Po5tnlnn plsSana v gotovim
Maribor, sobota ?8 decembra 1935
Stav 295
(beto IX. XVI.')
MARIBORSKI
Gene 1 Om
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / leleton uredništva 2440, uprave 2460 Izhaja razen nedelje ia praznikov vsak dan ob 14. uri Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Poštni čekovni račun SL 11.409
99
JUTRA!
99
IBM
Lavafov obupni boj za obstoj
Usodna zunanjepolitična debata v francoskem parlamentu — Veli-k Lavaiov govor - Glasovanje o zaupnici ali nezaupnici bo danes popoldne — Komentarji listov so zelo pesimistični
PARIZ, 28. decembra. Ob velikanskem zanimanju parlamentarne in vse francoske politične javnosti se je pričela včeraj popoldne v pariškem parlamentu zunanjepolitična debata, od katere izida ni odvisna le nadaljnja usoda Lavalove vlade. ampak v veliki inerj tudi usoda nadaljnjega razvoja svetovno-političnih dogodkov, Na govorniški oder je stopil najprej ministrski predsednik in zunanji minister Pierre Laval ter orisal ves hi-storiat dela za likvidacijo vojne med Italijo in Abesinijo. Povedal je, da se je ves čas doslej zavzemal za sporazum v tem vprašanju, ker je zato dobival pobude z najrazličnejših strani in ker so mu tako narekovali življenjski interesi francoske republike. Pariški predlogi so sedaj sicer mrtvi, ker jih je angleška vlada zavrgla, a tudi abesinska vlada se razburja zaradi žrtev, ki jih. je ta predlog od nje terjal. Najbolj žalostno pa je, da jih italijanska vlada ni proučila tako, kakor je pričakoval in bi imel pravico od nje zahtevati. Mussolinijev govor v Pontiniji jim je zadal morda zadnji udarec.
Nato je obširno obrazložil interese Francije v tej zadevi, ki so v glavnem: ohraniti mir in preprečiti vojno, v katero bi bila prisiljena poseči tudi Francija. Ako je deloval za mir, je pa obenem tudi vedno ostal do skrajnosti zvest Društvu narodov, in to ne le z besedami, marveč tudi z dejanji. Tako politiko namerava I.avalova vlada tudi nadalje voditi in se držati vseh ženevskih sklepov. Prav tako je Lavalova vlada v imenu Francije brez obotavljanja pristala na zahtevo Anglije na obvezo, da ji bo priskočila na pomoč na morju, na kopnem in v zraku, ako bi jo Italija v zvezi z izvajanjem sankcij napadla. Izjavo o tem je dobil britanski poslanik v Parizu in ponovno tudi zunanji minister sir Hoare. Nato je slovesno ponovil to obljubo pred parlamentom in s tem pred vso svetovno javnostjo.
S	tem je Lavalova vlada v imenu Francije prevzela težko odgovornost, ki pa je neizogibna posledica določb pakta Društva narodov. Že ta odgovornost sama mu je za to naložila dolžnost, da poizkusi vse, kar je v njegovih močeh, da se ublaži napetost med Anglijo in Italijo. Priznal je, da ga straži in kot mora prf. tiska bojazen pred nepričakovanimi dogodki, o kakršnih najdemo toliko vzgledov v zgodovini I11 bi mogli zaplesti Francijo v vojno, katere bi se rada izognila. Čim težje so bile obveznosti, h katerim je silil pakt Društva narodov, tem večja se mu je zdela dolžnost, da ničesar ne opusti, kar bi utegnilo olajšati miroljubno likvidacijo vzhodnoafriške vojne. Pod pritiskom te skrbi je s sirom Hoarejepi proučil vprašanje prepovedi izvoza petroleja v Italijo. Z vseh strani je dobil takšna poročila, da preko njih ni mogel iti. Iz teh poročil je uvidel, da bi Italija videla v prepovedi Izvoza petroleja nastop vojnega stanja proti njej. Morda so bili pariški predlogi težki, toda niti Laval niti Hoare nista trdila, da so nedotakljivi. Služili naj bi bili le kot baza za pogajanja.
Pariški predlog je sedaj mrtev, toda pot za spravo je ostala vendarle odprta.
i Sestal se je svet Društva narodov, obu-1 di| se je odbor trinajstih, ki nadaljuje deto, ali se bo znova sestal tudi koordinacijski odbor, ki je sklenil sankcije proti Italiji in razširil svoje sklepe, bo pa odvisno od nadaljnjega razvoja. Proti Italiji se je že nastopilo ostro, in kdor misli, da dosedanje sankcije nimajo posledic, se zelo moti. Nekateri menijo, da je glavno spoštovati mednarodno pravo, toda to pravo je ustanovljeno za to, da se onemogoči vojna ali vsaj omeje njene posledice, ne pa zato, da se vojna še razširi. Društvo narodov bi moralo imeti splošno svetovni značaj, v resnici pa ga nima. Omenjal je izstop Japonske in Nemčije, kar položaj znatno otežuje. Danes gre pri vsem za to, da se poveča spoštovanje mednarodnega prava, toda na ta način, da se konča vojna, ki škoduje vsem državam, koristi pa samo sovražnikom miru. Gre za to, da se Evropi prihranijo nove težkoče in povečanje krize, ki bi mogla še bolj porušiti že itak narušeno ravnotežje. Trdno veruje v idejo miru in naglaša, da je sodelovanje med Francijo in Anglijo najvažnejši pogoj za varnost v Evropi. Proti tej varnosti se ni nikoli pregrešil iu z ničemer škodoval solidarnosti, ki veže obe državi. Pariške iniciative mu ni žal, ker njen namen je bil končati vojno. Njegova dobra volja zaradi tega ni trpela. Iniciativa ni uspela, a napravila se bo nova. Pri tem delu za posredovanje bo vztrajal neomajno dalje.
Lavalu ie odgovarjal prvi socialistični voditelj Leon Rlum, naglašujoč, da niti
1 v vladi sami ni soglasja glede Lavalove politike. Izjavil je, da je odločen nasprotnik politike vlade. Desničarski poslanec Taitinger je branil Lavalovo stališče in se zavzemal za Italijo, radikalni poslanec Delbot je pa ostro kritiziral notranjo in zunanjo politiko vlade. Zlasti je zavračal trditev Lavala, da bi poostritev sankcij pomenila vojno. Dejal je, da si Italija ne bi upala izzvati take vojne, ako pa bi jo izzvala, je naravnost smešno bati se Italije, ki bi imela v tem primeru proti sebi ves svet. Debata se je nato nadaljevala pozno v noč ter danes dopoldne.
PARIZ. 28. decembra. Francosk listi menijo skoraj soglasno, da bi bila usoda Lavalove vlade že včeraj zapečatena, ako bi se bilo izvršilo glasovanje. Edino upanje je sedaj v tem, če se posreči La valu spremeniti razpoloženje poslanske zbornice. »Jour« misli, da je bil včerajšnji ostri govor radikala Delbosa in spiriran od samega Herriota, ki je hotel s tem zadati vladi odločilni udarec. Ta udarec je tem težji, ker je prišel s strani radikalov nepričakovano. Laval bo upo rabil vse svoje sposobnosti, da odbije ofenzivo, naperjeno proti njemu od vseh strani. Povedal bo, da bi pomenila vsa ka sprememba sedanje francoske zunanje politike vojno z Italijo. V tem primeru bi morala Francija takoj izvesti mobilizacijo in bi se boji pričeli kar čez noč. Ako zbornica to želi, naj glasuje proti vladi. Debata se je sedaj opoldne prekinila in se bo nadaljevala ob 15. uri
Vojna do zmage aSi poraza
Na severu se nadaljujejo abesinski napadi, na jugu se pa pripravljajo na obeh straneh na ofenzivo
LONDON, 28. decembra. Na italijanskem severnem bojišču se vrše dalje boji med Italijani in Abesinei. Po poročilih, ki so dospela z bojišča, se vrše novi hoji med četami rasa Kase in italijanskimi četami južnovzhodno od Adue, ki je cilj ofenzive tega abesinskega vojskovodje.
Prav tako so pričeli Abesinei pod vodstvom rasa Epitafa nove napade na italijanske postojanke v okolici Makale.
Dejanski položaj je sedaj tak, da se je Abesincem posrečilo na zahodu potisniti italijansko fronto proti severu v loku, bi je zn splošni italijanski položaj zelo nevaren. Abesinske čete napredujejo sicer počasi, toda stalno in skušajo od treh struni obkoliti Akstim ter preprečiti tako, da bi se vršili boji za to mesto v sami njegovi neposredni bližini ali celo v mestu sumeni. Ako se Italijanom ne posreči fronte na tem odseku zopet izravnati, preti nevarnost, da jo bodo morali izravnali na novih postojankah, kar bi pomenilo izpraznitev Aksuma in nojbrže tudi Makale in Adue.
Na južnem bojišču trenutno ni večjih bojev. Na ofenzivo se pa pripravljajo tako Abesinei, kakor Italijani. Abesinei so južno od Džidžige in Hararja zgradili najmodernejše strelske jarke in utrdbe, kakršnih so se posluževale vojske v svetovni vojni. Te utrdbe so zgrajene 1» nriiner. da bi se Italimom
f Posledice sankcij v Italiji
RIM, 28. decembra. Italijanska vlada se sicer kaže pogumno in skuša ignorirati zlasti sankciisko politiko Društva narodov, toda dejansko so sankcije že doslej bridko zadele vse italijansko gospodarstvo in življenje sploh. Na obmejnih postajah ni skoraj nobenega tovornega prometa več, a tudi osebni je od dne do dne manjši. Prav tako vozijo ladje v omejenem obsegu in napol prazne. Tudi v notranjosti se promet zmanjšuje, zlasti avtomobilski in avtobusni. Zasebniki skoraj sploh ne dobe več bencina, ker se je rezerviral za vojne namene, zlasti še za primer poostritve sankcij. Prav tako pa primanjkuje tudi premoga, kovin in raznih drugih sirovir. ter živil. Posledica tega je, da so mnoge tovarne zelo skrčile obratovanje, druge pa so se sploh zaprle. Brezposelnost narašča tako, da je sedaj do 50.000 brezposelnih delavcev zaprosilo, da bi jih sprejeli kot delavce v vzhodni Afriki, ali pa tudi kot vojne prostovoljce. Samo na ta način bi se rešili pomanjkanja in trpljenja, ker ni nobenih izgledov za skorajšnje spremembe. Kogar ne tare brezposelnost, uničuje, vedno večja draginja vsega, kar je treba za vsakdanje življenje. V Italiji se ustvarjajo vsak dar. bolj razmere, kakršne so bile v zadnjih letih svetovne vojne v bivši Avstriji. Nekateri se zaradi tega divje jeze na Društvo narodov in zlasti na Anglijo, toda ti so v manjšini. Ogromna večina prebivalstva ve, da je Italija
v	svetu osamljena in da drugače tudi biti ne more. Zaradi tega ni nič čudnega, če se širijo od ust do ust najrazličnejše alarmantne govorice in če naletava domača in prekomejna protifašistična agitacija ter propaganda na plodna tla. To stanje bi \se pa še poslabšalo, če bi se sankcije poostrile. Toda poostritev sankcij prihaja dejansko že sama po sebi, kajti Italija nima več sredstev, da bi si mogla nabavljati petrolej, premog, kovine in druge sirovine v količinah, ki jih dejansko potrebuje. Zlate zaloge naglo kopne, kljub zbiranju prstanov in drugega zlata.
pri novi ofenzivi posrečilo prodreti tako daleč na sever, da bi bilo treba braniti hararsko planoto in s tem železnico Džibuti—Adis Abcha. Med teni se pa ras Desta na skrajnem jugozahodu pri bližnje s 60.000 izbranimi vojaki italijanskim postojankam in se pričakuje vsak čas spopad. Tudi na italijanski strani južne fronte se opaža živahno gibanje, kar dokazuje priprave za italijansko ofenzivo.
