RTV Slovenija želi vzpostaviti sodelovanje s Slovenci v Italiji Iz Dakarja v Barkovlje in na proseško zelenico /M2 Primorski SREDA, 12. MARCA 2008_ Št. 61 (19.151) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Mislijo podobno, a ne smejo povedati Dušan Udovič Podjetnik in nekdanji ob-Iastnež iz Andreottijevega kroga Giuseppe Ciarrapico je s poveličevanjem fašizma poskrbel za nov oblak prahu, obenem pa vendarle tudi prispeval, če je to bilo sploh potrebno, k boljšemu razumevanju dogajanja v BerIusco-nijevi stranki. Ta je in ostaja v vsem in nesporno izključno Ber-Iusconijeva, drugi imajo v njej bore malo besede. Kajti sporni pro-fašistični podjetnik je ostal na listi, ne glede na nasprotovanja Nacionalnega zavezništva in Severne Iige. Razloge za to je cinično povedal sam Cavaliere, ko je dejal, da mora pač imeti Ciarrapicov medijski sistem na svoji strani. Namen posvečuje sredstva, važna je zmaga, pa četudi je treba zanjo spraviti skupaj hudiča in žegnano vodo. Program ni važen, vsebina je postranska stvar, pomembno je Ie imeti dovolj mikrofonov v rokah in pretentati volilce. Poleg tega ima Berlusconi sedaj tudi večjo možnost krasti glasove na Sto-racejevem skrajno desničarskem zelniku, vsaj tak je njegov izračun. V tej zgodbi je kot še največji »antifašist« izpadel Gianfranco Fini, ki je izkoristil priložnost in si z distanciranjem od robate Ci-arrapicove apologije utrdil videz sodobnega desničarskega Iiderja, ki naj bi svojčas zares obračunaI s pretekIostjo. Morda je s tem Ie investiraI v svojo srednjeročno poIitično prihodnost, kajti dejstvo je, da se j e v praksi tudi tokrat zgoIj podrediI BerIusconijevi vo-Iji. Sicer pa, kdo bi tvegaI kaj več, saj je v BerIusconijevi stranki ve-Iiko Ijudi, ki misIijo podobno kot Ciarrapico, Ie da se tega ne spodobi povedati. ITALIJA - Kandidatura fašističnega podjetnika na listi Ljudstva svobode Ciarrapico sprl Berlusconija in Finija Berlusconi: S svojimi časopisi nam koristi - Fini: Ni moj kandidat GOSPODARSTVO - Tudi pod pritiskom špekulacije Cena surove nafte včeraj tik pod 110 dolarji za sod Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena v aprilu, je bilo treba včeraj odšteti tudi 109,73 dolarja, največ doslej. ansa RIM - »Pred seboj imamo volilno kampanjo in moramo zmagati. Založnik Ciarrapico ima časopise, ki nam ni so na sprot ni, in je bi stve ne ga pomena, da takšni ostanejo.« Tako je premierski kandidat Ljudstva svobo-de-SL Silvio Berlusconi utemeljil, zakaj je sprejel na kandidatno listo spornega podjetnika Giuseppeja Ciarra-pica, ki je javnost te dni razburil z izjavo, da se ima za fašista. Voditelj NZ Gianfranco Fini je včeraj potrdil svoje pomisleke proti tej kandidaturi. Ostre kritike so se oglasile tudi iz drugih političnih krogov. Na 6. strani. Endesa dopolnila dokumentacijo za plinski terminal Na 4. strani Tržaška univerza odpira svoja vrata Na 8. strani Konec marca dovoljenje za podrtje nadstreška v Vrtojbi Na 15. strani Na seji goriškega občinskega sveta brez soglasja o načrtu za nov jez na Soči Na 14. strani DEŽELNE VOLITVE - Včeraj predstavitev kandidatov Slovenska skupnost ponovno samostojno s svojim simbolom TRST - Po petnajstih letih se Slovenska skupnost na deželnih volitvah ponovno predstavlja s svojim tradicionalnim simbolom lipove vejice, ki je po novem le z enojezičnim slovenskim napisom. Samostojen nastop je postal možen na podlagi novega deželnega volilnega zakona, pri čemer je SSk sklenila dogovor z Demokratsko stranko. Svoje kandidate je SSk predstavila včeraj na svojem sedežu v Trstu, kjer so potrdili, da so kandidature odraz odprtosti do vseh duš slovenske narodne skupnosti v Italiji, programski prioriteti stranke pa sta izvajanje zaščitne zakonodaje in upravljanje teritorija. Na 3. strani GOSPODARSTVO FJK in Triveneto so lahko model za vso državo VIDEM - Dežela FJK je v obdobju 2003-2006 povečala sposobnost uporabe javnih finančnih virov za 13 odstotkov in pri tem dala prednost gospodarskemu razvoju, učinkovitosti in odzivnosti javne uprave in socialni koheziji. To je ena od ugotovitev včerajšnjega posveta o gospodarskem položaju v naši deželi in širše v severovzhodni Italiji, na katerem so bili predstavljeni rezultati analize, po kateri je FJK po zaščiti podjetij pred plačilnimi šoki na šestem mestu med dvajsetimi italijanskimi deželami. Na 4. strani TOTALNA nov v id ez i n n ovo i me 2 Sreda, 12. marca 2008 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Preskakovalci plotov in ovir Ace Mermolja Roman Borisa Pahorja Nekropola je v Italiji med prvimi resničnimi literarnimi uspehi Slovenca. Roman je odmeval v medijih: v vsedržavnih dnevnikih, po radiu, in kar je bistveno, po televiziji. Medijskemu odmevu odgovarja, kar mi je znano, tudi prodajni uspeh. Drago Jančar, ki je v kratkem doživel tri prevode, se je v italijanskem vsedržavnem tisku pojavil predvsem s Severnim sijem, ki je izšel pri pomembni založbi. Manjši založniki se pač morajo zadovoljiti z drobtinicami... Mimo tega: Jančar bo verjetno uspeval v izraziteje literarnih krogih, Pahorjev roman