025, Atene 0.65, Carigrad 2.43, Bukarešta 8.05, lietsinglors 12.895. Vrednostni papirji V današnjem prometu je vojna Skoda oftnla na višini preteklega lela. Dolarski papirji so bili nekoliko višji kot koncem preteklega tedna. Promet je bil zelo majhen. Poleg običajnih zaključkov v delnicah Union- in Jiigobanke |>o neizpremenje-nih tečajih je bila zaključena še Obrtna banka po 36. V industrijalcih papirjih ni bilo zaključkov. Ljubljana. 8% Blor. pos. 87 bi., 7r: Bler. pos. 73 hd., Celjska 150 den., Ljublj. kred. 120 den., PraStediona 950 den., Kred. zavod 195 den.. Vevče 120 den.. Stavbna 45 den.. Ruše 145 den. Zagreb. Drž. pap ; 7% inv. pos. 82.50 blago, ngrarji 44—47, vojna škoda ar. 355—356 (354.50, 354, 356). kasa 854—356 (35-1). R. 357 b!.. 12. 365 50 —866 (365.50), H% Bler pos. 79—80.25 (80), 7% Bler. po*. 70—72 (70). 7',. |kw. Dri. hip. banke 70—71.50. 6% bogi. obv. 59—60.50. — Bančne delnice: Poljo 58.50—55, Kreditna 121 den., Union 150-155 (150), Jugo 67-68 (67), Lj. kred. 120 d., Medjunarodun 08 den.. Obrtna 36-38 (36). Prašlediona 967.50—965. Srbska 190 den., Zomaljska 120 den. — Industrijske delnice: Naj-, šum. 25 den.. Guttniami 110 den., Slavonija 200 den . Nasice 800 bi., Danica 03—65, Pivara Sar. 120—210, Drava 220-235, Šečerana Osjek 212.50—218, Os j. ljev. 210 den., Brod. vag. 60 blago, Union 55 den., Vevče 120 den.. Rasrusea 300- 3»», Oceania 190 deli.. Jadr. plov. -180—520, Trboveljska 220—320. Belgrad. Narodna banka 6100, 7% inv. pos. 82.50 bi., agrarji 46.50 bi., vojna škoda 35050—351 (351, 100 kom.), (3% begi. obv. 60.50 (100.000). Dunaj. Don, sav. jadr. 91.55, Wiener Bank-verein 14.05, Escomptegcs. 148, Živno 79, Mundus 19, Alpine 12.42, trboveljska 27.10, Kranj. ind. 44.50, Pragcr Eisen 261.50, Leykam 1.75. Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo, da je naš ljubljeni oče Franc Meze iz Črne vasi pri Ljubljani v nedeljo proti večeru po kratki, a zelo mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, izdihnil svojo blago dušo v starosti 79 let. Pogreb se bo vršil jutri, v torek ob 2 popoldne od Dolenjskega mostu. Črna vas, dne 3. avgusta 1931. JOŽEF in EDVARD MEZE, sinova, MARIJA MEZE, hči. J V"... Bu/c^oue vrline so jasne za Vsakogar... 7 t kdor je videl ta \ avto in se vozil z njim Nek aj številk vam dokaže, , , 5. Ženski oddelek. Pripravlja učenke za sprejemni izpit v višio žensko delavsko šolo (poseben pension). 6. Oddelek za pojasnila. Daje navodila za vsa šolska vprašania v tu-in inozemstvu. Izvršuje prevode. Skromen honorar. Vsak učenec (ka) položi izpit in dobi izpričevalo iz državne gimnazi|e. Priprava priznano najboljša. Poučujejo samo strokovno najsposobnejši profesorji in je vsakemu marljivemu učencu uspeh zasiguran Moderen pension. Postopek roditeljski. Nadzorstvo strogo. Cene zmerne. Podrobna poiasnila daje in vpisuje vsak dan M. Popovič, Njegoševa 29. Beograd VIII. Tel. 16-63. Kaio jeSprcnj. ajdovo moko vedno ®vežc oddaja na debelo veletrgovina A. VOLK, LJUBLJANA Re«ljeva resi* 24. Kopalne čevlje od 20 Din naprej, dobite pri »Luna«, Maribor — Risalno patent, mizo Aleksandrova cesta 19. 1 u„ ii______ takoj kupimo. Ponudbe Boječ se svetlobe, živeč v umazanih spran« jah — prileze stenica do Tvojega telesa, d* Te grize in vbada in da Ti krade Tvoj nočni sen. Ubij jo, kjer živi-škropi Flit v vsako razpoklino in kot. Flit ubija muhe, komarje, bolhe, mravlje, molje, stenice, ščurke in drugi mrčes ter njihova jajca. Flitova para je mrčesu smrtonosna, a ljudem neškodljiva. Vporaba enostavna. Ne pušča madežev. Ne zamenjuj Flit-a z drugim podobnimi proizvodi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom. Škropi JL Zahtevaj plombirano honvo • v svojo korist! Poštna naročila točna. pod »Dobro ohranjena miza« it. 8771. Zdrava bukova dr^a več vagonov, takoj ol.i čam. Zadnjo ceno poslati na upravo »Sljvenca« pod it. 8757. Vsakovrstno zlati* kn?»ii*e po naivigjib cenah CERNE, iuvelir. Liubliana, Wollova ulica It 3. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Šelenburgova ulica 6. II. oadstr. Pred nakupom žimnic otoman, spalnih divanov i. t. d., se blagovolite potruditi k tapetniku A. Kobilica, Ljubljana, Dunajska cesta 25, vhod z Dvorža-kove ulice 3. dvoriiče, ki Vas s svojimi solidnimi izdelki, nizkimi cenami in praktičnimi nasveti gotovo zadovolji. Priporočajte povsod dnevnik SLOVENEC Električne instalacije za hišno razsvetljavo in za pogon motorjev ter inštalacije telefonskih central, hišnih zvoncev in signalnih naprav Eleklrotehniška delavnica za popravila Telefon št. 2003 Strokoono in solidno delo! EUR H B0GRTHJ oblasto, konces. elektrotehnično podjetje LJUBLJRNH Kongresni trg (9 — poleg nunske cerkoe Trgovina in tovarniška zaloga Izjemoma nizke csne! Poštna hranilnica rac. št. 12.619 instalacijskega materijala, motorjev, ventilatorjev, medicinskih aparatov, žarnic, likalnikov, kuhalnikov, modernih lestencev in svetilk ter telefonskih aparatov in varovalk a oa cr" a e; ? 2 * o n « o. .c -i a. u > — ■ > n -r —O Otfrid v. Hanstein: 106 ^ M — O »J •— ►»'ŽJO * ..S .. ? — & -i ^ ■ C, > 35 C N - N © 5 oj 1 ~ .O o , C g I sa fjaisžl >«f « ii .. 35 5 . »• Je ■— 1 H - N > C N ■is -Q I . ž Si'. a s bo a =o •5 o => o Q — Je c -J = ci ■vso 2 " ~ "" |a g § S 2 Iga g55 ■?£??£§ I ■ -r Strahotno potovanje na luno >Tu zvezdama Cikago. Iz vsega sveta prihajajo poročila. Iz Berlina, Pariza, Moskve, Jokohame. Povsod vidijo to uro nenavaden, prečuden pojav: na nebu velike črke: SOS! Bi utegnila biti raketa?« Irena je stala sredi sobe, roke si je pritiskala na srce, čula je, kako je Apel ponavljal besede, čula, kako je odgovarjal: »Ali ne morete na nebu ničesar opaziti?« »Je še pretemno.« »Za božjo voljo vas prosim, opazujte natančno in mi sporočite!« Zdaj pa je zdirjal po sobi gor in dol. »Raketa je, ni nobenega dvoma več, raketa je, kdo pa na] bi sicer dajal take signale?« Irena je ihtela: »V nevarnosti je!« »Toda, k j e je? Kako je mogoče, da pošilja na vse kraje zemlje signale istočasno?« Irena je stekla k daljnogledu. »Ničesar ne morem videti, solze mi slepijo oči.« »Saj je pa tudi vse oblačno, moramo pač čakati! Trena je vila roke. Medtem pa oni umirajo!« Po vsej hiši je zabrnel zvonec. Pritekla sta mehanika. »Pripravita vse, da vsemirska raketa vzleti!« Moža sta stala in nista razumela inženirja. Irena jima s prstom pokaže: »Ali ne vidite: SOS!?« Zdrknila je na kolena: »To je raketa!« 10. poglavje. SAMCAT ČLOVEK V VSEMIRJU KOT NOV MESEC! Po vzletu. Strašni sunek. Aparat poči. V vsemir pognana raketa brez pogonske snovi. Prava razbitina! Raketo vrže tangencialno na zemeljsko pot, da postane njen trabant. V nekaj sekundah okoli zemlje! Drzna misel. Egon se pripravi na sprehod v vsemir. Sam v vesoljstvu. Egon razprostre zrcalo in oddaja signale. SOS! Egonova \rv se je snela in tako plava, od raketo odtrgan, docela sam skozi vsentirski prostor. Raketa je za hip obstala dozdevno nepremično. V majcenem stanovanju so čepeli trije možje drug ob drugem ter se polagoma otresali strašnih napadov morske bolezni, omotice in duševne otrplosti. Seveda pa niso čepeli ne na tleh ne na klopi, ampak prosto plavali v zraku. Brzinomer je začel zopet delovati. Spočetka počasi, potem pa vedno hitreje, še veliko hitreje ko pri odletu z zemlje. Pa tudi to le nekaj sekund, nato so iz male omarice zaslišali nekak ropot — priprava se je zlomila. Čeprav je bila brzina prav izredna, kakor tuli vsak nov pogon, vendar na potnike ni delovala tako neprijetno, kakor vzlet z meseca, kajti brzina ni naraščala sunkoma, ampak stalno in enakomerno. Ko je bil brzinomer zdrobljen, raketa pa začela enakomerno leteti, potniki sploh nič več niti čutili niso, da se premika. Ali Right, zdaj neskončno vesel, se je z rokama oprijel kovinskega krmilnega droga, lako da so se mu noge zopet dotaknile tal in je navidezno stal. Poskusil se je nasmehniti. Kaj pa vse to pomeni? Egon je bil bled, še mu je bilo strašansko slabo, zato je prikimal: »Da, da.« _ Korus, ki se je bil zrinil na klop, ga v skrbeh pogleda. »Kaj se pravi: Da, da?« »Dajta mi še za hip mir! Stvar mi je čisto jasna. Najprej požirek konjaka!« Pili so kar iz steklenice in se kaj kmalu zopet dobro počutili. Najprej so v kabinici nekoliko pospravili, nato pa je Američan pritisnil na gumb in tako odrinil berilijeve plošče od šipe malega, okroglega okenca. Zastrmel je ven in glasno vzkliknil. »Mislim, da je vesoljno vsemirje znorelo!« Pogled je bil res neverjeten: ko tinta črno nebo posejano s tisoči zvezd, zvezde pa divjajo okoli raket"? kakor ponorel planetarij. Egon brž pritisne na gumb in okno zapre, tovariša pa strmita vanj vsa iz sebe in Ali Right neka.o v zadregi pogleda Helmstatterja in obolavljaje se pravi: »Ali ne stojimo na istem mestu?« Egon je svoje misli zbral. »Vsa stvar je prav za prav zelo preprosta. Z meseca smo se odpeljali prav tako kakor tedaj z zemlje. Razlika je samo v tem, da se nam ni posrečilo šobe in skrivljene dele rakete tako popraviti, kakor so bili sprva, in pa v tem, da to pot nismo imeli pomožne rakete, ki bi jo lahko odvrgli. Zgodilo se nam je podobno, kakor Fricu Opelu pri njegovi drugi poskusni vožnji z raketnim avtom v Berlinu. Šobe se namreč niso užigale zaporedoma v določeni vrsti, ampak v divjem neredu in skoraj vse naenkrat. Zato je bil tudi pritisk prav izredno močnejši in strašnejši, kakor ob našem odletu z zemlje. Pravcati čudež, da je raketa takle priti^k sploh vzdržala, obenem pa tudi nov dokaz, da je sijajno zgrajena in da je kovina trdna. Največja zahvala pa gre Bogu. Stroj-človek je resnično neverjetno veličasten, kajti tudi mi se še veselimo življenja.« Američan ga prekine. Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel Ce*. izdajatelj: Ivan Rokove« Urednik: Dr. Aloizii Kuhar. X • Ciiaieli e m „Slovenca" za ne delf o A. Seyff©rt: Lmd$e brez krinke Morje je bilo plavo kakor tudi nebo, in samo peščena obala se je lesketala kakor srebro pud žarki razbeljenovročega neusmiljenega solnca. Bartley je nataknil na krmilo svojo usnjeno čelado, uprl pogled v oceansko neskončnost ter sanjal o pozabljenih upih. Dnevno je opravil vedno isto pot z istim starim polomljenim hidroplanom. Vozil je potnike v High-Rocks in odtod nazaj druge, ki so bili po vsem slični prejšnjim. Obupno se je dolgočasil, in vendar si je poprej popolnoma drugače slikal bodoče življenje, domneval, da bo deležen uspeha in slave ... A kaj bi ugibal, saj je »pokopal misli visokoleteče« I Bartley je z roko udaril po zraku, segel v žep usnjenega suknjiča in si prižgal-cigareto. Zdaj so prišli po stezici, ki je vodila v pristanišče, novi potniki: dama in dva gospoda. Bartley se sploh ni ozrl. Saj ga prav nič ni zanimalo, koga bo vkrcal. Postal je zračni izvošček, nič več! Bridek nasmeh je spačil njegova usta. Dolg, suh možak je pogledal preko ogrodja t letalo. »Samo trije potniki, Bartley. Danes kabina ne bo polna,« je zašepetal. »Ne. « »Sezija je pač končana.« »Je.« »Starter bo takoj dai znamenje za odhod « Letalec sploh ni odgovoril. Poveznil je samo na glavo čelado in zapel jermen. Mali mož v beli obleki je stal gori na bregu in dvignil roko. Razlegel se je strel, znamenje za start, in iz dvignjene pesti je epuhtel bel oblaček. Kakor dobro dresirana žival se je poslušno sprožil motor. Propeler se je zasukal in stresel zrak. Letalo je počasi splavalo naprej. V daljavo hiteča krila so švignila kakor senca nad vodo. Gredel je globoko rezal morsko gladino. Motor je vedno bolj visoko pa glasno pel svojo pesem in se veselil prostosti. Levo in desno so skakali v zrak in se razpršavali v prah lesketajoči vodometi ... Pilot je rezko premaknil višinsko krmilo, in plavuti so se ločile od vodne površine. Ivetalo se je dvignilo v zrak... Morje se je naglo pogreznilo v globino. Hiteči valovi, slepilna sipina in belo mesto so ostali daleč zadaj. Človeški roki poslušna umetna ptica se je poševno dvigala vedno više. letalo se je pozibavalo v zraku, propeler je pel svojo pesem, in ropot motorjev se je spremenil v enakomerno brnenje. Razlegalo se je kakor oddaljeno grmenje... Pristaniški polkrog je ostal daleč spodaj. Vse, kar je bilo na tleh. je postalo drobno kakor igračica. Hiše so bile videti kakor male kocke in ljudje na obali kakor gomazeče .mravlje. • Oblaki, ki so zrasli na jugu in kakor neprediren zid drveli nad morjem, niso oblju-bovali ničesar dobrega in lelalo se je dvignilo više. Krmarjev suhi, ostri obraz je bil videti v rezki razsvetljavi kakor iz marmorja izklesan. Naglo je zasukal kr ■ ilo, a bilo je že prepozno. Razločno je videl, da je nevihta ur-nejša od strojev, in razumel, da bo zašel naravnost v središče viharja. A kaj za to! Koliko viharjev je že prestal Bartley. Krila so "ašla v zračni vrtinec. Ogrodje je vztrepetalo. Žice, po katerih je bilo razpeto platno, so brnele in tožile. V cunje strgani beli oblaki so drveli naproti kaker pravljične pošasti. Črni zid, ki je zraste! zadaj, se je preteče nagibal proti letalu. Zavilo se je v nepredirno rdečkasto temo. Megla je zastrla obzorje. Veter jo stresal in sukal letalo, ga vrgel zdaj gori, zdaj zopet doli. V potniški kabini je zavrisnila ženska, moški so se oprijemali sedežev. Rili so vsi prestrašeni. Težko letalo se je treslo, obračalo in izgubilo smer kakor ubog ptič ali metulj, ki je zaše! v besen zračni tolmun ... Dež je bobnel po platnu. Toča je tolkla po njem kakor žvižgajoč bič. Bliski so trgali temo. Grom je neusmiljeno pretresal zrak. Čelada je krmarju zlezla na tilnik, in šopi las. ki so se oprijemali njegovega če'a, niso postali vlažni od samega dežja. Napenjal je vse moči, da bi obvarovalo letalo ravnotežje. Ni več vedel, kje je ostala nlecova smer, kje se zdaj nahaja in kam leti. Skrbel je samo za to, da se ne bi prekucnil in postni igrača besnega vetra. Potniki niso občutili, ali še letijo ali že padajo, ali so usmerjeni proti High-Roksom ali zopet nazaj. Tudi letalec je poslal omamljen, prav tako kakor trije potniki, ki so od strahu trepetali in tulili v svoji kabini... Nenadno je posijal oster zlat žarek. »Solnce?« Potniki so zakričali od ve- selja. Letalo je zdrvelo iz območja debelih črnosinjih, škrlatno nadahnjenah oblakov v modrino in se kopalo v sijajoči luči. Nemirni preteči oblaki so se umaknili, in krmar se je glasno zasmejal. Bilo mu je tako, kot da bi se zbudil iz strašnih sanj. Ozrl se je po letalu in zagledal grozno sliko. Res je bilo neumljivo, kako je utegnila to podrtija še leteti in se držati v zraku? Krila so bila razcefrana, dve žici sta počili in dolgi kosmi raztrganega platna so bing-ljali po zraku. Tudi propeler menda ni bil v redu: njegov zamolkli ropot ni obljuboval nič dobrega. A še hujše je bil gosti dim, ki je zavijal pregreti, upehani motor, razjedal oči in se kakor dolga vihrajoča zastava vlekel za letalom. Stroj se je včasih ustavljal, potem pa zopet pričel delovati. Preteče, hripave eksplozije so kazale, da ni v redu netivec. Kaj če se bo vnel raZplihjevalec?! Letalo je moralo takoj, čimprej, navzdol na mor'e. Krmar se je v naglici pričel spuščati. Trije od straha spačeni, bledi obrazi so nepremično gledali za njegovim hrbtom iz potniške kabine. * Morje je bilo modro kakor nebo, rahla sopara je zastirala neskončno obzorje. Veter se je popolnoma polegel. Hidroplan se je po-zibaval v območju stalnega obalnega toka. Potnik z očali je zašepetal: »Rešeni smo...« A njegov debeli tovariš se je samo cs rno nasmehnil: »Saj se letalo ne more dvigniti!« Imel je neprijazen, razdražen glas. »Čujte no, gospod pilot, kaj bomo?« Bnrl!ey se ni ozrl. »Ne vem.« »A smo vendar na varnem?« »Smo ... če ne bo sile.« Mali potnik z očali je noFlal izredno pri-en. a glas mu je drhtel od strahu. »Saj se nam vendar nič ne more prioetiti. kaj ni res, gospod pilol? Saj letalo ne bo utonilo.« Ni dobil nobenega odgovora. Bartley je s kukalom ogledoval morje. Povsod, kamor je segalo oko, je videl samo vodo. Nikjer ni bilo nobenega j .ira ali vihraj' čega dima, ki bi naznanjal bližajoči se parnik. Debeluhar je vstal: »Kje smo prav za prav?« »Ne vem « »Kako to? Vi morate vedeti! Vsak mornar lahko dolrči svoj pc'ožnj. Saj imate ven dar netr?bne instrumente?« To je bilo res smerno. Spi je bilo opremljeno lelalo samo za kratko i >tovan:e vzdolž obale. In če bi tudi točno vedeli, da zibajo nvrski valovi brezpomočno letalo pod temi ali onimi stopinj"mi dolžine na širine, kaj bi to vse koristilo? Bartlev ni rekel niti besede .. . A debeluhar je nagajal vedno bolj. Nikakor mu ni šlo v glavo, da si krmar kot strokovnjak ne bi vedel pomagati v sili. »Odgovarjajte vendar, če vas vprašam! Saj morate vendar razumeti svoj posel, če po morju vozite potnike! Ali čujete? Čemu pa ste potem v letalu?« Krmar je naposled dvignil glavo: »Obrnite se na stražnika, saj stoji na voglu.« Debeluhar se je zvrnil v svoj n°<-'.a'ijač. »Nesramnost,« je na tihem zaeikal, ker se ni upal tega povedati rta glas. Solnčna živerdeča žareča krogla je izginila v nizkih gostili oblakih. Rahlo je pobarvala rob neprodirne sive zavese... Dama v letalu se je nenadno zjokala. Poskušala je zadušiti svoje ihten;e. a ga je megla vedno manj brzdati... Bartley je potnikom pokazal hrbet. Zam^klo, obuono i kanje mu je šlo do živega. Očalar ga je nenadoma vprašal: »Saj nas bodo vendar iskali? Saj bodo prsloli ooizvedovalno ladjo, kaj ni res? Saj nas lx>do kmalu našli, kaj mislite?« »Upajmo.« »A kdaj bo po vašem mnenju lahko prispela pomoč?« »Kdo ve, če ne bomo poprej podlegli lakoti « »Četvero ljudi je obmolknilo. Onemoglo letalo s strganimi perotmi se je pozibavalo po valovih. Brezmejno morje ga je enak -merno stresalo v svoiem naročju. Kmalu se je stemnilo. Trepetajoča prva zvezda se je prižgala sredi vedno temnejše modrine. * Ta noč se je zdela brezkončna. Nihče ni spal. Debeluhar se je stisnil v kot in poskušal premagati obupne solze Ni se orrl na svojo soprogo. Možiček z očali je stekal knkor izdibaioča obstreliena zver. Bnrtley ie pričel potnike besno sovražiti. Postali so mu neznosni, čeprav ne bi utegnil p vedati, zakaj... Valovi so šepetali, šušteli in se zaganjali v široke plavuti. Letalo se je enakomerno dvigalo in zopet pogrezalo v temi. Solnce >c vstalo, a nikier ni bilo nobene ladje, nobenega jadra ... Samo jata galebov se je prikazala v daljavi. Njih krila so se lesketala v zarji kakor s krvjo pobrizgano srebro. Zopet so -e vlekle dolge ure... Debeluhar je postal besen. Preklinjal ie krmarja, zračno plovbo in svoje sopotnik«. Ti si vsega kriva, ker si me zvabila na to bedasto potovanje! je kričal nad ženo. Pozneje je nenadno obn; Iknil kakor ura. ki so jo pozabili naviti. Mali mr žiček je nenadno otožno pripomnil: »lačen sem. Bartley ni maral gledati ljndi v potniški kabini za svojim hrbtom. Dolgo je sede! nepremično. Spomnil se je poleni, da ima v žepu tablico čokolade. Vzel jo je in gledal ovitek. Nenadno je zrasla poleg njega plavala sa glava: Umiram r.d lakote.... »Tudi jaz sem lačen,« je osorno odgo- j voril. A žena mu je položila roko na rokav. Zaihtela je in prosila: »Samo kos mi dajte, samo majhen košček...« Bartley je v neposredni bližini zagledal njen obraz. Bil je sivkastorumen od prestanega strahu. Rdeče pobarvana usta so se zdela posebno zoprna, nenaravna sredi teh spačenih potez. Odprl je zavitek. »Gospod pilot, umiram od lakote... samo košček...