Med tem še nadaljuje zelo naglo moderno oboroževanje abesinske vojske, ki dobiva v zadnjem času orožje iii mii-nicijo skoraj izključno iz Anglije. V zadnjih tednih so dobili Abesinei preko angleške Somalije 100.000 modernih pušk, 500 strojnic, mnogo topov, nekaj letal, 500 avtomobilov in 10 oklopnih avtomobilov. Po italijanskih poročilih se je to orožje porabilo večinoma za opretnitev južne abesinske armade, ki se pripravlja na odločilno bilko.
LONDON, 28. decembra. Abesinei so dokončno sklenili voditi vojno dalje do popolne zmage ali poraza. Na sever odpošiljajo vedno nove čete, da zadrže vsak eventuelni napad Italijanov in izvedejo sami dalje najostrejšo ofenzivo, katere namen je vreči Italijane iz vse Ti-greje. Največje sile so koncentrirane jugovzhodno od Aksuma, ki ga bodo skušale zavzeti za vsako ceno.
MIR NA GR AN CHACU.
ASSUNCION, 28. decembra. Mirovna pogajanja med Paragvajem in Bolivijo za likvidacijo vojne za G ran Cliaco so v polnem teku. Podlaga za sklenitev miru so naslednje točke:	1. Paragvaj
zahteva od Bolivije vojno odškodnino v znesku 2,600.000 argentinskih pijastrov;
2. Bolivija se obveže, da bo zaznamovala demarkacijsko linijo, kakor je bila določena na konferenci v Buenos Airesu, dokler se ne določi definitivna meja;
3. države, po katerih iniciativi je prišlo do mirovne konference, garantirajo, da Bolivija ne bo prekoračila demarkacijske črte; 4. mirovna pogodba se uvelja-
vi	z ratifikacijo paragvajskega in bob vijskega parlamenta.
pirenejski pakt?
MADRID, 28. decembra. Tu so se razširile vesti, da se je sklenila zveza med Anglijo, Španijo in Portugalsko za primer vojnih zapletljajev v Evropi. Ves Pirenejski polotok bi se spremenil v bazo za angleško mornarico in vojsko. Uradno te vesti zanikajo.
NEMČIJA IN ANGLIJA.
PARIZ, 28. decembra. »Ouevre« poroča, da je Hitler ob priliki razgovora z angleškim poslanikom v Berlinu predložil Angliji sklenitev dvostranskega zračnega pakta z Nemčijo in stavil s tem v zvezi neke pogoje, ki javnosti še niso znane.
/ Mariboru, dne 28. XIT. 1935
—— milili im.........n  ..............—
mm nn ■■■■■■■■■■BPMi
Ubol po veselici v Slovenski Bistrici
Obtoženca najprej napadla Barbariča in nato umorila njegovega polbrata — Pretep v Šikolah
Žalostni in tragični pretepi na našem ..odeželju, ki se čestokrat končajo z ubojem, polnijo že nekaj mesecev vsak dan kroniko naših časnikov. Posebno v jesenskem času so bili pokolji in uboji na dnevnem redu in skoraj ni minil dan, da ne bi poročali o podivjanosti našega podeželskega ljudstva. Posebno na Dravskem polju ir. v Slovenskih goricah mine le redko nedelja brez pretepa s krvavimi posledicami. Epilog vseh teh poko-Ijev in pretepov se potem odigra pred mariborskim okrožnim sodiščem, kjer se navadno ubijalci in pretepači zagovarjajo s silobranom.
Tako je tudi danes dopoldne mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča obravnaval zločin uboja. Sedela sta pred sodniki na zatožni klopi 23-letni kovaški pomočnik Maks Bravčič in Joletni delavec Ivan Turk, oba iz Slov. Bistrice. Maksa Bravčiča je državni tožilec obtožil, ker je dne 29. septembra sporazumno z Ivanom Turkom lažje poškodoval Antona Barbariča, in ker je dne 1. oktobra z nožem usmrtil Milana Mla-kerja. Iz obtožnice posnemamo:
V	nedeljo, dne 29. septembra je bila v neki gostilni v Slovenski Bistrici veselica. Prišli so iantje s svojimi dekleti, da se zabavajo in zaplešejo. Med gosti sta bila tudi današnja dva obtoženca, ki sta bila odličnega razpoloženja. V do-tično gostilno pa so prišli tudi vojaki, ki so, kakor je že običaj, zaplesali z dekleti. Neki Anton Barbarič je prosil Turkovo izvoljenko za ples, kar pa njemu, Turku ni bilo všeč. S svojim prijateljem Brav-čičem sta zato sklenila, da se bosta ma-Sčev. ’a. Ko se je ura približala polnoči sta se Turk in Bravčič iz gostilne odstranila ter zunaj čakala Barbariča. In res, kmalu zatem je tudi Barbarič zapustil lokal, a komaj je prišel iz gostilne, sta ga Turk in Bravčič zgrabila ter ga vrgla v bistriški potok. Barbarič se je pri padcu precej poškodoval, toda k sreči se nm ni nič hujšega zgodilo. Dva dni pozneje pa je Bravčič prišel pred Ma-tuševo kovačnico v Slovenski Bistrici ter zaprosil nekega znanca za ogenj, da si lahko prižge cigareto. V tem trenutku je pristopil Barbaričev polbrat Milan Mlaker ter ga vprašal, zakaj so njegovega polbrata vrgli v potok. Beseda je dala besedo, dokler se nista zgrabila ter premikastila. Mlakar je naposled že ho-
tel zbežati, toda nenadoma se je zgrudil ter obležal v mlaki krvi, ker ga je Bravčič z nožem zabodel v vrat ter mu prerezal žilo odvodnico, da jc nesrečnik nekaj trenutkov zatem izdihnil. Bravčič je po tem dejanju pobegnil, toda orožniki so ga kmalu izsledili ter ga spravili v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
Pri današnji razpravi se je obtoženi Maks Bravčič zagovarjal s silobranom, češ, da ga je pokojni Mlaker napadel in je le v skrajni sili potegnil nož. Glede poškodbe Mlakerjevega polbrata Antona Barbariča, ki sta ga bila Bravčič in Turk vrgla v potok, pa sta krivdo valila drug na drugega.
Kazenski senat je spoznal oba za kriva očitanih jima dejanj in obsodil Bravčiča na 5 let in mesec težke ječe ter trajno izgubo državljanskih pravic, Turka pa na 2 meseca zapora, pogojno za dobo dv»eh let..
*
Nato je stopil pred sodnike 25-letni posestniški sin Jožef Kureš iz Šikol, obtožen, da je dne 6. oktobra t. 1. težko poškodoval posestniškega sina Štefana Bergleza. Obtožnica navaja, da je dne 6. oktobra v gostilni obtoženčeve žene popivala skupina fantov, rned njimi tudi Štefan Berglez, ki je že dalj časa v sovraštvu z obtoženim Jožefom Kurešem. Pozneje je prišla še druga skupina fantov. ki pa se je kaj kmalu sprla s prvo skupino. Končno je nastal prepir radi pla čila zapitka, toda tudi ta prepir se je kmalu likvidiral. Ko so potem fantje zapustili gostilno, je Bergiaz voščil Kure-šu lahko noč ter še dodal: »Pa brez zamere«. Kureš, ki je stal na kuhinjskem pragu, pa je nenadoma potegnil iz žepa samokres ter iz neposredne bližine, streljal na Bregleza, ki se je zadet od krogle zgrudil na tla. Krogla mu je vdrla v prsni koš ter tam obtičala. Takoj so ranjenega Bergleza naložili na voz ter ga spravili v bolnišnico, kjer so mu zdravniki rešili življenje. Kureš se je sam javil orožnikom. Kakor v preiskavi, tako se je tudi danes zagovarjal, da je streljal radi tega, ker je iz Berglezove kretnje sklepal, da ga bo napadel.
Razprava proti Kurešu je pokazala, da je potrebno šc zaslišanje novih prič, zato se je odgodila na poznejši čas.
Gkauda naše Mje:
Lepa božičnica ob naši severni meji
Prva pomoč našim najbolj revnim in najbolj zapuSče-nim pri Sv. Treh Kraljih nad Marenbergom
Gospodarsko depresijo in sedaj v zadnjem času sankcije proti Italiji so najbolj občutili naši mali kmetje, kočarji in delavci ob meji. Ta naš proletariat s številno deco živi danes v taki mizeriji.da človeka boli srce ob pogledu na te razmere. V ilustracijo primer: Marsikateri kmet si ne more kupovati bele soli, ampak samo živinsko, jn to jedo ljudje, ker je cenejša. Ali ni to že zadnje, najhujše, kar mora človek prenašati? Ta številna deca prihaja v šolo enorazrednioo bedna, raztrgana jn bosa. Odkod pa naj dobi obleko in drugo, ko pa niti za sol ni denarja? Ali naj bi gospodarske prilike one mogočile izobrazbo teh sinov in hčera našega proletariata, ki ni po lastni krivdi obubožal? Marsikaj sc govori o meji, vodijo ankete in debate, ali dejanjskih poznavalcev razmer in pomagalcev ni.