pa se dotika tematike, kije trenutno v Italiji in Evropi ponovno aktualna, morda prav zaradi »revizionizma« in »negacijonizma«. Ker je osebna priča fašizma,holokavsta, in komunističnega šikaniranja ter obenem pisatelj, je Pahor za širšo italijansko javnost zanimiv tudi kot osebnost. Med slovenskimi avtorji, ki se pojavljajo v Italijanskem vsedržavnem tisku, v knjigarnah in na srečanjih je nedvomno filozof Slavoj Žižek, ki pa prihaja v Italijo po drugih poteh. Mislim (ozadja povsem ne poznam), da se Žižkov odmev širi iz ZDA, skratka, iz »tujine«. Pozornost je s prevodom "Balerine" pritegnil tudi Marko Sosič. Slovenskih prevedenih književnikov je seveda mnogo več. V tisku in v knjigah pomembnih avtorjev je glede vprašanji bivše Jugoslavije velikokrat citiran Jože Pirjevec, ki je doživel tudi prodajne uspehe. V zgodovinopisju odmeva v novih zanimanjih Marta Verginella in z njo še kdo. Omenil sem nekatere slovenske avtorje, ki se danes pojavljajo na italijanski vsedržav-ni sceni. K njim bi bilo potrebno dodati vrsto v italijanščino prevedenih avtorjev, ki so vzbudili večje ali manjše zanimanje ter avtorjev iz naših krajev, ki se uveljavljajo na različnih področjih. Domet mnogih prevodov ostaja na krajevni ravni. To velja predvsem za poezijo, ki jo sicer mnogi pišejo, maloštevilni pa berejo. Ob naštevanju pa ne bi želel vzbujati misli, da so slovenskim avtorjem in znanstvenikom na stežaj odprta vrata v italijanski svet. Tu pa tam bo komu v prihodnje uspel prodor, še vedno pa se bo večina avtorjev zadovoljila z deželnimi okviri. Nedvomno pa je padla neka kulturno-politična pregrada, kije onemogočala slovenskim avtorjem pot v italijanski svet. Boris Pahor je poseben primer, ker se je že uveljavil v Franciji, v Nemčiji in v drugih državah. V bistvu prodira na tuja tržišča že kakih dvajset let in je bilo pričakovati, da mu bo odprla vrata tudi Italija. Jančar, Žižek in še kdo so prav tako evropsko uveljavljeni avtorji. Za ostale veljajo nekoliko drugačne dinamike, menim pa, da je dogajanje v Trstu ključnega pomena. Zato bi želel naglasiti pomen našega prostora za večje ali manjše prodore na italijansko tržišče in vlogo Slovencev v njem. Dogodili sta se namreč dve ključni zadevi. Italija je podrla pregrade, ki niso prepustile Slovencev v italijansko javnost. Obenem je dolgoletno pletenje stikov pri nas nudilo italijanskemu tržišču kar nekaj »materiala«. Prvi je npr. Pahorjevo Nekropolo v osemdesetih letih prevedel Ezio Martin. Delo je potem prejelo nagrado na natečaju za prevajanje slovenskih del v italijanščino, ki ga je priredil Večnamenski kulturni center v Ronkah, oziroma Kulturni konzorcij s Tržiškega, kar seveda ni bilo slučajno. Konzorcij so upravljali levosredinsko usmerjeni Italijani in Slovenci, kot so bile levosredinske občinske uprave, ki so center podpirale. Akterji so verjeli v in-terkulturni dialog in v pluralnost, drugače bi se ne lotili pobude, ki je imela takrat veliko uspeha. Ob Pahorju je bilo za priložnost prevedenih kar nekaj dobrih slovenskih avtorjev (Košuta, Kravos in drugi), ki niso vedno doživeli širokega medijskega in tržnega uspeha, vendar so postali dostopni in poznani kulturnim sredinam vsaj v naši deželi. Konzorcij je izdal Pahorjevo Nekropolo že leta 1997. Uspeh je bil omejen, čeprav je delo doživelo ponatis leta 2005. Brez tega dejanja verjetno ne bi bilo današnjega uspeha. Prepričan sem torej, da je za večjimi in manjšimi uspehi slovenskih avtorjev v italijanskem kulturnem miljeju tudi vztrajno delo slovenskih založb, prevajalcev in kulturnih delavcev. Že kar obširen katalog prevodov ima Založništvo tržaškega tiska. Ta katalog sega vsaj do začetkov sedemdesetih let. Založba je vzdrževala tudi posebno edicijo Estlibris, ki je pričela s prodorom na italijanski trg. Časi pa niso bili še naklonjeni. Na nepozornost so naletela dela, kot je bil Bartolov »Alamut« ali Rebulov Roman »V sibilinem vetru«. Tudi danes založba, čeprav v bolj omejenem obsegu, nadaljuje s posredniško tradicijo. Ko se je okrepila, je vrsto knjig prevedla v italijanščino tržaška Mladika. Z več prevodi se lahko pohvali goriška Mohorjeva družba.Tu so še otroška založba Galeb, vrsta prevodov se rodi v videmski pokrajini. Pri nizanju podatkov, naj mi bralci oprostijo določeno površnost, vendar ni namen Ogledala študija. Bistvo pa je, da so prevodi iz slovenščine v italijanščino in iz italijanščine v slovenščino omogočili številne pomembne stike. Claudio Magris se je tesneje seznanil s slovenskim kulturnim in umetniškim svetom prav preko prevodov njegovih del v slovenščino. Uspeh poljubi le nekatere, vendar je dovolj široka ponudba velikega pomena, saj omogoča seznanjanje in izbiro. Omenil bi lahko še druge plodne poti, kjer so bili prisotni založniki in kulturni delavci iz naše dežele. Po obdobju dejanske blokade pa so se slovenskim knjigam najprej odprli krajevni časopisi in revije, začenši s tržaškim Piccolom. Pri promociji so se intenzivneje aktivirala društva, kot je Skupina 85, kjer so ponovno skupaj Italijani in Slovenci, ki si leta prizadevajo za