Cena t.- Pin Narotoina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— PoStnim pbtftMia ▼ goloiInL Leto XV., štev. 293 LJubljana, petek tt decembra 1934 L/pravmštvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 6. — Teleton St. 3122, 8123, 3124. 3125. 3126. truseratm odaelefc: Ljubljana, Selen-burgova ul 3. — Tei 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Telefon St 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St 190. Računi pn pošt Cek zavodih: LJubljana St 11.842, Praga čislo 78.180, Wten št 105.241 Gosp. Bogoljub Jevtič nadaljuje pogajanja V vsem inozemstvu se živahno zanimajo za potek njegove misije Indijska reforma Angleško javno mnenje se že mesece ne zanima skoro za ničesar drugega, kakor za vprašanje indijske ustave, ki je bila te dni končno sprejeta od obeh zbornic. Napeto zanimanje javnosti je razumljivo, saj predstavlja oblast nad to ogromno in bogato deželo predpogoj in ključ za današnji položaj Anglije ne le v Evropi, temveč v svetu. Kadarkoli je bilo na dnevnem redu vprašanje spremembe odnošajev do Indije, je zato v Angliji vedno hudo završalo. Dvigali so se močni in vplivni krogi in nastopili s strašilom, da pomeni začetek konca angleške oblasti v Indiji, čim bi v Londonu popustili vajeti, na katerih drže to pokrajino. Navzlic temu je angleška politika od svetovne vojne na delu, da prilagodi svoje odnosa je do največjega dela imperija danes odgovarjajočemu položaju. Leta 1917., sredi vojne vihre, je tedanji državni tajnik za Indijo izjavil v zbornici, da gre politika vlade za tem, razviti Indijo polagoma tako, da lahko postane avtonomna država, ki naj seveda ostane integralen del britskega imperija. Toda minulo je dokaj let, preden se je vprašanje indijske reforme premaknilo z mrtve točke. Šele 1. 1927. se je odpravila posebna komisija pod vodstvom današnjega zunanjega ministra Simona v Indijo, češ, da na licu mesta prouči položaj. V času, ko so Simon in člani nje-cove komisiie potovali po Indiji, so :am pokale bombe in Gandhijev pokret avljanske nepokorščine je bil v pol- -m razmahu. Tako je Simon po svojih .vitvah prišel do prepričanja, da bi takih "razmerah neumestno in za imperij tudi zelo nevarno, dati Indijcem oblast v roke. Zato je njegovo poročilo odsvetovalo vsako spremembo v dotedanjem indijskem statutu. Na Angleškem so bili na krmilu, ko • prišlo Simonovo poročilo pred parlament in pred vlado, laburisti pod Mac-Donaldom. Njim kot socialistom so bili predlogi Simonove komisije zelo neprijetni, obenem pa tudi niso hoteli tvegati odgovornosti, M bi padla nanje, če bd kaka izsiljena reforma izpodkooala temelje angleškega imperija. Tako se je Mac-Donald odločil, da skliče posebno konferenco v London, kjer bi nastopali -lgleži in Indijci kot enakopravni člani. Zato je ta konferenca dobila naziv konference za okroglo mizo, ker ob okrogli mizi ni nobenega častnega mesta, marveč so vsi sedeži ob njej enakovredni. Pred konferenco so ležali trije predlogi z angleške strani, M so vsi odklanjali .n di;'sko avtonomijo. Proti njim so stali indijski knezi in pa Gandhi. ki je tedaj nrenehal s svojim pokretom nepokorščine in ga je indijska nacionalna stranka poslala kot svojega edinega zastopnika v London. Med Gandhijevimi zahtevami po domini jonskem statutu in angleškimi koncesijami ni bil mogoč kompromis in tako sta obe konferenci ob okrogli mizi končali s popolnim neuspehom. T«>da angleška vlada se ni dala trpla-š4-. Imenovala je nov odbor za proučevanje indijske ustavne reforme. V njej je bil zastopan svet angleških politikov in poznavalcev indijskih razmer. Po de. vetnajstmesečnem posvetovanju na 150 sejah je odbor končno sestavil načrt indijske ustavne reforme, ki pomeni od-->čen korak v smeri k indijski samoupravi. Načrt je bil objavljen 21. novembra m predvideva vseindijsko federacijo z osrednjo indijsko zbornico in pokrajinskimi parlamenti. Indijska vlada je odgovorna osrednjemu parlamentu, le vprašanja zunanje politike in državne obrambe ostanejo še naprej izključna domena angleške oblasti. Da se ne bi indijska samouprava razvijala v Angliji neprijetni ali celo škodljivi smeri, je predvideno kot varnosten ventil, da ima angleška oblast pravico poseči v delokrog samouprave, ako bi bila ogrožena javni red ali varnost imperija. Navzlic temu pomeni reformni načrt velik korak v državnopravnem razvoju Indije, ki je šele 1. 1585. prenehala biti kolonija za izkoriščanje ter je prešla iz rok vzhodne indijske trgovske družbe pod angleško državno upravo in v kateri so komaj pred 20 leti bili uvedeni prvi začetki reprezentančnega sistema. Usoda reformnega načrta je bila cele tedne neizvestna, ker se je proti njemu dvignil v Angliji in v Indiji vihar nezadovoljnosti. V angleškem parlamentu so vstali proti njemu predstavniki konservativne desnice, tako zvani imperiali-sti s Churchillom na čelu in so srdito napadali namero, dati Indiji tako velike koncesije. Zaradi tega je smatral predsednik konservativcev Baldwin za potrebno sklicati strankin kongres, ki naj bi kot najvišji organ vladajoče stranke sklepal o za imperij najvitalnejšem vprašan ju. Kongres se je s 1103 glasovi proti 390 izrekel za reformni predlog. Zato mu je bila že v naprej zagotovljena tudi večina v lordski in poslanski zbornici Drugače se položaj razvija v Indiji. Tam se odpor proti ustavi, ki jo označujejo za nezadostno, še ni polegel. Vodstvo indijske stranke je sklenilo, da sploh ne razpravlja o predlogu ustavne reforme, ki je bila predložena tudi in- Beograd, 20. decembra č. Mandatar krone g. Bogoljub Jevtič je danes dopoldne nadaljeval svoje razgovore za sestavo nove vlade. Ob zaključku svojih dopoldanskih konzultacij se je minister Jevtič odpeljal na Dedinje, kjer so ga sprejeli v avdienco kraljevi namestniki Nj. Vis. knez Pavle, dr. Stankovič in dr. Perovič. Avdienca je trajala pol ure. Minister Jevtič je kraljeve namestnike informiral o svojih razgovorih in pogajanjih, ki jih je imel snoči in danes dopoldne z raznimi politiki Ko je g. Jevtič izstopil iz svojega avtomobila pred zunanjim ministrstvom, so ga obkrožili domači in tuji novinarji ter ga spremljali do dvigala v palači. Na vprašanje/aH je že sestavil vlado, je odgovoril: »Še se razgovarjamo.< In res je g. Jevtič nadaljeval svoje razgovore še ves popoldan. Odmevi naše krize v pariškem tisku Pariz, 20. decembra. AA. V poročilu i* Beograda pravi »Excelsior« med drugim, da mislijo politični krogi, da uspehi, ki jih je bivši zunanji minister g. Jevtič doslej mogel doseči v razgovorih s prvaki bivših političnih strank, upravičujejo nado, da bo opozicija sodelovala pri sestavi bodoče vlade. Dalje pravi list: Ako bo kriza rešena še v teku današnjega dne, kakor mislijo, bo rešena mnogo hitreje, kakor se je prvotno pričakovalo. Ta hitrost bo potrdila zaupanje, ki ga uživa g. Jevtič v jugoslovenski politični javnosti glede dobre ureditve notranjega položaja. London, 20. decembra AA. Ameriška in japonska delegacija za pomorska pogajanja se bosta sedaj vrnili domov. Verjetno je, da se bodo nadaljnja pogajanja vršila po normalni diplomatski poti. šlo bo za več načrtov, ki so jih zadnje mesece obravnavali v Londonu. Med temi je tudi načrt, ki ga bodo prizadete države posebno temeljito proučile, ker določa prostovoljne in enostranske izjave prizadetih držav o svojih pomorskih načrtih za več let vnaprej. Tukajšnji pomorski krogi upoštevajo, da bo japonska vlada po vsej priliki odpovedala wasliingtonsko pogodbo, česar pa ne tolmačijo tako, da gre pri tem za konec vsakršnih nadaljnjih pogajanj. V vsakem primeru bo odpoved le delnega pomena in ne bo pomenila končne besede japonske vlade. Sedanja pomorska pogodba bo ostala v veljavi do 1. 1936. Med svoji- dijskemu parlamentu. Verjetno pa je, da bodo tudi v Indiji počasi zmagali treznejši elementi in da bo talko v an-glešiko-indijskih odnosa jih nastala nova doba. Levičarski »Oeuvre« je takisto zelo zadovoljen s podelitvijo mandata g. Jevtiču. Svoj obširen članek, ki ga je posvetil krizi jugoslovenske vlade, začenja list takole: »V nasprotju s tem, česar smo se mogli bati, se razvijajo dogodki v Jugoslaviji v smeri interesov miru. Spričo evropske politike je kriza prestopila okvir ministrske krize.« Drugače pričakuje list od g. Jevtiča in njegove vlade izvajanje politike, ki bo ustrezala tako notranjim kakor zunanjim potrebam države. Levičarska »La Republiaue« zaključuje svoj članek tako-le: Ni potrebno niti omenjati, da mi Francozi nismo upravičeni dajati Jugoslovenom nasvetov glede smeri in oblike njihove notranje politike. Za nas zadošča, da ostane Jugoslavija složna z nami v politiki miru za pobijanje revizioniz-ma, za zbližanje nasprotnih si blokov, za gospodarsko preureditev Dunavske kotline. Pariz, 20. decembra, r. Francoski listi Se vedno komentirajo krizo jugoslovenske vlade, ki ji posvečajo veliko pozornost. V >Paris Soiru« piše Gabrielle Peret med drugim: Vladna kriza, ki je nastala v Beogradu, ni nič nenavadnega. Ze pokojni kralj Aleksander je imel namen, vrniti se po malem k normalnemu režimu ter pritegniti v vlado tudi elemente iz opozicije. Re-gentski svet je prevzel nase dolžnost, da izvede te načrte. Še sveži grob pokojnega kralja in ženevsko zasedanje so dovoljevali samo manjše izpremembe v vladi. Gabrielle Peret zaključuje: Glede notranje politike ni naša naloga, da ocenimo postopanje regentskega sveta, imamo pa pravico reči, da je izbira g. Jevtiča za šefa vlade poleg tega, da bo povečala prestiž zunanjega ministra, istočasno tudi dokaz, da ostane Beograd na miroljubni poti, ki jo je hodil v Ženevi in da bo nadaljeval politiko sporazuma s Francijo in s tem tudi politiko sodelovanja v Evropi. To je tem bolje. mi določbami ima tudi konferenco, ki naj bi se vršila prihodnje leto. Reuterjev urad poroča lz Tokija, da bodo prizadete države nadaljevale neformalne pomorske razgovore tudi po sedanji prekinitvi uradnih pogajanj. Gre za to, da čimprej pospešijo nova formalna pogajanja. Tokio, 20. decembra AA. Zaradi položaja na Daljnem vzhodu je japonska vlada sklenila ojačiti svoje posadke na japonskem delu Sahalina. Prihodnje zasedanje sveta Društva narodov Ženeva, 20. decembra. AA. 84. zasedanje sveta Društva narodov se bo pričelo 11. januarja. Na dnevnem redu je vprašanje manjšin v Albaniji. Sodijo, da bo angleški delegat Eden na tem zasedanju tudi sporočil. kaj je Budimpešta ukrenila glede na zadnje sklepe v Ženevi Najvažnejša točka zasedanja bo objava plebiscitnega izida v Posaarju. Tudi »Journal des Debats< 6e obširno bavi z vladno krizo v Jugoslaviji in piše med drugim: Ta kriza, ki je v inozemstvu izzvala prilično presenečenje, četudi niso bila neznana izvestne različna naziranja v prejšnjem kabinetu, je po svojih vzrokih precej komplicirana- To, kar ee za sedaj lahko reče, je, da so vzroki krize istočasno notranje m zunanje političnega značaja. Rekonstrukcija vlade, ki je bila izvršena neposredno po smrti kralja Aleksandra, je bila očigledno samo začasna. Od takrat naprej je prišlo v vladi do nesoglasij v pogledu orientacije notranje politike. Izgleda, de se je g. Jevtič izkazal za pristaša razširitve osnove kabineta, ker smatra, da bi koncentracijska vlada imela več avtoritete in moči za izvajanje zunanje politike v sedanji kritični dobi. Izgleda pa, da je e- Jevtič prišel v nasprotje z večino ministrov. Prijatelji Jugoslavije žele, da bi bila ta vladna kriza hitro rešena, zlasti pa, da bi se sedanja nesoglasja ne poglobila. Prijatelji Jugoslavije pa tudi ne morejo, da ne bi izrazili simpatij g. Jevtiču, ki, kakor se zdi, tolmači zamisel pokojnega kralja. Kralj je želel pomirjanje in narodno edinstvo. Na drugi strani je g. Jevtič pokazal v Ženevi tako potrebno odločnost, kakor zmernost. Prav tako pa moremo zaupati knezu namestniku Pavlu, ki dobro pozna ideje pokojnega kralja in ki bo gotovo vse, kar je v njegovi moči in kar je od njega odvisno, storil za jugoslovensko edinstvo. Praški komentarji Praga, 20. decembra. AA. Listi simpatično komentirajo podelitev mandata za sestavo vlade jugoslovenskemu zunanjemu ministru g. Jevtiču. Listi poudarjajo, da pomeni ta mandat g- Jevtiču na polju notranje politike obenem tudi izrečno odobravanje Jevticeve zunanje politike s strani kraljevega nameet-ništva. — Lisfi naglašajo. da mora to dejstvo zlasti v državah Male antante zbuditi veliko radost. Pariz, 20. decembra, d. Besedilo franco-sko-ruskega protokola, ki se mu je pridružila tudi Češkoslovaška, se glasi: Francoski zunanji minister ter ruski ljudski komisar za zunanje zadeve, ki sta v Ženevi izmenjala misli o stanju pogajanj za zaključitev vzhodnega pakta, za katerega sta dali njeni vladi pobudo, sta ugotovila, da sta obe vladi odločeni skupno delati za zaključitev nameravanih mednarodnih paktov. V trenutku, ko so postala pogajanja aktivnejša, sta se sporazumela, da bosta zavzela v imenu svojih vlad naslednje stališče: 1. Nobena izmed obeh vlad se z vladami, ki so bile pozvane k soudeležbi pri vzhodnem paktu, zlasti pa z onimi, ki načelno svojega pristopa še niso sporočile, ne bo spuščala v pogajanja, ki bi mogla dovesti do zaključitve dvostranskih ali večstranskih pogodb, s katerimi bi se mogle kompromitirati priprave za zaključitev regionalnega vzhodnega pakta ter z njim zvezanih pogodb ali pa bi nasprotovale duhu. iz katerega so izšle. 2. V to svrho bo vsaka izmed obeh vlad obveščala drugo o vsakem predlogu, ki bi imel tak namen ne glede na to. na kak način bi ga katerekoli izmed vpoštev prihajajočih vlad predložila. Te obveznosti veljajo za dobo tekoče diplomatske akcije in vseh naslednjih podjetij, do katerih bi moglo priti namestu njega na podlagi istih splošnih naziranj in z istim namenom. Obe vladi se zavezujeta, da se temu podjetju ne bosta odpovedali, ne da bi s skupnim dogovorom ugotovili nekoristnost njegovega nadaljnjega razvoja. V tem primeru se bosta posvetovali o novih jamstvih. ki jih bosta smatrali za primerne v enakem smislu in v svrho istega predmeta. Obe vladi sta prepričani, da bo tako jamstvo kontinuitete in učinkovitosti v diplomatskem francosko-ruskem sodelovanju olajšalo uspeh tekočih mednarodnih Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124, 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon 6t 2440-Celje, Str-ssmaverjeva ulica St 1-Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Glavni agrarni organ »Venkov« pravi med drugim, da je prepričan, da bo g. Jevtič svoje poslanstvo izvršil s popolnim uspehom. List poudarja, da uživa g. Jevtič posebne simpatije jugoslovenskih kmetskih množic- Nemški list :Bohemia« pravi med drugim, da je zunanji minister g- Jevtič dobil mandat v času, ko igra Jugoslavija posebno važno vlogo v mednarodni politiki. Bolgarski glasovi Sofija, 20. decembra. AA. Odstop vlade g. Uzunoviča in vest, da je sestava vlade poverjena g. Jevtiču, sta zbudila veliko zanimanje v tukajšnjih političnih krogih. Listi poudarjajo pri tem dejstvo, da je bil g. Jevtič eden izmed najbližnjih sodelavcev pokojnega kralja Aleksandra in da si je s svojim taktom in svojimi političnimi sposobnostmi pridobil velik ugled tako v svoji državi kakor v inozemstvu. Po drugi strani so pa tukajšnji politični krogi prepričani, da je osebnost g. Jevtiča čvrsto poroštvo, da se bo politika zbližanja z Bolgarijo nadaljevala. »Mir« pravi v uvodniku: Nj. Vis. knez namestnik Pavle stopa očitno v smeri, ki jo je zarisal pokojni kralj Aleksander, in se trudi za sestavo takšne vlade, v kateri bi sodelovale odlične nacionalne osebnosti. Dejstvo, da je g. Jevtič dobil mandat za sestavo nove vlade, govori o novem poletu. Modri napor g. Jevtiča je dokaz nadaljnje očvrstitve političnih razmer v državi. Poluradna »La Bulgarie« prinaša uvodnik o srečnem razvoju zunanje in notranje politike Jugoslavije po zaslugi modrosti blagopokojnega kralja Aleksandra in voditeljev zunanje in notranje politike. List pravi nato, da je Jugoslavija dala svetu lep primer notranje solidarnosti in privrženosti za mir. List govori dalje o zadoščenju, ki ga je dobila Jugoslavija pri zasedanju sveta Društva narodov, in pravi med drugim: Zasluga za to gre predvsem voditelju zunanje politike Jugoslavije g. Jevtiču, ki je pokazal, da je kos svoji nalogi in ki je znal s taktom in trdnostjo braniti čast svoje države. Bolgarska javnost, ki je občudovala iskreno zadržanje Jugoslavije, polno dostojanstva, spričo tolikšnih preizkušenj, se veseli lepih perspektiv, ki se odpirajo Jugoslaviji. Ko pozdravljamo uspeh naše zapadne sosede, smo prepričani, da izražamo sodbo in čuvstva vsega našega naroda, ki želi ojačiti mednarodne odno-šaje v trajnem ozračju medsebojnega zaupanja in prijateljstva. pogajanj in obenem služilo splošnemu oja-čenju duha medsebojnega zaupanja v službenih odnošajih med obema državama. V zaupanju v to sta podpisnika, pooblaščena od svojih vlad, podpisala ta protokol. Ženeva, 5. decembra 1934. Litvinov, Laval Protifašistična demonstracija v madžarskem parlamentu Budimpešta, 20. decembra č. Italijanski državni podtajnik v korporacijskem ministrstvu Asquini, ki je včeraj opoldne prispel v Budimpešto, je bil snoči v madžarskem parlametu. Poslanci vladnih strank so mu priredili živahne ovacije, socialno demokratski prvak Buchinger pa mu je vzkliknil: »oke kvišku! Dol Mussolini!