Le edini učitelj pozna te razmere do podrobnosti, ker je v stalnih stikih z mladino in domom. A kako naj ta učitelj pomaga sam tem revežem, ko pa so razmere tudi njega prisilile, da se je omejil ua najnujnejše potrebe! Prišel je Božič in z njim zima. Šolski obisk trpi zaradi bede. Ni čevljev, ni obleke, ni koščka kruha. Žalostno gleda ta nedolžna deca v bodočnost, saj ve, da ne bo nikoli boljše, in od nikoder ni pomoči. Zopet je marsikje učitelj edini, ki vrne tej ded vsaj malo vere, da so še na svetu ljudje,
narodni poslanec g. Doberšek, občina Marenberg, Bat’a, g. dr. Winterhalter, notar g. Menhart te? gospa Tomičeva, vsi iz Marenberga. Zahvaljujem se tudi vsem trgovcem iz Maribora, ki so bodisi v denarju ali blagu pomagali uresničiti to božičnico. Gospodu Vinku Kolarju, železničarju v Mariboru, ki je žrtvoval iz idealizma svoj prosti čas za pobiranje darov, pa velja moja posebna zahvala. Čuditi se je, da kraljevska banska upra-
va ni dala izrecno za božičnico pri Sv. Treh Kraljih ničesar.
Mnogo dela, truda, žrtev pa tudi očitkov in nevoščljivosti je bilo v zvezi s to božičnico, a vse to človek pozabi, ko vj-di vesele, nedolžne obrazke in plamteče oči naših malčkov, ki so bili deležni lepih darov in se iz srca zahvaljujejo vsem dobrotnikom. — Vilko Kolar, učitelj. Sv. Trije Kralji nad Marenbergom.
Snedla pifakie
ki mislijo nanje. Sedaj je najlepša prilika, da mu z božičnim darom, ki ga naprosi, trdi to vero.
Marsikje so že na šolah božičnica stari običaj, a božičnica na obmejni šoli pri Sv. Treh Kraljih nad Marenbergom je tem večjega pomena, ker je to prva prireditev na tej šoli od ustanovitve do danes. Božičnica je bila v šoli ob navzočnosti staršev. Deca je deklamirala in pela ter se radovala božičnega drevesca ter mnogoštevilnih darov, ki so bili razloženi po klopeh. Saj se je lahko radovala bogatih darov, ker je vedela, da so namenjeni njej. Tudi starši so se radovali z deco in marsikatero materino oko je bilo solzno ob pogledu na svojega otroka, kateremu so žarele oči od veselja. Deca je bila obdarovana z obleko, čevlji in perilom v vrednosti okrog 4.000 Din. Vse to je bilo razdeljeno tako, da so se upoštevale gmotne razmere in potrebe posameznikov.
Ne bi bilo mogoče tako bogato obdariti vse dece, če ne bi bilo dobrotnikov, ki so se odzvali klicu in prošnji uboge obmejne dece. V prvi vrsti se zahvaljujem naši Družbi sv. Cirila in Metoda, dobrot nici naše meje in zapuščenih sirot naših obmejnih šol, ki je z bogato podporo raz veselila mnogo src. Nadalje so izdatno podprli to božičnico: Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru, Tivar,
Naši športniki v We!su
Boksarski meč med SK Wels
Boksarskega meča, ki je bil med SK šparto in Maribora in SK Herto v Wel-1 su v Avstriji, se je pod vodstvom nače1 j nika SK Šparte g. Rottmanna udeležilo
6	atletov, i. s. v bantamski kategoriji Senekovič, perolahki Plas (član SK Maratona, kot gost), lahke Gojznik, srednje Štrukelj, poltežke Drozg (SK Maraton) in težke Rottmann.
Borbe, bantam:	Senekovič	(Sp.):
Beldhatnmer (H.), prvak Gornje Avstrije. Mariborčan je pravilno ocenil svojega močnejšega nasprotnika ter uvidel, da doseže lahko uspeh le s hitro odločitvijo. Start se je pričel z neznanskim elanom in je presenetil partnerja s silovitimi u-darci. Pred koncem prve runde je že o-nesposobil Avstrijca za nadaljevanje boja, da se je moral vdati.
Pero lahka: Plas (Maraton): Turner (prvak sreza). Plas je dobil fizično in tehnično močnejšega nasprotnika in je bil že v prvi rundi na tleh, vendar se je vrli Maratonec z vso energijo še pobral ter vzdržal vse tri runde, dal svojemu partnerju še mnogo opravka in izgubil tesno po točkah.
Lahka:	Gojznik :Winter. Tudi ta
borba se jc končala s tesno zmago Avstrijca, ki je bil fizično in tehnično močnejši. Gojznik sc je boril z neznansko zagrizenostjo ir. je, kljub izgubi, 'žel buren aplavz.
v AvstHji
Sparto, Maribor in SK Hertd,
Srednja: Štrukeij:Heissl. Borba ie bila ena najzanimivejših in se je končala neodločeno, dasi je Štrukelj v 1. in 2. rundi bil močnejši in je diktiral boj. Tretja runda je bila Heisslova in bi potemtakem zmaga pripadla Mariborčanu. Neodločen rezultat jc vzbudil med publiko protest in izžvižganje juryje.
P o 11 e ž k a: Drozg (Maraton)diolzel (prvak Avstrije). O Avstrijcu je treba povedati, da je razred na našem kontinentu ter se je boril s prvakom Evrope neodločeno! Da je našemu Drozgu, ki je znan kot izvrsten tehnik, uspelo izsiliti remis, je nepričakovan uspeh!
Težka:	Rottmann	:Stangel	(prva
Gor. Avstrije): po treh rundah ostre in lepe borbe neodločeno.
Mariborski boksarji so zapustili naj-iepši utis in so se nekateri odborniki avstrijskega »Box-Verbanda o njih laskavo izražali. Dobili so že zopet več povabil na nastope v Avstriji. — Vršijo se tudi pogajanja na večjo prireditev v Mariboru.
Prepričani smo, da bi se dala iz atletov Šparte in Maratona sestaviti reprezentanca Maribora, in sicer po ena ekipa rokoborcev in boksarjev, ki bi lahko sedaj, ko so tu povabila, stalno in častno zastopale tcžkoatletski šport našega obmejnega Maribora v tujini.
fesftadtorefoa iudjenje
m—tmmiii m«ii——MM—
Davčne zadeve
Popis davčnih zavezancev pridobnine in rentnine za
leto 1936 — Prijave za dopolnilno prenosno takso
Davčna uprava za Maribor okolico jc odmero dopolnilne prenosne takse, ki razposlala vsem občinam navodila za
popis davčnih zavezancev pridobnine in rentnine za leto 1936. Popisovanje se bo vršilo od hiše do hiše. Vpisati sc mora vsaka' oseba ali obrat, ki ima dohodek zavezan pridobnini ali rentnini. Vpisati se morajo nadalje tudi take osebe, ki imajo pravico do davčne oprostitve. Podjetja, obrati ali samostojni poklici se morajo popisati tam, kjer je obrat ali se izvršuje poklic, če je pri obratu več solastnikov, se mora vpisati točen naziv tvrdke, pa tudi imena in stanovanje vsakega družabnika
bo trajala do 31. decembra 1940. Pod to takso spadajo cerkvene nepremičnine, prosvetna volila, skladi, fondi, nepremičnine samostanom, posvetnih in duhovnih občinskih zadrug, zavodov, ustanov, društev in .podobnih združenj. Nadalje spada pod to takso nepremičnina imovinc delniških družb in drugih pridobitnih družb in društev. Lastniki ir. vsi, ki imajo tako imovino, ali njihovi po zakonu določeni zastopniki, odnosno pooblaščenci, so dolžni v svrho odmere te takse predložiti predpisano taksno prijavo v roku od 1. do 15. januarja 1936 pristojni davčni
Ker deli davčni zakon zavezance v tri | upravi, na katere področju je imetje. T skupine, se morajo vpisati v opombo tudi melj za odmero te takse je prometna
vsi podatki, potrebni za točno določitev skupine. Posebno važno je, da se točno vpiše število pomočnikov, število vajencev in število ostalega pomožnega osebja, če ima davčni zavezanec samostojen poklic, pa je hkrati tudi kje v službh se morata vpisati pod isto zaporedno številko njegov poklic in službeno razmerje. Popisati se morajo nadalje tudi osebe, ki imajo dohodek zavezan rentnini. Pri vdovah ali osebah pod skrbstvom se morajo pod imenom vpisati tudi še okol-nosti.
Pri osebah, ki dajejo zemljo v zakup, niora biti vpisana višina zakupnine. Pri dohodkih v obliki obresti in rent se mora vpisati v opombi tudi ime dolžnika. V mestih in trgih morajo popisni organi v opombah zabeležiti, ali je davčni zavezanec oženjen, vdovec, ločen, nadalje njegovo starost, kakor tudi če ima otroke, ki jih mora vzdrževati. Pri vsakem davčnem zavezancu r.aj se vpiše tudi število nepreskrbljenih otrok do 18. leta starosti. Popis se mora izvršiti do 31. januarja 1936 in mora biti izročen davčni upravi najkesneje do 10. februarja 1936.
Po določbah taksne tarife se prične s 1. januarjem 1936 nova taksna doba za
vrednost dotične nepremičnine na dan 1 januarja 1936. V prijavi se mora navesti vsa nepremičninska imovina podrobno z vsemi deli, način uporabe, nadalje kraj in prometna vrednost posebej za vsako imovino.
kOVitA
Silvestrovanje v planinskem domu pri Sv. Treh kraljih. Podružnica SPD iz Slovenske Bistrice priredi v torek, dne 31. t. m. v novem planinskem domu pri Sv. Treh kraljih na Pohorju pod Velikim vrhom silvestrovanje, ki obeta lep potek. Na programu enodejanka, planinska kronika, planinski kupleti ter nastop znamenitega žabjega zbora od črnega jezefa. Ob slavnostni razsvetljavi planinskega doma in cerkve se bo zaključilo staro leto opolnoči s smukom v Novo ,et°- Na Novega leta dan bo ob 11. uri sv- maša za turiste in smučarje, ki jo bo bral Urh Hafner iz Tinja. Za smučarje iz Slovenske Bistrice in okolice bodo na razpo-Iago sanke. Prijaviti se je najkasneje do torka do 10. ure v trgovini g. Korpnika v Slov. Bistrici.
fkatitotske iu /Miške Mašite
Kri je tekla ob meji
Šest žrtev polurnega krvavega klanja — Tragična smrt 19letne mladenke, ki je branila svojega zaročenca
Po krvavih dogodkih pri Makolah in pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. je letošnje Štefanovo prineslo krvav pokolj s šestimi žrtvami ob naši meji. Dogodek znova priča, koliko žrtev zahtevata alkohol in sovraštvo med fanti poedinih vasi. Obenem pa se tudi usiljuje misel, kaiko z vso energijo potlačiti te bolestne pojave in patološke izrodke.