kulturne izmenjave. Uspehi nekaterih so priznanje tudi zanje. Danes torej razpolagamo s katalogom prevodov, ki se bo še bogatil, in z mrežo stikov, ki so se pričeli plesti pred odjugo, ki je popeljala Slovenijo v Evropo. Nedvomno so imele pri spremembi v kulturnih odnosih bistven pomen velike geopolitične spremembe. Ko pa bi bila tu praznina, ker bi se medkulturni dialog ne razvijal tudi v težjih časih, bi danes verjetno ne imeli slovenskih uspešnic v Italiji. Vse to, pogostokrat komaj vidno, delo se je odvijalo v svojem naravnem, to je mešanem prostoru. Ni bilo in ni lahko in niti samoumevno. Spominjam se sedemdesetih let, ko seje Trst Spaccinija, Belcija, Ceschie, Botterija in drugih ljudi, ki so v mestu zasedali odločilna mesta, pričel razklepati. Prišlo je celo do izmenjav gledaliških predstav med Rossettijem in ljubljansko Dramo. Posebno omembo si nedvomno zasluži Fulvio Tomizza, kije v nelahkih časih s svojimi deli pogumno lomil led. Ne omenjam tržaške levice, ker je v veliki meri zgodovinsko podpirala Slovence in dialog, vendar se v Trstu nič bistvenega ni premikalo brez odločitev meščanskih potentatov. No, potem je z Listo za Trst prišla nova zima, ki se je dolga leta le še stopnjevala. Danes pa je morda res prišel tisti čas, ko poti nazaj več ni. Pred osimskim prodorom desnice je takratni direktor Piccola Ceschia v Gregorčičevi dvorani v Trstu zagotavljal, da poti nazaj ni več. Odšel je urednikovati dnevnik Alto Adige... Danes si takšnega regresa ne predstavljam. Bilo pa je potrebnih veliko let in veliko dela, ki ni bilo le založniško, saj bi moral (ponovno) omeniti gledališče, slikarje, glasbenike, raziskovalce itd.ki so pripomogli ustvariti osnovo za to, da ni bil padec meje padec rampe v kulturno praznino. Predhodni kulturni dialog je pomenil nišo, ki je omogočila, da so se poznejši in do Slovencev odprtejši italijanski intelektualci in pomembni »krojači« javnega mnenja lahko seznanili z določeno slovensko produkcijo. Pri postavljanju neke »podlage« je torej bilo in je potrebno veliko truda, dela in denarja. Tu pa bi omenil nekaj zapletov. Kake posebne pomoči iz Slovenije si ne pričakujem (morda pa sem preveč pesimist). Tudi kake posebne hvaležnosti ne. Slovenski kulturni krogi v Ljubljani so v veliki meri brisali iz zavesti veliko posredniško delo, ki ga opravljajo Slovenci v Italiji in na avstrijskem Koroškem, kjer je prevajanje slovenskih del v nemščino skoraj poglavitno delo tamkajšnjih slovenskih založb (Wieser, Drava, Mohorjeva družba). Omenil sem gledališče, nemajhno vlogo ima slikarstvo. Pomislim le na odmev, ki ga je imela lanska Spacalova obletnica rojstva. Pri vsej tej zgodbi pa imajo velik pomen »preskakovalci plotov«, kot jih je imenoval Alexander Langer. V bistvu je današnje Ogledalo namenjeno njim in njihovim idejam, ki so klile, ko je bil Trst vklenjen v burjo nasprotovanja. ŠPETER - Beneške žene so veselo praznovale S spominom na borbeni Dan žena izpred tridesetih let Člana Beneškega gledališča Anna Jussa in Adriano Gariup sta požela veliko odobravanje za nastop v igri Majhane družinske nasreče v režiji Marjana Bevka nm ŠPETER - Praznovanje dneva žena je bilo za Nadiške doline zopet priložnost za srečanje, ki se ga je v prostorih večnamenskega centra v Špetru udeležilo res veliko ljudi. Pobudo je dala Zveza beneških žen, ki se je ob tej priliki želela spomniti, da je to že trideseti Dan žena, ki je potekal v njeni režiji. O tem je spregovorila kulturna delavka Marina Cernetig, ki se je spomi-nila na prvo praznovanje pred tridese- timi leti. Bilo je bistveno drugačno, saj so se beneške žene znašle pred zaprto dvorano v Podutani, ki je občinska oblast ni hotela dati na razpolago Zvezi beneških žen. Poteza se je v hipu obrnila proti občinski upravi, saj žene niso klonile, temveč so šle v sprevodu do Če-murja in so Dan žena praznovale v hali tamkajšnje opekarne. Tako je bil praznik še bolj borben, tako da se danes beneške žene z zadoščenjem spominja- jo tiste priložnosti. V tistem času se je v Benečiji dejansko razmahnil boj za pravice in slovenski jezik, ki danes daje svoje sadove. Nagovoru Marine Cernetig je sledil nastop članov Beneškega gledališča Anne Jussa in Adriana Gariupa, ki sta učinkovito odigrala komedijo »Majhane družinske nasreče«. Praznovanje se je zaključilo ob prijateljskem druženju v bližnjem hotelu Belvedere. TRBIŽ - Minulo nedeljo v dvorani kulturnega centra Koroška in Primorska sta tudi letos skupaj zapeli Trbiž. V prijetnem in pristnem okolju dobro obiskanega trbiškega kulturnega centra se je v nedeljo 9. marca odvijala pevska revija Koroška in Primorska pojeta 2008. Revija je postala priložnost in stalnica za tradicionalno srečanje in druženje koroških in primorskih pevcev in zborov. Ob napovedi Elise in Giulie, ki že nekaj let obiskujeta izbirne tečaje slovenskega jezika pri Slovenskem kulturnem središču Planika so se na odru zvrstili pevski zbor Odmevi iz Sale-ža, Mooški pevski zbor Jepa Baško jezero iz Loč, Vokalna skupina Ascol-ti iz Šentilja ob Dravi, Moški pevski zbor Gorotan iz Šmihela ter