« Ta vzlik je večkrat ponovil. Predsednik mu je zaradi tega izrekel ukor, nakar je Buchinger demonstrativno zapustil dvorano. Demanti o prevratnih akcijah na Bolgarskem Sofija, 20. decembra. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Vest londonskega »Daily Heralda«, ki so jo ponatisnili tudi drugi tuji listi, češ, da pripravlja rezervni polkovnik Velčev na Bolgarskem nov državni prevrat, je brez podlage. Dtav tako je fantastična izmišliotma vest. da namerava vlada Georgijeva uvesti fašistično diktaturo. Pred posaarskim plebiscitom Saarbrucken, 20. decembra AA. Vladna komisija opozarja, da mora imeti od 27. decembra dalje vsakdo, ki hoče obiskati Posaarje, posebno dovoljenje. Milejše strune Kanye Madžarski zunanji minister o marseiski razpravi v ženevi — Madžarska je lojalno sprejela vse obveznosti in bo vestno izvršila preiskavo Budimpešta, 20. decembra, d. V zunanjepolitičnem odboru zgornje zbornice je podal včeraj zunanji minister Kanya daljši ekspoze o zadnjih dogodkih v Ženevi. V uvodu je najprej podrobno očrtal ozadje ženevskih diplomatskih pogajanj, ki so odločilno vplivala na meritorno rešitev madžarsko-jugoslovenskega spora. S posebno hvaležnostjo je poudarjal zadržanje italijanskega delegata barona Aloisija, čigar odločen nastop za madžarsko stvar ie vedno odločilno vplival. S priznanjem se je spomnil tudi govora poljskega delegata Komarnickega in poudarjal važnost vloge madžarskega delegata Eckhardta, o katerem je dejal, da je z velikim strokovnim znanjem in požrtvovalnostjo branil madžarsko stvar ter z izredno sposobnostjo pripravil tla za diplomatska pogajanja, s čimer je bila olajšana končna rešitev. Kanva je označil ženevsko rešitev za kompromisno, pri kateri sta morali popustiti obe stranki, kar pa ne pomeni nobene škode za madžarski prestiž. Kot pozitivno se more smatrati, da se je posrečilo preprečiti zunanje vmešavanje v madžarske zadeve v obliki mednarodne preiskave in da se je nadalje posrečilo preprečiti stremljenje madžarskih nasprotnikov, ki je bilo usmerjeno k diskriminaciji Madžarske in prepovedi mirne revizije. Končno je Kanya poudarjal, da je madžarska vlada vedno postopala v duhu sprave, kar dokazuje že meseca julija skle- njeni madžarsko - jugoslovenski dogovor. Madžarska je šla v Ženevi do skrajne meje popustljivosti, ki se še strinja z njeno častjo. Obenem je ugotovil, da bo madžarska vlada sprejela prevzete obveznosti lojalno, da bo preiskavo izvedla vestno in da bo na podlagi te preiskave nemudoma odredila vse potrebne ukrepe. Izrazil je nazadnje upanje, da se jugoslovenska vlada ne bo spustila v bodoče v akcije, ki bi bile povod za nove mednarodne zaplet-ljaje. Danes se je po preteku pol leta ponovno sestala tudi magnatska zbornica. Pri tej priliki se je predsednik zbornice najprej spomnil pokojnega predsednika Nemčije maršala Hindenburga in avstrijskega kan-celarja dr. Dollfussa, nato pa je z besedami polnimi pietete omenil gnusni marsejski zločin in izkazal čast pokojnemu kralju Aleksandru in Louisu Barthouju. Na predlog predsednika je zbornica sklenila sprejeti v zapisnik, da izreka svoje najtoplejše sožalje Jugoslaviji in Franciji ob težki izgubi. Naposled je gornja zbornica izkazala čast tudi pokojnemu kardinalu Gasparriju. Budimpešta, 20. decembra. AA. V nekaterih madžarskih političnih krogih se še vedno trdovratno vzdržuje govorica, da bo predsednik vlade Gombos v kratkem odstopil. Doslej z uradne strani še ni potrdila teh glasov. Konec pomorskih pogajanj v Londonu Pogajanja se bodo nadaljevala po diplomatskem potu Japonsko utrjevanje na Sahalinu Lavalovi razgovori Laval zahteva v pogajanjih za zbližanje z Italijo ureditev vseh problemov v celoti Pariz, 20. decembra, ž. V8enaj je bil francoski zunanji minister Pierre Laval ve6 dan zaposlen z razgovori z belgijskim, italijanskim, japonskim in litovskim poslanikom ter ruskim odpravnikom poslov v Parizu. Diplomati so prihajali drug za drugim in se zadrževali pri njem v daljših razgovorih. Z japonskim poslanikom je govoril Laval o odgoditvi londonskih pomorskih pogajanj in o japonski odpovedi vvasbingtonske pomorske razorožitvene pogodbe. Sporočil mu je, da Francija iz diplomatskih in praktičnih razlogov ne more sodelovati pri kolektivni odpovedi washingtonske konvencije. V razgovoru z italijanskim poslanikom Pignattijem ae je Laval dotaknil francoeko-italijanskega zbližanja v okviru dosedanjih diplomatskih pogajanj, ki so se razvijala v poslednjih mesecih. Laval mn je še enkrat pojasnil francoske pogoje *a zbližanje * Ita- lijo iu pri tem poudaril, da želi Francija poleg ureditve svojih lastnih spornih vprašanj e Italijo, brezpogojno doseči omiljenje napetosti med Beogradom in Rimom. Francija bi *e!o odobravala, če bi Mussolini javno podal izjavo, g katero bi priznal edinstvo in integralnost Jugoslavije. Francoska rlada je na stališču, da se morajo vsi doslej po-stav-Ijeni predlogi rešiti v celoti ali pa v celoti zavrniti. Pariz, 20. decembra- Na današnji seji ministrskega sveta je trgovinski minister Marchandeau poročal o trgovinskih pogajanjih, ki jih je vodil v Moskvi in ki so se danes obnovila v Parizu. Zunanji minister Laval je informiral svoje ministrske tovariše o zunanjem-političnem položaju. Kakor se doznava, je Laval poročal predvsem o pogajanjih za francosko-italijančko zbližanje ln o jugoslovenski vladni krizi. Francosko-ruski dogovor Besedilo protokola, ki sta ga podpirala v ženevi Laval in Litvinov o diplomatskem sodelovanju za vzhodni pakt Nova poljska ustava ukrajinsko vprašanje Ustava je že do podrobnosti izdelana — Ukrajinci pa so se tako odločno uprli volilnemu zakonu za senat, da je morala vladna večina popustiti Varšava, 18. decembra. Pretekle dni je na Poljskem padla odločitev o novi ustavi, ki je že nekoliko let sem bila središče vsega notranjega političnega dogajanja. Borbo za izpremembo ustave, ka naj bi omejila preveliko moč državnega zbora, so pristaši Pilsudskega pokrenili že pred maj6kim prevratom 1. 132«. V poslanski zbornici se izprememba tudi ni dala izvesti, ker je bilo potrebno za to Imeti tripeti/nsko večino. Zbornica, ki je preživela majski prevrat, za to ni bila pripraven instrument. Tudi v sedanji poslanski zbornici vlada nima na razpolago potrebne kvalificirane večine. Znano je, da je parlament kljub temu sprejel vladni načrt. Zgodilo se je to 26. januarja, — isti dan, ko je bil podpisan neinško-poljski sporazum —, in sicer ob svojevrstnih okoliščinah. Opozicija je ravno v znak protesta proti nekemu drugemu predlogu vsa demonstrativno odšla iz zbornice; zato je poročevalec za novo ustavo, videč ugodni položaj, dal na glasovanje načrt nove ustave, dasi slednji še ni bil v vseh podrobnostih izdelan. Vladna večina je gladko odglasovala zakon in opoziciji ni preostalo drugega, nego da se je naknadno zelo pritoževala nad to vojno zvijačo, ki je zopet enkrat dokazala, da je abstinenca navadno najslabša taktika v dnevni politiki. Vladni blok se je cele mesece bavil z redakcijo nove ustave, vedoč, da bo elaborat v senatu gladko sprejet. Medtem pa je vlada zanesla v opozicijo samo razdor, tako da je dobila tudi v zbornici večino za odglasovanje končnega, cul senata sprejetega predloga o novi ustavi. Nove ustavne določbe so po svojem bistvu pravo nasprotje stare ustave. Kakor je prej bila vsa sila pridržana zbornici in je bil predsednik republike le državni re-prezentant brez moči. tako je v novi ustavi vsa sila osredotočena na predsednika in je parlament postal samo nekak glasovalni stroj. Glede sestave senata je bilo določeno, da eno tretjino senatorjev imenuje predsednik države, dve tretjini pa se volita, toda glasovalno pravico pri volit-vj senatorjev bi imeli samo nosilci dveh najvišjih poljskih odlikovanj. V praksi bi bila volilna pravica omejena na 25 do 30 tisoč ljudi, samih bivših vojakov, pri čemer je treba poudariti, da so od 1. 192-6. dalje dobivali taka odlikovanja samo oni, ki so ee s Pi,lsudskim bojevali na strani Avstrije in Nemčije. Legionarji z ostalih poljskih front iz svetovne vone so bili pri tem skoro popolnoma prezrti. Ta kader volilcev bi se v bodočnosti pomnožil samo z osebami, ki bi jih vlada vpisala v »■zaslužno knjigo«. Vanjo bi prišli razen vojaških odlikovancev še zaslužni politiki. narodni gospodarji in kulturni delavci, seveda po sklepn posebne senatske komisije. Tako bi bila opoziciji za vse večne čase zaprta pot v seznam senatorskLh volilcev. Popolnoma razumljivo je, da so se najbolj razburili Ukrajinci, ki bi na ta način kljub svojemu velikemu številu ostali brez zastopnika v senatu. Proti tej opas-nosti je v debati ustavne komisije senata ostro nastopil ukrajinski senator Gorba-čevskij s predlogom, naj se v bodočo ustavo vnese določba o popolni avtonomiji ukrajinskega ljudstva v Poljski. Gorba-čevskij je ponovno obrnil vso pozornost Javnosti na ukrajinsko vprašanje. Izjavil je, da 7 milijonov Ukrajincev, ki žive na Poljskem na prostranstvu 120.000 kvadratnih kilometrov, zahteva samostojno državo, s svojo poslansko zbornico, svojo vlado 'upravo, vojsko, financami, šolami in sodišči, tako da bi Ukrajinci s Poljaki imeli skupnega samo predsednika države. Zahteval je nadalje, da mora Poljska takoj izvesti teritorialno avtonomijo vzhodne Galicije, kakor se Je obvezala svetu petorice oh sklepanju vensajskega miru. Vladna stranka se je močno prestrašila td-odločnega nastopa in šovinisti po spoznali da so šli le predaleč v svojih težnjah, da zatro milijone ukrajinske narodnosti. Neprijeten dojeni je zlasti napravila številka 7 milijonov, ki jo Gorbačevskij navaja za število Ukraiincev. Po ljudskem štetju iz leta 1921. je Ukrajincev na Poljskem le 3 milijone 800 000, I- 1923. «o jih našteli 3.900.000 in okoli sto tisoč Belorusov. Obe ti dve vej'i sla odločno protestirali proti uradnemu štetju. Navajali sta. da že sama verska pripadnost (12°/o grkokatolikov in 11®/» pravoslavnih), kaže dovolj določno, da so Poljaki zmanjšali število ruskega življa za poldrugi milijon. Vse je kazalo, da se bo to delikat-no vprašanje obravnavalo pred svetovno javnostjo toda v sedanjem trenutku ei je vladna stranka premislila. Naert ustave je bil sicer sprejet, toda na predlog senatorja Wojekahowskega je bil črtan oni del, ki je predvideval čudni elitni sistem volilne pravice za senat. Vladni krogi sc ravno na ta del stavili naivečie nade. toda posegal je vmes maršal Pilsudeki. edini odločujoči ci-nitelj v Poljski, in prisilil vladni blok, da je že izglasovani načrt izpremenil v smislu predloga senator ia Wo?rieehowskega. Ni dvoma, da bo odklonjen tudi daleko-sežni predlo? ukrajinskega senatorja Gorba-čevskes-a, ki ie bil izzvan zaradi groznie elitnega« vplilne?a fistema. s katerim bi Ukrajinci bili oronani zastonstva v senatu-Borba za novo ustavo le tako stopila v odločilno fazo in poslanski zbornica bo dobila v izglasovan ie že izdelan senatni predlog-Predložen ji bo tudi nov volilni zakon- aka bo usoda banditov Favellca m Kvaternika ako ju bo, kakor napovedujejo italijanski listi, sodilo italijansko sodišče po italijanskih zakonih Navedena kazen dosmrtne robije iz čl. 577 za usmrtitev s preudarkom je zagrožena seveda v prvi vrsti za neposrednega Razni italijanski listi, ki so opravičevali stališče Italije glede neizročitve banditov dr. Paveliča in Kvaternika, so čutili potrebo poudarjati, kako da so italijanski zakoni še mnogo strožji od zakonov drugih držav, hoteč očitno prepričati svet o tem, da bo te bandite v Italiji doletela še hujša kazen, kakor bi jih doletela v Franciji. V resnici pa je stvar precej drugačna. Delikti proti državi so urejeni v italijanskem kazenskem zakoniku v •!. oddelku II. knjige v čl. 241 do 313. Cl. 276 vsebuje sankcije za atentat na kralja, regenta, kraljico, prestolonaslednika in prince kraljevske rodbine. Kazen (izvzemši ponesrečene atentate na prince): smrt. Ista kazen je za atentat na predsednika vlade (čl. 279). Glede poglavarjev inozemskih držav pa določa čl. 295: »Kdorkoli na ozemlju države poskusi usmrtiti ali poškodovati vladarja tuje države ali omejiti njegovo osebno svobodo, se kaznuje v primeru poskusa usmrtitve z zaporom ne izpod 20 let in v drugih primerih z zaporom izpod 15 let. če je imelo dejanje za posledico smrt poglavarja tuje države, se storilec kaznuje s smrtjo, ako gre za poskus usmrtitve; v ostalih primerih se kaznuje z zaporom.« čl. 300 pa določa, da se uporablja določba čl. 295 samo v kolikor jamči tuj zakon poglavarju italijanske države enako kazen sko zaščito, če te enakosti v zaščiti ni, se uporabljajo določbe XII. oddelka, (delikti proti osebi), ki vsebujejo v čl. 575 sankcijo glede navadnega umora. Spričo te določbe je jasno tole- Le ako bi se Pavelič in Kvaternik obtožila za de janja, ki sta jih izvršila na italijanskem ozemlju, bi se mogla uporabiti proti njima določba čl. 295, torej eventualno tudi smrtna kazen. Kaj sta ona počela v Italiji, ne bo mogoče nikoli dokazati. Pa tudi če bi se jima dokazala taka dejanja, ki bi se obeleževala kot poskus usmrtitve, izvršene na ozemlju kraljevine Italije, bi bila uporaba 61. 295 nemogoča, ker francoski kazenski zakon ne vsebuje nobene določbe glede usmrtitve ali poskusa usmrtitve tujih suverenov. Reprocitete, ki jo predpostavlja čl. 300 ital. kaz. zakona torej ni. Za dejanja, za katera bi bilo dokazano, da so bila izvršena na ozemlju francoske republike, bi odgovarjala torej bandita Pavelič in Kvaternik zgolj po določbah čl 575 in naslednjih, ki obravnavajo usmrtitev čl. 576 določa smrtno kazen za usmrtitev pod obtežujočiml okolnostml, navedenimi pod točkami 1 do 5 tega člena. Drusre ob-težkuioče olrolnosti so navedene v čl. 577, ki določa dosmrtno robijo (ergaštolo). Med temi obtežujočimi okolnostml je pod točko 3 naveden preudarek. Le ta obtežujoča okolnost bi prišla v konkretnem primeru v poštev in ne one navedene v čl. 576, ki se pod točko 1. tega člena nanašajo na ob-težujoče okolnosti, navedene v čl. 61 pod točkami 1. do 11. Pod točko 10 tega poslednjega člena je sicer navedena kot obtežujoča okolnost med drugim, da ee je kaznivo dejanje izvršilo proti dlnlomatič-nemn aH konzularnemu zastopniku kake tuje države, ne omenja pa poglavarja tuje države. Ljubljana komaj čaka na velefilm storilca, to je tistega, ki je usmrtitev izvršil. Za zasnovalca, t. j. za osebo, ki je drugega naklepoma zavedla ali zasnovala, da je izvršil usmrtitev, pride v poštev določba čl. 110, ki določa za udeležence isto kazen, kakor za neposrednega storilca. Ne smemo pa pozabiti, da stojijo Italijanske oblasti na stališču, da je marsejski zločin političen delikt. Cl. 8. italijanskega kazenskega zakona pa določa v tem pogledu tole: »Italijanski državljan ali inoze-mec, ki izvrši na tujem ozemlju političen delikt, ki ni naperjen proti Italijanski državi, se kaznuje po italijanskem zakonu zgolj na zahtevo ministra za pravosodje.« Ta člen vsebuje tudi definicijo pojma političnega delikta ln sicer v tem smislu, da velja kot političen delikt vsak delikt, ki krši kakršenkoli politični interes države ali politične pravice državljana. Istotako se smatra za političen delikt vsak drug navaden delikt, ki je bil vzpodbujen v celoti ali deloma po političnih motivih. Ako je torej samo od zahteve ministra za pravosodje v Rimu odvisno, ali prideta Pavelič in Kvaternik na zatožno klop, bi tudi la-jik lahko že zdaj napravil sodbo o tem, kakšna usoda bo tema banditoma naklonjena in kakšen bo dejanski obraz tiste tako hvalisane strogosti italijanskega zakona in italijanskih oblasti. Marseille ni Bazovica. — X. Y. Simon o izgonu Madžarov iz Jugoslavije London, 20. decembra, č. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je angleški zunanji minister sir John Simon odgovoril na interpelacije zaradi izgona madžarskih državljanov iz Jugoslavije. Dejal je, da je bila ta zadeva že pred tednom dni zaključena. V kolikor pa bo še kak Madžar izgnan iz Jugoslavije, bo to le v skladu z jugoslo-venskimi zakonskimi določbami glede priseljencev. Tujcem, ki se nelegalno mudijo v državi ali ki spričo velike nezaposlenosti delajo nevzdržljivo konkurenco domačim delavcem, se ne izdajajo več nova dovoljenja za zaposlitev v Jugoslaviji. Dunaj, 20. decembra, č. »Neuigkeits-Blatt« je objavil vest iz Budimpešte, da je dal Oton Habsburški papežu Piju XI. na razpolago večjo vsoto denarja, da jo uporabi v korist madžarskim državljanom, ki so bili izgnani iz Jugoslavije. V madžarskih krogih so to vest sprejeli z vidnim zadovoljstvom. Turizem In naša kopališča Glavna skupščina Zveze kopališč in letovišč — Važni predlogi in nasveti KLE0PATRA ki se bo predvajal za božične praznike v Elitnem kinu Zlatici Nj. Vel. kralj Peter II. za sirote Beograd, 20. decembra, č. Maršal dvora je obvestil beograjsko občino, da je Nj. Vel. kralj Peter II. daroval 100.000 Din za beograjske sirote. Denar se jim bo razdelil še pred božičnimi prazniki. Zastopnik Nj. Vel. kraljice v procesu proti maršejskim zločincem Marseille, 20. decembra, d. Nj. Vel. kraljica Marija se je priglasila v preiskavi proti sokrivcem morilca kralja Aleksandra kot zasebna stranka ter je naprosila Paula Bon-courja, naj jo zastopa pred sodiščem. Naši Sokoli in olimpijada v Berlinu Včeraj je bil objavljen v »Jutru« članek z zgornjim naslovom, ki vzbuja domnevo, da se načelništvo Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije ne briga zadostno za priprav« naših Sokolov za eventualno udeležbo na olimpijadi v Berlinu 1. 1936. Da te krive domneve ne bo, smo dolžni pojasniti, da so po neznanem piscu predlagane tekme ▼ prostovoljnih vajah že razpisane, in sicer je razpis izšel v zadnji številki lista »So-ko«, ki je bil izdan pred nekoliko dnevi. Poleg tega je tudi v ostalem preskrbljeno vse potrebno, da bo priprava za Berlin pravočasna ln naši državi in Sokolstvu primerna. Tako se bo vršil prihodnje leto tečaj za vrhunške telovadce in bomo našli še druga sredstva za zadostno in pravočasno pripravo. K temu naj nam bo dovoljena še pripomba, da so nam um-estni predlogi iz vrst našega članstva vedno dobrodošli. Vendar bi želeli, da bi bili podani vsaj na tak način, da ne vzbujajo suma o brezbrižnosti na-čelništva SSKJ. Tudi se nam ne zdi umestno sredstvo za take predloge dnevni časopis, ki brez svoje krivde lahko razburja občinstvo popolnoma po nepotrebnem. Miroslav Ambrožič, načelnik Saveza SKJ Belgijsko konsolidacijsko posojilo Bruselj, 20. decembra AA. Dosežen je sporazum o najetju belgijskega konsolida-cijskega posojila v Franciji v znesku 475 milijonov frankov po emisijskem tečaju 91 odstotkov. Obrestovalo se bo po 5 odstotkov, amortizacijski rok pa bo 50 let. pred Schleicherjeva hčerka streljala na Hitlerja Praga, 20. decembra, g. List »Telegraph« potrjuje danes kljub nemškim demantijem vest, da je bil prejšnji teden v resnici izvršen na kancelarja Hitlerja atentat. Streljala je nanj hčerka umorjenega generala Schleicherja in je bil kancelar Hitler lahko ranjen na levi roki. Atentatorka je bila takoj aretirana, ko pa se je poleglo prvo razburjenje, je Adolf Hitler sam odredil, naj se izpusti na svobodo. Schleicherjeva hčerka se je takoj po izpustitvi sama usmrtila. Odgovornost za to vest se mora popolnoma prepustiti navedenemu listu. Obsodbe komunistov sodiščem za zaščito države Beograd, 20. decembra. AA. Sodišče za zaščito države je danes razglasilo razsodbo v procesu proti skupini 21 obtožencev, ki so letos izvrševali komunistično propagando, razmnoževali in razširjali letake komunistične vsebine ter organizirali skupine mlajših delavcev z nalogo, da vzpostavijo organizacije bivše zveze komunistične mladine. Obsojeni so: Skerlovič Slobodan na 4 leta strogega zapora, Pap Pavle in Radosav-Ijevič Dobrivoje na tri leta strogega zapora, Radovanovič Dragoslav na 3 leta ječe. Zdravkovič Aleksander in Sokič Peter na eno leto ječe, Djalski Nikola in Nikolič Vi-doje na eno leto strogega zapora, Simid Aleksander, Kostič Stevan, Sitnič Marko, Veljovič Velizar, Konca Rada, Filipovič Filip in Antonič Zivko na eno leto strogega zapora, Stojanovič Milenko na 8 mesecev strogega zapora. Obtoženci Graholjski Andrej, Basic Vesel Kovačevič Hristina, Krapič Sime in Kurto-vič Voja so oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov o njihovi krivdi. Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemoroidalnem zamotku, fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtino »Franz Jo-sefove« grenčice. Vodilni zdravniki ki-rurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčiee po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zagreb, 30. decembra V prostorih ravnateljstva »Putnika« se je vršila glavna skupščina Zveze kopališč m letovišč, ki jo je vodil dosedanji predsednik dr. Lovro Radičevič. Glavna zahteva predsednikovih in tajnikovih izvajanj je vsebovala apel, naj vse turistične organizacije, kakor tudi oblasti skrbijo za to, da bo delo za napredek turizma v naši državi bolj smotreno in bolj vzajemno. Predsednik in tajnik sta tudi poudarjala, da je organizacija našega turizma z vsemi ustanovami in društvi, ki gojijo turizem. došla na križišče, od katerega vodijo mnoga pota. Treba je poiskati čimprej pravo smer. Mnoga vprašanja so še nejasna. v prvi pa bi bilo treba odrediti kom-petenco, ki bo reševala zadeve raznih turističnih ustanov. Tudi razlika med našimi kopališči in letovišči še ni dovolj jasna. Ta razlika bi morala biti natančno določena v zakonu o kopališčih, ki se že pripravlja in ki je nujno potreben. Tudi kopališki red, ki velja za savsko banovino, potrebuje še nekatere izpopolnitve. Zelo važno za naša kopališča ie vprašanje železniškega prometa, ker leži večina naših kontinentalnih kopališč izven glavnih prometnih žil in so njihove zveze s prometnimi središči slabo urejene. Te ne-dostatke bi lahko odpravil moderen avtobusni promet, ki pa je dandanes pri nas zaradi velikih dajatev v slabem gmotnem položaju. Edini izhod bi bil, če bi si kopališke uprave pomagale z lastnimi avtomobili pri prevažanju svojih gostov. Nejasno je tudi še vedno vprašanje avtorskega prava, ki zelo zanima člane Zveze kopališč in letovišč. Dobro bi tudi bilo, če bi zdravniki, službujoči v kopališčih, usta- Zasedanje glavnega odbora JS v Ljubljani Split, 20. decembra, č. Izvršni odbor Jadranske straže je svojčas poslal oblastnim odborom predlog, naj bi se seja glavnega odbora vršila letos v Beogradu. Zaradi smrti pokojnega kralja Aleksandra I. se ta seja ni mogla vršiti. Ker bo spomladi v Ljubljani kongres Jadranske straže in da se dosežejo čim večji prihranki, je sedaj izvršni odbor predlagal oblastnim odborom, naj bi se ta seja vršila ob kongresnih dneh v Ljubljani. Jubilejna razstava žlahtnih kanarčkov vrvivcev Ljubljana, 20. decembra Vsako leto za božične praznike nam priredi Društvo za varstvo in rejo ptic pevk v Ljubljani, ljubko razstavo kanarčkov, ptičje hrane, kletk in drugega, da je velika licejska telovadnica, okrašena z zelenjem in cvetjem, spremenjena v pravi živi park. Letos za lOletnico društva in za jubilejno razstavo, ki k) bodo otvorili ljubitelji in zaščitniki ptic v nedeljo dopoldne ob 10. ob navzočnosti ge. pokroviteljice Olge Pucove in povabljenih gostov, nam ti idealisti pripravljajo prijetno presenečenje. V slavnostni okrašeni in obsežni dvorani mestnega liceja bo razstavljenih okrog 500 najrazličnejših kanarčkov, ki bodo izvajali ptičji koncert, kakršnega Ljubljana še ni slišala. Edinstveni koncert bo na sam Božič ob 11.40 prenašala pose-strina kukavica, tako, da bodo vsaj nekaj teh pevcev slišali tudi oni, ki imajo doma zvočnike, a ne morejo priti na razstavo. Seveda pride pred mikrofon le kakih 15 do 20 izbranih pevcev, celotni zbor pa bodo čuli le oni, ki bodo razstavo posetili. Velika dvorana mestnega liceja bo letos pravi paradiž, kjer bo nad 500 čistokrvnih, žlahtnih pevcev ubiralo svoie mehke stru-nice. Razstavljajo sami priznani rejci iz Ljubljane, Maribora, Celja in Zagreba. Društvo za varstvo ptic vabi, da si ogledajo razstavo tudi vsi oni, ki so v dvomih, ali imajo doma pristnega kanarčka vrvivca, kajti v naši banovini in drugod je vse polno rejcev kanarčkov, ki niso včlanjeni in ki prodajajo svoje križance pod imenom čistokrvnih harških vrvivcev. v resnici so pa to le navadni čivkarji. V nedeljo ob 16. bo tudi predavanje o pravilni prehrani in bolezni kanarčkov. Veletrgovina Sever 6t Co. bo razstavila najrazličnejšo ptičjo krmo, kletke za ptičke pa veletrgovec Franc Stupica. Na razstavi bodo prodajali tudi srečke in komur bo sreča naklonjena, bo lahko dobil prav dobrega kanarčka za 1 Din. Kanarčke za srečkanje so dali idealni odborniki in člani društva, ki priredijo tudi razstavo največ le zato, da se na malenkostni vstopnini nabere kaj za lačne želodčke prezebajočih, a koristnih ptic pevk, za katere bodo na razstavi na razpolago tudi-prav lične in praktične krmilne hišice, ki jih bo društvo oddajalo po nizki nabavni ceni in čijih krmišča so napravljena tako, da ne moreta sneg in dež do hrane, ptički jo pa lahko dosežejo. Razstava torej ni zgolj poučnega in zabavnega, temveč tudi dobrodelnega značaja, zato jo obiščimo. Z ohranitev železniške (Sre&rfie v Subotici Subotica, 20 decembra č. Mestni svet ie imel danes važno sejo zaradi govoric, da bo subotiška železniška direkcija premeščena v Beograd. Mestni svet je soglasno sklenil odposlati v Beograd posebno depu-tacijo. ki bo izročila vladi memorandum, v katerem bo zahtevala, naj železniška direkcija. ki šteje 350 uradnikov, iz povsem nacionalnih, gospodarskih in tudi kulturnih razlogov ostane še nadalje v Subotici. Stavka v Našički tvornici tanina Sarajevo, 20. decembra 6. V parni žagi in tvornici tanina »Našička d. d.« v Bego-vem hanu je pričelo stavkati vseh soo delavcev. Volumski proces v Budimpešti Budimpešta, 20. decembra g. Vojaško sodišče je obsodilo 8 oseb zaradi vohunstva na razne zaporne kazni. Med niimi so trije mmimstd državljani in ena češkoslovaška državljanka. novili svojo posebno organizacijo. Zanimive podatke so navajali zfooroval-ci o konzumu mineralnih voda. Ugotovilo se je, da j« konzum v zadnjem času močno padel, dasi vsi naši mineralni vrelci ne bi mogli kriti potreb v naši državL Do tega čudnega razmerja je prišlo zaradi nesoglasij in konkurenčnih bojev med izkoriščevalci naših mineralnih voda. Pridobivanje in prodajanje mineralnih voda bi bilo treba organizirati in racionalizirati. Zveza kopališč in letovišč je morala že nekajkrat intervenirati proti nelegalnemu proizvajanju mineralnih vod. kakor tudi proti nekaterim trgovcem, ki so spravljali r promet ponarejeno mineralno vodo. Jugoslovensko gozdarsko združenje je letos na svoji glavni skupščini, ki K je vršila v Sarajevu, ponudilo Zvezi kopališč svoje sotrudništvo. To sotrudništvo treba hvaležno sprejeti, ker je toliko kopaliških parkov, šetali.šč, cvetličn jakov in še marsikaj drugega, kar čaka na strokov-njaško ureditev. Gozdarji bi lahko mnogo koristili tudi letoviškim krajem. Razliko med kopališči in letovišči je treba čimprej točno ugotoviti. Isti predpisi pač nc morejo veljati za kopališča z najrazličnejšimi zdravstvenimi napravami in za letoviške kraje, ki nimajo mimo hotelov ki privatnih prenočišč prav nobenih ustanov za svoje obiskovalce. Kopališča je treba tudi zavarovati, da — recimo — ne bodo kake tovarne v bližini slabo vplivale iui zdravje in na razpoloženje gostov. Pri volitvah je bil izvoljen večinoma dosedanji odbor. Predsednik je dr. Lovro Radičevič iz Varaždinskih Toplic, podpredsednik pa dr. Franjo Šter, za Rogaško Slatino in Dobrno pri Celju. Ptuj in priključitev občin Ptuj, 20. decembra Z novim zakonom o mestih je stopilo v ospredje tudi aktutno vprašanje priključitve onih občin, ki gravitirajo k mestni občini ptujski in imajo že same po sebi značaj mesta. Pa kakor se občine v okolici drugih naših avtonomnih mest upirajo priključitvi, tako se upirajo tud občine v okolici Ptuja in je najbrž ravno pri nas najhujši boj. Ptujska mestna občina se je namreč odločila za dve varianti za priključitev k Ptuju. Po enem načrtu naj bi se priključila mestu na levem bregu Drave od občine Grajene okraj Vičava in del Mestnega vrha z Ljudskim vrtom, na desnem bregu pa občina Breg, predvsem oni del do potoka Studenčnice, ki ima že itak popoln značaj mesta. Drugi načrt predvideva k vsemu temu še razširitev na Zgornji in Spodnji Breg. Obe občini pa se temu načrtu z vsemi sredstvi upirata, zlasti še občina Breg, ker se boji, da bi se s tem zvišale davčne dajatve in da bi prešlo v občino tudi preveč brezposelnih. Res je, da se bodo dajatve nekoliko zvišale, toda to naj ne bi bila nikaka ovira za uresničenje velike občine ptujske, ker pridobi s tem mesto tovarno »Petovia«, ki je zdaj v neposredni bližini mesta, občina Breg pa s priključitvijo k mestu spet pridobi razne koristi. Banska uprava naj odloči, ali se načrt uresniči. Naj po zaslišanju obeh občin stavi konkretni predlog ministrstvu glede združitve občin k mestu Ptuju. Pričakovati je odločitve v najkrajšem času. Velik proces v Zagrebu zaradi oderuštva Zagreb, 20. decembra, č. Danes se je pričel proces proti Leonu Fogliardiju, italijanskemu državljanu, doma iz Fiorija. L. 1920. se je naselil v naši državi in je spočetka prodajal sir. Pozneje je ustanovil nekako protizakonito zastavljalnico. Dajal je posojila in zahteval zanje naravnost oderuške obresti, v nekem primeru celo 2000 odstotkov. K njemu so prihajali po večini