Na Štefanovo*zvečer so se v neki gostilni na Sladkem vrhu med plesom stepli fantje iz Sslnice ob Muri in s Sladkega vrha, med katerimi je že dolgo napeto razmerje. Kakor na povelje se je oglasilo silovito streljanje in so se zabliskali
ostri noži. Po polurnem krvavem klanju so obležale žrtve na tleh v krvi. Šest jih je bilo. Red so napravili šele orožniki, ki so krivce uklenili. Istočasno so prišli tudi mariborski reševalci, ki so dve najtežje poškodovani žrtvi prepeljali v bolnišnico. Sta to 191etna Ana Rei-terjeva, ki je branila svojega zaročenca, pa je pri tem zadobila smrtni udarec na glavo, in 181etni delavec Franc Fort-mtiller, ki je zadobil strel pod levo uho. Mladenka je bila v globoki nezavesti in se tudi v bolnišnici ni zavedla. Eno uro po prevozu je reva izdihnila.
Krasno uspeli zbor mariborskih
strelcev
Včeraj zvečer je polagala mariborska /,vezna strelska družina pri Novem svetu račun svojega živahnega in patriotič-nega delovanja v preteklem poslovnem letu. V lepem številu so prišli na zbor mariborski strelci. Pa tudi zastopniki našemu strelstvu naklonjenih ustanov in organizacij so prispeli in s tem počastili delo naših vnetih mariborskih strelcev. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik g. Stergar Joško, ki je uvodoma pozdravil vse navzočne, imenoma novega mestnega poveljnika mariborskega generala Milutina Milenkoviča, garnizio-narja podpolkovnika Nikoliča, pehotnega podpolkovnika M. Bojiča, podpredsednika strelskega okrožja dr. M. Vauhnika, zastopnika Lovskega društva tajnika prof. Schaupa ter zastopnika rezervnih oficirjev. Zatem je obširno poročal o delovanju, sledilo je tajniško poročilo, ki ga je vzorno podal marljivi tajnik g. Mohor, blagajniško poročilo 1. Vriska, končno še nastavniško in gospodarsko poročilo prof. Cestnika. Mariborska strelska družina šteje 158 članov. Dohodki izkazujejo t4.378.57 I>in, izdatki 13.398.41 Din. Nato je tajnik prečital izredno ljubeznivo in bodrilno pismo generala B. Putnikoviča in je občni zbor r.ato sklenil, da se general B. Putnikovič ter primarij dr. H. Robič imenujeta spričo izrednih zaslug za naše obmejno strelstvo za častna člana. Pri volitvah je biil ponovno izvoljen za predsednika g. Joško Stergar. V odboru so: podpolkovnik Mi-lisav Bojič, art. podpolkovnik M. Brič, kapetana II. ki.* Joksimovič in Novak, poročnik Novo Čuikič, prof. Cestnik, Anton Mohor, Ivan Vrisk, Robert Vukma-nič, Lojze Sprager, inž. Zmago Ziern-feld.
Na občnem zboru se je izrekla posebna pohvala bivšemu mestnemu predsedniku dr. Lipoldu za izdatno podporo, bivšemu banu dr. Marušiču, banu dr. Natlačenu ter županu dr. Juvanu. Nadalje je bila na občnem zboru živahna ter izčrpna razprava o razmahu strelskega športa v drugih državah ter se je obenem ugotovilo, da je v tem oziru treba še veliko sistematičnega in podrobnega organizatoričnega dela. Tudi se je od strani poedinih govornikov na-glašala potreba čim intenzivnejše in ši-rokosežnejše pritegnitve naše mladine v organizacijo strelskega športa.
pri R. K. v Radvanju. Naše iskrene čestitke!
Iz učiteljske službe. Premeščeni, oziroma premeščene so sledeči učitelji oz. učiteljice: Ivan Andrejčič iz Studencev v Krčevino, Emilija Črmovšek iz Hoč v Maribor, Ivan Fajnig iz Mežice v Maribor, Ciril Kafol iz Sv. Bolfenka v Ptuj, Gabrijela Ažman iz Dolnje Lendave v Slov. Konjice, Albin Kovač iz Brega v Ptuj, Ivan Lovše iz Krčevine v Maribor, Olga Miklavčič iz Reke v Maribor, Katarina Smerdu iz Studencev v Maribor, Katarina Šušelj iz Št. lija v Sostro, Leopold ŠaUda in Angela Šalda iz Sv. Lovrenca v Krčevino, Frančiška šmajdek iz Ivanjcev v Ljutomer, Blanka Špes od Sv. Marka v Hoče, Karol Volmajer iz Vuhreda v Vuzenico.
Lokavec pri Cmureku. Šolsko vodstvo je skupno s krajevno CM podružnico priredilo v nedeljo 22. t. m. za obmejno slovensko deco in njih starš-' prav usipe-lo božičnico.
Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru nam sporoča, da na novega leta dan ne bo svežega peciva. Pecivo se bo dostavljalo že v torek popoldan. Na Silvestrov večer delo v pekarnah počiva. — Uprava.
Društvo »Nanos« ima svoj redni občni zbor 12. januarja 1936 oib J410. uri v mali dvorani Narodnega doma (I. ndst.)
Delavska godba Ehrlich vabi svoje članstvo na II. redni občni zbor, ki bo dne 5. januarja 1936 ob pol 10. uri v 4. objektu predilnice. Vstop v »borno dvorano samo z društveno legitimacijo. Dnevni red: poročilo predsednika, blagajnika, tajnika, revizije, volitev novega odbora ter slučajnosti.
Lutkovno gledališče ponovi v nedeljo 29. t. m. igrico »Gašperček in razbojniki« ob 15. uri.
Silvestrovanje hotel »Orel«. Koncerti v vseh prostorih. Srečolov na živega pujska. Bitka s kroglicami. Obilna izbira mrzlih in toplih plošč. Specialni meniji, po naročilu mrzle plošče izven hiše. Slavnostni obedi, večerje. Naročila naj bi dospela pravočasno, ribe naj se rezer virajo. Izborna ljutomerska vina. V jutranjih urah kisla juha in odojček.
Najveselejši Silvestrov večer bo pri dvojnem sporedu, supeju itd. v Veliki kavarni. Ples, bar, niponska veselica, za vsakega presenečenje.
V Pohorskem domu bo veselo silvestrovanje z godbo in pristno pohorsko zabavo.
Gasilska četa v Studencih priredi Silvestrov večer z raznimi komičnimi pri zori v gostilni Grmek. Začetek ob 18. uri.
Gledaliiki
ravnaMfe
Gdč. Glumič Din 20*— globe radi kašljanja na odprtem odru,
ker odkar obstoja
bonbon
se da kašelj preprečiti
PROIZVOD; ,.UNION", ZAGREB.
GRAJSKI KINO
Danes sobota premiera
Devica Ivom Odeanska”
V glavni vlogi Slovenka Angela Zalokar, Henrich George. - Ta edinstveni velefilm je višek nemškega filmskega stvarjenja.
0»
Matineja. V soboto ob 14. in nedeljo ob 11. uri veliki jahalni, pustolovni fibn »Neukrotljivi Mustang«. Znižane cene.
Kino Union. Do vključno ponedeljka
prekrasni film »Mazurka«, ki tvori govorico Maribora. Od torka novoletni spored, veseli dunajski film »Zmaga mladosti« s Hermann Thimigom, Liano Haid, Hans Moserjem in Leo Slezakom.
SOKOLSKO DRUŠTVO MARIBOR MATICA
SILVESTROVO 1935.
Hotodkc
REPERTOAR.
Sobota, 28. decembra ob 20. uri: »Malo-meščani«. Zadnjič. V korist penzijske-ga sklada gledaliških igralcev. Globoko znižane cene od Din 15 navzdol.
Nedelja, 29. decembra ob 15. uri: Majda«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Ba* jadera«.
Ponedeljek, 30. decembra: Zaprto.
Torek, 31. decembra ob 21. uri: »Vese** kmetič«. Prvič.
5876
GODBA „D R A V A"
V NARODNEM DOMU Pastir in bogat spored
Xlt. MluuktHslU 4ties 41
1936
UNION
Prezident dr. Beneš naši Jč Ligi. Tukajšnja Jugoslovensko-češkoslovaška liga je sprejela na svojo čestitko od gospoda prezidenta dr. Edvarda Beneša Sledečo brzojavko: »Iskrena zahvala za drago čestitko. S svoje strani Vam za to želim mnogo uspeha v Vašem delu fia polju jugoslovanske-čehoslovaške vzajemnosti.«
Gospod Vinko Kolar pri Abrahamu. V
krogu svoje družine je danes obhajal ŠOletnico gospod Kolar Vinko, ključavničar skupinovodja delavnic drž. železnic. Jubilant je bil dolga leta občinski odbornik v Radvanju ter agilno deluje
Bog daj srečo! K poročilu glede prvo navedene poroke pod tem naslovom v št. 293 našega lista pripominjamo, da se je vrinila mala pomota in da bi se moralo v omenjenem poročilu glasiti sledeče: poročil se je Ignacij Miiller, kolar-ski mojster in hišni posestnik iz Maren-berga, z gostilničarko Marijo jKoležni-kovo.
Sveži gomili. V starosti 76 let je preminul na Jugoslovanskem trgu 3 čevljarski mojster g. Vaclav Černy, v Mariboru znana in priljubljena osebnost. — V splošni bolnišnici je umrl 651etni tesarski mojster Leopold Čep:;. Žalujočim naše iskreno sočutje!
čast in priznanje! Že precej dolgo ne pomnijo tolikega prometa in dela pri vseh treh tukajšnjih poštnih uradih kakor ob priliki letošnjih božičnih praznikov. Naši spretni poštni uradniki in vrli ter vestni pismonoše pa so naporno ter odgovornosti polno delo izvršili z vzorno požrtvovalnostjo in brezhibno točnostjo.
K ustanovitvi samostojne župnije v Studencih piše »Delavska Politika« z dne 28. t. m.: »Novo župnijo hočejo ustanoviti v Studencih. O tem bo moral razpravljati tudi mestni občinski svet na svoji seji 30. t. m. Kaj ima občinski svet opraviti s to zadevo, je težko reči. Uprav-no-politčna občina nima s cerkveno občino nobenega opravka. Verniki se bodo pa že znali braniti pred novimi osrkve-nirni davščinami.«
Regulacijska dela na Dravi. Na progi med Vurbergoin in Št. Janžem se bodo izvršila na Dravi regulacijska dela in se samo materialni stroški računajo na preko 200.000 dinarjev.
Proračun cestnega odbora. Mestno poglavarstvo naznanja, da je proračun sre-skega cestnega odbora Maribor za leto 1936/37 razgrnjen vsem interesentom na vpogled v predsedstveni pisarni na mestnem poglavarstvu,\ soba št. 6 do 1. januarja 1936.
Novi proračun mariborskega sreskega cestnega odbora izkazuje 5,479.318 dinarjev na izdatkih in 3,430.474 dinarjev na dohodkih, primanikijai 2,048.834 dinarjev.