Dekliški pevski zbor Radost iz Godoviča. Prisotne pevce in publiko je naj prej v ime nu tr biš ke ob čin ske uprave pozdravila odbornica za kulturo, ki je podčrtala pomen dela in vlogo slovenskih organizaciji in društev za ohranitev jezika in kulture v Kanalski dolini. Dejala je še, da Trbiž pos taja kul tur no kri žišče in tako pevska revija kot pred dnevi izvedeni dan slovenske kulture ter, kot je sama napovedala izvedbo dnevov posvečenih slovenskemu jeziku in kulturi, ki naj bi se odvija li na Trbi žu v začetku meseca julija, to močno dokazujejo. Za organizatorje revije in v ime nu Zve ze kul tur nih druš tev Slo -venije je pozdravil njen predsednik Rudi Ši mac. Zahva lil se je nas topajo-čim pevcem, pevskim zborom in mestu Trbiž, ki zadnja leta gosti prireditev. Vloga občine je na kulturnem področju ze lo važ na saj že ne kaj let kaže, da je ubra la smer spo što vanja raz lič nih jezikov in kul tur, ki v do li -ni ustvarjajo in oblikujejo vsakodnevno življenje. V imenu koroških prirediteljev je bil prisoten Janko Zerzer, predsednik Krščanske kulturne zveze. (R.B.) Na fotografijah dva prizora z nedeljske revije na Trbižu rb / ALPE-JADRAN Sreda, 12. marca 2008 3 deželne volitve - Slovenska skupnost se predstavlja s svojim simbolom Po petnajstih letih ponovno lipova vejica Prioriteti sta izvajanje zaščite in uprava teritorija - V znamenju Mirka Špacapana TRST - Po petnajstih letih »izgnanstva« bo na bližnjih deželnih volitvah na glasovnici prisoten tudi simbol lipove vejice stranke Slovenske skupnosti. To je sad novega deželnega volilnega zakona, ki manjšinski stranki omogoča samostojen nastop v povezavi s kako drugo večjo formacijo in izvolitev svetnika pod pogojem, da zbere odstotek glasov na volitvah (upoštevajoč zadnje volilne preizkušnje bi to lahko pomenilo od pet do osem tisoč glasov). SSk tako ponovno nastopa z lastnim simbolom, ki je po novem le v slovenščini, po zgledu drugih manjšinskih strank v Italiji, v prvi vrsti Južnotirolske ljudske stranke in valdostanske Union Valdotaine, glavni programski smernici (program je vsekakor usklajen z drugimi strankami Demokratske zaveze, ki podpira dosedanjega deželnega predsednika Riccarda Illyja) pa sta izvajanje tako državnih kot deželnih zaščitnih določil in upravljanje teritorija, kjer morajo biti soudeleženi ljudje, ki na njem živijo. Zato je prisotnost samostojnega slovenskega predstavnika v deželnem svetu nadvse potrebna, da ne prihaja do sprejemanja odločitev mimo te skupnosti. To je bilo rečeno na včerajšnji predstavitvi kandidatov SSk na strankinem sedežu v Trstu, na kateri so govorili deželni tajnik Damijan Terpin in nekateri kandidati (Andrej Berdon, Peter Močnik, Igor Ga-brovec, Mara Černic, Tamara Ražem, Bogdan Kralj, Drago Štoka in Manuela Quaranta Špacapan). Stranka je s svojimi kandidati prisotna v treh od petih volilnih okrožjih FJK in sicer v Trstu, Gorici in Vidmu, kjer je morala zbrati vsaj petsto podpisov, žal pa ne v Tolmeču in Pordenonu, kjer bi bila morala zbrati vsaj 750 oz. tisoč podpisov zaradi novega deželnega zakona o volilnem postopku, ki je po Terpinovih besedah v nasprotju z volilnim zakonom, ki uvaja olajšave za manjšinske liste. Kljub temu sta na včerajšnji predstavitvi vladala veliko zadovoljstvo in optimizem, tudi zaradi uspešnega zbiranja podpisov s posebnim ozirom na videmsko okrožje. SSk nastopa s svojim simbolom v povezavi z Demokratsko stranko, s katero je pred nedavnim sklenila federativni sporazum. Pri tem je Terpin izrekel posebno priznanje deželnemu tajniku DS Brunu Zvechu, daje razumel pomen te povezave ne samo za bližnje deželne volitve, ampak tudi za prihodnost. Nenazadnje SSk sodeluje skupaj z DS v krajevnih upravah, zato gre v primeru federativnega sporazuma za naravni politični razvoj dogodkov, ki je tudi v interesu same DS. Na kandidatnih listah (štirideset odstotkov kandidatk je ženskega spola) se nahajajo zanimive osebnosti, je bilo rečeno, s katerimi se je stranka želela odpreti čim širšemu številu Slovencev v Italiji, tudi takim, ki niso tradicionalno blizu SSk oz. takim, ki doslej niso bili dejavni toliko v politiki kolikor v civilni družbi. To je znamenje težnje po vlogi SSk kot zbirne stranke, ki je odprta vsem dušam slovenske manjšine. Med kandidati še posebej izstopa ime pisatelja Borisa Pahorja (slednjega ni bilo na predstavitvi), pri čemer je SSk počaščena, da ima na listi tako moralno avtoriteto. Kandidatura bivšega deželnega tajnika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Igorja Gabrovca pa je za Terpina vir posebnega zadovoljstva, saj je dokaz odprtosti SSk. Med kandidati je tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, ki se je vedno zavzemal za uveljavitev samostojnega slovenskega zastopstva. Stranka tudi nima nosilcev liste, vsi imajo enake možnosti izvolitve. Mesto nosilca bi bilo namreč moralo naravno pripasti pokojnemu deželnemu svetniku Mirku Špacapanu, katerega pa ni mogoče nadomestiti. Pravzaprav bo ta volilna kampanja potekala v znamenju Mirka Špacapana (med kandidati sta tudi žena Manuela Quaranta in sin Tomaž Špacapan), saj SSk danes nabira sadove njegovega dela, zato prevzema njegovo duhovno in materialno dediščino in si bo prizadevala, da na volitvah dobi tisti odstotek glasov, ki ji bo omogočil izvolitev deželnega svetnika, so povedali na predstavitvi. Ivan Žerjal Pri SSk z optimizmom gledajo na bližnjo volilno preizkušnjo kroma VOLITVE - Predstavitev kandidatov Italije vrednot »Priložnost za razvoj« Za poslansko zbornico oz. senat kandidirata podpredsednik deželnega sveta Carlo Monai in general Silvio Mazzaroli Di Pietrovi privrženci iz FJK so se predstavili kroma Boris Pahor jutri po koprski TV Gost oddaje izostritev, ki bo v četrtek, 13. 