ljudje, ki so se trenutno znašli v hudi stiski. Dajal jim je po 120 Din posojila, a jim takoj odtrgal 60 Din na račun obresti. Obenem je jemal od njih v zastavo orodje, šivalne stroje in slične predmete. Če v mesecu dsi niso vrnili svojega posojila, jim je zastavljene reči prodal. Dajal pa je na posodo po 100 do 10.000 Din. Fogliardi se je pri današnjem zaslišanju zagovarjal, češ, da ni dajal posojila na zastavo, nego, da je bil njegov posel čisto trgovskega značaja. K njemu so prihajali ljudje, ki so rabili denar. On je od njih kupoval stvari ter je sestavljal tudi kupno-prodajne pogodbe, na katerih so se sami podpisali. Od denarja, ki jim ga je dal za prodano stvar, je takoj odbil obresti in odstotek za stroge. Nato je stvari prevzel ter je ljudem čez mesec dni poslal pismeno ponudbo, naj svoje stvari od njega zopet odkupijo. S tem se je hotel izogniti kazni. Proces je eden izmed največjih, kar jih je bilo kdaj v Zagrebu. Oškodovancev je okrog 200. V zastavo so mu prinašali pohištvo, zlatnino, obrtniško orodje, obleko, avtomobile, gramofone, radio aparate, skratka vse mogoče premičnine. Razprava bo trajala bržkone mesec dni. Glede visokih obresti je Fogliardi dejal, da jih je računal zaradi tega, ker je moral blago hraniti v svojih skladiščih, plačevati transportne stroške in vzdrževati več akviziterjev, ki jim je dajal 15 odstotkov provizije od brutto dohodkov. Sporazum z upniki mesta Križevcev Križevci, 20. decembra č. Pred sreskim sodiščem je bila danes dosežena poravnava med upniki in križevsko mestno občino. Terjatev upnikov je znašala 1,897.565.61 dinarjev. Pogajanja so se vršila dva meseca. Sporazum je bil dosežen tako, da bo občina plačala v 6 mesecih svojim upnikom 55 odstotkov dolga. Avstrijskomadžarski kulturni pakt Dunaj, 20. decembra AA. Jutri bo prispela na Dunaj delegacija madžarskega prosvetnega ministrstva, ki bo Imela razgovore za sklenitev kulturnega T%<*kta v okviru rimskih protokolov. Vrem^«^ nsinftved Dunajska vremenska napoved sa petek: Malo spremembe, še nadalje možnost padavin, v višinah nad 1000 m bo snežilo št kraji in lfndje Zagonetna tragedija Ob vrnitvi v domovino se Je Ljubljana, 20. decembra Kakor se to zadnji čas pogostokrat dogaja, se je tudi ▼ soboto 14. decembra pripeljalo z avstrijskim brzim vlakom na Jesenice večje število naših delavcev, ki so do krize delali v industrijskih središčih Belgije in Francije in ki se zdaj po malem vračajo domov. Tisti dan se je pripeljal« iz Belgije okrog 15 naših ljudi. Med temi povratniki so po navadi redki, da prinašajo bogastvo s seboj. Po večini prihajajo izseljenci v domovino izžeti, izmozgani in praznih rok. Redka izjema med njimi je bil Peter Mervič, 311etni rudar z Razbora pri Sevnici, ki je sedem let delal v belgijskih rudnikih. Mervič si je bil v Belgiji prihranil lep denar. Z večernim brzim vlakom se je Mervič z drugimi rojaki pripeljal v Ljubljano in se ločil od družbe. Za en dan se je hotel ustaviti v glavnem mestu svoje ožje domovine m je prenočil v hotelu »Metropole. Naslednje jutro si je po malem razgledoval mesto poleg nebotičnika se je slučajno seznanil z mladim dalmatinskim krošnjarjem Radom Mitrašičem, ki je simpatičnemu tujcu ponudil naj kupi kaj drobnega iz njegove krame. Peter Mervič si je res omislil pri njem kos mila in preprosto listnico, nato pa je povprašal prodajalca po najbližji banki, kjer bi lahko menjal belgijske franke. Dalmatinec ga je popeljal v Prvo hrvatsko štedionico, kjer je Mervič izmenjal 700 frankov. Mladi rudar iz Belgije, ki Ljubljane ni bil vajen, »e je v svoji neorientiranosti kar za trajno naslonil na omenjenega Dalmatinca; in ko sta v banki opravila, ga je povprašal še po pripravni trgovini, kjer bi si lahko za majhen denar kupil dobro obleko. Mitrašič ga je napotil v znano Preskerjevo trgovino na Sv. Petra ce»ti. Zaradi solidnega blaga m ugodnih cen ljudje z dežele tu ie od nekdaj radi nakupujejo. Pri Preskerju si je Mervič izbral lepo črno obleko za 750 Din in sivo športno čepico, že prej pa si je prav tako v družbi z dalmatinskim kro-šnarjem v neki drugi trgovini kupil par čevljev. Pozneje sta se kot stara dva znanca vnovič srečala na kolodvoru in Mervič je uslužnega krošnjarja povabil k Mikliču na kozarec vina in malo prigrizka. Zvečer je kupi! na glavnem kolodvoru vozni listek do Brega, ki je najbližja postaja njegovemu domačemu kraju, in se odpeljal. Kakor nam javljajo rz Sevnice, »e je Mervič na poti z brežiškega kolodvora dobil s starim znancem svoie mladosti, ki jo je bil preživel doma, s čevljarskim pomočnikom Ludvikom Šiško z Lisce. Pozdravila sta se in rta šla počasi skupaj proti domu. Peter Mervič je na svojega starega prijatelja od vsega početka napravil zelo čuden vti«. Z nobeno besedo se m povratnika iz Belgije radar Peter Mervič ustrelil zanimal za svoj dom in za svoje ljudL Znano je bilo, da Peter že od nekdaj ni imel rad ne svoje matere ne drugih doma in je prav zavoljo tega tudi šel pred leti za srečo v Belgijo. Ko sta tako hodila po cesti skozi samotne gozdove, ki se razprostirajo po bregovih pod Razborom, je Šiška dobil nujen vtis, da v Petrovi duši ne more biti vse v redu. Blizu graščine Ruda sta se sopotnika razšla. Krenila sta vsak proti svojemu domu. Malo pozneje je pri Mervičevih na Razbora začel goreti kozolec. Domači so planili pokonci, da pogase požar. Peter, ki se je vrnil iz tujine, pa v domači hiši sploh ni potrkal. Krenil je čez hribe, ki se vlečejo tam med Sevnico in Planino. Naslednje jutro je upokojeni radar Za-krajšek našel njegovo truplo ob banovinski cesti pri vasi Orešju. Peter Mervič je ležal na trebuhu, z obrazom na rokah, zraven njega pa samokres kalibra 7-50 mm. Ležal je v jarku pod cesto, tako da so se mu noge namakale ▼ vodi mimo tekoče Sevnice. Pri mrtvecu so našli tudi okrog 6000 Din — ves denar, ki mu je ostal od zamenjanih belgijskih frankov. Ko ee je vest o najdenem trupi« raznesla po okoliških vaseh, je ljudski glas takoj dvignil sum, da gre za umor. SevniškI orožniki, ki so takoj uvedli skrbno vsestransko preiskavo, so aretirali tudi Mer-vičevo mater, sestro in brata. Toda kakor je prerekava pokazala, nc more biti suma, da bi bil Mervič umorjen. Peter Mervič se je vračal rz Belgije v stanju nekega čudnega duševnega razkroja. Ze znanci, ki si jih je nabral v ni, so se čudili, kako, da se mu tako malo mudi domov, pa je na vse takšne pripombe odvračal, da bo še prezgodaj doma. Hišo svoje matere je obiskal na tihem ponoči očitno samo zato, da se kako maščuje nad svojo rodbino. V razborski okolici prevladuje sum, da je prišel Peter r% Belgije samo zato, da svoji materi zažge kozolec. Revolver, ki so ga našli kraj njega si je po vsej priliki nabavil v Ljubljar-ni. Njegov kovčeg »o nedotaknjen našli t bližini njegovega doma. Za Sevnico in okolico j« zagonetna smrt mladega radarja vzbudila toliko večje zanimanje in razburjenje, ker so prod kakšnimi 14 onevi v Blanei pri Sevnici naši* prav tako ustreljenega kmečkega sin« Dominika Divjaka, čigar smrti preiskala doslej še ni mogla pojasniti. OBČUTEK ZANESLJIVOSTI in dovršene negovanosti imajo one gospe, ki uporabljajo za svojo intimno toaleto preizkušeno sol za izpiranje ISLA-Spfllsalz, proizvod šolnika Bad Ischl. Dobiva ae r vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah« Paracelsus k. d., ZAGREB 3. „Slava Boga na višavah in mir ljudem na • • • V letošnji božični no« bo ta spev. ki ga boOo oddajate fmt postaje sveta, dvakrat pomemben. Evropske postaje bodo oddajale skupen spored boBtefh pesmi vseh narodov, med njimi tudi slovenske. Zvonih bodo zvonovi »lavnih katedral. Angleži prenašajo zvonenje lz Jeruzalema, Bomba ja, Kanade, Londona. Preko vatikanske postaje bo govoril papež božično poslanico vsem kristjanom sveta. Na Dunaju in drugod nastopijo pred mikrofonom kardinali in visoki cerkveni knezL »Sveta noč, blažena noč.. .< v vseh jezikih bomo feitt to večno lepo pesem. Da postrežemo našim odjemalcem ter jim omogočimo poslušati vse lepote božične no« na dobrem radijskem aparata, bo naša trgovina tn delavnica na razpolago v nedeljo 23. t. m. cel dan ter v ponedeljek do 6. ure zvečer. RADIO, reg« zadr. z o. z. v LJUBLJANI Miklošičeva cesta ft. 7 951etnica rojstva prelaia Toma Zupana Naš najuglednejši narodni svečenik in najstarejši pismeni Slovenec prelat gospod Tomo Zupan praznuje obenem s svojim godom 95letn i co rojstva. Z žilavo odpornostjo, kakor jo more dati le gorenj- ska priroda. kljubuje čestiti očak vsem tegobam, ki jih sicer naklon ja življenje v tako visokih lefih, bližajočih se višku, stoletnici. lz tistega tihega Tuskula, iz gradiča na Okroglem nad penečo se Savo onkraj Kranja, ogreva tisoče in tisoče slovenskih src ogenj domoljubja, ki ga je Tomo Zupan zanetil z ustanovitvijo Ciril-Metodova družbe. In od tam poganja in razrašča svo-korenine v našo srčno kri drevo Prešernovega rodu. Sorodnik po krvi in duhu s« je 'orno Zupan najbolj približal Olimpij-cu n z njim bo živel, ko za neštetimi nje- tovlmi sodobniki ne bo sledu ne imena, 'iv simbol zdravja in krepkosti našega naroda, tvorec še v poznih letih naj aam ostane prelat Tomo Zupan ohranjen do skrajnih mej človeškega življenja. Dr. Temo Zamik 701etnik Zagorje, 21. decembra Priljubljeni zagorski zdravnik g. dr. Tomo Zarnik praznuje dva častitljiva življenjska jubileja: 701etnico rojstva m 351et-nico svoje zdravniške službe v Zagorju. Rojen v Kropi kot sin tamošnjega nad-nčitelja se je po dovršeni gimnaziji posvetil medicinskemu študiju na Dunaju. Po doktorski diplomi je daljše število _ let prakticiral v ljubljanski deželni bolnici in se tako stTokovno izvrstno usposobil. Leta 1899. je imela krajevna bratovska ekladnica v Zagorju nastaviti novega zdravnika. Tiste čase je vladal po naših rudarskih revirjih strogo nemški duh m le posamezni mlajši uradniki so nosili na MizMrn®^ J' m-'- darsko ki kulturno življenje narodno prebujajoč ega se gospodarstva in tu je dr. Zarnik s svojim odločnim nastopom v nemajhni meri pripomogel k temu, da so v občinskem zastopu zmagali Slovenci in da je tudi vse za naprej ostala občina v slovenskih rokah. Dobro se zavedajoč, da je gospodarska moč podlaga vsakega narodnega razvoja, je veljalo nadaljnje njegovo delo razvoju posojilnice, katere predsednik je že skoraj polni dve desetletji. Politično je sodeloval vedno v narodno naprednem gibanju ter je bil tudi ustanovitelj NDO. Tudi za napredek in obstoi obrtne šole ima jubilant neprecenljive za-Bluge, zlasti se je pa mogel uveljaviti kot večletni starosta Sokola, ki je mnogo storil za ugled in napredek društva. Ni ga narodnega ali humanitarnega društva, ki ga ne bi štelo med svoje podpornike in člana, nikdar ni pozabil tudi naše revne m izstradane dece, ki jo vedno obilno obdaruje. Vse življenje in napredek našega kraja nosi pečat njegovega dela, in če se je kje uveljavilo, da more biti dober zdravnik le tudi dober človek, se je to pri našem jubilantu. Kakor so tudi neusmiljene redukcije v naši dolini upropa-stile na stotine rudarskih družin, se marsikdo mogoče niti ne zaveda, da je dr. Zarnik tisti, ki je s svojo uvidevnostjo in visoko razvitim socialnim čutom, v največji meri pripomogel, da ima vsaj del teh ljudi skromno pokojnino. Svojo življenjsko pot je združil g. dr. Zamik z gospo Mtnko, roj. Janežičevo, hčerjo veleposestnika iz Mlinš pri Kander-šah. Iz njegovega zakona so tri hčere: Flora, poročena z vladnim svetnikom Pitami- Videm, 20. decembra Danes si je v Stari vasi pri Vidmn skušal vzeti življenje mladenič Maks Ivačič. V duševni potrtosti je segel po samokresu in se ustrelil v levo stran prsi. Takoj so ga prepeljali v občinsko bolnico v Krškem, kjer sta mu zdravnika takoj operirala srce. Rana je bila tik pod levo prsno bradavico. Fant si je prestrelil srce in pljuča. Med prsnico in med četrtim in petim rebrom sta zdravnika napravila majhna vratca ter tako prišla do osrčja. Osrčje sta odprla in opazila na steni levega srčnega prekata poldrag centimeter dolgo rano, ki je močno krvavela. Rano sta v nekaj sekundah zašila s tremi šivi. Ptuj, 20. decembra Danes Okrog polnoči je nenadno izbruhnil ogenj v trgovini in hiši posestnika Žige Primožiča pri Sv. Barbari v Halozah. Goreti je začelo naenkrat na več straneh in sta bila v plamenih stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Domači, ki so vsi spali, so si komaj rešili golo življenje. Vzorno urejena domačija na velikem kompleksu je bila kmalu uničena. Pogorelo je pet objektov do tal in ostalo je samo golo zidov-je. S poslopji vred je pogorelo tudi 50 vol sena m dragih poljskih pridelkov. Starinsko in visoko vredno pohištvo, obleko m vse drago je ogenj uničil. Iz trgovine so cem, Vida, poročena t rudniškim inženjer-jem Mastnakom in Zora, ki je profesorica na ljubljanskem konservatoriju, znana pia-nistinja. Duševno in telesno svež se je odpovedal vseh javnih proslav in hoče le v najožjem krogu proslaviti svoj jubilej. Zagorska javnost pa kljub temu ne bo nikdar pozabila njegovega plemenitega dela, ki ga je izvršil v teku 35 let. Vkljub strogo naprednemu mišljenju in delu jubilant nima nobenih sovražnikov tudi ne v politično nasprotnih taborih, ker je povsod deli lin podpiral le poštenost in plemenitost. Zato lahko danes s ponosom zre na svoje plodomosno življenjsko delo in slav-ljencu vsi Zagorjani kličemo iz polnega srca: Še na mnoga, mnoga letal Kakao nI več samo bogatim dostopen, temveč si ga more vsakdo privoščiti. Zavitek Mirim kakaoa za štiri osebe velja samo Din 1.—. Mirim kakao je priznano dober ln okusen, pa tudi izredno hranljiv in okrep-čujoč. Dobite ga v vsaki trgovini. Med tem, ko sta šivala, je srce vedno počasneje utripalo. Čim pa je bila operacija dovršena, se je začelo srce vidno popravljati m je dobilo vsak trenutek hitrejši ritem. Po operaciji, ki je bila izvršena v lokalni anesteziji, je šlo tudi bolniku na bolje, roke in noge so se mu ogrele, čeprav so bile nekaj trenutkov prej ledeno mrzle. Seveda pa je njegovo stanje še vedno resno zaradi prestale operacije in velike izgube krvi. To je bila ena izmed prvih operacij srca v Sloveniji. Izvršila sta jo primarij občinske bolnice v Krškem dr. Julij Murgelj m kot asistent sekundarni zdravnik dr. Rajko Fenc. rešili le nekaj man u fakturnega m špecerijskega blaga, a še to so brezvestni ljudje, ki jim ni mar nesreč* drugih, odnesli. Nesreča je bila zato tem večja, ker ni tam domači gasilcev in so poklicali gasilsko četo iz eno uro oddaljenih Stojncev na pomoč. Gasilci so seveda takoj prihiteli s svojo brizgalno, niso pa mogli dosti pomagati in je kljub vsem naporom zgorelo skoraj vse. Lepo poslopje, ki je bilo eno največjih na trgu, je danes žalosten kup razvalin. Skoda je Izredno velika: cenijo /o na okrog pol milijona Din. Kakor zatrjujejo, je bil ogenj podtaknjen iz maščevanja. Orožniki so uvedli obširno preiskavo. ganizirali širokopotezno sistematično krajo koles. Vodja te »trojke« je bil 231eten ključavničarski pomočnik, z njim sta »delala« dva mlajša maloletnika: 151eten mehaniški vajenec in 141eten dijak. To je pač edinstven primer tatinske družbe v LjubljanL Ti fantje so sporazumno odvajali kolesa neznanim lastnikom, in da zabrišejo sled za seboj, so uredili celo ilegalno delavnico m razdiranje in predelavanje koles. Po navadi so vsak ukraden bicikel razdrli, boljše dragocenejše dele prodali, drugo pa zavrgli. Ne da se še ugotoviti, kako dolgo so bili že na delu in koliko biciklov »o raz-jemali. A kakor kaže, jih ne bo mnogo manj kakor 20 do 30. Policija je pri vseh treh aretiramcih našla več celih koles ter za cele zaboje njihovih delov in mehaničnega orodja, ki sta ga mladi ključavničar in mehaniški vajenec najbrž nakradla v delavnicah svojih mojstrov. Zdaj, ko so trije tako spretni in delavni kolesarji pod ključem, smemo najbrž upati, da bo promet v tej tatinski panogi vsaj začasno vidno padel. videzna stalna nasprotstva nikjer ne žalijo estetičnega čuta pozornega poslušalca. Ni to umetnost širokopoteznosti, velikih dimenzij, marveč umetnost malih sredstev, umetnost, ki zna točno izbirati sebi primerne tekste. G. dr. Svari z zadoščenjem in veseljem priznavam, da je nagajivo, včasi zelo zahrbtno partituro temeljito razčlenil, razvoz-ljal ter jo poslušalcu pevski in instrumentalno tolmačil kar se da do zadnjega tona izklesano in vešče. Zdi se mi, da mu je stvar poleg truda napravila tudi mnogo iskrenega veselja, saj mu je po nekaterih plateh dokaj sorodna. K radostnemu uspehu mu je ploskala publika, pa tudi po za-služenju na odru. G. Primožič je vzel morda vse štiri »gro-bijane< res pregrobi jansko in nekam premalo simpatično. Saj to niso najbrž stari, zanemarjeni in hladni možje, temveč ljudje z mladimi, ljubeznivimi ženami, sramežljivo ljubeči in tudi ljubljeni, ki se upirajo le novim modam, a sicer žive v svojem rodbinskem krogu zadovoljno in srečno. Tisto bolj komično kakor robato zabavljanje zastran žena se izpremeni pri prvi lokavi ponižnosti in navidezni pohlevnosti družic v sam solnčni »svit«, v zadovoljno odpuščanje. Kljub vsemu morajo biti starinsko elegantni, čedni, simpatični, obriti, lepih manir itd. Taki možje, kakor je bil v svoji, sicer za podobno priliko sijajni maski, n. pr. Zupan ali Rus, ne bi prav za prav smeli imeti tako ljubeznivih ženic, ker je bil podan kontrast vendarle preoster. Vsaj jaz imam ta čut G. Betetto ja najbrž ie iz prirojenega čuta za neke meje bil izmed vseh štirih najsi mpatičnejši. Vsekako je bil najbolj pretiran g. Primoižč v maski zanemarjenega, odurnega Žida. Ne smem mu odrekati močnega režiserskega daru. Njemu se je zahvaliti, da so »Grobijani« zaradi filigrantske izdelanosti vseh štirih, ponekod igralski ze lo kompliciranih slik tako lepo uspeli. — Vsem damam pokloni Igralk in pevk, ki bi bile bolj uživljene v svoje vloge, enako izravnanih, enako odličnih, si ni treba želeti. G. Marčee je bil sijajen kavalir, g. Ba-novec kar najbolj pripraven ženin. Nikakor ni glasbena plat sodelujočih enajstih oseb tako igravo lahka, kakor se je zdelo. Prav v tem je bila umetniška dovršenost te stvari, da so jo vsi podali kljub neštetim težavam tako, kakor bi bila le igrača. Vsi so bili enakovredni in krivico bi delal onemu, ki bi ga zapostavljal pred drugim. Vsi ho veseli bufooperi pripomogli do bučnega, najljubeznivejšega uspeha. Bilo je dosti ploskanja, dosti cvetja, dosti priznanja in »Štirje grobijani« bodo naši publiki še dolgo ostali dobri prijatelji. —č. Koncert mariborske Glasbene Matice Matičarji v Mariboru so na letošnji rojstni dan blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja podali glasbeno počastitev njegovega spomina in to zamisel v celoti in detajlih solidno izpeljali. Ze iz programa samega prihaja neka enotnost ter I t t t ♦ I ! » : t f t t t ♦ ♦ ♦ ♦ : : ♦ ♦ i t ♦ ♦ : ♦ ♦ t ♦ t ubranost v vrstitvi poediuih točk, ki so bile z globokim glasbenim okusom in čutom prilagojene glasbeno počastitveneura značaju koncerta. Pesniško zanosnim uvodnim besedam Matičnega predsednika dr. Leopolda Poljanca je sledil vokalni del koncerta. V sijajni razporeditvi se Gallusove, Mirkove, Grečaninove in Mokranjčeve skladbe nanašajo na marseillski heroično tragični dogodek. V globokih in podubovljenih akordih Gallusove motete »Eccequoinodo mori-tur iustus< (>G lejte, kako umira pravični«) ter presunljivih fortissimih naj bi zvenela silovita bolečina ki groza zadnje ure umirajočega velikega vladarja. V. Mirkova svojski zgrajena in s povsem novimi ter kisanimi domovinsko izraznimi motivi prepojena skladba »Domovini«, ki so jo podajali po besedilu G riše Koritnika naj bi priklicala v spomin pokojnikovo ljubezen do velike, po njem ustvarjene in zvarjene domovine. Transcedentalni element se odraža v obeh naslednjih skladbah : v »Očenšu A. Grečaninova Tihonoviča in Mokranjcevem »Opelu«. Grečaninov je mariborski glasbeni publiki znan iz leta 1980., ko so Matičar ji izvajali v mariborski stolnici njegovo veličastno »De-mestveno liturgijo«. Njegov »Očenaš« razodeva vso veličastno melodično lepoto ruske cerkvene glasbe in vsebuje altovski recita-tiv, ki ga je podala naša odlična solistinja in koncertna pevka prof. Lida Vedralova z glasovno prosojnostjo in izčiščeno solistov-sko dikcijo. Mokranjčeva skladba jOpekK kaže nekatere značilne raz&ke med svojih ramah vso težo narodne probude m prosvetiteljstva. Tak narodni idealist je bil pokojni računovodja bratovske sklad-rice, Jerin Slavoj, ki je umel zainteresirati odbornike, da so z večino glasov izgla-(»ovali za mladega slovenskega zdravnika proti nemškemu tekmecu. Novi mladi slovenski inteligent je takoj odločilno posegel v vse politično, gospo- Tatinski rekord mlade trojice Ptoflcradfi so nad 20 koles in Imeli lastno predelovalnico Ljubljana, 20. decembra Z«dn$ &bs mo tatvine koles v Ljpbljanl te okolici dosegle tolikšen obseg, da smo morali v listo uvesti že domala stalno rubriko e tej vrsti kriminala. Nobeno drugo bdago ni tako pripravno in mikavno za priložnostno tatvino kakor kolo, ki slooi v reži ali ob zidu pred hišo brez gospodarja, hi. zato »e tatovi koles rekrutirajo iz vsake vrste ljudi: vlomilci in drugi nepridipravi jih kradejo, da beže pred zasledovalci, mladi fantje jih na tihem odpeljejo za zabavo, • posebni specialisti jih kradejo na debelo, da započenjajo cel« majhne veletrgovine z njimi. Takšen »veleobrat« je policija danes dopoldne odkrila v Šiški. Poštni sluga ZanoScar je na ulici postal pozoren na mladega fanta, ki je na bicik-lu tovoril dva blatnika in plašč od kolesa. Zanoškarju je bilo dan poprej izginilo kolo in — glejte! — v rečeh, ki jih je vozil fant, je spoznal dele svojega ukradenega vozila. Prijel je fanta in ga izročil stražniku. Policija je po kratkem zaslišanju odkrila, da so trije mladi fantje iz Siske or- URNI PREGLED štirje grobjani" v ljubljanski s? Za božično darilo — Wolf-Ferrarijevo ma-zikalno veseloigro v treh dejanjih (štirih slikah) »Štirje grobijani«, ki je v sredo zvečer doživela veselo, živahno in s prijaznim uspehom kronano premiero, se moramo zahvaliti dirigentu g. dr. švari, rešiserju g. R. Primožiču, opernim pevcem gg. Betettu (Lunardo), Primoižču (Mauricio), Zupanu (Simon). M. Rusu (Caucian). Banovcu (Fili-peto) Marčecu (grof. Riccardo) ter opernim pevkam Kogejevi (Margareta), Ribičevi (Lu-rieta) Župevčevi (Marina), Poličevi (Feli-cp) in končno tudi Ramšakovi (služkinja pri Marini). Po Goidonijevi komediji >1 rusteghi« je knjigo komponistu napisal G. Pizzolato, dr-v J se tesno izvirnika, prevedel pa jo je za naš od*r dr. I. Šorli. Štirje benecanski me-šrani. zvesti starim šegam in običajem, sovražniki -modernih« žena in njihovih modnih oblek, bogati, živeči komodno in v izobilju. asi.tirajo pri zaroki hčere m sina dveh svojih tovarišev. Zaroka naj bo seveda zvesta stari šegi, po kateri se mladi bodoči par ne sme spoznati pred tem oli-cielnim dogodkom. Z raznimi naivnimi spletkami pa se mlada vendar vidita pred zaroko. Velika zamera pri očetu se naposled pred navalom porednih žensk izp™™*-m v odpuščanje in splošno veselja. Zgodba, katere poanta, tako pristavlja sam pisatelj Goldoni, že v tistih časih nemara ni zadela več v črno. E. Wolf-Ferrari, sin nemškega slikarja in italijanske matere, združuje v sebi germansko poglabljanje, temeljito pronicanje v glasbene potankosti, skrajno vestnost v izdelovanju in piljenju detajlov, srčno intuicijo ter italijansko gibljivost, žarko, četudi ne široko melodičnost Njegova orkestralna sredstva so štedliiva, ekonomična, a vendar popolnoma zadoščajo za lahke, ljubeznivo humorne stvari, ki jih tako rad obdeluje. Iz njegove muzike se smehlja Mozart. Ta vzor lahko spoznaš po sredstvih in vodilnih mislih, ki so temelj Wolf-Ferrarijeve muzike. Motivična, melodična tehnika, polifon-ska in kontrapunktična obdelava p« kaže mnogo ljubezni za pomozartovsko dobo; impresionistični stil nas celo vodi v moderno glasbeno komedijo. Partitura je znatno komplicirana, iskreča se majhnih, a duhovitih glasbenih bliskov in je, kakor bi razpršil vodni curek v eolnčnem zraku v tisoče in tisoče blestečih kapljic. Iz nje bereš ogromno glasbenikovo znanje ter silno ostro si-tuacijsko in psihološko karakteristiko. Pri vsej zamotanosti pa sta vidni prozorna jas-nost hi arhitektonske zgradbe in virtuoznost snovi. Glasbena drastika in na- Operacija ranjenega srca V krški bolnišnici so srečno operirali mladega olmpanca Pol milijona škode po požigu v Halozah Ogenj je npepeJU veliko domačijo pri Sv. Barbari Anny Ondra k-Ot VISELA DNICA Danes premiera vesele komedije polne smeha tn zabave Sodelujejo: MATHIAS WIEMANN, PETER VOSS in MAX GULSTOP-* i? ELITNI KINO MATICA Predstave ob 4., 7.15 in 9.15 zvečer k* • 100 letnica rojstva enega največjih naših pravnikov. V Cavtatu se je 20. decembra leta 1834. rodil Baltazar (Baldo) Bogišič, ki je postal eden od največjih jugoslovenskih pravnikov. Ker ga njegov oče tugovec ni pustil prej od doma, se je posvetil študijam šele v starosti 23 let najprej v Benetkah, potem pa na Dunaju in v Berlinu. Postal je doktor prava in filozofije in je bil najprej nameščen v dvorni knjižnici na Dunaju, kjer je bil sotrudnik in prijatelj veiikega slovenskega učenjaka .Miklošiča. Njegove razprave o pravnih običajih Slovanov so že leta 1866. vzbudile med pravniki Evrope veliko zanimanje. Bogišič se je odzval povabilu ruske vlade in je služboval nekaj časa v Odesi. Najvažnejše njegovo delo je bil osnutek črnogorskega zakonika, za katerega si je pri- | dobival med narodom vse potrebne podatke, da bi zakonik črnogorske države v največji meri odgovarjal pravnemu čutu ljudstva. Med hercegovskim uporom je napravil tudi načrt hercegovske narodne vlade, ki je ostal v njegovi knjižnici. Ta knjižnica vsebuje velike zapade iz naše narodne zgodovine ter dragocena pravniška in filozofska dela in mnoge velevažne rokopise. DANES GRETA GAEBO v filmu Kraljica Kristina ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50 ♦ Jubilej varaždinske učiteljske organizacije. Ena od najstarejših učiteljskih organizacij v naši državi je učiteljsko združenje v Varaždinu, ki je bilo ustanovljeno leta 1875. V 60 letih svojega obstoja si je pridobilo pstvo-&icrttyphon Udruženje četnikov, pododbor Ljubljana, bo priredil v sporazumu s glavnim odborom božičnico za svoje članstvo. Vsi oni bratje, ki bi se udeležili te naše božične domačnosti v ponedeljek 24. t. m. ob 20. v salonu restavracije »Pri Mraku« na Rimski cesti, naj se zglase drevi ob 20. osebno v omenjenem lokalu. — Uprava. JI a dio - Doberlet d. z o. s. Kongresni trg 8 Za«lop« gnantno, z močno dinamiko in neko prodornostjo, ki sega do zadnjega detajla, izvajal nesmrtno umetnino tvorca skladatelja. Novi dirigent Glasbene Matice prof. Marjan Kozina je strnil ves ta orkestralni aparat a predstavniki najrazličnejše starosti in glasbene šole ter struje, v čvrsto izvajajočo celoto, ki se je prav tako pevskemu zboru v prvem koncertnem delu disciplinarno podrejala dirigentovi sigurno urejajoči roki. Nov dirigent je močan dirigentski talent. Ves koncertni program je vodil na enotni glasbeni liniji in na pamet, kar ob takšnih skladbah, kakor je Beethovnova tretja simfonija, ni šala. Želimo mu še veliko tako lepih uspehov, kakor ga je postal deležen ob ponedeljkovem koncertu, ki je bil slikovita revija tvornih sil naše Glasbene Matice. —e. Plesni večer Katje Delakove. Po velikem uspehu na Dunaju in potem v Mariboru je Katja Delakova v torek zvečer nastopila s svojo plesno reportažo »Ceuta« pred ljubljanskim občinstvom v drami. Sloves mlade plesalke, zlasti pa še izredno ugodne ocene, ki jih je bil njen nastop deležen v dunajskem tisku — in dunajsko javno mnenje je tudi velikemu delu naše družbe še zmerom arbiter litterarrum — so napolnili gledališče do zadnjega kotička, kar pomeni pri nas kar izredno zanimanje, za plesni večer. Po muziki Beethovna. Musorgskega, Čajkovskegt, Brahmsa, Bortkiewieza, Korza-kova, Chopina, Windspergerja, Wolfsohna in VVeilla je plesalka izvajala dvanajst plesov, ki ponazarjajo dvanajst zaporednih živih slik iz dejanja in nehanja ulice. Katja Delakova išče v plesnemu izrazu novih življenjskih možnosti. Njeno ustvarjanje prehaja meje klasičnih plesnih oblik, ritmični vzgibi telesa, tega večnega instrumenta, ki nanj plesalka igra, se pri njej vežejo z mnogovrstnimi sredstvi teatra v neko novo formo. V tem svetu je plesna umetnost, ki je bila od nekdaj — še vse prej kakor lirika — najčistejša med sestrami, lahko postala tudi sredstvo ideje, sredstvo življenjske borbe in je v skladu z duhom nove stvarnosti dobila svojo novo, socialno oznako. V tem je ustvarjanje Katje Delakove brez dvoma nekaj novega in občinstvo je 9 posebnim navdušenjem sprejelo zlasti one kreacije, v katerih se najbolj izrazito družijo elementi odrske stvarnosti in ples (Deček iz predmestja, Delo, Prosjaček, Pijanec). V vsem j* Katja Delakova doživela lep uspeh. Literarni vložki, ki jih je prispeval pisec teh vrstic, so prišli precej okrnjeni na oder. Recitator-ka — ga. Nada Obereigner-Jaxova — je za svoje izvajanje nekajkrat kar pri odprti sceni žela priznanje. Glasbeno vodstvo je bilo v rokah prof. P. Šivica. L. M. Uspehi Ada Dariana r Hamburgu. Naš rojak, ugledni operni puvee Ado D a r 1 a n je nedavno gostoval v operetnem gledališču v Hamburgu. Nastopil je v Jamovi opereti »Gozdarjeva Kristina« in je imel izreden uspeh. Kritik lista »Mittag« je pisal o njegovem nastopu: Madžara Franca je Ado Da-rian podajal izprva vzdržno, a se je tem bolj razmahnil v čardašu prvega dejanja in v veliki valčkovi pesmi »Dajte mi gosli« v drugem dejanju, kjer je dosegel viharen triurni'«. Kritik lista Hamburger Nachrichten« je pisal: Ado Darian, prikupen po svojem iuladeniško strumnem nastopu, obdarjen z lepim, zlasti v forte bogato se razinahujo-čim tenorskim glasom, je pel Madžara Franca in je z najsijajnejšo točko komada, z valč-kovo pesmijo »Dajte mi gosli. .< dosegel v polni meri zaslužen aplavz. — V zvezi s tem uspehom mu je intendanca opernega gledališča v Hamburgu ponudila gostovanje v dveh novih partijah Prav tako je prejel ponudbo iz Leipziga. — Kakor izvemo, bo g. Darian kmalu nastopil v Ljubljani, in sicer v operi »Rigoletto« in v operetah »Grofica Marica« in »Dežela smehljaja«. >K3rntner Tagebuchc je naslov knjige, ki je pravkar izšla v založbi VVilhin, GotU-Korna v Breslavi. Knjigo je spisala Anna v. Eckhel in ee tiče tudi naših narodnostnih bojev na Koroškem. V prospektu založništva namreč čitamo med drugimi: »Dnevnik starega vaškega učitelja na Koroškem in dnevnik njegove vnukinje sta združena v tej knjigi in podajata sliko dogodkov v južnovzhodnf pokrajin: nemŠtva. ki so jo ogražali Slovani, in 6icer v dobi pred vojno, pred polomom avstro-ogrske monarhije in po njem«. Iz tega in nadaljnjega besedila ie videli, da ee zapeki tega koroškega učitelja in njegove vnukinie tičejo tudi nas; ni pa dvoma, da je knjiga tendenciozna in da nam avtorica ne more biti pravična. Opozarjamo na njo samo kot kronisti. Jldisa prašek ie feioiflš KUPUJ DOMAČE BLAGO! iz Cella e— Miklavževa obdaritev, ki je bila v okoliški deški narodni šoli pod vodstvom Podpornega društva za revne otroke občine Celja—okolice v Gaberju, je zelo lepo uspela. Z obleko in perilom je bilo obda-rovanih 56 otrok iz otroškega vrtca v Gaberju, 220 revnih šoloobveznih otrok in več starih, revnih in onemoglih ženic iz okoliške občine. Da je akcija tako lepo uspela, gre zahvala predvsem upravi občine Celja — okolice, ki je darovala 50K) Din. Nadalje so darovali: kr. banska uprava in tvrdka Westen po 100 Din, Ljudska posojilnica v Celju 250 Din, Zlatarka Knez 200 dinarjev. Celjska posojilnica. Cinkarna d. d. ravn. Todor Lazarevič, Metka d. d„ Samotna tovarna, Aurea in tv. Brauns po 100 dinarjev, tv. Peter Majdič, Pražarna in kemična tovarna. Schimmel in drug, Konrad Gologranc po 50 Din in Blaž Sodin 40 Din. Odbor se zahvaljuje tudi vsem, ki so darovali v blagu in manjših zneskih ter kakorkoli pripomogli k uspehu. e— Pekarne na »zlato nedeljo«. Združenje pekovskih mojstrov v Celju je sklenilo, da bodo pekarne v nedeljo 23. t. m izjemoma sprejemale potice in božični kruh v peko, pač pa ne bodo pekle drugega peciva. e— Celjski mestni avtobusi na božični dan 25. t. m. ne bodo obratovali. e— Vlomilec na delu. V sredo okrog 19. je neznan vlomilec vlomil v stanovanje šoferja g. Škofleka na Obrežni cesti št. 1 ter odnesel dve obleki, dežni plašč, dva para čevljev rn zlato moško verižico v vrednosti 2450 Din. Policija je storilcu že na sledL e— Kino Union. Danes ob 1630 in 30-3^ zvočni velefilm »Bela sestra« in dve zvočni predigri. Iz Maribora a— Lep večer je bil včeraj v študentski Ljudski univerzi Posvečen je bil ta-žiškim Srbom ter so bile na sporedu poleg nekaterih deklamacij tndi pevske fcofl-ke, ki jih je pod vodstvom prof. Bajuka izvajal Izbran oktet Oktet je odpel pet žiških narodnih pesmi in sicer »Lovec to ptička«, »Grozna teta«, »Zvesta ljubica«. »Večerna pesem« ter »Srbsko kolo«. Preteklost in sedanjost lužiških Srbov je prikazal profesor J. šedivj. Njegova izvajanja so ponazorjevale skioptične »Hke. a— To Je mož! Te dn! slavi znani mariborski slaščičar ln javni delavec Eman Ilich dvojni jubilej, in sioer 25 letnico slaščičarske obrti in 30 letnico bivanja v Mariboru. Kot mlad človek Je prišel k nam v Maribor in se v zavednih slovenskih krogih kmalu uveljavil. Z zlatim rr-oem zvestega češkega brata si je pridobil zaupanje in spoštovanje vseh zavednih narodnjakov. Bil je med ns ta novi tel ji mariborskega matičnega Sokola in prvi njegov načelnik, saj je imel tečaj COS, kt mn Je dal tndi formalno legitimacijo za vestno ln temeljito vršenje načelniških poskrv. To funkcijo je opravljal do prevrata ln š« leto dni po prevratu, še danes se redijo udeležuje telovadb starejše sokolske vrste ln sodeluje pri vseh prireditvah. Torf! v obrtniškem gibanju pomaga s svojimi bogatimi izkušnjami in iniciativnostjo. Ob dvojnem jubileju naše najprisrčnejše čestitke! a— Vladarji v Mariboru. V uvodne razpravi ravnokar izišlega »Mariborskega koledarja« podaja naš mariborski zgodovinar prof. Franjo Baš izčrpen pregled vladarskih osebnosti, ki so se mudile v Mariboru. Iz te razprave povzamemo nekatere zanimivosti. Legenda pripoveduje, da je prišel v Maribor v zveza s križarskim pohodom Friderik I. Barbarosa. Potem sJedi-jo: leta 1181 je bil v Mariboru štajerski vojvoda Otokar VI., leta 1209. vojvoda Leopold, leta 1235 Friderik II., leta 1360. Rudolf ■IV., turški sultan Sulejman Veličastni, ki Je od 14. do 19. septembra zažgai grad na Piramidi, leta 1660 cesar Leopold I., potem cesar Kari VI., leta 1786 cesar Jožef II., 1782. papež Pij VL in poznejši ruski car Pavel L, leta 1791. cesar Leopold II., istega leta sicilski kralj Leopold, leta 1S07, cesar Franc I., leta 1797 Napoleon, leta 1809 ln 1810. cesar Franc I. In z njim holandski kralj Ludovik Bonapar-te, ki je težko obolel in ležal v gostilni »Pri levu« na Koroški cesti, kjer je sedaj Gasilni dom, leta 1821. cesar Franc I. In ruski car Aleksander L, ter Ferdinand, kralj obeL Sicilij. Leta 1844. cesar Ferdinand I., leta 1840. knez Miloš Obrenovič, leta 1850. cesar Franc Jo5ef I., ki je prišel v Maribor tudi leta 1883. Takratni sprejem je bila izrazita manifestacija za slovenstvo. S temeljito izčrpnostjo piše nato prof. Baš o bivanjih regenta in kralja Aleksandra -I. v Mariboru na Vidov dan 1920 in v poletju 1923, ko je posetil Industrijsko obrtno razstavo. Navedena razprava je pomenljiv donesek k zgodovini našega mesta. a— Maribor v filmu. Snlmanje se Je te-po posrečilo, tako da so Mariborčani na svoj film lahko zadovoljni. V sredo popoldne je bilo prvo poizkusno predvajanje, ki so mu prisostvovali številni mariborski odličniki, med njimi več mestnih odbornikov z mestnim predsednikom dr. Fr. Lipoldom na čelu. Vsi so bili polni hvale o našem filmu. a— Mednarodna svečanost narodnih plesov v Londonu. V letu 1935. se bodo vršile v Londonu pod pokroviteljstvom kraljice in pod okriljem britanskega narodnega odbora za ljudske sposobnosti svečanosti narodnih plesov. Vse ustanove, ki hočejo sodelovati in prisostvovati tem svečanostim, naj to sporočijo Tnjskoprometni zvezi v Mariboru — Putnlk — Aleksandrova cesta 35, ki je prejela od ministrstva trgovine ln industrije, odsek za turizem, nalog, da v svojem delokrogu zbira prijave udeležencev teh svečanosti. a— Občina skrbi za olepšavo mesta. In bo tudi v bodoče Tako kažejo nekatere številke Iz noveea občinskega proračuna. Mestnemu olepševalnemu društvu se predvideva prispevek 117.000 Din. mp-srdalen-skemn olepševalnemu društvu 50.000 Din. Razen tegr pridejo še stroški za čuvarje v parkih v iznosu 14.400 Din. potem za vzdrževanje cest, ulic, trgov, parkov itd. T Iznosu 1,127.500 Din, za čiščenje mesta pa 64(8.450 Din. Skupno gre torej t olepšavo mesta 1,957.350 Din. a— Mestna občina in prosveta. Veliko žrtvuje mariborska mestna občina za pro-sveto. V novem proračunu je za prosvetne svrhe predvidenih skoro 20 milijonov dinarjev in sicer točno 13,046.474, torej sa &S6.4t>4 Din več kakor lansko leto. Od skupnega zneska gre za znanost in umetnost 377.500 Din, 18,668.974 Din za šolstvo, in sicer predvideva za prvo deško narodno šolo 83-214 Din, za drugo deško narodno šolo 62.062 Din, za tretjo deško narodno šolo 89.023 Din, za četrto deško narodno šolo 42.088 Din, za pomožno šolo 4800 Din, za prvo dekliško narodno šolo 52.775 Din, za drugo dekliško narodno šolo 68.778 Din, za tretjo dekliško narodno šolo 65.816 Din za četrto dekliško narodno š0« brez prometnega davka 172.50 — 192.50; baška »2< 157.50 — 17250; »51 137.50 — 152.50. 4- Novosadska blagovna borza (20. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška, okolica Novi Sad Sombor. srednjebaška in gornjebaška, sremska in gornjebanat. 105 — 107; baška ladja Tisa 114—116: ladja Begej 113—115; slavonska 112—114. južnoban. 104—106. Oves: baški in srem. 76—78; slavon. 81—83; baški ladja 84 — 86. - R*: baška 105 _ 107. _ Ječmen: baški. sremski. 65/66 kg 105 — 107.50-jari, 67/68 kg 125 - 127.50. — Koruza: baška in sremska 57—59; za januar 60—61; sušena 64—65; banatska 54—55; sušena 60 do 62; srem., ladja 72—73. Moka: baška in banat (v oklepajih srem., slavon.) >0g« in >07g« 170 - 190 (167.50 _ 177-50)- .2« 150 — 170 (147.50 - 157.50): >5< 130—150 (127.50 - 137.50); >6, 112.50 - 122.50 (110 - 120): »7« 100 _ 105 (100 _ 105): »8< 90 — 95 (90 — 95) _ OtroM: sremski 70 — 72; banatski 69 — 71; baški ladja 70 — 72. — Fiio!: baški, sremski beli 127-50 - 130 4- Rudimpeštanska termlnska borza (20. t. m.) Tendenca stalna, nromet slab. Pšenica: za marc 15.96 — 15.97, za maj 16.35 do 16.37; koruza: za maj 1L12 — 11.13. Božična številka „Jutra" bo izšla v ponedeljek zjutraj. Za to številko sprejema oglasni oddelek oglase SAMO DO SOBOTO ZVEČER ter opozarja inse-rente in naročnike malih oglasov, da ne bi zamndili tega roka. Božična številka bo kakor vsako leto nadila naročnikom in či-ta tel jem širom domovine v treh prazničnih dnevih obilo zanimivosti in je zaradi tega tudi dano najboljše jamstvo, da bodo vse v tej številki prioboene objave, veliki in mali oglasi dosegli najboljše uspehe. Oglasni oddelek „Jutra". POR Pozitivna bilanca delovanja ASK Primorja Minulo soboto je vodstvo ASK Primorja na nadaljevanju občnega zbora polagalo račune in bilanco delovanja na polju telesne vzgoje. Zborovanje je otvoril predsednik kluba, g. načelnik Sancin, ki je v izbranih besedah komemoriral težko izgubo, ki je zadela ves naš narod in jugoslovenski šport zaradi tragične smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. S trikratnim »Slava« in enominutnim molkom je članstvo dostojanstveno počastilo našega pokojnega vladarja. Z velikim navdušenjem in trikratnim >živio!c pa vse članstvo ponovno zaobljubilo zvesto"^"-našemu vladarju Nj. Vel. kralju Petru H. Sklenilo se je poslati pozdravno brzojavko ministru za telesno vzgojo g. dr. Angjelt-noviču in pozdravni ter zahvalni pismi banu dravske banovine g. dr. Marušiču in predsedniku mestne občine ljubljanske dr. Dinku Pucu. V svojih nadaljnjih izvajanjih Je orisal težko gmotno stanje kluba, ki ga je doletelo po večini zaradi sistiranja državnega prvenstva v nogometu. G. Savo Sancin je podal poročilo sanacijskega odbora. Detaljno je obrazložil vse pozitivne in negativne postavke v finančnem delovanju kluba in poudarjal veliki uspeh, ki ga je odbor dosegel napram upnikom, ki so pokazali polno razumevanje za uspehe in delovanje kluba. G. Nedeljko Buljevič je podal poročilo nogometne sekcije, ki je v letošnji poslovni dobi, zahvaljujoč globoko strokovnemu in nadvse požrtvovalnemu delu svojega trenerja g. Puschnerja, ne samo nadvse dostojno zastopala nogomet dravske banovine, temveč je v borbi z najboljšimi ju-goslovenskimi klubi pokazala napram prejšnjim sezonam razveseljiv napredek. Kljub stagnaciji v odigravanju državnega prenstva dokazuje visoko aktivnost delovanja sekcije naslednja mala statistika: sekcija šteje danes 92 aktivnih nogometašev; skupno je bilo odigranih 90 javnih tekem s skupno goldiferenco 293:127 v prid kluba. Najbolj aktivno je bilo H-g-ino moštvo, ki je odigralo 36 tekem (6 prvenstvenih, 2 mednarodni in 28 prijateljskih); 24 zmag, 3 neodločni izidi in 9 porazov, goldiferenca 152:65. Med najbolj pridnimi igralci liginega moštva so bili Boncelj s 35 nastopi, Bertoncelj Josip s 33, Zemljak in Zemljič z 31 nastopi. Kot najboljši strelec se je izkazal tudi Bertoncelj Josip s 45 goli, sledita mu Jež (26) in Zemljič (23) itd. Tudi prvo moštvo je izvršilo zelo uspešno propagandne nastope. Od preko 20 nastopov je razen štirih tekem vse odločilo v svojo korist in doseglo zaradi tega krasno goldiferenco 71:28. Kot najboljši strelec se je izkazal Petelin z 19 goli. Ju-niorske skupine so odigrale 26 tekem, od katerih so točno polovico odločile v svojo korist, od ostalih so bile štiri tekme neodločene. O jakosti juniorskih skupin priča tudi visoko aktivna goldiferenca 70:34. Večino porazov so juniorji dosegli v borbi s skoraj v večini slučajev kompletnimi moštvi drugorazrednih ljubljanskih klubov. G. Savo Sancin je podal poročilo lahko-atletske sekcije, ki je ravno v letošnji sezoni beležila svoje daleč najlepše uspehe od svojega obstoja. Kvantitativni napredek dokazuje število aktivnega članstva sekcije: preko 200. od tega 180 verificiranih, in je v tem pogledu sekcija zavzela vodilno mesto v naši državi. Razume se, da je sekcija tudi v kvalitativnem oziru prednjačila v naši državi. Bila je edina, ki je v letošnji sezoni imela tri uspele internacionalne nastope, od katerih je brez dvoma prvenstveno označiti krasno zmago njene ekipe proti ojačeni reprezentanci Bukarešte v Bukarešti. Dala je tnicijativo, nosila glavno denarno breme in dala tudi gros moštva v reprezentanco Ljubljane, ki je zaradi nekom-pletne sestave z minimalno diferenco izgubila v Gradcu proti reprezentanci Gradca in v Beogradu proti oni Beograda. Da si je s pravom priborila vodilno mesto v jugoslovanskem lahkoatletskem športu, priča ponovna in nadmočna osvojitev državnega prvenstva za možtva, mnogi uspeli propagandni nastopi v naši provinci, odlično uspela sportno-nacionalna manifestacija Tek Uedinjenja, združena s svečano zaobljubo vseh ljubljanskih lahkoatle-tov Nj. Vel. kralju Petru n. in končno odlična podpora, ki jo je imela naša državna reprezentanca na balkanskih igrah v pe-torici klubovih članov — državnih repre-zentantov, od kojih sta si dvojica Krevs ln Kovačič priborila krasni zmagi in naslove balkanskih prvakov, Martini, Gor-šek in 2orga Aleš pa z odličnimi place-menti v veliki meri doprinesli častnemu izidu jugoslovenske ekipe na balkanskih igrah. Med edinimi neuspelimi nastopi je prištevati nastop na letošnjem državnem prvenstvu v cross-countryju. Odnošaji napram klubom so bili znosi ji-vi, v veliki večini pa prijateljski in celo prisrčni. Tudi poročilo načelnika kolesarske sekcije g. Stanka je bilo nad V8e značilno Pred kratkim obnovljena si je udarila zdrave temelje v minulem letu, izvedla reorganizacijo dela v sekciji ter uvedla potrebno smiselnost v pripravah, ki so bile spremljane s pravo amatersko disciplino Akoravno je sekcija bila v splošnem navezana v finančnem oziru na samo sebe. so prvi nastoDi v letošnji sezoni očividno pokazali, da bo sekcija že v prvem letu svojega udelstvovanja po reorganizaciji žela lepe sadove svojega zdravega in pravilnega delovanja (Konec Jutri.) Hermes : Ilirija (V nedeljo ob 14.15, igrišče Hermesa.) Ni samo slučaj, da vlada med našo športno publiko baš za nedeljsko srečanje Ilirije in Hermesa ogromno zanimanje. Prestiž Ilirije same zahteva, da si z zmago nad Hermesom pribori prvo mesto, do katerega ji manjkata samo še dve »bori točki«. In Hermes? Slučaj usode ga je potisnil na zadnje mesto tabele. Moštvo, ki je sicer jako dobro, je po nesrečnem startu v jesenskem prv. tekmovanju skoraj nezasiu-ženo ostalo na zadnjem mestu, zato je za njega še tem večje važnosti nedeljsko srečanje z Ilirijo, ker si bo moral tudi prav '■im, samo s svojim znanjem in požrtvovalno skušati rešiti opasnega zadnjega a. Hermesu zadostuje samo remis, in ..a neizogibno zadnje mesto je »rešeno«. O kvaliteti obeh moštev ni preveč izgubljati besed, kajti eden kot drugi sta znana, da znata in pokažeta lahko mnogo, če hočeta. Zadnje srečanje obeh klubov v spomladanski prv. borbi je končalo neodločeno z rezultatom 2 : 2. Brez dvoma bosta storili obe moštvi vse, da si priborita čim čast-nejši rezultat. Sigurno pa je, da bodo gledalci prišli vsekakor na svoj račun. Za sojenje tekme je določen ss. g. Vidic, ki je znan po svoji strogi objektivnosti in tudi sicer spada v vrsto naših najboljših sodnikov. V slučaju lepega vremena nastopita v predtekmi »B« moštvi obeh klubov. Odbor za delegiranje sodnikov. (Službeno.) Delegirajo se za nedeljo, dne 23. t. m. v Ljubljani, igrišče Hermesa ob 14. Hermes : Ilirija vidic, spor. (rez. Jordan), v Trbovljah igrišče Amaterja ob 14. Ret-je : Trbovlje pfundner, v gkofji Loki igrišče Sore ob 14. Sora : Radovljica Cimper-man, v Domžalah igrišče Diska Disk : Svoboda Gottwald. Za turnir SK Slovana v dnevih 25. in 26. t- m. naj se klub sporazume z gg. Pfundnerjem, Ramovšem in Mrdjenom, ker seji ni bil javljen točen razpored turnirja. — Opozarjajo se pri tej priliki gg. ss., da ne smejo pod nobenim pogojem soditi prvenstvenih tekem na igriščili, kjer goli niso opremljeni z mrežami. — Tajnik n. Cimperman. LZSP. (Službeno.) Sestanek saveznili smuških sodnikov bo danes ob 19.30 v damski sobi kavarne Emone. Sestanek je obvezen za vse smuške sodnike. — Seja upravnega odbora danes ob 20. v damski sobi kavarne Emone. Prosimo sigurne in polnoštevilne udeležbe. Seja je važia zaradi dokončne določitve terminov za tekmovanja. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 19.30 je v telovadnici šole na Grabnu važen plenarni članski sestanek, katerega se morajo obvezno udeležiti vsi, zlasti pa starejši člani lahkoatletske sekcije. Odsotnost se ne bo opravičila nikomur. Jutri zvečer se poslovi članstvo sekcije od svojega dosedanjega načelnika g. majorja Janca, ki odhaja v Beograd. Poslovilni večer se vrši v restavraciji Banko na šmartinski cesti. Sekcijsko vodstvo vabi k tej prijateljski poslovilni svečanosti vse člane lahkoatletske, kakor tudi ostalih sekcij. ASK Primorje (centralni odbor). Danes ob 20.30 v tajništvu, nebotičnik IV. seja odbora sanacije. Vabljeni gg. Goslar, dr. Birsa, prof. Jarc, Fabjan, Hafner, Ko-pajtič, dr. Kosti, podpolkovnik Maras, Peric, Stanko, Buljevič, Slamič, ravn. Šetina, Sancin Savo in Luin. 2SK Hermes (nogometna sekcija). Strogo obvezni sestanek prvega in »Bc moštva drevi ob 20. pri Kočarju- Istočasno bo tudi zanimivo 6porlno predavanje g- Rotta, po možnosti s skioptičnimi slikami. Igrači Če-bohin, Moko in Klančnik se ponovno vabijo, da so v nedeljo pravočasno na mestu. — Moto-sekcija ima drevi ob 18.30 sejo v gostilni Keršič, Celovška cesta. Slalom klub 34. (Teh. odsek.) Obveščamo vse tekmovalce, da je treba izpolniti prijavo za tekmo v slalomu do 31. t. m. v klubovem lokalu. Uradne ure vsak dan od 8. do 12. in 14. do 19- Vsi udeleženci tečaja naj se zglase v soboto ob 18. v klubovem lokalu. Istotam se sprejemajo prijave za klubski znak, katerega naj ima vsak član. SK Svoboda, Ljubljana. Danes od 14. naprej obvezen trening na igrišču. Ob 19. članski sestanek v Delavski zbornici, potem seja odbora. V nedeljo igramo v Domžalah. SK Slavija. Danes ob 10.30 strogo obvezen članski sestanek zaradi nedeljske tekme s Primorjem in zaradi turnirja, ki ga priredimo v božičnih praznikih na igrišču SK Slovana. Na sestanek so vabljeni tudi vsi podporni člani. Vsi člani, ki imajo opremo doma, jo morajo vrniti na sestanku gospodarju. Tajnik I. -*%« Mars : Reka. Na igrišču Reke se srečata v nedeljo omenjeni moštvi, ki sta igrali v prvenstvenih igrah najvidnejšo vlogo. Zlasti velja to za Marsovce, katere je le nesrečen slučaj oropal za prvo mesto. SK Mars. Danes ob 20. obvezen članski sestanek v klubovi sobi. Pridejo naj vsi igralci I. in rezervnega moštva. Vremensko poročilo s dne 20. decembra. J Z. S- S. bo od danes naprej redno objavljal v dnevnikih, vsako opoldne v Radiu Ljubljana, razen tega bodo ta poročila na razpolago v obeh bil jetarnicah Putnika, v izložbah naših trgovin z zimsko-sportnim blagom. Telefonično dobe interesenti pojasnila Pri generalnem tainiku g Gorcu (telefon št- 30-06). _ Po stanju 19. decembra 1934: Rateče-Planioa temD. 0° C. snebegov na drugi svet tu stalno narašča in je v prvih desetih letošnjih mesecih doseglo 50 000. Zanimivo je pri tem, da ima evropski vzhod znatno več samomorilcev nego zapad, čeprav je tu ljudi veliko več in nemara tudi več gospodarske krize. Čita\te tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" Nežna pestunja IjB^ggr------'- - ■ ~ * ~ _ "V v Is Burme je prispela v London skupina mladih Burmank, ki vzbujajo, kjerkoli se pojavijo — najbolj pa v hotelih, kjer prenočujejo — velikansko pozornost ne zaradi svoje lepote, marveč zaradi niza obročev, ki ga tmil v spanju ne odlože, da lahko nemoteno sladko spijo Odkod kurja očesa? Od nepravilne hoje In nezadostnega ravnotežja ▼ mišicah noge in stopala Neki sodelavec angleške medicinske revije »The Lancet« piše, da za kurja očesa ni toliko odločilno slabo obuvalo, kolikor napačna hoja in nezadostno ravnotežje v mišicah nog in stopala. Kakšnih 30 mišic deluje v nogi, da bi bflo njeno gibanje čim bolj harmonično in noga sama skuša na razne načine obvladati napor, ki ga jI prisojamo. Noga postane n. pr. krajša če preložimo vso telesno težo nanjo, nego če stojimo udobno na obeh nogah. Motnje mišičnega ravnotežja med hojo Imajo za posledico to, da se poveča pritisk na stopalo, posamezne dele njegove .kože pritisne ob usnje in s tem nastanejo kurja očesa. Cesto vpliva seveda več kov skupaj. Napačna hoja ima za posledico kurja očesa tudi pri obutvi, ki bi so nogi drugače dobro prilegala. Jasno je, da moramo v tem primeru izboljšati pred vsem hojo in obnoviti harmonično sodelovanje mišic, kajti čeprav takšno kurje oko samo omehčamo in odstranimo, bo imela slaba hoja za posledico nova kurja očesa. Potrebne so v prvi vrsti mišične vežbe za noge in stopala k temu pridejo kopeli in drugi pripomočki, včasih tu-lezmiški uradnik, ki je bil »travnika obrokov al v ostalem zato, ker je imel ta večjo srečo pri nekem dekletu, je prosil adravnika za odpuščanje ... Tri milijarde so p ukradli Msr K e 11 y, ločena žena ameriškega mO* jarderja Goulda, ki so jo v Parizu za njene odsotnosti lz stanovanja okradli neznani vlomilci ter ji odnesli za tri milijarde vrednosti in gotovine ANEKDOTA O Sokratu je znano, kako je dejal, da ve, da nič ne ve. »Drugi ljudje živijo, da jedo, jaz jem, da živim,« je dejal ob drugi priliki. — Nekoč mu je dal nekdo brco. Sokrat je ostal ravnodušen. Njegovi učenci so se čudili. »Ali bi kaj rekli o oslu, ki bi vas brcnil?« je menil Sokrat. — Ko ga je nekdo prosil za svet. da-li bi se poročil ali nc, je Sokraty>dgovoril: »KarkoH storiš, vsega se boš kesal.« VSAK DAN ENA »Tukaj berem, da je bil neki moški obsojen na leto dni ječe, ker je zaman skušal zadaviti svojo ženo ...« »Seveda je bil obsojen, zakaj pa ni izpeljal svoje namere do poštenega konca?!« Naš svetovni uspeh smo dosegli s kvaliteto! Naši aparati so opremljeni z najnovejšimi iznajdbami, so izdelani resno in dovršeno brez nepotrebnih dekoracij, ki ne spadajo k radio aparatu m1 RADIO m Največja r a d i o i 11 «1 u s t ri j a sveta Anton Lajovic: ¥ersa jski mir in šekspir Pričujoči članek je bil napisan že pred tedni, a ga zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli poprej objaviti. Se gre nam za kako čudovito perspektivo neke filozofije o zgodovinskem dogajanju, kakor bi utegnil kdo misliti, sodeč po naslovu članka, marveč za opozoritev na neko čisto naše. slovensko, kulturno-politično vprašanje, ki sicer ni izmed najvažnejših in tudi ne najbolj perečih, katerega rešitev pa bi bila eden izmed tistih mnogih, a nepogrešljivih drobnih virov, ki so sposobni vsi skupaj šele tvoriti oni veletok svobodnega in nezavisnega mišljenja, kakršnega tako pclrebujemo. Zagovarjam namreč predlog, da pišemo vsa lastna imena po naše! Namenoma se izognem besed", da jih pišemo »fonetično«! ; pisava ne zajema namreč vseb zvokov ! -no rabi naš govor. Mi pišemo samo 5 vok ;Ov. dočim jih v resnici izgovarjamo nkr< 15. Zalo bi transkripcija tujih imen z njihovimi tujimi znaki ostala vedno do neke mere nepopolna. To pa ni važno, zakaj tudi naša izreka tujega jezika, četudi ga boš do neke mere obvladal, vendar niti v izgovoru posameznih glasov, še mani pa v melodiji jezika nikdar ne bo popolnoma ločna in z originalom identična- Netočnosti v transkripciji in v naši zvočni reprodukciji morajo biti nujno zlo. ki se mu ni mo-gcče izogniti. Do sedaj pišejo vsi naši listi in revije s prav majhnimi izjemami tuja imena v ori-ginalni pisavi. Le tu pa tam se pojavljajo prelomi do sedai to-go vzdržanega principa. Po naših lisf:h že vidiš vsak dan: versajeki mir, marsejski atentat. 2e zadnjič sem skušal, pišoč o uradniku £«*htir>nefzu. pokarati, kako si naj razložijo slovensko mišljenje, ki smatra za nedo-" vn ne snmo zvočno ime, temveč še bolj pisno obliko imena. Videli smo, da iz-to m šljenje iz naše avstrijske dobe. p oblika pisave slovenskih imen bila p o 1 i t i č e n problem in obenem politična ■Manifestacija. Kot posledica borbe za nisavo men slovenskega človeka je nastal v slovenskem človeku »svojevrstni pravni nazor o nedotakljivosti imena- Našemu človeku se je zd^lo. da stori silno kritičen poseg v tujo pravno sfero, če bi ime kakega našega Ftrr«sipr-ja v oisavi spremenil v Stožir-ia. Ker ni naš človek. živeč v tuii državi Avstriji nikdar soodločal na važen način o pravnih ureditvah države, ni nikoli prišel do zavesti, da sta pravo in pravna ureditev odvisna od niegove volie. Zato je pravo iema! kot nekaj obiektivnega- Resnica je Via res taka. da ie b'l Slovenec v tistih ča-s:Ti vedno samo obiekt nekega prava. n:k-dar na ne subiekt in nikdar ne tvorec takega pravnega sistema- Zato je k nje«rove-mn nazoru o objektivnosti in npnorušnosti prava izvrstno stonala v sklad neka filozofija. govoreča o tem. da eksistira samo ena r^snira in k temu skladno seveda tudi samo eno pravo- Kakor se ie torei našemu človeku začasa \vsMje rdelo, da bi rušil neko nedo-"ikljivo pravo, če piše mesto Wriesnigg — našem Breznik, 'ako si tudi po prevratu usod?! pisati Losphnigg-a pravilno po a?e kot T,o3n:ka. Ta podložnišk? nazor o ^iznremenliivosfi p;/»ave imen je naš clo-"•k potem s komodno analogijo prenesel t1 oh na vsa tu'a imena. Eden izmed glavnih razlogov, iz katerih • drž:mo originalne n:save vs<»h tujih imen tudi tuie pisave mnogih naših slovenskih je torej močni kon«ervativ?zem ki ia tendenco ohranjati vse stare nazore o -pdotakljivostj pisave imen. Drugi ugovor, na katerega sem naletel ri mnogih znancih, zagovarjaiočih doseda-io nisTvo fuiih imen. ie ta. češ da bi bilo ; transkripciio tuiih imen v našo pisavo no-gosto onemogočeno ugotoviti identiteto človeka za kntorcTn rr-rp fo ie zopet neke vr-s'e pravni vidik našega človoka. čegar odnos do prava ni razumno gledan ie funkcije prava v ž;vlieniu. temveč podložniSko pla-:on in slep res-n°kt prpd neko taiinstveno t rr-nzno avtoriteto zakona in še bolj nje-inferri»p^ov. TNmki Višinski je rad pripovedoval ?godbo o km vrtu. k? ie sinil izročil nosestgo. ,"h! na ra kot izgovoril sobo ob vpži. pa —,re -nrit; v rn7o in no niei iz hiše in ravno t*»Vo nazai. To nrev'dno«t ie res da veren orisov nrpkSP. VS^pd ka* ter« fe nrpprost; ^ov^k dobil uti«. da je ipdro nnvo zvijača in š;kana in da se ie tnko treba zavarovati z vso previdno^* in. t>-» č^nrav ie pravno pr->k«n rwosto rM taka da se la^ko rdi človeku, kt išče oravi-m zvezano tn iskanie z vpi;kim riz*kom. venrlnr v inšn-n vnr->3nnjii taka previdnost n" '»i vor?:la do nsoeha. r-n hi Ji o namreč za to. da se re3^ vprašan ie identitete onega, za če^ar različno pisavo imenrt gre. so mi zdi. da n. r»r. pri na« o idont;teM poqn;ka Francka Prešerna ne b; mo^lo bUi nobPnpT.T dvoma. Pfl na'si "a pi-šom v kolfSniVol? troTiskriprii?. Če na ;n0 rn !r?r>nt!fe'o potndnorrjj. malo ali "'č pompmbnega človeka. ?egar ime ie ro-»*->ieno. nam nisava nie^ovpga Imena ni- 1,-oVor no pomorp do idenfifikfli*iip. m«rveč bi morala oblast, ki naj ugotovi identičnoet. seči po povsem drugih sredstvih. Nadaljnji ugovor proti izpremenitvi dosedanjega načina pisanja tujih imen je ta, češ da človek, ki bere transkribirano ime. ne bi imel možnosti, da ime pravilno zapiše v originalnem jeziku. Viktor Hugo fonetično transkribiran v Viktor Igo, da bi se dal nazaj transkribirati v neštetih variantah za onega, ki ne pozna originalne pisave imena. Ta pomislek se mi zdi čisto napačno zastavljen. Ko je izšla prva izdaja Jurčičevega »Desetega brata« so bili v njej ob posameznih poglavjih med drugim tudi citati Šekspira, kjer je bilo to ime pisano po naše- Težko, da je kateremu izmed bralcev prišlo na misel, da bi bila njegova naloga to ime nazaj transkribirati v angleščino- Sicer pa, če kdo 6matra, da je koristno in potrebno poleg zvočnega imena poznati tudi njegovo originalno pisavo, se temu lahko odpomore s tem. da v oklepaju pristaviš zvočnemu imenu originalno pisavo Nadaljnji argument za ohranitev dosedanje oblike pisave tujih imen je ta, češ. da večina evropskih narodov to dela enako. Zdi se mi, da to ni res. Vsak narod marveč skuša, da imena tujega naroda, s katerim nima intenzivnejših kulturnih in političnih vezi. reproducira z izrazili svojega jezika kolikor mogoče fonetično točno. Ravno omenjeni vidiki so vse, kar sem mogel slišati argumentov v korist do sedaj izvajane pisave — tujih imen oziroma naših imen pisanih s tujo transkripcijo. Ta način pisanja je imel neki smisel ta čas, ko smo živeli se v Avstriji in bili kulturno in politično kot v kletko zaprti. Sedaj, ko smo v svoji svobodni državi, so se stvari bistveno izpremenile. Razgledi našega časnikarstva in naše lepe literature so povsem izpremenjeni. Naše časopisje ima vsak dan obširna poročila o vseh važnejših evropskih in tudi izvenevropskih političnih dogodkih, naši prevodi prinašajo dela najrazličnejših evropskih in izvenevropskih kulturnih narodov. Tako prihaja naš bralec časopisja ali pa lepe literature nujno v stik z neštetimi imeni v njih originalni pisavi, kojih pravilne izreke ne pozna niti naš inteligent, ki se pa, če bi jih hotel naš čitatelj izgovoriti tako kot so pisana, premnogokrat sploh n« dajo zgovoriti. Tako je naš čitatelj, ki ima legitimni interes, da dobi pravilno sliko tudi o tuiih stvareh in o tujerodnih nosilcih političnih ali kulturnih akcij, končno na tem, da teh ljudi imena ne pozna niti zvočno pravilno, niti si ga ne more obdržati optično. Nikakor ne morem soglašati z naziranjem, ki ga izražajo mnogi zagovorniki dosedanje stru-je, češ, če bralec ne zna prav zgovoriti, naj izgovori kakor ve in more. To se pravi, pustiti v važni stvari na cedilu našega zna-tiželjnega človeka baš od strani tistih, ki so dolžni mu pomagati k pravilni informaciji, dolžni tembolj, ker je remedura mogoča na prav enostaven način. To pa postaja važnejše tem bolj, čim večjo razširjenost dobiva radio. V radiju sliši naš človek mednarodno važna imena pravilno izgovorjena, drugi dan jih v svojem listu ne spozna več, ker jih vidi v tuji in ne v svoji domači nisavi. Hrvati v tej stvari pralcticiraio tako. da nekatere revije pišejo tuja imena transkribirano po naše, v oklepaju pa prinesejo originalno pisavo dotičnega tujega naroda, dočim zagrebški dnevniki pišejo skoro brez-izjemno imena v originalni pisavi. Za naše prilike bi bilo priporočati obratno. Listi, ki so namenjeni širokim plastem naroda, kakor tudi njim enako usmerjene revije, naj bi prinašale tuja imena po naše in ob prvi rabi takega imena v oklepaju tudi originalno pisavo. To tem bolj velja za one liste, ki so namenjeni predvsem našemu preprostemu ljudstvu. Pisatelj Finžgar me je opozoril, da se je Mohorjeva družba podobnega načela tudi že držala, samo. da je delala obratno, nanv reč, da je fonetično transkripcijo stavila v oklepa). Razmotrivajoč naš problem z raznimi znanci, sem videl, da so vsi bili za to, da bi naši listi in naše knjige povsod v svojih referatih in v svoji reportaži kot tudi v anonsnem delu konsekventno pasilai po naše vsa ona slovenska imena, ki jih nekateri naših ljudi oziroma naših renegatov pišejo do sedaj s tujo, nemško ali italijansko transkripcijo. To mišljenje pomenja nasproti dosedanjemu našemu stanju že razveseljiv napredek. Praktično pa bo težje dosegljiv, če ga ne razširimo sploh na vsa tuja imena. S tako prakso bi v našem človeku defini-tivno podrli tisti ozki, iz Avstrije prineseni pravni vidik, da je vsaka pisava imen absolutno nedotakljiva in odprli bi mu nov pravni razgled, namreč, da s pisavo imen enako drugim narodom tudi mi svobodno razpolagamo kot svoboden narod, ki sam sebi daje zakone in postave. Z drugimi besedami: rešitev problema pisave tujih imen v predlaganem smislu pomeni za nas važen korak naprej v porasti narodne samozavesti in volje, ker ustvarja zavest svobode in gospostva nad svojo usodo. Taka vsmeritev nas in našega naroda je nujno potrebna, ko je vsakemu, kdor motri sedanjo našo miselnost, lahko očividr.o, na kako močnih čustvih manjvrednosti in nepomembnosti, prinesenih iz prejšnje za-sužnjenosti, krvavi naš narod še danes in izgublja preveč svojih moči. Nima torej nova predlagana oblika svoje vrednosti samo v čisto praktičnem in vzgojnem pogledu, temveč tudi v političnem. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra. 3 temperatura, 4. relativna vlaga v odstotkih, 5. smer in brzina vetra, 6 oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8 vrsta padavin. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 20. decembra Ljubljana 7, 756.7, 6.0. 93, 0, 10. dež, 1.5; Ljubljana 13, 757.1, 8-2, 82, NNW1, 9, —, Maribor 7, 756.1, 6.0, 90, NW1, 10. dež, 0.2; Zagreb 7, 757.0, 7.0, 90, WSW2, 10, dež, 0.1 Beograd 7, 757.2, 5.0, 90, ESB3, 8, —, —; Sarajevo 7, 758.5, 3.0, 90, 0, megla, —, —; Skoplje 7. 7&5.1, S.0, 90, 0. megla, dež. 1.0; Kumbor 7, 752.5, 13.0, 70, E2, 5, —, —; Split 7, 753.5, 9.0, 70, NE2, 7, —, —; Rab 7, 755.7, 8.0, 60, NE2, 5, —, —; Rogaška Slatina 7, —, 6.0, 95. NE1, 10, dež, 1.0. Temperatura: Ljubljana 8.8, 5.8; Maribor 7.0, 6.0; Zagreb 9.0, 7.0; Beograd 8.0, 4.0; Sarajevo 4.0, 0.0; Skoplje 11.0, S.0; Kumbor 16.0, 11.0; Split 14.0, 7.0; Rab 11.0, 7.0; Rogaška Slatina 7.0 6.0. lUUUULIJLPLJJUGULPJDg (Kontrolnimi □ za uvoznike □ o — □ o in izvoznike B R D R se dobijo v Delniški ti- § O ———————□ □ skarni d. d. v Ljubljani, Q P Miklošičeva cesta št. 16. R ZA PRAZNIKE Purani, kapuni, goske, sveže meso vseh vrst. divjačina. Praška šunka, prekajeni mesni izdelki, fini narezki in delikatese. Konzerve. V ponedeljek sveže morske in sladkovodne rike (karpi!) NAJVEČJA IZBIRA — ZNIŽANE CENE! V nedeljo odprto do 12. ure. Velemesarifa Slamič 11460 DOSBO IN PO CENI to je rudečilo za lice in za usne Violet - Pariš Depot: Drogerija KANC, Nebotičnik in Židovska ulica. Citajte tedensko revijo [.ŽIVLJENJE IN SVET" STAREJŠIM LJUDEM ZAGRENJUJE-JO STARE DNI REVMATIČNE BOLEČINE. Vsem, ki trpite na revmatizmu, kostnih bolečinah, zbadanju, ishiasu, zobobolu, glavobolu, priporočamo masažo. Za masažo je »Alga«. Masaža z »Algo« vas krepi in osvežuje. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—. 222 Reg. S. br .18117-32. 'ji, iv * Stebli •v. T--. Umrl nam je danes, previden s tolažili sv. vere, po daljšem trpljenju v 62. leta starosti naš ljubljeni bi predobri oče, stric, svak in zet, gospod ANDREJ HERMAN mesar in posestnik na Jesenicah Položili ga bomo k večnemu počitku v soboto, dne 22. decembra ob 3. uri popoldne na mestnem pokopališču. JESENICE, dne 20. decembra 1934. MARIJA HERMAN, soproga; AMALIJA, hčerka; VALENTIN, sin, in ostalo sorodstvo. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ m- -va -a Dame pozor! Trajna ondulacija od 50 do 70 Din. Barvanje v vseh niansah 80 Din. Imedia barve samo 40 Din nudi salon Polanc Kopitarjeva al. št. 1. Odprto tudi v nedeljo. V veliki žalosti naznanjamo vaem svojim prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mama in stara mati, gospa MARIJA BRICELJ ZASEBNICA danes v visoki starosti 93 let, previdena s tolažili sv. vere, boguvdano umrla. Pogreb drage pokojnice bo v soboto 22. dec. 3934 ob 15. uri iz hiše žalosti, Zaloška cesta št. 96, v Mostah k Sv. Križu. Moste-Ljubljana, dne 20. decembra 1934. Žalujoči ostali: FRANC BRICELJ, sin; FRANČIŠKA BRICELJ, sinaha; ROZKA, BETKA, ANICA, SLAVKA in IVANKA, vnukinje, 11464 Pogrebni zavod Gajšek Ivan, Moste-Ljubljana. ki krepi in zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVRO SEBENIK Ljubljana VII Kurja očesa »redar*« proti korjim oieeom »CU-v&n« Dobit« r let eno Ml. drogert-j*i> *ii atrsTOoet ta vror Bioe In gloraega sklatf&a Otr»»}te m ponferedbl M. Hrnjak lekarnar — Sisak. ZAHVALA Povodom težke izgube našega ljubljenega očeta, starega očeta, strica, svaka in tasta, gospoda Kriuica trgovca smo prejeli toliko dokazov in izrazov iskrenega sočutja, da nam je nemogoče, zahvaliti se vsakemu posebej, zato izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki so nam v težkih urah kakorkoli lajšali naše gorje. Nadalje nas veže dolžnost, zahvaliti se gosp. provincialu dr. Gvidu Rantu, pre-častiti duhovščini, usmiljeni sestri Žiti, gg. zdravnikom, zastopnikom TOI, Združenju trgovcev, Sekciji trgovcev s špecerijskim in kolonijalnim blagom, društvu trgovskih potnikov, ravnateljstvu in uradništvu Mestne hranilnice, končno vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, s katerim so obsuli krsto blagopokojnika in vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 22. t. m. ob % 8. uri v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. 11465 Globoko žalujoči rodbini: KRIVIC-PERUZZI. VJUTRO< St 293 8 Petek, ZL. XH. 1934 0areelle Tinajrei 93 Upornica Roman In to mi ne brani, da ne bi bila borilka za žensko stvar in ne bi terjala svoje pravice do svobode, pravičnosti in sreče... Saj veš, ljubi, da sem hotela biti samo zato prosta, da bi se mogla tem prierčneje podariti — tebi! .. .< 32 V tihi, bleščeči se krasoti je ležal nad mestom avgust. Na skoraj praznih, prašnih, od solnca razbeljenih ulicah so metale spuščene 6trehe pred prodajalnami trde višnjeve sence. Izvoščki so vozili počasneje. Ive kdaj pa kdaj so zvončki koles rezko trgali tišino. \ sobah, zatemnjenih z zavesami in oknicami, kamor se je bilo umaknilo, je življenje pričakovalo večera. Foucart je bil odbil Jozani vsak dopust. Počitnice je imela epomladi in' od tistih dob je bila pokazala le malo vneme za ^Ženski svet'; šef ni imel razloga, da bi jo poplačeval s posebnimi ugodnostmi. Sam je bil šel v Trouville; Florvjevka je biila v Ca-bourgu, gospa Fouc-artova v Aix-les-Bainsu, in podobno tudi ostali eodelavci in sodelavke. Jozana, ki je v uredništvu natanko vedela kako in kaj, je bila ostala sama z Bersierjem in gospodično Bonovo. Ves mesec avgust sta Noel in Jozana vodila svojo ljubezen po poletno krasnem Parizu na izprehod. Jozana je prebila skoraj vse proste ure v Noelovi pisalni sobi, in ta je puščal delo skoraj v nemar. Zvečer sta se izprehajala pod drevjem, okoli jezerc v Boisu. Nekega večera sta sedela nedaleč od Armenonvillskega paviljo- na na klopi ob križišču treh poti. Senca okoli klopi je bila tako globoka, da drug drugemu nista mogla razbrati obrazov. Zdajci se je pa pokazal med vejami mesec in ju presenetil s svojo evetlobo, okrogli, rdeči mesec, zaljubljeni čarodej, ki se plazi po logih in zalezuje zaljubljence. Zaljubljene dvojice so prihajale po vseh treh stezah mimo Noela in Jozane, neznane in vse enako podobne druga drugi, ženska v svetli obleki, mož teman; vse so se ogibale električnih sve-tiljk in bučnega slavja gosli ter iskale iluzije samote. Mesec jih je vabil na samotna križišča in v temna grmovja, ki jih je polnil s srebrnim vonjem in pravljičnim molkom. Povsod sta moški in ženska iskala drug drugega v isti potrebi po ljubezni in nežnosti ob tej najblažji uri blage noči... In Noelu. ki 6e je izprva smehljal, se je zdelo, kakor da bi se vsi nešteti vzdihi zlivali v en sam vzdih, v željo po večnem trajanju, ki trepeče v njej uboga človeška ljubezen že izza prve noči sveta ... »Neutrudna in vekomaj neizpolnjena želja!« je mislil Noel; »ljubezen mineva, ljubeči umirajo, toda iz njihovega poljuba se rodijo nova bitja. Kar žene moškega k ženski, je strah pred ničem, nedoločno upanje, da bo trajal preko samega sebe. Vsak rodoviten objem je zmaga nad smrtjo.« >Ziveti, živeti dalje!. . Blagi poletni večer, lepota moje ljubice in vse, kar razneženost čutenja in mišljenja še dodaja k najini ljubezni, vse to nezavedno drami v naju stremljenje po podaljšanju najinega bitja! Jaz bom umrl! Jozana bo umrla... In čez sto ali dve sto let bodo nemara bitja, vznikla iz naju dveh, okušala srečo ljubezni, in lepota, radost, strast in cvetoče življenje bodo še tedaj na svetu, zato, ker sva midva — ki bova takrat zdavnaj mrtva — pred sto in sto leti ljubila drug drugega v mlačnem čaru poletne noči...« In ta misel ga je globoko ganite, kakor da bi bil šele zdaj našel pravi zmisel ljubezni. Avgustova noč mu je postajala simbol, postajala mu je svet praznik spočetja. Mislil je na vse'zastrte svetilj-ke, na vse skrivne alkove, na vse tisoče bitij, ki bodo spočeta, preden se zdani... Zelo čisto je mislil na vse to, in prvikrat se je jela njegova duša ukvarjati s skrivnostnim bitjem, ki bo vzklilo iz njega in iz Jozane ... V duhu je videl to bitje na Jozaninem krilu, ob njenih prsih ... A zdajci se je vrinila vmes druga slika: prejšnji otrok, Claude! Ta je takisto nadaljeval očetov in materin rod ... in prejšnja ljubezen Jozane Valentinove, ki je bila že pred Noelom ljubila moža, bo takisto ovekovečena v potomstvu ... Noel je začutil skelečo bol, nato pa onemoglo jezo... »Pa sem mislil,« si je dejal, >pa sem mislil, da me ljubosumnost mineva... Hvalil sem se zaradi svoje velikodušnosti, za to, da ne čutim mržnje do malega Claudka... Ali ga bom zdaj nemara sovražil? ... Ali bom nemara ljubosumen na prihodnost, kakor sem bil doslej na preteklost? Jozana bi bila ogorčena, če bi uganila moje misli _ bala bi se... Tisti gib glave, tisti plašni, kljubovalni pogled, tisti čudni izraz obličja bi se pokazal pri njej, ki sem ga videl takrat, ko je še branila pred menoj svoje pravice, svojo preteklost, svojo prejšnjo ljubezen .. .< >Tako tih si, Noel.« je rekla s svojim krotkim glasom. >Na kaj misliš?« »Na nič ... na razne nespametne reči ...«. »Nespametne reči!... To vendar ni .nič'. Povej, na kaj misliš!« »Nu, ljuba, vpraševal sem se, ali bi bilo sreča za naju, če bi imela otroka.« »Sreča ... Da, mogoče ... A ne še zdaj...« »Zakaj ne?« CENE MALIM OGLASOM Pe 50 par xa besedo, Din 2.— davita za vsau oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služi} Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ta žen rt ve se zaračonajG po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ta enkratno pristojbino Din B.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20—. V3> ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 2.— davka ze vsak ogias to enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naafovtrv Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Ponudbam na širre ne prilagajte znamk! Ije. če zantevate oo Oglasnega oddelka > Jutra« flltl J. m » ,n,mtrf>h odeovor priložite LP1I1 5» ▼ znamKan. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Lrtifeltana, Zemljišče obeegajoče 8 lepih stavbnih parcel, v Sp. Šiški, zamenjam xa hišo, ali prodam. Naslov t vseh poslovalnicah ».Jutra«. 35343-20 Usniarna v Ptuju s trgovino in stanovanjsko hišo naprodaj. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Usnjarna Ptuj«. Pension z gostiln, obratom in popolno opremo, v lepem kraju na Gorenjskem oddam v zaknp. Ponudbe do 36. decembra 1034 na oglas, oddelek »Jutra? pod »»Pension 44«._35330-3) Hrastov gozd kopirno v prikladnem kraju za izvoz. Obširne pismene ponudbe pod »Društvo« na Propaganda d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5. JF>i34-30 Poto: Metro HA TISOČE IN TISOČE ŽEN VESELO PRIČAKUJE BOŽIČNE ŠTEVILKE „ŽENE IN DOMA". Oe je še niste naročili, potem to brž storite. Obenem si naročite tndi 30 knjig in 12 StevOb revije »Prijatelj«. Stane samo 18 dinarjev na mesce. Pišite dopisnico upravi, Ljubljana, Dalmatinova ulica 10-21, da dobite 2 knjigi ta »Prijatelja« brezplačno na ogled. Beseda 1 Din, davek 2 Din, xa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Trgovskega potnika Tcaculaktam« stroke, ki je dobro Hveden v Sloveniji in na sam šofirati, išče veletrgovina. Ponudbe na Interrfklam d. (i., Zagreb. Masarvkova 38 pod značko »Pntnik P-3854«. »4323-5 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta širro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Brehm's Tierieben S3 zvezkov, nova izdaja agodno naprodaj. Pojasnila daje g. dr. Lokar France, Ljubljana. Krekov trg št. 2 33366-S Službo dobi Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Brivskega pomočnika takoj sprejme frizerski salon Polanc v Kopitarjevi ulici 1. Trajna ondulacija 50 Din. 33365-1 Steno tipisthtjo perfektno v slovenščini hs nemščini, sprejmem s 1. januarjem. Znanje angleščine in igranja na klavir za-željeno, pa ne pogoj. Obširne ponudbe e plačilnimi pogoji v nemškem jeziku pod »Aeilna« na oglas, oddelek »Jutra«. 35283-1 Frizerko ali vajenko s prakso rabi takoj za izpomaganje Rožič v Šiški. 35E?77-tL Primerna božična darila priporoča po znižanih cenah modna trgovina Ig. Žargi, Ljubljana Sv. Petra cesta štev. It. S3308-6 -L Seseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Pumparice »ovršniki, obleke, perilo itd. najceneje pri tvrdki Presker, Sv. Petra c. 14. 133-6 3 perzijske preproge 1 velika in 2 majhni, krasne, poceni naprodaj na Kralja Petra trgu št. 8/IU desno. 33374-6 Klavirske note EtOde, sonate, izvlečke lz oper, opere in druge, zelo poceni prodam. Domobranska cesta, vila Barborič,_I. nadstropje. 35635-6 Nogavice, rokavice, damsko perilo, kravate Itd. od dane« naprej 15 % popusta od reklamnih cen ▼ izložbi. — Nogavice »Bem-berg«, Miklošičeva cesta 14 34T762-6 Božična darHa priprosta ia trna, po najnižjih cenah v veliki izberi pri tvrdki F. M. Schmitt Pred škofijo 3, Ljubljana, Licgarjeva 4. — Pridite! 10350-6 G. Th. Rotman: Vožnja s kolesom in njene posledice Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Posredujem denar fe«b denarnih zavodov aa hranilne knjižice Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka 12. uf.erf. 38-10 367-16 Bančne vi- knjižice kupujem«, prode jamo. kom bardiram.o najkuiantoeje. — Izplačamo ta-koj v gotovimi Ponovni zsvkhI d. d.. Z« grob. Praška o!. talen, Steklenice. Solnce. Takojšnja vselitev, Takoj prod3m. Točno plača. Ubogljiva, Wienerin. Zvestoba za zvestobo, Zasigurana bodočnost 22, Zmožna Zares, 58-44-33. Fric Dvignite pismo. — »Tm v soboto zvečer pozabil v tramvaju. — Najditelja prosim, oa ga odda v trgovini Marice Pollak ua P.imski cessta. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35332-19 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmaajši znesek 17 Din. Za praznike nudim gostom ocvrte ali pečene piščance po 1J6 Din, purane po 45 Din. Naročila za dom. prosim pravočasno Priporoča se gostilna Ker-šič, Šiška. 33362-18 po originalu dvornega slikarja g. Uhlika, hi z odobrenjem pisame Njeg. VeL kalifa, štev. 13.833, od 11. decembra 1934, so dotiskane PRODAJA SK VRSI V KORIST VOJNIH INVALIDOV IN IMA VSAKA SLIKA ŽIG CENTRALNEGA ODBORA! TA SLIKA IE EDINA DO-ZDAI ODOBRENA OD VSEH PRISTOJNIH OBLASTI ZA DRŽAVNE IN SAMOUPRAVNE URADE IN &OLE! Z ozirom, da gre dobiček v KORIST VOJNIH INVALIDOV in ni predmet obogaten ja, se vsakomur najtopleje priporoča. Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje s pritiklinami, na Mirju ali v bližini iščem. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ne predrago« 33325-31/a Dvosob. stanovanje vrtno, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ■Zelo solnčno«. 33160-31/a CENE SLIK : vel. 40/50 V bakrotisku na finem kartonu.................Din 40.— S finim zlatim okvirom in steklom......... • y 95- Z luksuznim zlatim okvirom s krono in steklom ......» 150. Plakete izdelane v metalni plastiki, teža plakete 1 kg. Cena plakete Din 150.—. veL 60/80 Din 80.— » 170.— » 280.— Naročila sprejema tvrdka: Zagreb, Vlaška ulica 53 ..RUBENS" ŽIVK0 CVIJIČ Telefon štev. 61-67 , ^ . ^rej ,jBtra, aaott Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. ^TS^ Franc Jeaertefc. Za tnaeratai del Jo o^ro, ^ Nova, - » , ^