Silvestrov večer v Gambrinovi dvorani K. D. Triglav. Vabljeni vsi!
Renčelj, Pobrežje. Vsako nedeljo koncert.
Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Maverjeva in Albaneževa lekarna, jutri v nedeljo Minarikova in Sa-vostova, v ponedeljek pa Sirakova in Maverjeva lekarna.
TepežkanJe... Bilo je že zarana prav živahno in veselo. Mariborska mladež' >2 prav temeljito izkoristila tradicionalni praznik nedolžnih otročičkov in prav uspešno uveljavila tradicijo tepežkanja, ki donaša darove in veselje. V gručah so hodili od trgovine do trgovine in mariborski trgovci so tudi letos pokazali svoje dobro srce. Okoli 8. zjutraj je bilo pravcato obleganje glavnih trgovin po Gosposki ulici in je število malih tepež-karjev naraslo do gneče, da je bilo ponekod prav težko, prebiti se skozi te-psžkarsko mladež. ______________
' SILVESTROVO
SOKIH Dllllll II. PMl T tani h. Imiilj
Drevi zadnja uprizoritev »Malomešča-nov« po globoko znižanih cenah od 15
Din navzdol, čisti dobiček gre v korist penzijskega sklada gledaliških igralcev ter zato obisk predstave še posebej toplo priporočamo.
Nedelja v gledališču. Popoldne ob 15. uri bo prva popoldanska predstava Kozinove operete »Ma)da«. To delo zaradi prav temperamentne, v r.ačinu jazza pisane glasbe ter zaradi svoje vesele note v vsebini izredno ugaja. Veljajo znižane cene. Zvečer ponove Kalmanovo priljubljeno in odlično uspelo opereto »Bajadera«.
»Veseli kmetič« za Silvestrovo. Z za-ostkom ob 21. (9.) uri bo na Silvestrovo prva letošnja uprizoritev operete »Veseli kmetič«. O polnoči bo spet žrebanje listkov, ki jih prejmejo vsi obiskovalci silvestrske predstave. Kdor 1» izžreban, ga čaka prijetno novoletno presenečenje.
V samomorilnem namenu si je prerezala žile na levi roki 351etna Elizabeta F. Odpremili so jo v splošno bolnišnico. Vzrok ni znan.
Na vlak čakajočo množico je navalil z nožem 281etni brezposelni čevljarski pomočnik I. K., pristojen v Slovenji vasi pri Ptuju. Pri tem je preklinjal in celo hudo žalil našo vojsko. Spričo njegovega nevarnega vedenja je pripisati le slučaju, da ni prišlo do uboja ali druge nesreče ter na kolodvoru, službujočemu orožniku-naredniku, ki je suroveža razorožil. K. je bil tako besen, da so morali pristopiti še drugi orožniki ter potniki, da so ga ugnali in ukrotili. Spravili so ga na sani ter ga prepeljali v policijske zapore, kjer so dognali, da imajo opravka z nevarnim kriminalnim tipom, ki je že večkrat pred-kaznovan radi raznih tatvin in vlomov ter radi umora. Izročili so ga ptujskemu sodišču.
Nesreča pri sankanju. Včeraj se je pri sankanju težko ponesrečila llletna Anica Kladnikova iz Studencev. Pri padcu s sani je zadobila zelo nemaren pcetaes
Kavarna Jadran
priredi tudi letos svoj tradicijonalen
Silvestrov veter
z izbranim in splošno priznanim zabavnim sporedom
Med drugimi nastopilo pod režijo g. Harastoviča člani našega Narodnega gledališča
možganov. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici.
Vse stanovanje so pretaknili in preobrnili še neizsledeni storilci šentiljskemu železniškemu čuvaju g. Paku. Tudi slikam na stenah niso pardonirali. Odnesli so 300 dinarjev v gotovini.
Jabolka... Upokojencu Ivanu Jarcu iz Sodne ulice je neznani vlomilec udrl v njegovo klet in mu ukradel večjo količino jabolk. Tatvino je oškodovani prijavil mariborski policiji.
Vremenska napoved pravi: milo vreme bo trajalo dalje.
HouUt *®
Gospodarske razmere. Kako slabe so naše gospodarske razmere, je razvidno iz tega, da je na občinski razglasni deski za prihodnji mesec razpisanih 61. javnih dražb.
Jtu&iuuu
Maurice Rostand: Vest
Igra v treh dejanjih s prologom
Svetovna vojna je inspirirala nešteto | vojak Marcel, ubijalec Nemca Holderli-f.isateljev vseh narodov ir. jim potisnila na. Igral ga je g. N a k r s t in izpričal s y rope peresa, da so napisali grmade 1«- to svojo kreacijo velike sposobnosti, da-posbvnih del, pesmi, črtic, povesti, no- j si v vseh položajih vendarle ni mogel vel, romanov in tudi dram. Mnogo teli docela zmagati izredno težke naloge. To-del, domačega in tujega izvora, a po ve-1 da boljšega Marcela v našem ansamblu deli tudi že na slovenskih odrih, a po ve 1 gotovo ne bi našli, ir. najbrže tudi mar-
sikje drugje ne. Karakterno dognano v maski, kretnjah in igri je ustvaril gosp. Pavle Kovič starega prof. Holderlina in more šteti ta lik nedvomno med svoje najuspelejše. Prav tako izklesana je pa bila tudi profesorjeva žena Luiza gdč. Kraljeve. V pokojnikovi nevesti Angeliki je gdč. Branka Rasbergerje-va znova izpričala svoj obsežni naravni igralski talent, vendar se je kdaj pa kdaj v kočljivejših trenotkih čutilo, da tudi največji naravni talent $3 ne more docela zakriti začetništva. G. Just Košuta, ki je hotel dati kratkemu nastopu knjigarnarja Frauschlieba poseben poudarek v svojevrstni karakterizaciji, je zašel prav zaradi precenjevanja' zuna-starše vojaka, ki ga je ubil, pride v nji-1 njosti igre v škodo notranje prepričeval hovo hišo, živi ž njimi, da bi jim odkril nosti v karikiranje. To je bolezen, ki raz-svojo strahotno tajno, a je ne more. saja pri nas pogostoma in je nalezljiva Resnico spozna komaj r.evesta umorje- 1 kakor nahod, četudi je včasih r.a mestu nega, ki mu naposled tudi pokaže edino (n. pr. v Košutovem nadporočniku v možno pot pokore, odnosno poprave »Malomeščanih«, kjer pa zaradi racional-
čini so nam le reproducirala vojne strahote v posameznih izrezkih in odtenkih. ?>Vest« francoskega pisatelja Mauricea Rostanda je pa zajeta iz misli na posledice vojne po njenem izdivjanju ter zgra jena iz čudovitega materiala etičnega čustvovanja, ki sega nad površinsko, civilizacijsko moralo ir. celo nad vero kot cerkveno ustanovo.
Mlad človek, ki je v vojni na fronti u-bil »sovražnika« (Francoz Nemca) v spopadu moža proti možu, začuti v sebi strahotno samoobtožbo in išče zaman o-lajšanja v svetu in v cerkvi. V prologu kleči ob spovednici, se obtožuje in prosi olajšanja, a spovednikova odveza mu ga ne da. Zato gre v Nemčijo, poišče
Delo, ki je doživelo mariborsko pre-| miero 25. t. m. zvečer, je zrežiral gosp. H a r a s t o v i č, ki je naštudiral tudi plese, (seveda v mejah naših skromnih mož nosti). Inscenacija je bila solidna, a prikladna in okusna. Toalete dobre, nekatere kar zares elegantne. Le to bi moral režiser vedeti, da Indijke (plesalke!) niso plavolase. O tem bi ga poučil vsak boljši leksikon. Ali pa je to le — pomanjkanje lasulj?
V	Kalmanovi glasbi sta polno zaživela naš tenorist g. Sancin kot princ Radjami in naša primadona gdč. U d o-vičeva kot operetna diva Odette Da-rimondeova. Ulogo komika St. Clochea je odigral g. Harastovič, subretko Mariatteo pa gdč. Barbičev a. Tvorni čar čokolade La Tourette je bil g. V e r-d o n i k. Grofa Armanda je upodobila ga. Gorinškov a, polkovnika Parkerja pa z zelo posrečeno masko g. G o r i r. š e k. Elegantna Fefe je bila gdč. Starčeva, pristna Indijca sta oživela v kreacijah g. Pavla Koviča (dvorni minister) in g. N a k r s t a (pribočnik), gledališkega ravnatelja, malo preveč karikirano prikazen, je odigral g. Košič, šefa gledališke klake g. Rasberger, časnikarja g. Košuta, mistorja in biljeterja pa g. Blaž.
Nekateri dueti, terceti in plesni nastopi so se morali ponoviti.	-r.
storjenega — zaživi naj življenje tistega, ki mu ga je vzel in vrne stem staršem izgubljenega sina. — Tisoči so nam govorili iz knjig in z odrskih desk obtožbo proti vojni, a tega, kar nam je zaklical v »Vesti« Rostand, niso mogli povedati tako elementarno neposredno. Ne, vojna sama ne more biti tako grozna, kakor so grozr.e njene posledice. In te nam kaže ta »igra v treh dejanjih s prologom«. Odveč bi bilo omenjati, da je delo tudi odrsko efektno, saj zagrabi gledalca tako silovito, tako magično, kakor le malokatero drugo.
Vendar je pisano tako, da zahteva močnega režiserja in močnih igralcev. G. Ciril Debevc je kot gost dokazal, da zna približati tudi delo, kakršno je »Vest«, odrski resničnosti in sodoživlja-nju občinstva. Nelahki problem režije je rešil mojstrsko in nam tako ustvaril v splošnem zelo dobro predstavo. Kolikor je še bilo šibkejšega, ne docela izdelanega ter vrzeli, je stvar ansambla, ki mu ga je dalo gledališče na razpolago. Kakor moram gostovanja tujih režiserjev pozdraviti in priznati, da so že sama po sebi veselo poživljenje, tako moram tudi pribiti, da ne pomenijo in ne morejo nikoli pomeniti rešitve našega režijskega vprašanja v celoti. Kajti samo režiser, ki deluje staino v gledališču, more v celoti vtisniti delom, ki Jih režira, svoj popolni režijski pečat!
L’homme que j’ai tue, (akor se glasi v francoskem originalu drama), je bivši
ne uporabe karikiranja ni več karikature, marveč tipika!). S tako tipiko je odigral tokrat vlogo spovednika g. Gorinšek. Holderlinovo služkinjo Avgu-sto je pa naposled odigrala ga. Slava G o r i n š k o v a.	-r.