3. ob 18. uri bo pisatelj Boris Pahor. Profil 94-letnega Pahorja, ki je v zadnjem času zaslovel v Italiji po izidu prevoda romana Ne-kropola, bo televizija predvajala v 30-minutni oddaji Izostritev. Prireditve ob obletnici Kosovelovega rojstva Ob obletnici rojstva velikega poeta Srečka Kosovela bodo na Sežanskem potekale številne prireditve. Tako bo sežansko planinsko društvo v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Tomaj organiziralo v nedeljo, 16. marca, tradicionalni voden spominski pohod in srečanje pod naslovom Pot Srečka Kosovela. Pohod je primeren za vse starostne skupine, saj ni zahteven. Pohod po približno 7 kilometrov dolgi in slikoviti progi po kraški gmajni se bo pričel ob 14.uri izpred Ljudske univerze v Sežani in končal pri Kosovelovi domačiji v Tomaju, kjer je možen tudi ogled domačije. Organizatorji so poskrbeli tudi za avtobusni prevoz iz Tomaja v Sežano pred pohodom in po zaključku le-te-ga. Sežansko literarno društvo Zlati čoln, ki nosi ime po Kosovelovi pesniški zbirki, pa pod vodstvom predsednika Davida Terčona prireja že 11. tradicionalni literarni večer, ki bo potekal na predvečer Kosovelovega rojstva, v ponedeljek, 17. marca, ob 17.30 uri v Kosovelovi sobi v Sežani. Ob obletnici Kosovelovega rojstva pa se s pobudo vključuje tudi Kosovelova knjižnica, ki v torek, 18. marca, ob 11. uri prireja predstavitev študentske založbe. Gost dopoldneva bo pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik in publicist Aleš Šteger. (OK) Ocenjevanje salam na Vrabčah VRABČE- Sežanska kmetijsko svetovalna služba novogoriškega Kmetijsko gozdarskega zavoda prireja v petek, 14. marca, ob 19. uri na kmetiji Škapin na Vrabčah 25, kjer vsako leto poteka osmica, ocenjevanje salam. Ob tej priložnosti bodo najboljšim pridelovalcem salam na Vrheh podelili priznanja, hkrati pa bodo razglasili rezultate in podelili priznanja za najboljša vina. Kmetje lahko dajo na ocenjevanje svinjske, goveje, ovčje, kozje in div-jačinske salame. Posebna strokovna komisija bo ocenjevala zunanji izgled, barvo prereza, teksturo, vonj in okus izdelka. Vzorce in prijave zbirajo do 13. marca dopoldan na sežanski kmetijski svetovalni službi, popoldan pa na kmetiji Škapin na Vrabčah. (ok) TRST - Med strankami, ki na vse-državni in deželni ravni podpirajo levo sredino ter Walterja Veltronija za predsednika državne in Riccarda Illyja za predsednika deželne vlade, je tudi Italija vrednot ministra Antonia Di Pietra, katere kandidati za parlament v okrožju FJK in za deželni svet v okrožju Trst so se predstavili včeraj popoldne v kavarni San Marco v Trstu. Na kandidatni listi za poslansko zbornico se takoj za Di Pietrom na drugem mestu nahaja podpredsednik deželnega sveta FJK Carlo Monai, ki kandidira tudi za ponovno izvolitev v deželni svet v goriškem, videmskem in tolmeš-kem okrožju (na tretjem mestu je deželni koordinator stranke Paolo Bassi). Obstajajo dobre možnosti, je včeraj dejal Monai, da se skupaj z Illyjem in Di Pietrom opravi korak naprej v smeri večje priložnosti za razvoj skupnosti v naši deželi. Nosilec liste Italije vrednot za senat pa je general Silvio Mazzaroli, vidni predstavnik istrskih begunskih združenj, ki se bo v primeru izvolitve zavzemal za reševanje problemov mož in žena v uniformi oz. bivših vojakov, ki se želijo ponovno vključiti v svet dela, pa tudi družin tistih vojakov, ki so člani misij v tujini, po drugi strani pa bo pozoren do problematike ez-ulov, katerih sicer priznane pravice se ne izvajajo. Tržaške kandidate za deželni svet pa vodi Mario Marin, za katerega je treba politiko ponovno približati državljanom, ki naj bodo soudeleženi pri izbirah. GORIŠKA BRDA - Bivši predsednik evropskega parlamenta Pat Cox obiskal domačijo Medot vinogradnika Simčiča Po včerajšnjem srečanju s premi-erjem Janezem Janšo je Pat Cox bivši predsednik Evropskega Parlamenta kot predsednik Evropskega Gibanja obiskal domačijo Medot v Goriških Brdih, svetovno znanega enologa Zvonimirja Sim-čica, proizvajalca eskluzivne penine Me dot. Leta 2004 je Pat Cox jadrnici Esi-mit Europa podelil pokroviteljstvo Evropskega Parlamenta in od takrat jadrnica pluje pod evropsko zastavo in nosi na bokih evropske simbole. To je bil pomemben dosežek za vodjo projekta Igorja Simčica, ki je že leta 1994 razvil projekt Nova Gorica - Gorizia, ki je bil zametek današnjega edinega evropskega projekta v športu. Projekt je v naslednjih letih dobil podporo ne samo v političnem svetu, kjer so ga podprli španski kralj, predsednik Slovenije, predsednika Italijanskega in Slovenskega parlamenta in veliko drugih političnih osebnosti temveč tudi v športnih krogih, kjer je na regatah dosegel izvrstne rezultate. Danes je projekt Na fotografiji od leve An Kramberger, Pat Cox, Igor Simčič in Miloš Budin pred pomembno odločitvijo nabave nove jadrnice kategorije super Maxi s katero bo zastopal evropske barve na najpomembnejših svetovnih regatah. Na sre čanju je predsed nik Evrop -skega gibanja Pat Cox Igorju Simčicu ponovno potrdil pripravljenost posredovanja v odnosih z Evropskim parlamen- É* tom in Evropsko komisijo pri realizaciji končne faze dolgoletnega uspešnega projekta. Na srečanju sta bila prisotna tudi predsednik Evropskega gibanja v Sloveniji An Kramberger in podsekretar na italijanskem ministrstvu za zunanjo trgovino Miloš Budin. 4 Četrtek, 13. marca 2008 GOSPODARSTVO videm - Posvet o položaju gospodarstva v deželi in v Trivenetu FJK in severovzhodna Italija bi bili lahko model za vso državo Gre za ugotovitev avtorjev analize ocenjevalne agencije Europe Rating Spa VIDEM - Furlanijo-Julijsko krajino in sploh vso severovzhodno Italijo (FJK, Veneto in Tridentinska-Južna Tirolska) bi lahko vzeli kot model za vso državo, saj gre za dinamična območja, ki razvijajo svoja gospodarstva v globalnem duhu, s perspektivami internacionalizacije in nemajhnimi razvojnimi možnostmi, saj so sposobna povečevati svoje konkurenčne prednosti in inovativnost. To je sklepna ugotovitev analize agencije za ocenjevanje kreditne sposobnosti EuRa - Europe Rating Spa. Rezultate raziskovalnega dela je na včerajšnjem posvetu v Vidmu orisal predsednik agencije Maurizio Fanni, sicer tudi docent na tržaški univerzi. Posvet z naslovom Položaj gospodarstva v Furlaniji-Julijski krajini je imel za osnovo nacionalno analizo o stopnji ranljivosti kapitalskih družb v Italiji, v posameznih deželah in v različnih proizvodnih sektorjih. Posveta so se ga med drugimi udeležili predsednik Dežele FJK Riccardo Illy, deželni odbornik za proizvodne dejavnosti Enrico Bertossi, predsednik deželne Confindustrie Adalberto Valduga, Conf-commercia Alberto Marchiori in zastopniki drugih stanovskih organizacij. Analiza je pokazala, da je FJK med italijanskimi deželami na šestem mestu po sposobnosti ščitenja podjetij pred ranljivostjo, ki izvira iz stopnje neizpolnjevanja plačilnih ob-veznostii. Po oceni prof. Fannija je naša dežela celo na boljšem mestu, in sicer na četrtem, saj imata Tridentinska-Južna Tirolska in Dolina Aoste oziroma njuna podjetja drugačne pogoje in jih ščiti že samo okolje. Da so podjetja v FJK visoko solventna (nacionalno povprečje presega kar devet proizvodnih sektorjev na štirinajst), je tudi zasluga Dežele oziroma njene politike podpiranja konkurenčnih prednosti podjetniškega sistema, kar pomeni pospeševanje stopnje internacionalizacije podjetij, inovativnosti in prenosa raziskovalnih rezultatov, spodbujanje vzpostavljanja industrijskih okolišev in nastajanja novih podjetij. Fanni je postregel s podatkom, da je Dežela FJK v obdobju 2003-2006 povečala sposobnost uporabe javnih finančnih virov za 13 odstotkov in pri tem dala prednost trem temeljnim dejavnikom: gospodarski razvoj, učinkovitost in odzivnost javne uprave in socialna kohezija. Za pospeševanje gospodarskega razvoja sta bila uvedena t.i. podjetniška meritokracija (z nagrajevanjem projektne sposobnosti) in sistemski pristop, torej z vplivanjem na dejavnike, ki zanimajo podjetja in gredo od človeških resur-zov do znanja, od infrastrukturnih do administrativnih in finančnih dejavnikov. Viri, ki jih je Dežela namenila za spodbujanje inovativnosti, pa so se v zadnjih devetih letih povečali od 352 na 884 milijonov evrov. podjetja Illycaffe podelil že 17. nagrado Brazilija TRST - Monica Schmoelz de Mattos je zmagala na letošnjem 17. razpisu za nagrado Brazilije za kakovost kave espresso. Priznanje so si zamislili v podjetju Illycaffe z namenom, da bi spodbujali brazilske pridelovalce surove kave k čim večji kakovosti njihovega proizvoda. Monica Schmoelz, ki živi v gozdni regiji Matas de Minas v Arapongi, v zvezni državi Minas Gerais, je druga ženska v zgodovini te nagrade, ki je osvojila prvo mesto in si zagotovila vsoto 30 tisoč dolarjev. Z letošnjim letom se je denarni nagradi pridružila diploma priznanja o vzdržnosti. Po besedah pred sed ni ka druž be An dree Illyja želi Illycaffe s to diplomo spodbujati najboljše vzdržne agro nom ske in bio loš ke prak se. Prvo diplomo je prejel pridelovalec Luis Norberto Pascola s svojo plantažo v Boa Visti. energija - Po izvedbi novih preverjanj in simulacije Endesa izpopolnila dokumentacijo za terminal sredi Tržaškega zaliva TRST - Španski energetski koncern Endesa ne odstopa od svojega načrta za izgradnjo plinskega terminala v Tržaškem zalivu. Njena hčerinska družba Endesa Italia je včeraj objavila tiskovno sporočilo, v katerem obvešča, da je njena družba Terminal Alpi Adriatico dostavila na ministrstvo za okolje in na Deželo FJK izpopolnjeno dokumentacijo projekta izgradnje off shore plinskega terminala v Tržaškem zalivu, kije sicer trenutno v postopku preverjanja nacionalne komisije za ocenjevanje vplivov na okolje (VIA). Kot beremo v tiskovni noti, je družba izvedla nadaljnje tehnične raziskave in simulacije za potrebe postopka izdaje koncesije za morsko javno dobrino. V okviru teh raziskav je bila v sodelovanju z družbo Rina Industry in s soglasjem lokalnih izvedencev izdelana podrobna simulacija manevrov za približe- vanje in izplutje plinskih ladij od terminala. To je omogočilo opredeliti lastnosti podpornih navtičnih sredstev ugotoviti, katera vrsta manevra je najustreznejša. Študija dokazuje učinkovitost manevrov približevanja, priplutja in priveza, kot tudi odveza, odplutja in oddaljitve ladje v različnih ambientalnih okoliščinah glede na vrsto vetra (hitrost, intenzivnost in smer), glede na valovanje (višina, smer in obdobja valov) in vodne tokove (intenzivnost in smer). Raziskava je bila namreč izvajana v različnih vremenskih in morskih pogojih in tudi ob različni obremenitvi ladje. Plinski terminal, ki se bo integriral s sistemi, ki jih uporablja pristaniška kapitanija, bo povrhu sposoben nepretrganega radarskega monitoringa linij ladij v tranzitu, ne da bi se pri tem prepletal z obstoječimi prometnimi tokovi. Med preverjanji, razvitimi z name- nom, da bi poglobili nadaljnje podrobnosti v zvezi z vplivi na okolje, sta bila izdelana tudi načrt za okoljski monitoring ter floristično-vegetacijska in favnis-tična karakterizacija območja, na katerem naj bi zrasel terminal. Endesa prek svoje družbe Terminal Alpe Adriatico torej potrjuje zavzetost za razvoj projekta in za konkretne odgovore na dvome in vprašanja lokalne skupnosti. V zvezi s tem je treba spomniti, da je postopek VIA trenutno v preiskovalni fazi na ministrstvu za okolje, kar velja tudi za prošnjo za odobritev koncesije javnega dobra, je zapisano v tiskovnem sporočilu Endese Italia. Kar pa zadeva zaveze, predpisane v zakonskem normativu št. 334/99, je projekt že prejel zeleno luč za izvedeljivost (NOF), ki jo je prižgalo ministrstvo za notranje zadeve in izdal deželni tehnični odbor (CTR) za Furlanijo-Julijsko krajino. infrastrukture - Srečanje v Vidmu Dežela FJK dosegla visok konsenz o petem koridorju VIDEM - Deželni odbornik za infrastrukture Lodovico Sonego je predstavnikom gospodarskih in socialnih organizacij orisal vsebino sporazumov, ki jih je Dežela FJK podpisala z občinami na trasi petega koridorja. Na srečanju v Vidmu, ki se ga je udeležil tudi predsednik Dežele Riccardo Illy, je bilo izpostavljeno, da je Furlanija-Julijska krajina edina italijanska dežela, ki je postopek za določitev trase hitre železnice izpeljala s sodelovanjem lokalnih skupnosti. Trasa je bila ponekod popravljena oziroma prilagojena potrebam lokalnih skupnosti in zahtevam po zaščiti okolja. Predstavniki deželne uprave so na srečanju poudarili, da je Furlanija-Julijska krajina danes v zelo ugodnem geografskem položaju v novem evropskem kontekstu. Neprestana rast energetskih cen namreč sili plovne družbe k iskanju najkrajših poti do evropskih trgov, na katere potuje azijsko blago. To je razlog za rast prometa v deželnih in severnojadranskih pristaniščih nasploh. Takšna ugodna konjunktura pa še bolj izrazito kaže na potrebo po zagotovitvi ustrezne mreže infrastruktur na zemlji, sta poudarila Illy in Sonego. Tržaški gospodarstveniki z izraelskim veleposlanikom TRST - Na tržaški Trgovinski zbornici je bil včeraj popoldne na obisku izraelski veleposlanik v Italiji Gideon Meir, ki se je sestal s predsednikom Antoniom Paolettijem in številnimi predstavniki tržaškega gospodarstva, predvsem na področju zavarovalništva, živilstva, špedicije in transporta, biofarmacevtike in informacijskih tehnologij. Beseda je tekla o možnostih poslovanja z Izraelom, o n jegovih gospodarskih sporazumih z Italijo, o olajšavah in drugih veljavnih instrumentih za pospeševanje gospodarskega sodelovanja. Trgovska izmenjava med državama je lani dosegla rekordno rast in je bil enkrat večja kot leto prej, kar velja tudi za izmenjavo s tržaško pokrajino, tako ambasador kot Poaletti pa sta poudarila, da so možnosti za razširitev sodelovanja še velike. benetke AcegasAps za vključitev v • v • • a v širši sistem BENETKE - Na sedežu deželne uprave Veneta so se včeraj sestali njen predsednik Giancarlo Galan, župan Padove Flavio Zanonato, tržaški župan Roberto Dipiazza, predsednik podjetja Acegas Aps Massimo Paniccia, pooblaščeni upravitelj Cesare Pillon ter predsednik in pooblaščeni upravitelj razvojne agencije Veneto Sviluppo. Na dnevnem redu je bila razprava o vključitvi tržaške multiservisne družbe v sistem tovrstnih podjetij severovzhodne Italije. Kot je po sestanku povedal Dipiazza, bosta Občina Trst in Dežela Veneto podpisali pismo o nameri za oblikovanje ene same multiservisne družbe severovzhodne Italije. Tržaški župan se je namreč strinjal z Galanovo strategijo oblikovanja multiservisnega pola najbolj produktivnega dela države, saj bi se tako izognili nevarnosti morebitnih prevzemov s strani tujih družb. EVRO 1,5379 $ +0,25 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. marca 2008 valute evro (povprečni tečaj) 11.03. 10.03. ameriški dolar japonski jen 1,5379 158,37 1,5340 156,87 ruski rubel 36,6600 36,6180 7,4576 britanski funt 0,76455 0,76050 norveška krona 7,8780 7,8855 25,041 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,5790 15,6466 260,69 3,5338 1,5696 15,6466 263,47 3,5635 kanadski dolar 1,5261 1,5194 1,6601 bolgarski lev 1,9558 1,9558 3,7129 slovaška krona 32,347 3,4528 32,379 3,4528 latvijski lats 0,6969 2,6000 0,6967 2,5839 islandska krona 104,67 104,93 hrvaška kuna 7,2715 7,2784 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 11. marca 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,89 LIBOR (EUR) 4,3075 LIBOR (CHF) 2,57833 EURIBOR (EUR) 4,296 2,8675 2,74 4,59563 4,58 2,82167 2,865 4,558 4,554 2,57 4,5625 2,92583 4,545 I ZLATO (999,99 %%) za kg 20.397,37 € +4,19 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 11. marca 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE IMTFRFI IROPA 37,49 +1,21 INIEREUROPA KRKA 35,59 105,85 -0,88 LUKA KOPER 71,46 -0,78 MERCATOR 324,77 +2,26 MERKUR - - PETROL 700,44 +0,33 TELEKOM SLOVENIJE 289,81 -0,31 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH - - AERODROM LJUBLJANA 125,03 -0,67 DELO PRODAJA - - ETOL - - ISKRA AVTOELEKTRIKA 50,00 -0,89 ISTRABENZ 93,62 -0,43 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 38,00 -1,25 MLINOTEST - - KOMPAS MTS NIKA - - PIVOVARNA LAŠKO 85,83 -0,30 PROBANKA - - SALUS, LJUBLJANA SAVA 710,00 -0,14 TERME ČATEŽ 530,56 -0,88 ŽITO 272,66 -4,26 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 11. marca 2008 +2,06 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 2,5 -0,60 ALLEANZA ATIAMTIA 8,26 +0,36 +1 95 ailaniia BANCA ITALEASE RAMICO POPOIARE 20,36 5,65 11 44 +0,46 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA POP MIIAMIO 2,92 +3,81 +3,91 +1 80 BCA POP MILANO EDISON ENEL 7,425 1,852 712 +3,41 ENI FIAT 22,82 12 59 +2,42 +1,92 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI 20,63 26 81 +2,81 -1,01 +1 90 FONDIARIA-SAI GENERALI IFIL 27,9 +1,45 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 4,7675 4,39 +2,35 +4,15 -1 03 LUXOTT1CA 23,14 17,22 -1,05 MEDIASET 5,495 -0,63 MEDIOBANCA 12,4 +3,14 PARMALAT 2,3875 +1,04 PIRELLI e C SAIPEM SAIPEM 0,64 +0,52 SNAM RETE GAS STMICROELECTRONICS STMICROELECTRONICS 26,69 4,2925 +2,14 -1,48 TELECOM ITALIA TENARIS TENARIS 7,02 1,359 15 51 -0,01 -3,55 TERNA UBI BANCA UBI BANCA 2,7975 1545 +3,28 -0,55 UNICREDITO 4,74 +4,54 +3,49 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 108,69 $ +0,61 IZBRANI BORZNI INDEKSI 11. marca 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 9.647,76 2.129,90 -0,19 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana 6.316,31 -0,27 -0,93 BIO, Ljubljana 116,91 +0,06 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Banjaluka 4.093,30 2.024,16 -0,41 -1 09 Dll\J, Dal llalUKCl FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 3.866,80 1.802,55 -7,01 -2,77 DCICA 1 J, DCUUI Cl*_l SRX, Beograd BIFX Sarajevo 939,62 4.800,65 -3,73 -4,29 Dir a, jai ajcvu NEX 20, Podgorica 27.945,66 -1,98 MBI 10, Skopje 6.765,51 -0,97 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.156,81 1.740,95 +3,55 +4,06 Nasdaq 100 S&P 500, New York 1.320,65 +3,71 MSCI World, New York 1.390,81 -1,45 DAX 30, Frankfurt FT^F mn 1 nnrlnn 6.524,57 +1,19 +1 09 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.690,40 5.690,40 4.627,69 3.729,1001 3.729,1001 +1,33 +1 58 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.509,0 3.606,59 +3,29 +1,71 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio 12.658,28 +1,01 STI, Singapur 2.860,85 +0,86 Hang Seng, Hongkong 22.995,35 +1,28 Composite, Šanghaj 4.165,88 +0,47 Sensex, Mubaj 16.123,15 +1,25 / ALPE-JADRAN Sreda, 12. marca 2008 5 VOLITVE - V Furlaniji-Julijski krajini vložili liste za parlamentarne volitve Šestnajst list se poteguje za senat, sedemnajst za poslansko zbornico Objavljamo seznam kandidatov posameznih strank in gibanj za volilno preizkušnjo 13. in 14. aprila HHKAll^l -HM««« Kandidati v deželi FJK za poslansko zbornico: Unione Democrática per i consumatori: ™ Remigio Del Grosso, Patrizia Filippetti, Vincenzo Bailante, Enrico Astorina, Valentina Bultrini, Silvio Di Pietro, Simona Di Pietro, Antonio Dri, Gian Pietro Failli, Antonello Lauretti, Emilio Morgese, Daniela Patricolo, Massimiliano Tarica, Stefano Zago. Kritična levica: Salvatore Cannavo, Silvia Antonelli, Christian Dal Grande, Elisa Coccia, Lui-gi (poznan kot Gigi) Ma-labarba, Emma Polo, Stefano Munarin, Maria Sofia Quintero Romero, Mitja Ozbot, Tiziana Saunig, Gregorio Piccin, Enrica Turus, Paolo Pistis. Ljudstvo svobode: Silvio Berlusconi, Gian-| franco Fini, Franco Frat-tini, Roberto Menia, Roberto Antonione, Isidoro Gottardo, Manlio Contento, Albertino Gabana, Marco Pottino, Daniele Franz, Ilia Franzin, Francesca Comello, Fabio Gentile. ■í KHHCrÚ t