« Krmar je doživel čuden občutek. Gospa ga je tako gledala, da je čital v njenih očeh vse mogoče od ponižnega prosjačenja in do zapeljivega, vabljivega smehljaja. Molče ji jo ponudil zadnjo, edino hrano, ki so jo imeli | br dolomci. »Hvala,« je zašepetala in se I takoj umaknila. Bodite štedljivi... bogve, koliko časa boste morali shajati s tem,« je mukoma spregovoril. Na to je molče uprl oči v tla. Dobro je občutil, da je storil veliko neumnost: saj je bil sam lačen. Ni se maral ozreti, a je vendar videl, kako je porinila žena debe- | luharju kos čokolade v usta. Zacmokal je, se zleknil v naslanjaču in pričel žvekati. Drugi potnik ga je pohlepno in sovražno gledal i skozi očala ... Solnce je bilo že visoko. Huda vročina je legla na lesketajočo se mersko gladino. Ponesrečenci so vedno bolj občutili posledice noči brez spanja, lakote in pred vsem žeje. Barlley se je napol onesvestil. O. kako bi pil... Štirje ljudje so z neprikritim sovraštvom gledali drug grugega. Ločil jih je neki neumljivi, nedoločen občutek. Niso mu H. W. Scntidt: / mmtJ Pred dvajsetimi leti sem bil z zvestim prijateljem — Bili Spencer se je pisal — na lovu v hribih Black Mountains in doživel tako hude stvari, da mi še zdaj mravljinci lazijo po hrbtu, če se spomnim na te čase. Pri moji veri, boljše je pogumno kljubovati največji nevarnosti kakor v obupnem pričakovanju trepetati od groze! A rajši bom vse povedal po vrsti. Nekega vročega poletnega dne sva se oglasila pri Williamu Smilim — pravzaprav se je imenoval Schmid, ker je bil Nemec, in je slalo njegovo raneho blizu Cheyenne — ter se seznanila z njegovo nečakinjo Ellen, ki je prišla za nekoliko dni na obisk iz Ne\vyorka. Jaz in Spencer sva na vse zgodaj odrinila iz najine lovske koče v hribih in se napotila proti Smithovi farmi, ker me je obljubil moj rojak izdatno založiti s strelivom, ki sem ga potreboval za novo puško. Razen tega nama je vedno prijazno postregel s tobakom, soljo, sladkorjem in drugimi potrebščinami. Seznanila sva se torej z miss Ellen Smith in z veseljem pristala na farmarjevo ponudbo, ko je nama prijazno ponudil, da prenočiva pri njem. Saj je naju la večer pričakovala boljša družba kakor vedno eni in isti medvedi, lisice pa volkovi. Poslej sem se večkrat oglasil pri Smithu, in je Bili naposled celo godrnjal, če sem 11111 zopet naznanil, da ne pojdem na medvede, ker moram na farmo po naboje. Seveda je bilo čudno, da sem porabil toliko streliva, čeprav sem vedno bolj poredkoma hodil na lov. Zato I se je stari Bili samo namuznil v brado, ko sem i zopet zajahal svojega rjavca Blizarda in oblju-I bil prinesti razen nabojev tudi zalogo tobaka, j Ko sem Billu-za slovo prisrčno stisnil roko, je zamnnral: Mudi plnisure, sir (dobro zabavo!), pn lopo pozdravite mr. Sniitha in vašo — hm, hočem reči samo — miss Ellen! Pri moji veri! To je pomenilo, da je zavohal stari lovec novico o moji zaroki z miss 1 Ellen, hčerko bogatega ne\vyorškega trgovca poznali imena, a zavedali so se njegove sile. To čuvstvo jih je tako razbesnilo, da so gledali drug drugega kakor v pasti ujete zveri. A kljub temu so istočasno občutili neki strah pred lastno divjostjo, ki je žarela v njih medsebojnih neprestanih pogledih. Ostali so na morski pustinji brez pomoči in pričakovali počasno smrt od lakote. Ali ni obudila la nesreča prastare, na dnu srca pokopane nagone? Čudili so se in v nepopisnem začudenju ugotavljali: »Res je tako. Kako lahko se izgubi zunanja, površna olikanost. Tak je torej človek v resnici...« Čas je potekal obupno počasi... Debeluhar jo pričel besno renčali. Njegova žena se je potuhnila v kot in kakor veverica urno grizla čokolado. Plašno se je ozirala, kot da bi se bala, da ji ne bi kdo nasilno odvzel njenega zaklada... Bartley je naslonil čelo na ogrodje svojega sedeža in poskusil zaspati ... * Možiček z očali je prvi zagledal parnik, ki je prihajal iz zapadne smeri. Usmerjen je bil naravnost proti ponesrečenemu letalu, bržčas ga je že davno zagledal. Debeluhar je neprestano klical in mahal ter ni mogel nehati. »Tak nehajte vendar,' 11111 je rekel Bartley. :>Saj nas vidijo in ne morejo slišat' vašega vpitja.« Ko se je parnik približal, in je zrasla na zavetni strani poleg ohromelega letala črna železna stena, je nenadno zletel v vodo pester čokoladni ovitek. Bartley se je urno ozrl za njim. Videl je. da je tičala v papirju najmanj še polovica tablice ... * Debeluhar je kakor som prisopihal na palubo. Položil je krmarju roko na pleče: »Vsa čast. Dobro ste opravili. Kaj hočemo, saj ni nastala nevihta po vaši krivdi... Zato sem tudi pravil, da moramo ohraniti mirno kri. Saj sem vedel, da se ho vse dobro končalo. Stopil je nato h kapitanu, ki je v belem suknjiču slonel ob ograji, in ga vprašal: »Kdaj pridemo v Palmbeaeh?« Možiček z očali je stopil k letalcu z jeznim obrazom: Čujte, gospod pilot: povejte vaši družbi, da nikoli več ne bom zaupal svojega življenja letalu. Videti je bilo, da je hudo razkačen. I11 dama je letalcu trdovratno kazala hrbet, sploh ga ni pogledala. Bartley je dal ladijskemu krmarju potrebna navodila, kako treba letalo navezati na vlačilno vrv, da se ne bi spotoma poškodovalo. Sam ni razumel, kako mu je pri srcu, a vsnkakor ga je bilo sram: sramoval se je pred tremi potniki, ki jih je bil videl v smrtni grozi... Oeorga Sniitha in istočasno naslednico njenega strica, znanega farmarja \Villiama Sniitha v okolici Cheyene. Malo pozneje je hitela obesiti to vest na veliki zvon vsa soseska, in so jo enoglasno pozdravljali vsi opazovalci, ne da bi govoril o prizadetih. Edino izjemo je delal Fredrik Beagle, mladi lastnik bližnje farme in pristen Londončan. Bil je sin nekega visokega uradnika, a si je bil zaželel svobodnega pustolovskega življenja in odpotoval čez veliko lužo v Ameriko. Beagle se je besno zaljubil v lepo, modrooko dekle in postal moj neizprosni sovražnik. čim se je prepričal, da se je nasmehnila sreča meni namesto njemu. Večkrat sva se srečala v Smithhomu, in je postajalo najino razmerje vedno bolj napeto. Sicer pa je bil Beagle preveč gentleman, da bi postal ne okusen. A nekoč ni bil v stanju brzdati svoje jeze. Ko sva zvečer skupaj zapustila farmo in šla zajahat konja, mi je nalašč sunkoma podstavil nogo. Moral sem mu nehotč stopiti na prste, da se ne bi zvrnil na tla. Beagle, ki je to hotel, me je nahrulil, preden sem to utegnil storiti jaz: saj sem moral paziti, da sem ohranil ravnotežje in nisem padel. Čujte. sir, je jezno zaklical, stopili ste mi na prste! Ali ne veste, tla to ni vljudno? Menda bi lahko rekli: l beg your pardon« (oprostite), kaj? »Zelo se motite,« sem mu razdraženo odvrnil in ga pisano pogledal: vi bi se morali opravičiti, sir, ker ste mi nalašč podstavili nogo, da bi padel. »Damned German! (prokleti Nemec) je Beagle popolnoma podivjan zasikal skozi zobe. »Nikar se ne zaletavajte v Nemce, gospod,; sem mu zagrozil, ker sicer vas bom z bičem namlatil kakor navadnega zamorca! To je bila najhujša zamera, ki sem si jo mogel nakopati. »Vraga,« je zakričal 111 se zakadil vame, to mi boste plačali!« ■Vrabca, vas se že ne bom bal! sem za« renčal. V somraku nisem posebno dobro razločil njegovega obraza, ker bi se bil sicer boij zanimal za skrivnostni smehljaj, ki mu je tre-notno preletel lice. Takoj nato me je resno vprašal: •Ali ste pripravljeni poravnati svoj račun sir?« Seveda, in kadar želite, mr. Beagle.« Sledite mi, prosim.« Zajahal sem konja in v koraku sledil njegovemu vrancu. Ostal sem miren, dasi sem vnaprej slutil dvoboj. Beagle je ustavil konja v senci treh samotnih platan. Ali ste že dolgo v Ameriki, sir?« je vprašal. rNe posebno, a sem jo večkrat preje obiskal. «ein odgovoril, ne da bi razumel, kai hoče. »Well,« je prikimal, »potem boste menda vedeli, kaj pomeni ameriški dvoboj?« Ne, sir, nisem ga videl. Stvar je pa menda v tem, da vlečeta sovražnika krogle, in se mora ustrelili oni, ki dobi čruo pobarvano?« >Ah kje! Slične navade imajo samo new-yorški kvartači, a tu, na divjem zapadu so drugačne šege v rabi. Ne, vi me ne razumete. A nič ne de. Če hočete biti mož, mi vsekakor ue boste odrekli zadoščenja, ki mi ga dolgujete po žalitvi.« Pravim vam, da je vprašanje, kdo je koga užalil. A pustiva to, ker se v tem nikoli ne bova sporazumela. Kljub temu sem vam nu razpolago, ker res ne občutim nobenega strahu! sem mrzlo odgovoril. »To me veseli, sir, se je poklonil Beagle, in tudi nisem pričakoval drugačnega odgovora. Ali poznate zapuščeno kočo ob reki Tongi?« »Yes.« »Dobro. Na tem kraju se bova sestala jutri, na vse zgodaj, recimo ob šestih, in opravila najin dvoboj. Ali je vam prav tako?< Popolnoma, gospod. Velja. Točno ob šestih. Zdaj pa good bye! Good bve!« mi je odzdravil in pomolil roko, ki sem jo pa namenoma prezrl. A še nekaj, gospod: če se boste premislili pa jutri izostali, bom jaz prihodnji dan ob ričetu, vi pa boste na pokopališču, imeli potice. Se bova že srečala v kaki ozki ulici!« Pri moji veri, naklestil vas bom, sir, kakor črnega bika! sem zarohnel. Porinil sem svojemu Blizardu ostroge v boke in v skoku oddrvel proti lovski koči ob vznožju Black -Hilla. Žareča solnčna krogla je priplavala drugo jutro iz goste megle in pozlatila vzhod. Imeli smo krasen dan. Ali bom še živ, preden se bo nagnil dan k večeru? A kaj, to me je malo brigalo! Saj se ludi ne bi splačalo o tem ugibati. Če mi je že stregel Fred Reagle po življenju, rajši som tvegal pošten dvoboj kakor bi pričakoval zahrbtnega strela ponoči. No, stari Bili. sem se poslovil od lovca, ko sem mu iz sedla stisnil roko. jdanos me vleče na Tongo. Grem na divje race ob reki in rano popoldne se vrnem.« Spencer se je nasmehnil. Torej ne greste k Smithom, sir? To se mi res čudno zdi. Saj čaka pri njih ua vas sreča za vse življenje.« Zato čaka name ob reki Tongi nemara smrt!' mi je nehote ušlo. Bil mi je pazno pogledal v oči. a utegnil sem napraviti brezbrižen obraz: No. pa z Bogom,«: je dejal, »a prinesite zadosti rac, da bova oba sita.« Odjnhal sem v skoku in ubral pot preko i širokih travnikov ob reki Tongi. Sovražnik me : je že pričakoval ob napol razdrti koči, dasi sem dospel na cilj bolj zgodaj kakor sva se domenila. Molče mi je stegnil roko (to pot sem jo tudi stisnil) in celo držal za povodec mojega konja, ko sem razjahal. Privezal sem Bli-zarda ob drevo, kjer je že stal Reagleov vra-nec, in nato sva stopila v kočo. Prepričal sem se, da ima koča samo en stanovanjski prostor. Videl sem, da je odložil Beagle revolver, in sem zato tudi jaz postavil v kot svojo puško pa spustil na tla revolver z lovskim nožem. Stala sva zda j razo rožena. Kakor zahteva pravilnik o dvoboju, vam predvsem ponujam spravo,« je mirno pričel Beagle. Zaljubljen sem v miss Ellen in brez nje ne morem živeti. Eden od naju mora pasti, da bi drugemu naredil prostor. Če se vi ne. marate prostovoljno umakniti, naj odloči najin spor dvoboj. To je moje stališče. Kaj pravite?« IjC dajva se! sem osorno odgovoril. Vse skupaj se mi je zdelo tako čudno, da ,)ri uajboljši volji ne bi mogel misliti na smrtno nevarnost. Čudna pustolovščina se mi ni zdela resna. Sedite, prosim, sir. je mirno rekel moj nasprotnik. Zdaj sem videl, da stoji sredi hiše stara miza. Bila je dokaj dobro ohranjena, in to je pomenilo, da so jo šele pred kratkim prinesli v to podrtijo. Ob vsakem koncu mize sta stala levo in desno dva od trdega hikorijevega debla odžagana panja. Beagle je slekel suknjič in jaz sem storil isto. Pobral je nato svoj nož in ga na vso moč zasadil v sredino trphle mize. Opazil sem ob tej priliki, da je bila ena izmed desk jako zrahljana. Zdaj bova oba naperila revolverja, iu če bo edeu od naju hotel pobegniti, ga ima drugi pravico takoj ustreliti, je nadaljeval Beagle. Oborožila sva se. Zasukajte levi rokav,« sem zaslišal nadaljnje neumijivo povelje in storil tako, ker sem videl, da je zavihal Beagle svoj desni rokav. Zdaj spustite roko na mizo, kakor sem lo storil jaz. Well, sir. Tako bova ostala, dokler se ne bo odločila najina usoda. Ne pozabite, da imam pravico do strela, če napravite katerokoli sumljivo kretnjo.« No, zdaj je postala stvar resna. Polastila se me je nepremagljiva, napeta radovednost, in sem tako bulil v svojega sovražnika, da bi se moral ta preluknjan zvrniti na tla. če bi imeli moji pogledi moriltio moč. A Beagle je ■/. mrkim obrazom počasi stegnil levico k nožu in s slednjim vred dvignil sredi mize izrezano majhno štirikotno deščico. Naglo je zagnal nož in les v kot sobe. Nato je zopet ravnodušno pričel nepremično gledati v stono predse. .Tnz pa nisem mogel odtrgati oči od male odprtine sredi mize, ker sem po pravici domneval, da mora prav odtod kmalu priti rešitev vseh skrivnosti. A poteklo ie dve, tri, celo pet minut, ne da bi se kaj zgodilo. Prvotna napetost je popustila, in pičel sem se dolgočasiti. Mar ni bilo naravnost neumno to ždenje v razdrti koči! Dvignil sem roko. da bi zastrl usta, ker se mi je zehalo, a se v istem trenotku nenadno zavzel. Kljub poltemi. ki je bila v koči, je ujelo moje oko toliko svetlobe, da sem videl, kako nekaj gomazi v odprtini sredi mize. Obrnil sesu glavo nekoliko vstran, in na mah razumel vso obupnost svojega položaja. Oblila me je zona. Ozka, lepo oblikovana glava izpreminjnste bar- j ve se je nenadno počasi, skrivnostno dvignila j iz odprtine, in razklan jeziček je vedno zopet kakor blisk zašvigal iz napol odprtega žrela pa zopet izginil nazaj. Takoj sem spoznal nevarno, zoprno klopotačo, ki je smrtno nevarna za človeka: saj so bile te kače prava šiba za vso okolico. Samo Indijanci so nekoč poznali zanesljivo sredstvo proti kačjemu piku: pripravljali so ga iz soka neke rastline. A beli ljudje so davno izpodrinili rdečekožce tudi iz te grofije, in z njimi vred se je izgubilo tudi skrivnostno zdravilno zelišče. Zaslišal sem tiho, lokavo sikanje in zopet kakor blazen uprl oči v kačo, ki je pomenila smrt za enega od naju. Spomnil sem se zdaj, da sem res ponovno slišal in Pital o sličnih dvobojih pa bogokleluih »božjih sodbah«. A vedno sem se posmehoval tem zgodbam, ker so se mi zdele zgolj sad nebrzdane domišljije. Le mirno kri! sem si velel. Počakajmo, da bo zlezla golazen iz luknje. Šele potem bom videl, kam je namenjena. Če bi se splazila proti Reaglu, bi moral umreti on, jaz pa bi bil rešen. Tako sem ugibal, se pomiril in jel tom pozorneje opazovati gibe pisane kače, ki se je polagoma izvila iz ječe. Prilezla je ven, a ostala sredi mize in me v prvem trenotku v klobčič zvita nepremično opazovala z lokavimi, ozkimi očesci. Ali ne bo prav mene izbrala za žrtev? To se je moralo odločiti v teku prihodnjih sekund. Srce mi je pričelo močneje utripati in razločno sem slišal, kako je tolklo. A koliko časa bo še delovalo?! Odkrito moram priznati, da sem mislil na beg, ker se mi je zdela taka smrt naravnost pregreha za krepkega, zdravega moža. A vame štrleča revol-verska cev me je takoj spomnila, da ne bi utegnil pobegniti čez hišni prag, ker bi me poprej pogodila sovražnikova krogla. Kaj pa, če bi Beagla kratkomalo ustrelil jaz? To ne bi bilo pošteno in me tudi ne bi rešilo. Če bi že moral umreti, bi se vsekakor rajši odločil za kroglo, ne pa za pik strupene kače, in dvoboj mi je vendar nudil vsaj eno senco upanja na srečen izid. Za noben denar ne bi hotel mojemu slejkoprej mirnemu sovražniku izdati svojega strahu. Zato sem se po- trudil ostati na zunaj hladnokrven. A kljub temu me je prevzela neizrečena groza, ko sem videl, da je kača polagoma razvila svoje kroge in pričela počasi pomikati naprej svojo lesketajoče, vijugasto, dolgo telo. V idol sem, da se ne meni zame. Zasukal je glavo v nasprotno smer in so pomalo bližala Beaglu. Ali je že določila žrtev? Moj nasprotnik je bil tako brezbrižen, da sem res občutil spoštovanje. Tem močneje je meni samemu poskakovalo srce. Ne, na noben način ne bom mogel mirno gledati. da bi ga doletel žalosten konec, in četudi je bil moj sovražnik pa tekmec. Sklonil sem, da bom v usodnem trenotku planil mi noge in Beaglea potegnil od preteče nevarnosti. A tu trenutek se ni hotel približati. Kača se je zopet nenadno ustavila in pričela majati z glavo, kot da bi ugibala, kam bi šla? Nato se je bliskovito okrepila in so pričela zdaj počasi bližati moji goli roki na mizi. Kako pa to? Saj sem pravkar domneval, da sem že rešen nevarnosti, a zdaj... Klopotačine lesketajoče, mrzle oči so se mi v^dno bolj bližale. Lasje so se mi naježili pod širokokrajnim klobukom, in polil me je obilen pot. Kakor začaran sem nepremično gledal prihajajočo pogubo. Ali je kaj resnice na pravljicah o magičnem kačjem pogledu? Neizmerno počasno je prihajala proti meni. Zdaj je že bila samo pol metra oddaljena. Zdaj-zdaj mora planiti in mi zasaditi strupene zobe v roko. Poškilil sem čez mizo na Beagla in zagledal črno odprtino njegovega revolverja. Sedel je kakor lipov bog. Ni poznal nobenega usmiljenja. Usoda je torej odločila. Če sem že moral umreti, sem si želel vsaj častnega konca. NL-em se hotel posloviti od življenja kakor strahopetne?.. Močno sem stisnil zobe. Urni kačji jeziček je bil vedno bliže. Čutil sem že, da se je dotaknila njena strupena sapa moje gole roke. Ne vem, kje sem našel pogum za slovo, a vendar sem se oglasil. Zamolklo sem rekel: Zmaga je vaša. Fred Beagle! Želim, da vam io ne bi prineslo nesreče. Pozdravite Ellen in ... Oglušujoč strel je prekinil zadnje besede, s katerimi sem se poslavljal od tc doline solz. Debela krogla iz puške se je žvižgaje zarila v trhlo mizo tik moje roke, vrgla trske v zrak in prebila desko. A še poprej je kači prestre-1 ila glavo, in je zdaj predsmrtni krč zvijal pošastnega spaka. V istem hipu je planil v kočo močan mož s kadečo se puško v levici in z des- nico presenečenemu Beaglu naperil v čelo revolver. Damned, hands up (vraga, roke kvišku), je preteče zaklicul, ali pa boni slreljal! Z nepopisnim veseljem sem spoznal svojega zvestega lovskega tovariša Billa Spencerja. V zadnjem trenutku je po svoje zasukal potek dogodkov. Zapustil sem svoj sedež (zdel se mi je kakor natezalnica) in stopil k staremu prijatelju, ki je razorožil Beaglea in šele potem povesil svoj revolver. Lepa hvala, tovariš,« sem zaklical ves ganjen in mu prisrčno stisnil roko. >Če ne bi liili prišli, bi nedvomno že ležal mrtev.« Kaj še?t; ie nenadno posegel v razgovor Beagle. Zelo se motite, prijatelj.« Osuplo sem pogledal Beaglea, ki je s pre-križauimi rokami sedel na svojem stolu in se mi čudno nasmehnil. Ne razumem vas,« sem odvrnil, ali m' ne bi pojasnili, kaj mislite?« Čeprav je stari Ilill takoj preteče dvignil revolver, se je Beagle z občudovanja vredno brezbrižnostjo dvignil s stola, stopil okoli mize in pogumno dvignil ustreljeno kačo. S palcem je močno pritsnii spodnjo čeljust in tako odprl mrtvo glavo. Zdaj lahko vidita, gentlemana, kakšna je la kača in kaj ji manjka.« Radovedno sva pristopila, in sem takoj ugotovil, da so bili kači izdrti strupeni zobje. Začudeno sem pogledal Beaglea. Mes-hshurs,« je ta zopet povzel, »prisegam, da nisem morilec.« Ozrl se je name in z drhtečim glasom nadaljeval: : Kako bi mogel odločiti dvoboj, kdo od naju bo poročil Ellen, če se je odločila sama za vas... a nisem se hotel umakniti, ne da bi poprej preizkusil pogum zmagovitega tekmeca. Hotel sem vedeti, ali me je res izpodrinil mož, ki je vreden tega imena.«: Stopil je nato v kot, pobral svoj revolver, ga mirno vtaknil za pas in odšel. Nisva mu branila. Ko je bil pred vrati, se je nenadno ozrl: Good bye, sir, mi je zaklical in me pozdravil z dvignjeno roko. Nikoli več se ne bova videla.« Od tedaj res nisem nikoli več slišal o Fre-du Beagleu. Zapustil je pokrajino, ki leži med Blak llillsi in Bighorn Mountains, in tudi njegova farma je kmalu dobila drugega lastnika. Ellen pa me je z zvesto ljubeznijo bogato odškodovala za ono muko, ki sem jo radi nje prestal v koči ob Tongue-Riverju. irenenova Iblančani sma pa res čudn Ide. nej edn reče kar če. Kene, ka-šn prerekajne in šun-der sma zagnal, ke sa ga začel delat. Cela Iblana je bla u tutt, kokr de b biu sond dan že pred uratm. Ln sa bli usi naudušen zajn, druh sa se ga pa iz usm šterem branil, kokr kuge. Ke sa ga pa peru-kat zagledal, kuku je štole drdrov pu šinah, lepu beu, kokr de b ga glihkar kašna bizuviška perica prpelala iz želite ti Iblana, sa pa zial, kokr de b čakal, dc jm uja pečen gulobi u usta prletel. Se jest sm ga bla vesela, ke sm ga zagledala. Sevede ta naudušenast zajn pa ni douh trpela, Kokr u Iblan nuben naudušenast doug na trpi. Ilmal sa se začel uglašat Ide, ke sa u karteri ub tist cest, ke ta nou tramvaj ruputa. Pusebn tist sa liedi najnga, ke maja radioaparate. Kokr gadi, tku pikajo, kedr prvoz tramvaj mem hiše, radio pa začne delat špetakl, kokr na front, kedr sa s ta nar večm kanonem in mašinengevenn začel dumuvina brant. Se ta gluh s morja mašit ušesa, če uočja, de b jm glave na raznesl. Zadnč sm slučajn slišala, ke sa se pred cigar-fabrka dve dame zavol tramvaja sptirekle in nazad- m seda ne še pusten skausale. Tista, ke nima radija je začela tramvaj livalt, čš, kuku je tu fletn, ke je brez milje in liitr kokr de b mignu, u Iblan. Una, ke ma radijo je bla pa prec usa u luft in ja začela zmerjat, de se je kar bliskal: Kva ti veš šema šemasta ud tramvaja«, je začela razsajat. »Šestnajst taužent nas kušta radijo in pa še pu petndvejst dinarju na mesc morma plačvat na pošt ud nega, pa inama ena figa ud tega. Sam jeza, nč druzga. Usa untrholtnga, ke sma ja mel preh iz nim je tramvaj pužeru. A ja tu prou? Se enkrat m ga hval, pa t um taka prmazala, de u še teb pu buč brenčal, kokr nam brenči, kedr ga pusltuama. No, in tku je dala beseda besedo, ke je biu enkat zadost besed skp, sa dela pa klufuta. Jest pa nimam nč prot tramvaje. Sej je fajn in lepil beu, ket sama nadoužnast. Ampak tist maja pa nahter le prou, kp pugervaja, cla se more pred kavarna Zvejzda ustaut. Jest sm udlocn za tu. Ampak inal pa le cviblam, fce b biu tam dost prustora, de b se lahka Ide notr pa vn brez nasreče skubacal. Jest mislcm, de b biu bi fajn, če b tramvaj kar u kazinska veža zapelu, al pa saj pud tiste fajlarje. 2e zavle mojga muža b biu men iz tem ustrežen, pa marsker druh žen gvišn tud. Kene, not u Kazin maja gespudi zmeri kašna zburvanja al pa seje. (Moj mo/. ja ma že skor usak večer). Pol prideia pa punavacl fajhtn dam. Kene, če b tramvaj u veža zapelu, b na biu treba de b mogl bt fajhtn. Se če b šou dei ne, u lepem vremen b bla pa usaka fajhtnast čist izklučena. Sej me menda zastopte in ute skušal jt nam, kar se fajhnast in našeh mož tiče, kulkr inugc o na roke. Astn, jest staum sainustojn predlog: Ta nou tramvaj u kitzinska veža, pa je fertik. L. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnfnikov in sprehajalnih palir Popravilo točno in solidno 9RT9 tudi po 30 kg bal«, vedno na razpolago. — Zahtevajte vzorce in ceniki — TOVARNA VATE, Maribor, Dravska ulica 15. Ogledala «eb vrst, velikosti in oblik zrcalno 6—8 n»uu maSlnsko 4—6 mm, portalno. leaast/ alabaster itd. Spectrum d. d. Ljubljana VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osljek I nu. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, serto, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstna moka iz mlina forgacs, o^csia foposa, fe stalno no zalogi. INSERIRAJTE V »SLOVENCU«! Kis za vlaganje Špirit za Jakob Perhavec, Maribor, Gosposka ul 9. Tel. 25 80 Prvovrstno zidno in strešno dobavlja v vsaki množini po najugodnejših cenah z 10 letno garancijo opekarna »ILOVAC«, Karlovac. Generalno zastopstvo za Dravsko banovino »EKONOM« Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 7 Interesenti zahtevajte cenik! KRASNE TLAKOVE za cerkve, veže izdeluje in pokladh Cementarna GosIKje pa, kje?« • Ne daleč od vaše palače.« Rekši se. je kmet priklonil in hotel oditi. Knez pa je velel: •.Počakaj! Ali ne veš, da sem obljubil veliko nagrado onemu, ki mi prstan prinese nazaj?« Ne, tega nisem vedel, ker bivam daleč odtod,« je odkritosrčno priznal kmet. Ne žlobudraj tako neumno.« ga je zavrnil knez, kakor da ti sploh nič ni do denarja. Ostal bom mož beseda in ti prisodil nagrado.« >Vaša milost, je skromno dejal kmet, :-storil sem samo svojo dolžnost.« Ah, kaj — dolžnost! Ne govori praznih marenj! Povej rajši, kaj želiš: denar ali kaj drugega?« Ce je že tako in je vaši milosti prav, tedaj bi prosil nekaj drugega.:: je dejal kmet in napravil tako smešen obraz, da so gostje buš-uili v grohot. »Torej, kaj želiš?« »Petindvajset gorkih po grbi!« je na splošno presenečenje odgovoril krnet. Knez se je od smeha kar zavrtel na peti. Pomenljivo je pogledal svoje goste, kakor bi jim bil hotel reči: "Ali zdaj vidite, kako neumni so ti-le kmetje!« Ko se je dovolj na-groholal, je dobrohotno dejal: •Izberi si kakšno drugo nagrado, sicer bom prepričan, da nimaš vseh koleščkov v redu.<- Saj prav radi tega, vaša milost, ker sem pri zdravi pameti, vas prosim, da mi namesto denarja prisodite petindvajset udarcev po grbi, kajti jaz od teh ne bom dobil niti enega!« »Kako to?« se čudi knez. '^Stvar je namreč takšna: Ko sem našel prstan in se napotil proli vasi palači, me vratar ni hotel pustiti v notranjščino toliko časa, dokler mu nisem obljubil četrtino nagrade za najdeni prstan. Ko je lo izvedel dmgi sluga, me tudi ni hotel pustiti dalje vse dotlej, dokler tudi njemu nisem obljubil četrtino nagrade. Na hodniku pred dvorano me je potem ustavil še hišnik, ki me je prav tako spustil dalje pod pogojem, da mu odstopim polovico nagrade. Na ta način, kakor vidi vaša milost, meni od vse nagrade ne ostane prav nič.« Preglušujoč smeh je sledil kmetovim besedam. >Hej, to si pa imenitno uapravil, dragi moj!« ga je pohvalil sam knez.« Kar so ka-joni hoteli dobiti, to naj dobijo! Saj tudi v resnici zaslužijo vsak svoj del.. In je nato knez zapovedal, naj se nagrada« pošteno razdeli med vratarja, slugo in hišnika, zvitemu kmetu pa je podaril mošnjo cekinov in ga vrhu tega posadil med zbrane goste ter ga kneževsko pogostil. Zvesta bivola Zvestoba psov do gospodarjev je znana. Tudi konjeva udanost gospodarju ni neznana. Da bi bilo pa tudi govedo, in celo nerodni in kocasti bivol sposobeu posebne udanosti in zvestobe do gospodarja — kdo je že to slišal? In vendar je tudi to mogoče, kakor boste spoznali iz sledeče resnične zgodbice. V neki vasi na Bolgarskem je živel ded Velja. Umrla mu je polagoma vsa številna družina, tako da je ostal slednjič čisto sam v hiši. Nikogar ni imel, s kontur bi se bil lahko pogovoril in razvedril; edini živi bitji, ki sta živeli z njim pod eno streho, sta bila oba bivola, s katerima je obdeloval svoje polje. —■ Njima je ded Velja poklanjal vso svojo ljubezen, z njima je kramljal, njima zaupal, kar mu je težilo srce. Pa je napočil dan, ko je deda Veljo obiskala huda bolezen. Legel je in ni mogel več vstati. V tej zapuščenosti in bedi se ga je usmilil sosed. Pričel mu je streči in oskrbovati tudi njegova dva bivola. Bivola sta kmalu opazila, da hodi okoli njiju tuj človek in sta se le nerada pokorila njegovim poveljem. Nekega večera je eden bivolov predrl ograjo, ki je predstavljala hlev in z glavo šiloma odrinil edina vrata, ki so vodila v kočo. Tako je dospel do svojega bolnega gospodarja in mu začel radostno lizati roke in obraz. Kmalu nato je stari Velja umrl. Po starodavnem običaju so naložili njegovo krsto na voz in vpregli vanj domača bivola. ki sta prepeljala svojesra mrtvega gospodarja na pokopališče. In je vse tako izgledalo, kakor da se bivola dobro zavedata, dn sta za vedno izgubila svojega skrbnega varuha in da ga ne bo nikoli več k njima nazaj. Vso pot sta žalostno mukala in ječala ... Ko sta se po pogrebu bivola vrnila v hišo mrtvega gospodarja, nista hotela več ne jesti ne piti ne delati. Nekega dne so ju našli pred pragom zapuščene dodove koče — mrtva. Junaštvo male miške Očka Poklukar je našel v kleti med paj-čevino frakelj žganja. Bil je tega odkritja tako vesel, da je zavriskal na ves glas in poskočil visoko od tal. Pri tem pa mu je steklenica padla iz rok in se ubila. Žlahtna pijačica se je razlila po tleh... Lahko si mislite, otroci, kako silno potrt je bil radi te nesreče očka Poklukar, ki ljubi žganje nad vse na svetu! Grdo preklinjajoč je odhlačal iz kleti... Tedaj je smuknila iz neke luknje majhna, srčkana miška. Ko je zagledala veliko lužo na tleh, se je spomnila, da je silno žejna, ker se je bila tnalo poprej dobrega sira najedla. Privoščita si je zato nekaj kapljic tiste »vode« na tleh in smuknila nazaj v luknjo. Čez nekaj časa pa so jo iznova obšle skomine po - dišeči« mlakuži. Skočila je iz luknje in srknila še par kapljic politega žganja. — »Mm!« je dejala, si zadovoljno obrisala br-čice, se blaženo potrepljala po trebuščku in smuknila spet v svoje skrivališče. Pa je ni dolgo strpelo v temni luknji. Čedalje boljša se ji je zdela pijačica. Stekla je v tretjič k njej in se je to pot pošteno nasekala. Toda zdaj ni šla več nazaj v svoje domovanje. Skočila je na star zaboj sredi kleti, sedla ua zadnji noiici, si junaško zavihala br-čice in zakričala: >iVo, zdaj mi pa le dajte sem tisto mačko!* STRlCKOV kotiček Janez Raztresen in kumarce Janez Raztresen ima strašno lep vrt. Kakor za dveletnega otročička očetovsko skrbi zanj in ga neguje. Pred dvema mesecema je Janez Raztresen posadil in posejal svoj vrt z razno zelenadjo. Tudi na kumare ni pozabil. Potem je hodil vsako jutro gledat, kako kaj poganja. Najprej je pokukala iz zemlje solata, potem fižol, redkvica, čebulca, korenček, peter-šilček in koruza. Samo v gredi, kjer je vsejal kumarce, se ni nič zgeuilo. Janez čaka en teden, čaka dva tedna, čaka tri tedne — kumare ni od nikoder. Kadarkoli in komurkoli je pripovedoval o svojem lepem vrtu, nikdar in nikomur ni pozabil potožiti: »Vse je lepo v redu, samo te poštalenske kumarce nočejo pognati!« Strašno ga je skrbelo in celo brskal je po zemlji, tla bi izsledil prve kumarčne poganjke. Vse zaman! — Malo je manjkalo, da ni zbolel od same jeze in žalosti... Kajti je imel Janez Raztresen kumarce od srca rad. Nič drugega ne kaže, je dejal mesec dni potem, ko je vsejal kumarce, nič drugega ne kaze, kakor da greni po novo seme.« Ko pa se je hotel preobleči v nedeljsko obleko in je slekel stare delovne hlače, mu zdajci padejo iz žepa trije zavojčki kumarč-nega semena, katerega je mislil, da ga je vsejal, pa ga je bil pozabil v svoji raztrese-nosti v' žepu ... Lahko si mislite, kakšna jeza je popadla ubogega Jaueza, ko je videl, da s kuniarcami še dolgo ne ho nič. Toda vse bi še nekam pozabil in potrpel; a to, da je skorajda ves mesec pridno prilival kumareain in se tako osmešil pred vsem svetom, ga jezi, da bi najraje samega sebe našeškal... Dobrosrčna gospa Berač pride pred bogatinovo hišo. Da bi se tem bolj zasmilil ljudem v hiši. se vleže pred vrati na trato in začne grizti travo. Pri tem škili z enim očesom neprestano proti vratom in čaka, kdaj se bodo vrata odprla. Čez nekaj časa se vrata res odpro in na pragu se prikaže bogato oblečena gospa, ki ga sočutno pobara: "Mož, kaj pa delale tam?« Berač milo za javka: Oh, milostiva gospa, tako sem lačeu. da žc Iravo grizem! Ubogi mož, vzdilme gospa in ujeu obraz se kar topi ocl sočutja in pomilovanja. Čakajte; pojdite okrog hiše k zadnjim vratom — tain je še lepša trava! Za btstre glave Zloženka. O m ... j p ... e ... j... b ..., d ... a ... i d ... m. z... t... s...c... g... r...; k...k... t... z... e... t... 1... u ... i... b 18,3. Dragi Kot i i ko o slričekt Da nr bori mislil, da smo t'lujčani zaspanci, kakor nt* I j ud j r radi imenujejo, se po dolgem fimi spet oglu-sam. Enkrat .si mc ie vtaknil v svoj kotiček, zato upam, da me boš i>drugič ludi. Jaz cul sile rada. čiUtm- *Slentevox otrotko stran. V nedeljah komaj čakam ttevele ure, fco odprejo pošto. Na vso sapo hitim potem po •Slovenca«. Najbolj se mi dopadejo povesti, ki jih znaš lako lepo pisali. kakor bi roiice sadil. Pravljica ■Ptiček z dvema kljunčkoma. me je i/onila do sol:. Skoda. da ni bila šc enkrat lako dolga. Nojriii ie kakšno lako! — Te lepo pozdravlja .Iti g e l ca Erbus, učenka IV. rctzr. v Ptuju. Draga Angelca! Kdo je listi, ki si upA trditi, da so vrli Plujiani zas/Mvci? To je lai. grda laž! Jaz Ptujčane dobro poznam in ceni, da veiinn njih ne gre pred polnočjo spal. nego da junaško bdi pri polnih litrtkih r gostilniških št i belcih. 'Zaspanci so oni. ki hodijo s kokoši spal, Plujčani pn hodijo baje šele s petelinjim klicem — zato nikakor ne morejo biti zaspanci. Troja pohvala, da znam pisali povesti, kakor da bi roiice sadil, se mi zdi od sile imeni/na. Na-rduiila me je lako. da sem sklenil n/rpisali novo pravljico, ki pa ne bo lepit lako, kot bi roiice sadil. nego bo lepa tako, kot bi cekine sadil... Isi-Irko si torej predstavljaš, kako strašno lejvi bo iele la pravljica, (e je bila le/ta ie prejšnja, kajli so cekini pač stokrat reč vredni kol roiire! S crkin' si lahko kupiš vse, z rožicami ie fiiikarrgn oreha ne... Bridko — n resnično! — Pozdravljena! Kotičkov s t r i i e k. 184. Dragi siri ček! Danes Ti piiem pr' vit. V soboto je bil moj god. K petek zrečer so mi naredili »ofrehU. f nedeljo jr mame nacrrtu vse polno krofov. Najedla snn se jih lako, da me je bolel trebušček. A da boš vedel: nič se nisem jokala. Kaj nisem nobena ineria ali mila jeru. Stri-ček, ali se ludi Ti nič ne jokaš, kadar se i>rereč krofm naješ? Sem na moč radoredna. Odgovor, mi, prosim! — Sprejmi mnogo pozdra''fkor m! kmečke punčke Tončke /. u p a n č i č e r r . m čenke II. razr. v S ostrem. Draga Tončka! Kako se birm jaz. Količkov slriček, ki sem junak od nog do glave, jokal?! Se na misel mi ne jtride ka j takega. Saj ne rečem — jokam se ie včasih, toda ne zalo. ker se preveč krofov najem, nego zalo, ker se jih premalo najem. Kajlt skrbijo Poigančev oča vedno za Iv. da se jiii ne najem, prereč. Od desetih krojne. vsake ki'u tre enkrat na mojo mizo pridejo, jih nam-jtč devet Poigančev oču sami pohrnslajo in samo enega jaz.-i Saj ■bi človek nič ne rekel, če bi bili j;x Poigančeviata- pri vsaki jedi lako podjetni — nn primer pri krompirju v oblicah. .1 je pri krompirju ravno nasprotno kot pri krofih: lam li Poigančev oču pojedo scifio en krompirček, ostalih drrct pn moram jaz... Vidiš, lako so Poigančev oča izbirčni r jedi! Ali si li ludi lako? re si, sc pojdita skupaj s Po-zgančevim očetom za pel minul v kol srermorat. kajti sla izbirčno*/, r jedi in poireinosl od sile grdi lastnosti, ki zasluiilu najglobljega preziru iu obsodbe — pika. — Količkov slriček. m v...e s ... o... e z...v... d...i! V gornji prvi kitici znane narodne pesmi je vsaka druga Črka izpuščena in označena s tremi pikami. Iztnhlajte, katere irke s o izpuščene in izpolnite z njimi določena mesta. Ena od, pravilnih, rešitev bo izžrebana za nagrado. Pošljite rešitve najkasneje do četrtka, 30. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovcnca< v Ljubljani. čudno praskanje. Očka pokliče zvečer mamo iz kuhinje in jo pobara: • Žena, kaj pa pomeni to praskanje v ku- ' hinji? Ali pes praska po vratih, kali?« »Kaj še!« mu odvrne žena. » F ranče k piše domačo nalogo ...« Za židano voljo Zverinjak. Ivan in Anica priskakljata k mami in ji rečeta: Mama, midva bi se rada igrala zverinjak!-: Mama: No. pa se igrajta! Jaz nimam nič proti temu. ■:.la. pa se moraš tudi ti z nama igrati!« Mama: Pa se bom, no. Kaj pa naj naredim?*- »Veš, midva bova slona in bova ves čas odpirala usta, li nama l>oš pa sladkorčke metala v usta! On ie ve ... Mihec je bolan. Pokličejo zdravnika. Zdravnik pride, preišče malega bolnik« in reče: No, fantek, zdaj pa še jezik pokaži!« Nak, tega pa že ne naredim!« odločno odkloni Mihec. Včeraj sem ga pokazal sosedovemu stricu, |>a me je. zato pošteno našeškal .. Žab "a svatba Ubogi otročiči so zaman prosili hrane! Skrbni oče in mati nista našla ničesar več. Tedaj se je stari odločil, da odide v sosednjo močvaro, ki leži v seuci gozda in kjer bo gotovo kaj našel za prazne želodčke. Pot je bila dolga in nevarno. Vzel je svojo popolno palico in bisago ter se. je prisrčno poslovil od svojih dragih. Dobra ženka se je •olzuili oči ločila od svojega moža, kajti zle slutnje so napolnite njeno drobno srce. Le malčki so med tem brezskrbno bredli po blatu in vodi, kajli bili so premajhni, da bi zamogli razumeti kaj pomeni odhod očeta v tujino. Vedeli so le eno: oče jim je obljubil, da jim prinese nmogo, mnogo dobrih stvari. Ko je skrbni oče s težavo prispel po strmem bregu na travnati rob jarka, se je šc enkrat, ozrl v jarek, kjer si je žena s predpasnikom brisala bridke solze. Tedaj so ga tudi otroci še enkrat pozdravili. Nato je izgi- j nil v visoki travi. Minul jo dan — minuli so trije dnevi, a očeta ni bilo. Zaman je mati dan za dnem, noč za nočjo stala pred vrati in zrla proti robu jarka misleč, da prihaja soprog. Minulo je. že ledeu dni, odkar je odšel-Slutila je, tla se je moralo nekaj strašnega pripetiti, zato se je odločila, da pojde ua rob travnika k sosedi miški, ki naj pohiti k inoč-vari onkraj ceste ter naj povpraša spotoma vsakogar, ki ga sreča, kje je njen mož. Prečula je v velikih skrbeh tisto noč. Naslednji dan se je na vse zgodaj odpravila k sosedi — miški. Prišla je baš pravočasno, kajti uiiška se jo z malho čez ramo 2e odpravljala na pot. Zimska zaloga živil ji je pošla in skr. beti je bilo treba za nov živež. Dobra soseda miška je kaj prijazno sprejela obupano Rego. Le-la ji je takoj povedala čemu je prišla ter jo naprosila, naj čimprej povpraša pri vseh prijateljih in znancih, da-li mostičem. Miška jo je po svojih močeh tolažila ter ji trdno obljubila, da ji do večera zanesljivo • sporoči uspeli svojega poizvedovanja. Spremila je Rego na rob jarka, kjer ji je ' ponovno toplo stisnila roko. Nato je odhitela proti cesti. Na robu ceste je srečala orača krta, lii je prekopaval zemljo in odstranjeval nadležne škodljivce. 2e ocl daleč ga je prijazno pozdravila ler vprašala, če je zadnje dni kaj cul o možu nesrečne Rege. Kri je zmajal z debelo glavo, nato je vzel pipo iz ust in počasi dostavil: Joj. joj, koliko nesreče je na svelu. (D«dic izuliodak) nedelio,) o muce o g n Naš domači zdravnik J. K. v Lj. Straniščna brozga velja že od nekdaj kot posebno dobro gnojilo za vrtove. V številnih naselbinah, ki so zrastle na vseh koncih mesta in predkrajev, se ta način vporabe človeških in živalskih odpadkov kajpada čuti, zlasti ga čuti oni, ki se je preselil iz mesta, kjer izginja ta nesnaga brez motenja, v predmestno idilo. V higienskem pogledu so zahteve drugačne na Marijinem trgu, drugačne v Rožni dolini, drugačne na Galevci. Smrad je res neprijetna stvar, a za zdravje manj nevarna, kakor tisto staroveško pometanje trgov ip ulic po mestu v jutranjih urah. Ako menite, da je radi gnojenja vrtičev v vaši bližini zares ogroženo zdravje ali moteno bivanje, obrnite se na mestni fizikat za svet in pomoč. F. G. v Z. Ogluševanje je kaj navadna posledica dolgotrajnega vnetja v ušesih. Dosedanje vaše zdravljenje tekom let ni bilo uspešno, nekaj krivde je gotovo tudi v vas samem, saj niti ne veste, kako vam je rabiti obe zdravili, ki vam jih je predpisal zadnji zdravnik. Ako ste preslišali njegova naročila, pojdite vnovič k njemu, da vam jih ponovi in zabiči, jaz vendar ne moreni vedeti, kaj vam je zapisal in naročil! Sicer pa imate na razpolago zdravnika-strokovnjaka, ki se bo gotovo potrudil, da vam hudo bolezen ustavi, ako najde v vas ubogljivega in prizadevnega bolnika. Nikar pa ne mislite, da vam tako dolgotrajna in že zanemarjena bolezen ozdravi brez kvarnih posledic! Resno se potrudite, da rešite, kar se da še rešiti. Poleg strokovnega zdravljenja vam priporočani večkratno ali daljše bivanje ob morju, pri nekaterih vrstah vaše bolezni vpliva morski zrak ugodno, da bolezen ugasne. V. D. v Kv. Napade želodčne bolezni imate vsako leto v vročem poletju; pečenje in tiščanje v želodcu, nato neobičajna lakot, kar traja 2—3 tedne in premine neopazno, kakor je prišlo. Kakšna bolezen je to in kako jo zdravite? Kadar imate napad, dajte se po bližnjem zdravniku pregledati oziroma opazovati. Morda je res samo želodčni odpor proti neprimerni hrani ali nepravilnemu je-denju ali kakšnemu drugemu draženju, morda je vsa nevšečnost izraz kake bolezenske spremembe v dvanajstniku (delu črevesa tik za želodcem) ali žolčniku, morda je pojav kakšne živčne bolezni davnega izvora. Kaj je resničnega od vseh teh in podobnih domnev, se da ugotoviti le neposredno po zdravniku. V. V. v K. Srbež tam na zadnjem koncu života in v obližju je včasih znak zlate žile ali hemoroidov ali bolezni v predstojni žlezi, včasih je znak glist (tistih majhnih : živih niti«), včasih izraz kožnega vnetja, včasih pojav kakšne splošne (n. pr. sladkorne) bolezni. Kako naj jaz vse to razložim? Torej! L. L. v S. Slabokrvnost pri dvanajstletni močno razviti deklici je v vašem primeru brez-dvomno znak bolezni, ki jo treba resno zdraviti. Večkratno vnetje v goltu in lahko vnetje obisti je pogostoma zares v vzročni zvezi. Če je ta vez ugotovljena in so drgalke povečane oziroma kažejo make trajnega vnetja, jih dajte odstraniti. Naj vas ie plaši zgled fanta, ki je neki »radi operacije«; jglušil; po mojem mnenju je oglušil radi bolezni in mu prepozna operacija lii mogla več rešiti sluha. Tisto močno in tako dolgotrajno krvavenje vzbuja sum, da tiči za tem ne samo kakšna običajna za-(etna motnja, marveč kakšna organska tvorba, morda gobica ali slično. Vaše beganje okrog zdrav- m musv Pravica žene železniškega uslužbenca do brezplačne režijske vožnje. I. M. L. Žena železniškega uradnika živi dejansko ločena od svojega moža. Ima razmerje z raznimi moškimi ter se z njimi vozi po železnici in to samo za režijsko ceno. Ali je to dopustno? — Pravilnik o pravici do vožnje po režijski oeni določa, da ima pravico do vožnje po režijski ceni poleg drugih zakonita žena železniškega uslužbenca, vendar samo tedaj, če živi z uslužbencem v rodbinski skupnosti. Rodbinska skupnost pa obstoji tudi tedaj, ako žena iz opravičenih razlogov ne živi v istem kraju, kakor njen mož — železniški uslužbenec. — Javite slučaj direkciji državnih železnic, ki bo o tem odločala. Prejšnji čin v naši armadi. A. G. Č. V bivši avstrijski armadi ste bili povišani za četovodjo. Ali imate sedaj pravico do podčastniškega čina in kakšnega? — Če boste poklicani k vojakom, prijavite svoj prejšnji vojaški čin. Rrez dvoma ga vam bodo priznali tudi v naši armadi. V tem slučaju pa bo potrebno, da se izkažete s kakšnimi listinami od poveljstva bivše avstro-ogrske armade. Če takih listin nimate, si pa preskrbite uradno uverenje« županstva, v katerem bo po treh pričah potrjena izjava, da ste v resnici imeli navedeni čin. Činu bivšega četovodje odgovarja v naši vojski čin podiiarednika. Visokošolski študij v inozcni! itvu. J. D. C. Obrnite se na rektorat univerze ali pn na kakšno akademsko društvo. Zakon o agrarni reformi. I. Z. V. O zakonu o agrarni reformi in o pravilnikih, ki določajo način izvedbe agrarne reforme, smo pisali v »Slovencu« dne 5. in 30. julija t. 1. Zato posameznih določb tega zakona in pravilnika ne moremo ponavljati. Prošnja, ki jo mora vsak upravičenec vložiti za sebe, mora biti kolkovana s kolekom za 5 in 20 Din. Rok za vlaganje prošenj občin, zemljiških zajednic, skupin kmetovalcev in sploh pravnih oseb, ki reflektirajo na gozdna zemljišča, je podaljšan do 18. avgusta t. 1. Prošnja za invalidnino. J. Z. V. Če je vložena prošnja pri invalidskem sodišču, je pač treba čakati na rešitev. Zoper negativno rešitev bo dopustna pritožba na višje invalidsko sodišče v Belgradu. Koliko je upanja na uspešno rešitev, se ne da v naprej vedeti, zlasti ker so nam v poštev prihajajoče okolnosti prosilca neznane. Čigava je dota po smrti žene? J. Z. V. Mož in žena brez otrok sta po ženitni pogodbi dediča drug za drugim. Vprašate, čigava .ie dota. katero je umrla žena k hiši prinesla. — Po smrti žene pripada dota njenim dedičem, ako ni bilo kaj drugega dogovorjenega. Ker se pa i^ore dedna pogodba skleniti le glede treh četrtin imovine, dočim ostane ena četrtina po zakonu vselej pridržana poslednji naredbi (testamentu), more mož na podlagi dedne pogodbe podedovati le tri četrtine. Glede zadnie četrtine iza ie žena lahko v testamentu po- nikov, poskušanje z domačimi in »Kneippovi-mi« zdravili, pošiljanje k morju, ni posebno smotrno. Držite se enega izkušenega zdravnika, ki naj deklico zdravi ali vsaj vodi njeno zdravljenje. Poverite inu izrecno tako nalogo in ga brezpogojno ubogajte. Zdravljenje z vinom kakršne koli vrste je odvišno, priprosta mlečno-rastlinska hrana brez dražil priporočljiva, a po zdravnikovih predpisih! Glede gibanja je istotako potrebno zdravnikovo mnenje, utemeljeno na njegovih ugotovitvah. C. N. v R. Spolna razboljenost je značilna za za našo dobo. Vi ste otrok te dobe. V zadnji številki naših razgovorov je bil na vrsti siromaček, do pičice enak vam. Preberite, kar je bilo pisano na njegov naslov in uvažujte zase. Vsa bolezen je v vaši razboljeni domišljiji. Če se ne morete vkvar-jati z resnim delom kjerkoli na prostem, pa se udejstvujte športno v katerikoli panogi med počitnicami in nadaljujte vaje tudi med šolskim letom. Valere audel C. J. T. v C. Resna živčna bolezen vas tare, kar mi priča vaš dolgi opis in deloma tudi pisava. Bolezen je organskega, ne funkcionalnega značaja. Vaše dosedanje zdravljenje ni bilo uspešno, ker ni bilo ne smotrno ne vztrajno. Bolezen vaše vrste je veljala do pred nedavne dobe za neozdravno, v zadnjem desetletju pa poročajo r" - zdravniki o ozdravljenjih; tudi sam sem videl en tak primer, , hujše razvit kakor pri vas, ozdraveti popolnoma. ! Zdraviti se da take primere samo na prvovrstnem 1 oddelku za živčne bolezni, najbolje sta menda ure-1 jeni živčni kliniki v Belgradu in Zagrebu. Zdrav-I ljenje traja 3—6 mesecev. Pustite vsako drugo po-j skušanje, ker izgubljate ž njim samo dragoceni čas in zagotovite si tako sistematično zdravljenje, če ne klinično, pa vsaj ambulantno. — Vaša občut-nost ali kožna ranljivost utegne biti v zvezi z živčno boleznijo. Spričo vaše živčne bolezni je tista kozmetična okvara na obrazu — malenkostna zadeva. Sicer pa je bilo na tem mestu že večkrat pisano o tistih lepotnih okvarah. Preglejte številke lanske jeseni. J. D. — S. N. Periodolin, menite, bi bilo sredstvo za vas, kakor ga nudi inserat vašega lajb-žurnala. Zakaj hodite v našo hišo po svet o stvareh, ki jih širijo v drugi hiši? Ker je zdravstveno stanje naše družine v neki meri odvisno od zdravstvenih razmer obližja, sem si dal poiskati tisti j oglas o sredstvu, ki mi je bilo doslej neznano. — I Sram me je bilo, kar vam odkrito priznam, da je tiskan tisti inserat v slovenskem jeziku in časniku, ki hoče veljati za dostojen list! Niti v zagrebških, niti v belgrajskih nisem opazil dotlej tako pretkane in očividne svinjarije; tudi veliki inozemski | listi, kolikor jih jaz poznam, ne prinašajo takih | umazanosti. Jasno je namreč iz besedila, da neka skrbno pod mamnim naslovom skrita tujezemska tvrdka nudi kriminalno (po kazenskem zakonu) prepovedano sredstvo. Menite-li, da so te vrste i sredstva iz takih rok in po taki poti nabavljena v zdravstvenem pogledu neoporečna ali nenevarna? Nešteto oseb si je s takimi sredstvi če ne končalo življenje, pa trajno pohabilo zdravje, kar je še hujše. Žalostno je. da nam »kulturni« sosedje vti-hotapljajo smrdeče strupove svoje propalosti, ki jih ne upajo doma razpečavati, v obliki knjig, raznovrstnih higienskih pripomočkov in zdravil, s pomočjo naših propalih dobičkarjev in dobičkaric, še bolj žalostno je, da se prevaža te vrste gnojnica pri belem dnevu k nam! Povračilo plačanec/a davka od prodane, vendar ne prepisane parcele. R. R. G. Vaši starši so pred 20 leti prodali sosedu A-ju njivo. Ta pa je sedaj prodal to njivo sosedu B-ju. Ob tej priliki se je ugotovilo, da so Vaši starši skozi vseh 20 zadnjih let plačevali še vedno davek od te prodane njive. Vprašate, ali in od koga lahko zahtevajo starši povračilo pomotama plačanega davka. — Od soseda A-ja imajo Vaši starši pravico zahtevati povračilo pomotama plačanega davka le za zadnja tri Je ta. Zahtevek za povračilo v prejšnjih letih plačanega davka pa je že zastaran. Izbira poklica. J. O. Č. V katero šolo oziroma v kakšno službo bi dali Vašo meščanski šoli odraslo hčerko, Vam ne moremo svetovati, ker ne [>oana:ino sposobnosti Vaše hčerke in ker tak nasvet sploh ne spada v pravne nasvete. Pašna pravica. J. B. R. Trije posestniki imate senožeti poleg pašnika drugega posestnika. Čim pokosite travo po senoželih, lakoj pase dotični posestnik svojo in drugih ljudi živino po Vaših senožetih ter Vam dela občutno škodo. Ta posestnik trdi, da ima pravico za pašnjo za 8 glav živine po Vašem, dejansko se pa pase po 20 i.n še več glav živine. Vprašate, na kakšen način bi temu posesiniku prepovedali pašo. — če ta pašna pravica ni vknjižena in če tudi sicer nimate nika-kega zapisnika, kako im v kakšnem obsegu si je ta posestnik pridobil to pašno pravico, potem se ščiti mirna tridesetletna posest. Veljajo pa naslednje postavne določbe, in sicer: nezdrava in tuja živina je vedno izključena od paše; ako se je število pašne živine zadnjih trideset let menjavalo, se mora vzeli srednje število iz gonje prvih treh let; ako se pa to ne more dognati, potem se določi število živine z ozirom na obseg in kakovost paše, vendar ni upravičencu nikdar dopuščeno, da pase na lujem svetu več živine kot je more pre-zijniti s krmo, pridelano na svojem zemljišču; upravičenec paše ne sme izključevati lastnika zemljišča od sopaše, še manj pa kvariti pašno zemljišče samo; ako se je bati škode, mora imeti pastirja, da varuje živino. — Upoštevaje naštele postavne (loilcčbe bos'.e Vašega nasprotnika lahko prisilil s tožbo, da bo dosedanji obseg paše skrčil, predvsem pa, da ne bo tuje živine gonil na Vaše senožeti. Poravnava glede meje. A. L. Št. I. Neko sporno mejo sta s sosedom sporazumno zamejičila in sla bila oba z novo določeno mejo zadovoljna. Sedaj pa je pustil sosed celo posestvo premerili po zemlje.mereu; po mapni meri bi morali pri zgoraj navedeni meji prestaviti mejnike v Vaš svet. Sosed trdi, da je bila meja le začasno zameji-čena in zahleva prestavitev mejnikov po zemlje-merčevi meri. — Če sta postavila mejnike (nasuli ste v jame pod kamne celo črepinje) in če takrat ni bilo govora o szačasni« meji, potem veže sporazumno določena meja Vas in soseda. Ker je bila meja poprej spo-rna in negotova, zalo je vsak nekoliko odnehal in je bila s tem dosežena poravnava, ki je obvezna za oba. I stavila za dediča. Če tega ni storila, nastopi glede te četrtine dedovanje po zakonu. Samovoljno znižanje zakupnine. 1. M. V. V letu 1928 ste oddali v zakup 0 njiv za letno zakupnino 1250 Din. Prvi dve leti vam je zakupnik pla-i čal dogovorjeno zakupnino, letos vam pa nudi le 1 1000 Din, za nadaljnja tri leta pa le po 750 Din letno. Vprašate, če sme zakupnik kar tako znižati zakupnino. — Ker ste leta 1928 oddali v najem njive za dobo 6 let proti plačilu letnih 1250 Din, je torej bila zakupna pogodba sklenjena za šest i let. Ta pogodba se ne sme enostransko spreminjati. Zakupnik vam je dolžan plačati skozi vseli : (i let dogovorjeno zakupnino. Če Vam torej ne plača, ga tožite na plačilo cele dogovorjene zakupnine. Športno igrišče. A. G. Č. Športno društvo je kupilo za svoje igrišče parcelo — njivo, ki leži med drugimi njivami. Vprašate, kako se sme to igrišče zagraditi. — Glede zagradilve igrišč ni nobenih posebnih predpisov. Ob meji se sme postaviti ograja iz poljubnega materijala. Le če bi preko igrišča na vaš svet hodili igralci ali padla žoga, smete za morebitno škodo zahtevati odškodnino od športnega društva. Pravica do pota. J. S. K. Preko Vaše parcele vodi pot na javno cesio. To pol uporabljajo tudi trije mejaši kot lastniki' sbsc luih parcel. Ti me-1 jaši pa so od svojih parcel od prod aH nekaj sveta za postavitev hišic sedmim novim posestnikom. -Vprašale, če morate tudi tem novim bajtarjem dovoliti pot preko Vaše parcele. — Ugotoviti mo-j rate, kakšno pravico poia so imeli po Vašem svetu Vaši mejaši; če pravica poia ni vknjižena, poleni 1 so jo mejaši pripose-tvovali s tridesetletno uporabo. Imajo torej pot v tisi eni obsegu, kakor so jo priposestvovali. Če so pa mejaši ocl svojih par-j cel od prod ali nekaj sveta novim posestnikom za postavitev hiš-ic, potem so tem kol svojim posestnim narednikom s svetom vred odstopili tudi svojo | dosedanjo pravico do poia preko Vaše parcele, j Najbrž novim bajtarjem pola ne boste mogli j braniti. Škoda zaradi poiara. A. K. Up. V svoji hiši imate najemnika-trgovca. Sami pa stanujete v drugem meslu. V zadnjem času pa je pri Vašem najemniku trikrat gorelo. Dvakrat je bil ogenj po-gašen, tretjič pa je Vaš najem nik-trgovec branil !judem gasili, I ako da je ogenj napravil mnogo večjo škodo, kakor pa, če bi ga gasilci smeli gasiti. Vprašate, kako bi dobili od najemnika povrnjeno škodo. — Če je res, da je Vaš najemnik ljudem, ki so hoteli gasiti, grozil, da bo streljal in da je > tem res ljudi zadrževal od gašenja, potem Vam i la najemnik odgovarja za Vašo škodo. Ovadile zadevo orožnikom ali drž. pravdništvu. Kazenskemu | postopanju se pridružile kol zasebni udeleženec za utrpelo škodo. Če Vaš najemnik kazensko ne bo obsojen, ga pa smete še tekom Iroh let civilno tožiti na odškodnina, za vrt Modne novosti Razmnoževanje s potaknjenci. V juliju in avgustu je najboljši čas, da si vzgojimo nov cvetlični zarod s potaknjenci, ker mladike v tem času niso ne preniehke ne pretrde. S potaknjenci razmnožujemo pe-largonije, fuksije, begonije, salvije, heliolrop, ageratum in kakteje. Potaknjenci (odganki) naj imajo po 2 do 3 liste (listne pare); cd-režemo jih tik pod zadnjim listnim vozlom, ker je tam zbranih največ rezervnih snovi. Te snovi pospešujejo vkoreninjenje in celi-tev rane. Zadnjemu listu (listoma) odrežemo zgornji del, le pecelj pustimo. V lončke de-nemo na dno lončene črepinje in pesek, da se more voda odtekati in prihajati skozi odprtino zrak. Nato nasuje.io do polovice lončka peščeno kompostno zemljo in na vrh približno dva centimetra peska in š tnega prahu (vsakega polovico). Potaknjence odrtežimo z ostrim nožem, vtaknimo ranjeni konec v prah drvnega oglja in pustimo ležati tri do štiri ure, da se rana csuši in kasneje potakn^nec ne začne pn.iti. Potaknjence posadimo 1—2 cm cd lončkovega robu v krogu, da pospešimo dostop zraka, ki je za vkoreninjenje potreben. Nad lonček z nežnejšimi potaknjenci moremo povezniti velik kozarec za vlaganje, da preprečimo preveliko izhlapevanje vlage iz nežnih lističev; po vkereninjenju kozarec odstranimo. Za vkoreninjenje računamo približno 14 dni. za kakteje 3—4 tedne in tudi več. Potaknjenci v leni času ne smejo biti izpostavljeni neposredno solnčnim žarkom in jih moramo v prvih dneh pokrivati (s papirjem). Najboljše je. da pustimo potaknjence v Tončkih do spomladi in jih šele tedaj presadimo za stalno. Pri presajanju pazimo, da ostanejo koreninice nepoškodovane. Dajmo cvetlicam opore. Cvetlicam, ki visoko, bujno rasto. moramo dali pravočasno opore, da se nam ne polomijo. V ta namen izberemo primerno močne količke in rahlo privežimo stebla. Da se vez ne zmuzne nizdol, zabijmo na primerni višini količkov žebljičke. Vez mora biti dovolj močna, da ne segnije in se ne utrga, zato rafija v ta namen ni porabna. A kakor rečeno, mora ležati vez rahlo, da se more rastlina neovirano razvijati. Plevel. Kdor hoče posebno zapleveljena mesta temeljito očistiti, naj na gosto potrese jedkega apna ali kajnita. Pridelku se je treba seveda z.a tisto leto odpovedati. Potni plašč s širokim ovratnikom in re-verji, velikimi žepi in ozkim pasom. Potni kostum iz lahnega volnenega blaga temne barve; jopica prosta, brez gumbov. David Haek: PravSjšca o h'š$ah Na knjižni polici je bilo vse živo. Knjige so se pričele pomenkovati, izprva le šepetaje, nato vedno glasneje. >Kaj boste ve govorile o slavi!« se je tu iznenada oglasila čedna knjiga, kratek roman, ki so ga natisnili že v sedmi izdaji in je bil prav tedaj deležen splošnega zanimanja. »Kdo izmed vas se more meriti z menoj!?« »lini, nikar se ne ponašaj,« ga je ogorčeno zavrnil prašen sosed. Danes te slave, jutri grajajo, pojutrišnjem sramote in dan nato pozabijo. To vem po lastnih izkušnjah. Nič nj bolj nestalnega in minljivega kakor je zanimanje ljudi za kako knjigo. Še dobro, če ti ostane zavest notranje vrednosti.« »Glej ga no, kaj si domišljuje!« se je porogljivo zahihitala z zlatom nakičena knjižica. »Mene si oglej, če hočeš videti kaj posebnega.« »Le kaj je takega na tebi, ti gizdalinček papirnati, delo navadnega obrmika! Odloži opremo in kaj ti ostane? Nisem od tebe nič manj okusno opremljena in vendar imam povrh pisanih sestavkov še nešteto lepili slik,« ga je s sosednje police užaljeno, a ponosno zavrnil j v usnje vezani krasotec. No, ti si pač navaden literarni mezčg,« je segel v pogovor zvezek epigramov. »Prav za prav nisi ne eno ne drugo. Imaš preveč slik in premalo besedila. Če ima kdo kaj veljave, jo imam jaz. Majhen sem sicer po obliki, a velik po vsebini.« »In to velja zlasti za antologije,« se je oglasila ena izmed njih. V njih je res od dobrega izbrano najboljše. Edino antologija je knjiga ki je res branja vredna.« »Sicer se motiš,a večina avtorjev je istega mnenja in antologije prirejajo, pa jih izdajajo kot svoje llago.« (Prevel Franjo.> tt Najkrajše zid u (Tafelbutter) najfinejše, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprej franko, in sicer po ceni 30'— Din proti povzetju. Franc Kolleritsrh APAČE PRI GORNJI RADGONI Dva prijatelja sta kupila zemljišče med cestami A, B, C in D. Zemljišče si hočeta razdeliti natančno na polovico in potem med obema polovicama zgraditi zid, ki naj bo kar najbolj kratek. Kje morata potegniti zid? Rešitev: Življenje ob Jadranu a » Na sliki je naslednjih pet napak ali ne-možnosti: 1. Ena zastava plapola v čisto nasprotno smer nego vse druge. 2. Ob pristaniškem mostu ni stopnic. 3. Na peščeni obali ne rastejo palme. 4. Teniško igrišče ima mrežo tik ob mor.iu 5. Solnce ne stoji nikdar na severu