Bajadera
Ne pomaga nič: opereta je svojevrstna cvetka, ki jo vzgojimo do bohotnega raz rasta samo v rastlinjaku z umetno toploto, t. j. operetno prefinjeno kulturo (da ne bo kdo te »kulture« napačno razumel!). Da je zrasla »Bajadera« libretistov I. B r a m m e r j a in A. G r ii n-w a 1 d a ter komponista Emerika K a 1-mar.a v takem rastlinjaku, kaže že takoj spočetka. Naravnega od tam zunaj, kjer se širijo pisane loke, na njej sicer ni ničesar, zato pa je tembolj — operetna. Zgodba sentimentalno plehka: indijski princ sc zaljubi v pariško igralko, se bori za njeno ljubezen (ki jo v resnici ima že ves čas) in naposled seveda zmaga. Toda vse to je povito v vzdušje operetnega čara in napolnjeno s Kalma-novo muziko, polno zagona, zvenečo živo in prelivajočo se v lahki pestrosti kakor žarometni slap. To se je poznalo tudi pri orkestru, zboru in solistih. Vsemu temu aparatu naše mariborske operete to in tako najbolj »leži«. Dirigent g. Lojze Herzog je kar živel, in pod njegovo taktirko je zvenel orkester kakor »namazan«. Kalman je operetni mojster.
Misel in delo. Ljubljanska kulturna in socialna revija »Misel in delo« objavlja v drugi številki drugega letnika obširno razpravo dr. O. Pirkmajerja »Naš problem upravne decentralizacije« (predavanje, tudi v Mariboru); I. Kolar je posvetil toplo pisan članek univ. prof. dr. Ivanu Prijatlju ob 60-letnici, B. Borko je pa predstavil zelo plastično novega češkoslovaškega prezidenta dr. Eduarda Beneša. V Obzorniku piše dr. B. Vrčon
0 vzhodnoafriškem konfliktu, V. o reformi učitelj:šča, B. poroča o Bartulovi-čevem članku »Politika nasproti Hrvatom« in o »Predlogih industrije«, Juko brani »Slovenski pravopis (Breznik-Ra-movš), S. piše o »Naši misli«, sledita notici o Starešinskem društvu »Triglavu« in »Mladinski Matici«, na platnicah so
1 pa pestre »Drobtine«.
I Mladika. Družinsk' mesečnik »Mladi-! ka« D. sv. M. v Celju je nastopil te dni s 1. številko XVII. leto izhajanja. Iz pe-1 stre vsebine navajamo. V. Wink!er »Do-, i bravski bogovi« (povest, ki se bo nada-| 1 je vala), Milo Urban: »Lesen kruh« (prevod iz slovaščine); V. Beličič: »Zima« (pesem), Sonja Severjeva: »Lena mravljica Cici«, J. Jurač: »Miklavževa povodenj«, B. Kozak: »O dveh še čvrstih bolnikih«, Draga Kranjčeva: »V snegu« (pe sem), I. Zorec: »Iz nižav in težav«, V. Moderndorfer: »Narodne pravljice« in D. Kranjčeva: »Zimski pot« (pesem). — Slede zaglavja: Pisana trata, Nove knjige, Nafe slike, Slovanski vestnik (J. Še-' divy), Dom in družina ter Zabava in ša-
1 la. Zvezek krasi več lepih ilustracij.
Ob zatonu starega in ob pričetku no-, vega leta prinaša ilustrirana tedenska revija za radio, gledališče, film in modo »Naš val« poročilo o stanju, v katerem je naša celokupna radiofonija. Sploh je povečana novoletna številka tega našega izvrstnega tednika izredno pestra. Josip Fran Knaflič je prispeval izredno posrečeno reportažo »Žena s čarobnimi očmi«, Gustav Strniša prisrčno peseni »Zimska noč v Bohinju«, Josip Ribičič duhovito satiro »Škrlatinka«, Mihail Zo-ščenko hudomušno črtico »Junak«. V tej številki se nadaljujeta in zaključujeta ruski roman iz dobe revolucije v srednji Aziji in Goldonijeva klasična komedija »Mirandolina«. Zanimivosti iz domače in svetovne radiofonije, radijska abeceda, modne novosti, filmske in gledališke slike zaključujejo redakcijski del lista, kateremu je priložena še 32 strani obsegajoča priloga s točnimi programi vseh evropskih radijskih postaj.
Pravilnik za vzdrževanje katastra. Združenje geometrov in geodetov, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, je izdalo slovenski prevod »Pravilnika o vzdrževanju katastra« v obliki snopiča zbirke zakonov. Uvodoma ima praktično sestavljen pregled z navedbo členov. Pravilnik predpisuje prijave zemljiških sprememb sodiščem in katastrskim upravam, dalje takse in način prijav, izvedbo paroslacije, obmejitve, vnose v katastrske mape itd. Pravilnik je važen in nujno potreben za vsa oblastva, geodete, geometre, inženjerje, notarje, advokate in tudi zasebnike. Obsega 140 strani.
P.Uiiske Moviu
Spremembe pri okrajnem sodišču v Ptuju. Sodnik dr. Muha, dosedaj na nespornem oddelku I, je dodeljen h kazenskemu sodišču, sodnik Kancler pa pride od kazenskega sodišča v sporni oddelek III, sodnik dr. Lipič pa od spornegn oddelka III na nesporni oddelek I.
Z nabiralno polo za brezposelne po Ptuju. Ptujska policija je prijela 351etne-ga brezposelnega trgovskega pomočnika iz Brega pri Ptuju, ker je z nabiralno polo beračil za brezposelne, ne da bi imel za to kako pooblastilo. Nabran denar okrog 140 dinarjev je nato zapravil v gostilnah. Med časom, ko se je nahajal v policijskem zaporu, je svojo obleko in čevlje popolnoma raztrgal tako, da mu je morala policija preskrbeti obleko za sprevod do sodišča v Ptuju, kamor so ga izročili v nadaljnjo postopanje. Gori imenovani ima že 8 kazni za taka in enaka dejanja, ter je presedel tudi ip dve leti v prisilni delavnici.
Tatvina koles. V Sloveniivasi je bilo ukradeno moško dvokolo, last posestnika Fureka, vredno 1000 Din, znamke »Durkop«, evidenčna št. 25-178685-2. V Staršah tudi moško dvokolo last trgovca Krofla, vredno 600 Din, evidenčna številka 25-186464-2.
J. K.
Po bolgarskih gorah
(Dalje.)
Ob določeni uri smo zapustili domovino za dobrih 14 dni z željo, da se povrnemo vsi zdravi in čili, kar se je tudi zgodilo. V Dragoman, ki je prva obmejna postaja v Bolgariji, smo prispeli že v mraku. Ure smo si morali urediti po vfchodnem evropskem času. Pomakniti smo jih morali za eno uro naprej. Carinski pregled naše prtljage je bil brez posebnih ceremonij hitro končan. Do tu nam je prišel nasproti odposlanec bolgarske turistične zveze iz Sofije. V razgovoru ž njim smo takoj spoznali, »da Slovan povsod brate ima«. Z našo slovenščino smo si kaj lahko pomagali in smo se z brati Bolgari čisto dobro razumeli vsepovsod, kamor smo prišli, celo na skrajni vzhodni meji ob valovih "Črnega morja. Edino kar nam ni šlo v račun, je njihovo prikimavanje in odki-mavanje z glavo. Toda tudi temu smo se kaj hitro privadili.
Ob 23. uri smo i®stopili na sofijskem kolodvoru, kjer nas je pričakovala in pri jazno sprejela velika gruča bolgarskih planincev in planink. Po prisrčnem sprejemu- so- nam- pomagali, znositi, našo prt-
ljago v velik avtobus, ki nas je odpeljal po krasno razsvetljenih ulicah v hotel »Coop«. Omenjeni hotel je nova moderna petnadstropna zgradba, ki so jo zgradili na zadružni podlagi. Hotel nudi gostu luksuzne, meščanske, pa tudi bolj pri proste turistovske sobe. Nekaj naših pla nincev so namestili po meščanskih sobah, nas, ki smo bili »mlajši«, pa so potegnili z Iiftom na vrh.
V	družbi Bolgarov smo večerjali in pri tej priliki določili načrt za ogled Sofije in nadaljnji načrt našega hribolazenja, v kolikor ni bil že poprej natančno določen.
Sofija, prestolnica Bolgarije. Moram reči, da nas je prijetno iznenadila tako glede svoje velikosti, kakor tudi s svojimi res moderno urejenimi ulicami, trgi in javnimi nasadi. Marsikateremu za-padno evropskemu mestu bi bila Sofija lahko vzgled. Pri regulaciji mesta se v Sofiji niso ozirali na kakšne stare rozete ali grbe propadlih srednjeveških, nam sovražnih mogotcev in klativitezov, kakor v nekem jugoslovanskem mestu ob najskrajnejši severni meji. Sofija štej; danes nad 300.000 prebivalcev, čeprav je bilo še leta 1876 mestu Ruse (Ruščuk) ob Donavi s svojimi 26.000 prebivalci največje bolgarsko mesto, ki je štelo takrat ,5.000 prebivalcev več kakor Spfija. Ne-
pojmljiva za našo počasnost je naglica, | s katero se Sofija prav po amerikansko ( modernizira, rase in širi na vse strani. | Bolgarska prestolnica leži na visoki ■ ravnini 550 m nad morjem. Na severu jo zapira Balkansko, na jugu pa Vitoško pogorje s Črnim vrhom, ki je visok 2286 m, in je bil pokrit sredi julija s snegom. Dopoldne smo si ogledali v spremstvu prijaznih bolgarskih planincev mesto, ki je bilo še okrašeno z jugoslovanskimi in bolgarskimi zastavami ter si še ni nadelo vsakdanje podobe, ki mu jo je bil premenil za nekaj dni tako veličastni sokolski zlet. Povečane fotografije, razstavljene v izložbah, so pričale v mogočnosti sokolskih dni v Sofiji. Ko smo si ogledovali izložbo neke trgovine s fotografskimi potrebščinami, nas je naprosil prijazni gospod za prijazen nasmešek. Popoldne pa smo bili že ovekovečeni s svojimi smejočimi se obrazi na papirju in razstavljei v izložbi.
