Politični ogled. Avstrijske dežele. Državai zbor je aicer s 5. dnem t. m. pričel avoje delovanje ia imel je odalej že 3 8eje, toda v njih ae ni izgodilo Bobenih poaebaih reci, tacih, da bi bilo vredno govoriti o njih. Odaeki pa ao zato tembolj marljivi, čem imenitnejae reči imajo v razpravah. Najimenitniša v njih je npogodba med Avatrijako ia Ogerako;" ako ae vzprejme v drž. zbora, postaae postava iB volja celo deaetletje, Brž ko ne ae bode tadi vzprejela v podobi, katero ate ji dali avstrijaka pa ogerska vlada, toda besedičenja bode gotovo v njej veliko. — V goaposki zboraici izdelaje srednja atranka (Metterflicbova) načrt poatave, ki določi meje nemščine v šolali in aradih. Valed nje nemščiaa Bi državai, pač pa alužbeni jezik po vseh tokrajnib deželah. Grof TaafFe ae baje zanima za ta aačrt. Bolji je vaekako ta načrt od Scharschmidovega, toda za neBemške narode tiči ae veliko krivice v njem. — Na Dnaaju ae bogatiai ia fabrikaatje boje svojib. delalcev ter izdelaje v njih imenu Ed. Suesa aačrt poatave, valed katere ima občina povraiti vso škodo, ki aastane kedaj valed aporov od atraai delalcev. Za fabrikaate bi to že bilo, toda kaj bi rekle občine, ki bi jih kedaj to zadelo ? — ,,Bogati" Skenč je odložil poalanstvo, katero je imel vaeh 25 let, odkar živi parlament v Beču, v rokah, to pa bojda za to, ker ma ne daje aedaaji miBiater c. kr. vojske veo ,,zaalažka." — Cehi so sedaj vai za to, da se natiane na aovib bankovcih njih vredaost v vaeh jezikih, kar ae jih govori pod dveglavim orlom, ae pa več, kakor dosebmal, sarao v aemškem ia madjarskem. To bi bila le pravica. — Naa deželai glavar, Borlaki grofGuad. Warmbraad ae je dae 2. t. m. poročil v Gradcu a Terezijo roj. grofiajo Hoyoa. S atarokatoliako zmeajo v Gradca ne bode aič, vlada je ne pripaati, vrha tega pa se oglaaajo zaporedoma taki, katerih imeaa so zoper ajih voljo priala v dotiko z oao čudao versko zmeajo. — V meata aili eedalje veo ljudi s kmetov ia akorej v vseh je valed tega pomaajkaaje staBovanj, tudi v Celovca ae godi tako. To ni dobro, a zabraai ae to sedaj težko, dobro bilo bi pa vaekako, ko bi dašai paatirje svojim župljanom odavetovali, aeliti ae v mosta. Ni vse zlato, kar se aveti. — Celovška akapiaa šulvereina predlaga, da ae aaj preaarede pravila v tem, da vzprejema poselimal vsaka akapiaa, ne pa vrhovfli odbor v Beča, nde.v Naperjeaa je ta aprememba zoper jude. — Žaloatae pečiae na Krasn po Kranjakem radi bi zopet zasadili z gozdi, na čeln odbora, ki ima celo, potrebno 8tvar v rokah, atoji sedaj grof Gaatav Thurn. Mraz v aoboto, dne 8. t. in.. atoril je tudi po Kranjakem veliko akode po goricah ia na aadaem drevja, po polju pa ae toliko. —V Gorici ao Uamiljeni bratje v prvih daeh t. m. obhajali atoletaico avoje tamoanje boleniaaice. Skoda vsled mraza po Goriškem ai velika, nekaj večja je le v Farlanskih krajih. — Tržaaki, aloveBaki okolicaai tožijo, da jim vzemo preveč mladeničev v vojake. Po Iatri ae s alovenščino obrača že veadar-le na bolje. C. kr. viaje aodniače v Tratu opomiaja v nekem ukaza, da se mora odgovarjati ia razpravljati a atraakami v tiatem jeziku, ki ga ooe govore. Pri naa ae ne velja tako. — DalmatiBski c. kr. nameataik, fml. pl. Blažekovic potaje aedaj po deželi in vzprejemajo ga povaod z velikim veaeljem. Nadvojvoda Albreht preatopil je že na tla Nove Avatrije, Boaae in Hercegovine, a ni še bojda gotovo, če pojde avitli ceaar meseca avgusta v oni deželi Ko bi ae pa to izgodilo, izpremenili bi ae ofli popolaem v avstrijaki deželi. Vnanje države. Dolgo že atoji vprašaaje na povraju, ali naatane vojska med Grki in Turki, aedaj je že blizu čas, da se reai. Grška vlada se velevlastim bi adala in ae ni razorožila, vsled tega ao njih poalanci zapaatili glavBo meato Grkov, Atene, Tnrki pa pšejo zmerom več vojnih krdel na Grške meje. Iato pa atore Grki gledo taržkih mej, ategnejo se torej zdaj aprijeti.— Bolgaraki kaez, Alekaaader BatteBberški, nazaanil je sultanu, da pride ga obiskat, ali ta je odvrnil, da zdaj ae ni čaa za tako obiakanje. — ImenitBi ruaki general ČrBajev je dobil odpuat, ae ve ae za dobro, kaj je tega krivo; v viajih ruakih krogib je veliko zaBimanje za Bolgarijo ia to ae bo brez vsega pomeaa. — Srbske volitve ao priaesle vladi zmago, toda ne tolike, kakor so ae je nadjali. V Belemgradu ata zmagala moža iz naaprotae straake. — V aemškem drž. zbora so vzprejeli preaaredbo cerkvenih postav, kurz Bismark jo je toplo zagovarjal, bode že tadi vedel, zakaj. Poljakora ae bode priaesla vzboijška. — Belgijaka vlada vzame 43 milijonov na poaodo, da priskrbi dela za revae delalce. — Francoaka vlada zatera doma katoliške nataaove a dragje, na tujem, se zaaima za nje. Sv. Oče nastavijo v Japanakem glavnem meatu poaebaega poalanca ia to ni bilo Fraacozom po godu, češ, da ae jim a tem jeralje atara pravica, varovati oadi kriatijane; kakor ae aliai, pa je stvar acdaj že v redu. — Aflgležem prede v Birmi, apor zoper nje se maoži ali kaže ae aajbolj v požiganja meat. Tako ae godi pri aporih povsodi, vaelej trp^ aedolžai ljadje Bajveč po ajih. — Na Špaajakem pričakajejo vsak den poroda kraljice-vidovice. Ako jim porodi priaca, bode veliko veselje, če ne, pa jim ne izostane kje kaka astaja. — V Ameriki so aastali velike rabake po delalcih, {loaebao v Cikaga pa v Milwaakeeja. Kar na mah ae ,je v OBem mesta 15.000 delalcev uprlo, napadlo prodajalaice ter grozovito plenilo po meatu.