Trg svete Nedelje, kjer stoji tudi kate drala, ki je bila po atentatu leta 1925. na novo sezidana, je središče mesta. Tu se stekajo vse glavne žile. Ogledali smo si tudi gledališče od zunaj in znotraj. Leta 1922. je stari Talijin hram pogorel, a I. 1928. so zgradili novega, ki je eden najmodernejših. Oder je mojstrovina tehni ke, premika se levo m desno, gor in dol,
a pri tem molči in prav nič ne škriplje, kakor naš mariborski. Prav tako je prava mojstrovina sodobne tehnike tudi naprava za iluminacijo. V bližini gledališča stoji največja mošeja Sofije. Mošej je v Sofiji zelo malo, ker so Bolgari temeljito obračunali s svojo preteklostjo in izbrisali skoro vse znake suženjstva. V tem pogledu bi se tudi mi lahko marsičesa naučili. Trg, na katerem stoji spomenik Carja Osvoboditelja, je eden najlepših trgov v Sofiji. Oklepajo ga krasne in moderne stavbe raznih državnih uradov in poslaništev ter muzeji. Najlepša stavba v Sofiji pa je cerkev svetega Aleksandra Nevskega, ki je bila z ogromnimi stroški zgrajena v spomin osvoboje-nja Bolgarov izpod turškega jarma. Njene zlate kupole se prelestno prelivajo z barvami rdečih streh v pekočem julij-skem balkanskem solncu.
Sofija ima sredi mesta znamenito kopališče z vodo naravne toplote 47 stopinj C. Kopališče je moderno opremljeno, a tudi njegova voda je zelo zdravilna. Ogledal sem si naprave, poskusil pp sem tudi moč zdravilne vode.
Bolgarska prestolnica im** ’T,nogo lepih nasadov, med njimi >3 najlepši Park princa Borisa, ki je skrbno negovan, drt se kar blešči v čistoči m svežini.
'Se bo nadaljevalo.)
EVGEN". SABA NOV;	|	vodi	do	največjih	reči,«	je	ponavljal	sa-
Mmemnje	fteofesufa
ROMA N
Tisti večer je šest maklenskih sarrio-larjev spalo prvič nemirno spanje, vse prepleteno s sanjami o svetu za gozdovi in gorami, in zjutraj se je pričelo novo življenje.
Profesor Hilarij Kabaj in njegov asi-stentEcahijel Kalist sta se lotila urejevanja svojega laboratorija, ki jima ga je odkazal dr. Evarist v pritličju tik nad svojim v podzemlju. Tri prostorne, svetle sobe sta z Damazovo in Manertovo pomočjo napolnila s čudnimi napravami in pripravila vse za pričetek resnega znanstvenega dela. Dr. Servacij Evarist ju je zadovoljno opazoval in si mel roke v trdnem prepričanju, da je napočil najpomembnejši čas njegovega življenja. V uspeli ni dvomil.
»Mora se posrečiti,« si je dejal. S sredstvi, ki jih bo imel profesor Kabaj na razpolago, bi se posrečile še veliko večje reči. In potem bomo nekega dne pričeli pošiljati nad človeštvo ogromne mno žice strašnih pošasti. Drevele bodo preko gozdov in gora. razbežale se na vse strani, uničevale, pustošile in morile...«
V	očeh dr. Servacija Evarista je za-
žarel blazni blesk zadovoljstva. Mumiji podobni obraz je dobil gibke poteze in koščene roke so mu nestrpno drhtele. Celo na prisotnost ženske je pozabil. Nič se ni brigal za to, ali izpolnjujejo njegovi ljudje njegov trdi, nekavalirski ukaz. ali ga ne izpolnjujejo. Pozabil je celo na svoje eksperimente in na svojega asistenta inž. Atanazija Gala. Pa tudi prof. Hilarij Kabaj je doživljal tiste dni čudno notranjo preobrazbo. V delu neomejnih možnosti je postajal fanatik svoje misli, kakor njegov mecen. Drobno zrno, ki ga je bil zasadil v njegovo dušo dr. Evarist, je pognalo čvrsto kal, ki je pričela rasti v steblo ter iz stebla v deblo, da požene naposled še veje in obrodi sad. Drobno zrno — misel maščevanja...
Ko je profesor Hilarij Kabaj sprejel doktorjevo ponudbo in sc preselil k njemu na odljudni Maklen, boj v njem še ni bil dobojevan. Kolebal je med svojimi prejšnjimi ter Evaristovimi nameni in smotri. Toda v delu je čudovito naglo ginila vsa njegova bivša bitrtost, kakor
memu sebi. »že čisto razločno vidim dan, ko bom pokazala vsem tistim množicam malih ljudi tam preko, ki so se mi ; smejali, kdo sem in kaj zmorem. Niste mi hoteli verjeti, niste mi hoteli pomagati, jaz pa sem vam hotel ustvariti nove, neslutene možnosti razvoja. Dobro, sedaj vam bom pripravil propast. Moj blagoslov se bo spremenil v prekletstvo, ki bo svet razdejalo. Kar vidim vas kako trepečete, kako padate, umirate in me še umirajoči kličete naj vas rešjm. Rešim? Ne, prepozno je! Niste me hoteli poznati, ko sem vam ponujal darove, sedaj vas jaz ne poznam, ko vam vračam prezir ir. zasmeh z neupogljivostjo obvladovalca sveta, velikega maščevalca. .laz, najmočnejši za Bogom, ki je svet ustvaril, jaz najsilnejši, ki ga pokonču-jern.«
Ob tej fanatični strasti majčevalca je bilo vedno prostora za trezne misli človeka. Profesor Hilarij Kabaj in doktor Servacij Evarist sta se zbliževala in spajala v enoto. Nastajala je čudovita simbioza, katero bi bil zlasti asistent E cehi-jel Kalist prav lahko opazil, ako bi se bil zanimal sploh za kaj drugega, kakor za svoje delo. Zanimal se ni. Živel je od zunaj odmrlo življenje. Njegova duša je bila z vsemi čutili že davno docela zme-hanizirana. V njej ni bilo nikoli niti drob »ega žarka prečudovite, vse mrtvo oživ-' ljajoče ljubezni, ki je bila in bo vekomaj
h živimi® m svete
ShSap©l@®si ie spregovoril
Okiic princa Napo!eona*študenta Francozom — Kaj hočejo francoski Bonapartisti ? — Skrivnostna „stara dama"
da kopni pod mogočnimi žarki blazne volje maklenskega čudaka.
»Sedaj stojim končno na trdni poti. ki
V	Parizu v prvi polovici decembra. Večer je že, po ulicah se drenjajo ljudje, tisoči uslužbencev hitijo domov. Nenadoma zastoj množice. Na nekem voglu gnječa, skozi katero ni mogoče priti. Na voglu je ogromen plakat, ki privablja zanimanje množice. To, kar plakat vsebuje, množico zanima. Ni veliko tega, kar jc natiskanega, toda zato Je tem zanimivejše. Pod besedilom stoji podpis v velikih črkah: NAPOLEON.
Ali se nemara kje v bližini predvaja kakšen Napoleonov film? Ali pa je to morda velikanska reklama za slavni Napoleonov liker? Na prvi pogled nikdo ue jemlje tega podpisa Napoleon za resno zadevo. In vendar je podpis resničen. Mož, ki govori na tem velikem plakatu v posebnem oklicu »svojim Francozom«, je v resnici nosilec Napoleonovega imena. Je to princ Napoleon in mnogim se zdi, da je doba tako razburkana, da mora Napoleon poseči v politični vrvež francoske republike.
Kaj pravi Napoleon »svojim« Francozom? Najprej stoji tam zgoraj »Francoski državljani!« Potem sledi nekaj lepih besed, izrečenih s cesarsko dostojanstvenostjo in pristnim cesarskim patosom. Je stara pesem, ki jo je gnal s toliko doslednostjo Napoleon Veliki. Ostra obtožba proti Angliji, »dednemu sovražniku Francije«. To je ona Britanija, ki je povzročila kontinentalno zaporo proti Napoleonu in ki jc nazadnje pustila Napoleona umreti na Sv. Heleni. Omenjeni oklic princa Napoleona se zaključuje z vzklikom: »Doli z Anglijo« in s pozivom, da naj Francozi razbijejo angleški jarem. Jc pa v teh besedah še tudi nekaj takšnega, kar bi moglo zbuditi v Francozih prepričanje, da je dozorela doba, ko je treba poklicati na prestol dediča slavne preteklosti, ki naj ustvari in vzpostavi veliko cesarsko Francijo.
Množica, ki se zbira okoli teh plakatov, si ni v vsem na jasnem. Kdo naj bi bil ta Napoleon? Malokateri Francoz ve zanj in če bi bil kdo od navzočnik pristopil k temu ali onemu, povprašujoč kateri Napoleon je to, bi bil težko dobil konkretnega pojasnila. In vendar ta Napoleon živi. Je mlad mož. Pred nedavnim je postal polnoleten. Živi v Bruslju, saj je republika zabranila Bonapartom ravno tako bivanje v Franciji, kakor je bila prepovedala Burbonom. Mladi princ Napoleon je pravnuk kralja Jeroma, naj-mlajšega brata velikega Napoleona. Po smrti zadnjega sina Napoleona III., ki so
ga bili kakor znano pri neki kolonialni ekspediciji ubili žuli, ima ta veja Bona-partov svoje pretenzije na francoski prestol in krono. Mladi princ Napoleon je, akademik, in sicer študira pravo. Po svoji zunanjosti spominja prav malo na velikega Napoleona. Po zunanjem pojavu je pristen športnik ir. nalikuje mnogo bolj kakšnemu mlademu angleškemu lordu, kakor pa Francozu. Je tudi izboren plavalec. Tragika' pa je v tem, da m doslej nikdo vedel, da se peča tudi s političnimi vprašanji. V zadnjem času pa sc je očividno pričel zavedati svojega »zgodovinskega poslanstva«. Abesinska vojna povzroča torej tudi ta pojav, da se sprožuje v Franciji vprašanje vzpostavitve cesarstva. Ko ne bi bilo te abes-sinsko-italijanske vojne, bogve, če bi se bil ta princ Napoleon kedaj oglasil.
Kaj pa z Bonapartisti? Politično ne igrajo danes v Franciji nikakšne vloge. Bonapartizem ima svoje sicer pičle pristaše pretežno v oficirskih krogih, kjer nahajamo potomce oficirjev, ki so nekoč služili Napoleonu III. Močnejša je struia Burbonov, za katere se zavzema Leou Daudct s svojo »Action francaise«. Bonapartisti izdajajo skromen mesečnih »Brumaire«. V uredništvu in upravi teca mesečnika dominira »stara dama« v majhni izbici stare hiše. V izbici visijo slike velikega cesarja in po stenah vidiš slike bitk pri Jeni, Slavkovu, Wagramu itd. Stara dama živi od upanja na povratek bonapartistov in od sila pičlih darov, ki ravno zadoščajo za tiskanje mesečnika »Brumaire«. Tri četrtine tega časnika izpolnjujejo razni spomini. Vse okolje zajemajo spomini na nekdanjo slavo in tragiko velikega cesarja in »stara dama« jc vsa potolažena, če ji kdo ob prihodu prispeva znesek 2 frankov za strankino blagajno.
Sodobno Francijo marsikaj razburkava. Oklic mladega princa Napoleona bo tonil v pozabo in tudi stara dama pri »Brumairu« je že blizu groba...
Največja ruska železniška postaja.
V	Novo sibirskem grade novo železniško postajo, ki bo ena največjih v sovjet ski Rusiji. Imela bo tri čakalnice, eno veliko in dve mali, nad zgradbo pa se bo dvigal stolp, visok 13 nadstropij. Prvih pet nadstropij bo služilo za uradne prostore, dočim bodo v gornjih nadstropjih nameščeni hoteli, restavracije in velika moderna kavarna. Pročelje in notranjost zigradbe bosta najrazkošnejše
opremljena. Obložena bo z marmorjem in okrašena z najrazličnejšimi reliefi iti kipi. Gradbeni stroški so preračunani na 5 milijonov rubljev. Nova postaja bo izročena koncem prihodnjega leta svojemu namenu.
Nenavaden spomenik.
Pred kratkim so v južnoafriškem mestu Durbanu odkrili spomenik morskemu psu. Te dni pa poročajo norveški listi, da so prebivalci norveškega mesta Tronsoja sklenili postaviti na obali v luki spomenik kitu v njegovi naravni ve-
ttajvišje, do česar se more človek pos vzpeti. Morda ni človeštvo v vseh dok gih tisočletjih in v vseh neštetetih jjj neštetih generacijah vseh narodov nikoli rodilo iz seibe popolnejšega človeka — stroja, dovršenejšega, le v eno usmerjenega robota, kakor je bil Kabajev asistent Ecehijel Kalist. Že ko jc bil še dete je gledal v svet okoli sebe kakor navita lutka. Njemu niso nikoli cvele cvetice, nikoli pele ptice, nikoli šumele rahle, v sanje zazibavajoče sape pomladnih večerov. Ecehijel Kalist ni vedel, kaj je ljubezen do kogarkoli ali česarkoli:	ni
vedel niti kaj je moško čustvovanje do ženske. Sam brezdušna lutka, je videl v vseh ljudeh le nekaj po istem sistemu napravljenega, kar se giblje, opravlja razne funkcije, se naposled po čisto naravnem zakonu mehanike obrabi in vrže preč, da ne bi bilo konvu v napoto. Njegovim lastnim staršem, sošolcem, profesorjem in vsem ljudem, ki so kdaj prišli z njim v dotiko. je bil nerazrešljiva uganka. Morda pa jc bil prav zaradi te svoje mehanične enosmernosti profesorju Hilariju Kabaju pomočnik, kakršne ga sicer ne bi bil mogel nikoli nikjer najti. Zato je bil strah dr. Servacija Evarista, da bi mogel ovirati njegove in Kabajeve načrte, ako bi jih spoznal, popolnoma odveč, kar je tudi kmalu spoznal in govoril pred njim neovirano, kakor da ga sploh ni.
Dalje prihodnjič
likosti. Mestne očete je pri tem sklepu vodilo prepričanje, da se morajo prebivalci mesta Tromsoja zahvaliti edino kitom,'ki jih varujejo pred najhujšo splošno gospodarsko krizo. Meščani se namreč preživljajo v pretežni večini z lovom na kite, pri čemer lepo zaslužijo. Spomenik je isklesal iz kamna neki norveški kipar. Visok bo čez 20 m.
^Čuvajte Jugoslavijo"!
Mali o glasi
Razno
,IOS riCHV IN DRUG
Kouces. elektrotehrinično po djetje. Maribor. Slovenska ul. Ib, tel. 27—56. izpeljuje elektroinstaJacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga do kom knrečnih cenah
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. na-sproti tvrdke V. Weixl. Q-t
PERJE
puh, pernice, odeje, vatiranc in flanelaste, zavese, preproge. pregrinjala za divane in postelje, namizne garniture ugodno in poceni pri Novaku, Koroška cesta 8, Vetrinjska ulica 7.	 4285
JEDILNE IN SPALNE SOBE.
sperane, politiranc, plcskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48
GRAMOFONE
in šivalne stroje popravlja strokovno in po zmernih cenah mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbacho-va 14, Maribor.	4875
IZJAVA!
Izjavljam, da moj sin Bruno Govedič ni upravičen inkasi-rati za mene denarja niti kupovati ali prodajati v mojem imenu, ker nisem plačnik zanj. Josip Govedič. Maribor. 5967
KONCERT ”
na Silvestrov večer v gostilni »Trst«, nasproti bolnice. Nudim prvovrstna domača ljutomerska vina, izborna kuhinja, topla in mrzla jedila. A. M. Jarc. ________________5959
GOSTILNA MANDL ~
Silvestrov večer. Želi vsetn veselo novo leto!	5932
GOSTILNA »TRIGLAV...
Glavni trg, v nedeljo zvečer koncert. Sc priporoča gostilničar.	5958
ŠIVANJE ODEJ
iz vate. volne in puha. Izgotovljene odeje v veliki izbiri najceneje pri Novaku. Koro-Ska cesta 8.	5331
ZIMA "jE TU!
Vaših koles ne rabite več! Nudi se Vam prilika, da jih pustite temeljito osnažiti, emajlirati, poniklati. vse krog-Ijične ležaje zbrusiti tako da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba. Zajemčeno in solidno delo. Brezkonkurenčnc cene Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič. Maribor, Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom po kolo. _____________5568
afrik
po brezkonkurenčnih cenah samo Franjo Novak. Vetrlrij-ska 7. Koroška 8.______5709
VINO	dTn	7.—
prvovrstno, bufet, Pobrežje, Gosposvetska 56._______5667
POZOR!
Tapetniška dela brez konkurence in solidno pri Ferdu Kuharju. Vetrinjska ul. 26 5571
Kupim
NAJBOLŠE PLAČU JEM
staro zlato, srebrne krone in umetno zobovlje. A Sfumpf, Koroška cesta 8	4369
KNJIŽICO
Mestne hranilnice kupim za ca. Din 20.000. Naslov v upra vi »Večernika«.	5953
KUPIM RABLJEN^ MOŠKO KOLO
v dobrem stanju. Ivan Mesareč, Sernčeva ul. 2, Krčevina 5962
Službo ISie
MLAD TRGOVSKI POMOČNIK
želi .službo v trgovini z meša nim blagom. Ponudbe iu upravo 'Večernika« pod »Ta koi, zmožen tudi kavčih.'«. 5957
Posest
LEPA ENODRUŽINSKA HIŠICA
z vrtom za Din 25.000 naprodaj. Studenci. Kralja Petra cesta 132-a.	5955
HIŠA
na periferiji, 3 stanovanja, velik vrt. Din 70.00o. — Vino-gradno posestvo, 5 oralov, blizu kolodvora, .38.700. Dobroidoči mlin s hišo 60.000 Din. Pisarna »Rapid«. Gosposka ul. 28.	5963
Stanovanje
3 sobno renovirano
Koroščeva ul. S med 13.—16. uro. 	5913
ŽELEZNIČARJA
sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano. Kraji a Petra cesta 12-a. Studenci.
 __________ 5948
DVA GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje. Trg svobode 1.	5949
SOBO In KUHINJO
oddam s 1. februarjem v novi hiši Studenci. Kralja Matjaža ulica. Vprašati v trgo-vini Skerlec-____________5960
STANOVANJE
dveh sob in kuhinje takoi oddam sigurni stranki. Vprašati Kino »Union«.	5980
Poceni oddain ___________
SOBO IN KUHINJO
ali samo sobo. Tezno. Gregorčičeva 4, pri postaji. 5939
SOBO IN KUHINJO
takoj oddam. Kamnica 131. 5938
STANOVANJE
na veliko in malo dobavlja ! se odda. Vprašati pri Htebs,
nivea
CREME
Svetli premos
drva ter carbopaquet najcenejše pri
M. Vrhunc
Maribor, Maistrova ul. 17
Telefon 24-36
Službo dobi
Iziava zahvainosts
IŠČEMO
za čimprejSnji nastop popolnoma samostojnega prvovrstnega tkalskega mojstra (ženske tkanine in hlačevine) jugoslovanski narodnosti, ali inozemca s trajnim dovoljenjem za zaposlitev. Ponudbe z referencami	na mehanično
tkalnico Ornik & Mitrovič, pošta Meža, Dravska banovina.	5947
Povodom smrti dragog i nikad neprežaljenog mi brata Vojina S. Rodiča, artile-riskog poručnika, najsrdačnije se zahvaljujem gg. oficirima, podoficirima i državnim majstorima 32. artileriskog puka, gg. oficirima komande pešadije 45. pešadiskog puka, garnizone uorave, vojnog okruga, inžinjerske podoficirske škole, žandermeriske čete, Sokolima, proti, prijateljima i poznancima njegovim i ostalima iz Maribora, koji uzeše učešča u pogrebu, ooložiše vence na grob i time mi pružiše veiku utehu u mome neizmernom bolu.
Ožaloščena i neutešna sestra
Slavka S. Rodič
suplentka ženske gimnazije u Sarajevu.
ODDAM SOBO
z dvema posteljama in prostim vhodom. Maribor, Barvarska 3.	595(
od litrov
naprej 5951
rHilli	pri	naših inseren-
jjfj kupujte ,,h ler °98ašu^te Soomnite se CMD
O t • irrmii 11 ii 111	in ■■■—
Krčevina
Kožuhovino
veliko izbiro od najfinejše do najcenejše. Strokovno izdelano po solidnih cenah dobite samo pri
Trgovina s čevlji
V. Wregg, Maribor
Slovenska ulica St. 6.
krznarskemu mojstru. Gosposka ulica št. 37.	5851
Oglašulte!
K IVE A
CREME
R. Z. Z O. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
V hladnih zimskih dneh uporabljajte NIVEA-KREMO proti škodljivim učinkom vremena. Zaradi eucerita. ki ga
vsebuje, je vaša koža po NIVEA-KREMI gladka, sveža in odporna.
Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din
Sprejema hranilne yloge na knjižice in no tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
N1VCA-KREMA v škatljah m tubah Din 3.50. 6._,	13.— in Din 25,
Izdeloualnica likerjeu, desertnih uin, sirupov in žganjarna, Rum, konjak, likerj, sliuouka, brinjeuec, droženka, klekouač SPECHRLITETR : grenčak in uermut
NF1 DEBELO!
fTlaribor, Gosposka ulica 9
Telefon 25-80
HR DROBHO!
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
v lattni novi palači na oglu Gosposke - Slovenske ulice
Centrala: MARIBOR
Najbolj varna naložba denarla. ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso
svo/o davčno močjo
Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno m k u i a n * n o
nasproti poste, pret Južnoštajerska hranilnica
Podružnica: CELJE
vloge In knjižice na tekoči račun po najugodnejšem obrestovanju
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru