Mirko Brulc o razvojnih poteh Nove Gorice in čezmejnem dogajanju, goriški Slovenci se mu zahvaljujejo^ 1 Pipistrel izrazil zanimanje za odprtje proizvodne hale na Rojah 1 Póno rd(T\d real estate panorama-re.com Primorski dnevnik NEDELJA, 17. OKTOBRA 2010 št. 246 (19.953) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Kjeje Fiatov »bulmastif« Romiti? Dušan Udovič Nekdanji dolgoletni pooblaščeni upravitelj Fiata Cesare Romiti je v zgodovini dolgoletnih sindikalnih spopadov zaslovel kot najtrši izmed pogajalcev. Bil je kot kos granita, vtis nepopustljivosti pa je še krepila njegova boksarska čeljust. Pred dnevi so ga v televizijskem pogovoru vprašali, kako v luči svojih izkušenj ocenjuje izhodišča današnjega voditelja Fia-ta Sergia Marchionneja. Romiti ni hotel ocenjevati dela svojega naslednika, raje je pomenljivo povedal, kaj je bilo zanj bistveno v njegovih časih in je svoj »credo« strnil v tri točke: med njim in sindikalnimi voditelji je bila konfrontacija ostra, a obenem je vladalo veliko medsebojno spoštovanje; poleg tega je bilo zanj bistveno (in je po njegovi oceni bistveno tudi danes), da je bilo za vsako ceno treba ohraniti enotnost sindikalnega gibanja. Odkloni od te linije so peljali najprej v gospodarsko škodo, daleč od rešitev, naravnost v obup in, v skrajni konsekvenci, v leta terorizma; in tretjič, tedanje vlade so bile vselej pobudnice posredovanja in pomemben akter pri iskanju dogovora med socialnimi partnerji. Ob Romitijevih ocenah se vsiljuje primerjava z današnjim stanjem, ko so delavci brutalno postavljeni pred aut-aut, današnji fia-tov pogajalec, sicer spretni in globalnih potez vešči menedžer Sergio Marchionne pa ne kaže skrbi za sindikalno enotnost, prej nasprotno, vse kaže, da si iz delitve zase obeta uspeh. In še tretjič, vlada ni nikakršen posrednik, minister Sacconi se omejuje na televizijske izjave, v katerih z naoljenimi izrazi tjavdan svari pred »ekstremizmom«. Res nisem mislil, da bom kdaj pogrešal »bulmastifa« Romitija kot Fiatovega pogajalca. italija - Včeraj množična manifestacija v podporo pravicam delavcev Sporočilo Fiom in Cgil: Brez odgovorov bo splošna stavka Nasprotovanje krčenju pravic pod pretvezo krize in novih razmer Velika množica delavcev je včeraj preplavila rimske ulice ansa TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona 15, ul.Travnik,10Tel. 040/8990110 semenarna - 040/8990100 rezervni deli KMETIJSKA MEHANIZACIJA (kopačice, motokultivatorji, spaccalegna - cepilci, traktorji FERRARI) CEPILCI od250 € BUKOVA DRVA ZA KURJAVO SEMENARNA - TOPLA GREDA PO UGODNI CENI TORKLA extra deviško oljčno olje N0X POSODA ZA OLJE od4!€ KMETIJSKA MEHANIZACIJA GRABUICE ZA POBIRANJE OLIK od350 € ■ Ekstra-deviško olivno olje ■ Sadike in cvetje ■ Velika izbira krizantem vseh barv in velikosti ■ Vse za kmetijstvo in enologijo ■ Mreža za pobiranje oljk KOMPOSTER Za iztrebitev organskih odpadkov Ob nakupu novih motornih žagJonsered in Alpina odvzem starih za odpad SLIKE SO LE SIMBOLNE i t Prometni znaki Varnostne in opozorilne table Dvojezične gradbiščne table Osebna varovalna oprema in delovna zasata Protipožarna oprema Promocijska oblačila Table in nalepke po naročilu Ulica Conti 3 - Trst tel. 040 367385 info@segnaletika.com RIM - Če vlada in industrialci ne bodo odgovorili na zahteve sindikata, bo prišlo do splošne stavke. To je sporočilo včerajšnje mogočne manifestacije, ki jo je v Rimu priredil sindikat kovinarjev Fiom Cgil iz protesta proti krčenju pravic delavcev pod pretvezo gospodarske krize in spremenjenih okoliščin, ki ga prinašajo dogovori, kot je bil tisti v Fiatovem obratu v Po-miglianu. Demonstrante, ki so napolnili znameniti rimski trg sv. Janeza v Latera-nu, je nagovoril tajnik Cgil Guglielmo Epi-fani, za katerega delo brez pravic ni delo, poleg tega je izrazil potrebo po globokih spremembah v gospodarski politiki. Na 30. strani Pri Sv. Ivanu srečanje šol iz petih držav Na 4. strani Maurizio Gasparri na obisku v Trstu Na 4. strani V Kopru Državljanski forum o dvojezičnosti Na 2. strani Okusi Krasa te dni stopajo v živo Na 3. in 12. strani Če odmislimo poplave, Vipava intimna zabava Na 10. strani V Gorici stavijo na rast arhitekturne fakultete Na 12. strani MAXI ★★★★★★★★★★ Discount OB ^liPlU^J VEDNO ODPRTO mrnSSM ^L mu v, , 2 Nedelja, 17. oktobra 2010 ALPE-JADRAN / KOPER - Državljanski forum o priložnostih in izzivih življenja na dvojezičnem območju Dvojezičnost je znak pripadnosti teritoriju in spoštovanja drugega Sodelovali so Devana Jovan, Zoran Thaler in Aurelio Juri ter predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul KOPER - V Središču Rotunda v Kopru je v petek potekalo srečanje z naslovom Priložnosti in izzivi življenja na dvojezičnem območju. Forum spada v sklop srečanj, ki jih s poslanci, strokovnjaki in predstavniki nacionalnih ter lokalnih oblasti prirejajo Informacijski pisarni Evropskega parlamenta za Slovenijo in Italijo ter Zavod za kulturo dialoga za in proti. Moderatorka srečanja je bila Devana Jovan, ki je kot poznavalka obmejnega območja, njegove spe-cifike in problematik izpostavila nekaj izredno zanimivih iztočnic za debato. Ker se srečanja ni udeležil nihče, ki bi lahko zastopal italijansko stran čezmejnega območja (evropski poslanec Antonio Cancian je zadnji trenutek odpovedal sodelovanje), je bil forum posvečen predvsem dvojezičnosti na slovenski obali. Prvo na vrsti je bilo vprašanje ali je dvojezičnost dejansko realnost teritorija ali le posledica zakonskih predpisov in dekretov. Evropski poslanec Zoran Thaler ni dvomil: zanj je slovensko primorje nedvomno in dejansko, včasih celo presenetljiv primer dvo- in večjezičnega območja, kjer je dvojezičnost bodisi vidna bodisi prisotna tako na ulici kot tudi v javnih ustanovah. V zvezi s tem sta nekaj misli podala tudi nekdanji evropski poslanec Aurelio Juri in predsednik izvršilnega odbora Italijanske unije Maurizio Tre-mul. Oba sta poudarila, da je dvo-jezičnost v obmejnem prostoru predvsem prednost. Juri je na primer svoje posege podajal delno v slovenščini in delno v italijanščini ter ob tem dodal, da je ena njegovih prednosti ta, da ga velika večina slušateljev razume. Opozoril pa je, da je to specifika le obalnih mest, kajti v Trstu, razen nekaterih izjem na Krasu, kjer je slovenska prisotnost večinska, to ni mogoče. Dvo-jezičnost je po njegovem mnenju ključ do sožitja, kajti dvojezičen posameznik izkazuje pripadnost teritoriju in spoštovanje drugega. V to je prepričan tudi Tremul, za katerega dvojezičnost odpira tudi poklicne in karierne poti, posameznik, ki v sebi združuje dve kulturi in zgodovini, pa je bolj odprt do družbe in sogovornika. Moderatorka Jovan je nato spomnila na prepogosto nepoznavanje razlogov za dvojezičnost območja. Na slovenski obali, kjer je fluktuacija prebivalstva velika, se s tem soočajo bodisi priseljenci bodisi študentje Univerze na Primorskem, ki čez leto polnijo vsa tri obalna mesta. Večina jih namreč ne ve za italijansko manjšino. Vedno znova je zato potrebno razložiti, zakaj je območje dvojezično. Evropski poslanec Tahler je poudaril, kako se dvojezičnost teritorijev pojavlja v številnih razpravah v evropskem parlamentu in je zato pohvalil sodelovanje med slovensko in italijansko manjšino, ki s pomočjo programov iz evropskih skladov nadgrajujeta svojo emancipacijo. Na forumu so bili izpostavljeni še številni drugi problemi, od političnega oziroma strankarskega delovanja pripadnikov manjšine, do vloge medijev pri prepoznavnosti nacionalnih skupnosti ter problematike manjšinskih šol. Vsekakor so se vsi prisotni strinjali, da je dvoje-zičnost prednost, vendar v to bo potrebno prepričati še predstavnike t. i. večine. Na razpravi so bili namreč prisotni, poleg številnih novinarjev, le dvojezični predstavniki iz politične in družbeno angažirane realnosti slovenske Istre, ki adute dvo-jezičnosti že poznajo. (mit) Z leve Maurizio Tremul, Zoran Thaler, Devana Jovan in Aurelio Juri mt PORTOROŽ - Slovesnost v počastitev padlih pomorščakov »Etike danes ni« Slavnostni govornik je bil pisatelj Boris Pahor -»Matica Slovence na italijanski strani meje prepogosto občuti kot tujino« PORTOROŽ - Matična država Slovence na italijanski strani meje po mnenju tržaškega pisatelja Borisa Pahorja še vedno prepogosto občuti kot tujino. Pahor, ki je bil slavnostni govornik na slovesnosti v počastitev padlih pomorščakov ob prazniku občine Piran, je obenem spomnil na potrebo po ohranjanju zgodovinskega spomina, narodne zavesti in ponosa. »Mislim, da je tudi glede padlih boljše, da danes govorimo o naši zgodovini kakor o njihovem herojstvu,« je na slovesnosti pred spomenikom padlih partizanskih pomorščakov v Portorožu poudaril Boris Pahor. Ob »etiki, ki je danes ni«, smo po njegovem mnenju dolžni iznajti novo etiko. Ta bo, tako Pahor, »nadaljevanje tiste etike, ki jo danes slavimo z venci, in se imenuje etika narodne zavesti in narodnega ponosa«. Slovenci smo svoj narodni ponos in identiteto vselej premalo poudarjali in se po besedah Pahorja skozi zgodovino raje opirali na »nekaj višjega, bolj širokega, univerzalnega«, bodisi na krščanstvo, komunizem, ali pa na današnje »svetovljanstvo, politiko kapitala, ekonomije in bank«. Boris Pahor kroma Za slovensko prebivalstvo onstran italijanske strani meje je dejstvo, da se ga v matični državi dojema kot »biti na tujem« v nekem smislu absurd, je dejal Pahor. Še zlasti to velja ob upoštevanju, kako močan etnično gospodarski kulturni center so do prve svetovne vojne v Trstu predstavljali Slovenci. »Ne moremo kot Slovenci vsega tega pustiti, da propada, kakor da vas to ne zanima,« je poudaril Pahor. Kot je še dejal, Slovenci v matični državi ne poznajo šolske ureditve in društev zamejskih Slovencev, ne vedo, kako živi njihovo gledališče, pa tudi z bogato ribiško in pomorsko tradicijo tržaških Sloven- cev niso seznanjeni. Trst bo po Pahor-jevem mnenju v prihodnosti ponovno zaživel, verjetneje kot Italija pa ga bo gradila Evropa. »Evropa bo šla tudi mimo Ljubljane, če Ljubljana ne bo imela tega čuta, da spada tudi ona v ta del nekdanje slovenske pomorske zgodovine,« je še izpostavil Pahor. Če govorimo o zgodovinskem spominu, se je po Pahorjevih besedah treba zavzeti tudi za »zgodovinsko pravično mejo na morju«. Na podlagi zgodovinskega spomina Savudrijski polotok spada k Piranskemu zalivu in zato v preteklosti ni bil Hrvaški, je ob tem spomnil. Slovenija bi zato morala zahtevati, da se pri določanju meje na morju razpravlja o zgodovinski resnici, ne pa »sprejemati razpravo, o kateri koli določitvi slovenskega izhoda na morje«. Zbrane je nagovoril tudi piranski župan Tomaž Gantar. Kot je izpostavil, so prav borci mornariškega odreda Koper z izbojevanimi bitkami na Jadranu med drugo svetovno vojno potrdili, da »Slovenija je in je od nekdaj bila pomorska država«, njihovo izročilo pa danes neguje slovenska vojna mornarica. (STA) Sergio Tavčar drevi gost mesečnika Rai Mikser Za pravi ritem letošnje TV sezone mesečnika RAI Mikser bo v prvi oddaji poskrbel gost, ki mu je ritem na športnem igrišču vsakdanji kruh že vse življenje. Sergio Tavčar ni le priljubljeni komentator TV Koper-Capodistria, ki ga poznajo tudi navdušenci, ki žive več sto kilometrov stran od Kopra in tukajšnjega prostora. Predvsem je človek, ki je zrasel s športom in ki je svojo strastno ljubezen uspel preleviti v življenjski poklic. Pred kratkim je v samozaložbi izšla njegova iskriva pripoved stika s košarko, predvsem ono v prostoru bivše Jugoslavije La Jugoslavia, il basket e un telecronista - la storia della pallacanestro jugoslava rac-contata dalla voce di Telecapodi-stria. Pravi ritem in sočnost pa knjigi ne daje izključno košarkarska žoga, temveč tudi osebni pogled na spreminjajoče se družbe-no-politične razmere. Mikser bo seveda vitrina različnih zanimivosti, začenši s pobudo, ki je bila evropskega značaja in h kateri so tudi letos pristopile tukajšnje izobraževalne ustanove. Pred nekaj tedni je na do-berdobski nižji srednji šoli potekal raziskovalni teden, ki ga je v sklopu evropske Noči raziskovalcev priredil Slovenski raziskovalni inštitut. Od družboslovnega raziskovanja do radovednosti, kakšni so bili nekoč vrtovi na Krasu. Vneti ljubitelj vrtnarstva Borut Benede-čič je na podlagi raziskav in spominov izdelal načrt in realiziral Pepin vrt, mali dragulj, ki je bil lani nagrajen na londonski vrtnarski razstavi v Hampton courtu. Pred koncem poletja je Pepin vrt dobil svoj prostor na Bunčetovi domačiji v Dutovljah. Mikser bo v nadaljevanju oddaje tokrat poletel celo čez lužo. Slovensko in špansko govoreči Slovenci v Buenos Airesu se zbirajo tudi okrog Radia Triglav, ki je zanje prava inštitucija. Za konec pa še glasbena poslastica. Konec meseca bo na glasbenem trgu izšla nova zgoščenka z naslovom Tekočina, rezultat glasbenega projekta Vulture and the guru, pri katerem je sodelovalo več glasbenikov iz Italije in Slovenije. Prispevke so pripravili Luana Grilanc, Živa Pahor, Martina Repinc in Ivan Gergolet. Pogovor v studiu vodi Vida Valenčič, režijo pa podpisuje Martina Repinc. Mikser bo na sporedu nocoj, v nedeljo, 17.oktobra, ob 20.50 (RAI 3, frekvence za oddajanje v slovenščini) ter v ponovitvi v četrtek, 21. oktobra, ob istem času. ZAGREB - Posekretar Alfredo Mantica s predsednikom sabora Luko Bebicem Italija želi rešiti še odprta vprašanja Osima pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo ZAGREB - Podsekretar na italijanskem ministrstvu za zunanje zadeve Alfredo Mantica se je v prejšnjih dneh mudil na obisku v Bratislavi in Beogradu, včeraj pa je krog zaključil z obiskom v Zagrebu. V hrvaški prestolnici se je srečal s predsednikom državnega sabora Luko Bebicem. Ko tporoča tiskovna agencija Ansa je Mantica prosil Bebica, naj pritiska na svojo vlado, da se čimprej zaprejo doslej še odprta poglavja iz Osimskih sporazumov. Mantica se je posebej nanašal na odškodnino, ki jo Hrvaška dolguje italijanski državi. Kot vemo, je Slovenija pred leti že plačala svojo kvoto odškodnine za ezulska imetja, Italija pa vse do danes ni dvignila vsote iz fiduciarnega računa v Luksemburgu. Vest je agenciji Ansa posredoval sam podsekretar Mantica ob zaključku obiska v Zagrebu. Odškodnina, ki jo po osimskih sporazumih Hrvaška dolguje Italiji znaša 35 milijonov evrov. Drugo odškodninsko poglavje med Italijo in Hrvaško zadeva vrnitev dobrin, ki jih zahtevajo ezuli in naj bi bilo rešeno po nedavni razsodbi Vrhovnega sodišča Hrvaške. Mantica je za tiskovno agencijo izjavil, da je Bebi-cu izrazil željo italijanske vlade, da se navedena odprta vprašanja rešijo pred vstopom Hrvaške v Evropsko uni- Desno poaled na jo. Pogajalec hrvaške za vstop v EU se bo novembra sre- . i • .. . T >•• i . . Zagreb, zgoraj čal z Mantico v Rimu, s čimer želi Italija poudariti svo- ... 'T V1 posekretar Alfredo jo naklonjenost vstopu Hrvaške v EU. Mantica 3 Nedelja, 17. oktobra 2010 TRST / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu KOLESARSKA STEZA - Praznik v Dragi in na Pončani Iz Trsta v Drago odslej tudi peš ali s kolesom Vsak na svojem koncu sta praznovala Fulvia Premolin in Roberto Dipiazza - Dela stala 8 milijonov evrov Dolgoletnega čakanja je konec. Včeraj so slovesno predali namenu kolesarsko pot oz. pešpot, ki povezuje Trst z Drago. Kolesarska steza je speljana deloma po trasi nekdanje železnice, ki je od leta 1887 do 1959 povezovala tržaško postajo pri Sv. Andreju s tisto v Hrpeljah vzdolž istrske železnice Pulj- Divača. Od samega začetka del na dva-najstkilometrski progi (zahtevala so skupno 8 milijonov evrov) je zaradi številnih birokratskih zaprek in težav minilo celih 11 let, zato je bil včerajšnji praznik še toliko bolj doživet. Pravzaprav celo dvojni je bil, saj so na novo urejeno stezo pozdravili tako v Dragi kot v Ulici Orlandi-ni na Pončani. Vsak na svojem koncu sta za dobrodošlico poskrbela dolinska županja Fulvia Premolin in tržaški prvi mož Roberto Dipiazza. Vreme je bilo včeraj dopoldne ravno prazniku primerno. V Dragi se je zbralo veliko kolesarjev in rekreativcev nasploh, ki so z županjo Premolinovo in predsednico pokrajinske uprave Mario Tereso Basso Poropat pozdravili pomembno pridobitev, ki ponuja vsakomur enkraten presek skozi čudovito Dolino Glinščice s svojimi naravnimi znamenitostmi. Si-nergije med inštitucijami za upravljanje našega ozemlja so se naposled izkazale za konstruktivne. Ob narodnih nošah, ki so kot v starih časih ponujale udeležencem kruh in sol, je zadonela še harmonika Aljoše Saksida. Po rezu traku pa se je pisana druščina spustila po poti v smeri mesta. Med potjo so udeležencem ponudili tudi malico z domačim pršutom. Prazničen dan pa se je zaključil ob 17. uri na drugem koncu steze, na Pončani, kjer stoji tudi info točka. Tu se je pokrajinski predsednici pridružil še tržaški župan Dipiazza. Ob nastopu bersaljerjev sta oba poudarila, da je steza dodana vrednost za tržaško pokrajino. Pred rezom traku pa sta odkrila še tablo, ki opozarja, da je steza poimenovana po junakih mestnega športa kolesarju Giordanu Cotturju, tamkajšnja info točka pa po hi-trohodcu Rodolfu Crassu. Ob tej priložnosti so natisnili tudi dvojezično zgibanko, ki poglobljeno predstavlja progo in njeno zgodovinsko namembnost. (sas) Včerajšnji praznični dan se je začel ob 12. uri v Dragi in se zaključil ob 17. uri na Pončani kroma UL.COLOGNA - Danes ob 11. uri Slovesno odkritje spominske plošče Borčevske organizacije VZPI-ANPI, ANPPIA in ANED vabijo danes ob 11. uri na odkritje spominske plošče na pročelju stavbe v Ulici Cologna 6-8, kjer je med drugo svetovno vojno bil posebni inšpektorat javne varnosti - kraju mučenja italijanskih, slovenskih in hrvaških partizanov in aktivistov. Obeležje bosta odkrili nekdanji zapornici Milka Kjuder in Meri Merlak, glavni govornik pa bo zgodovinar Tristano Matta, na violino bo igrala Jagoda Kjuder. Pobudo je podprla Pokrajina Trst, lastnica stavbe. OKUSI KRASA - Po četrtkovem uvodu pobuda stopa v živo Ob dobri hrani še kanček kulture Vzgoniški gostilni Guštin predstavili bogato bero letošnjih ekskurzij - Jutri praznik pri openskem Vetotu, v sredo pa v kriški Biti V zgoniški gostilni Guštin se je v četrtek začela letošnja enogastronomska pobuda Okusi Krasa s trojnim sporedom v znamenju ženskega podjetništva in ustvarjalnosti. Gospodinja Pavla Živic, ki je nova predsednica gostinske sekcije SDGZ, je z mamo Lidijo in sestro Tamaro gostom postregla z letošnjim »krožnikom Okusov Krasa«, to je s kuhanimi štruklji z ohrovtom, jamarjem in popečeno panceto ter seveda tudi z običajnimi štruklji v sladki varianti ... Pred tem pa sta nastopili predsednici zadrug Curiosi di natura in Rogos, ki sta letos v okviru Okusov Krasa ob vikendih poskrbeli za vodene izlete po tržaškem in goriškem Krasu. Barbara Bassi je predstavila delovanje zadruge, ki upravlja tudi Carsia-no. Prvi izlet bo na sporedu že danes, ko bo čas za sprehod posvečen »kraškim sadežem« od Šempolaja (zbirališče na trgu ob 9.15) do Slivnega. Ob isti uri bo 24. oktobra s hotela Pesek štartal izlet posvečen »kraški gmajni« po Dolini Glinščice, 31. oktobra iz Zagradca izlet »Sredi goščave« po Vol-niku ter 7. novembra izpred nabrežinske-ga županstva do Križa »od pedočov do terana«. Ponudba predvideva tudi popust pri jedilniku Okusov Krasa v nekaterih bližnjih gostilnah. Za rezervacije in informacije: Protagonisti četrtkovega večera pri Guštinu v Zgoniku kroma www.curiosidinatura.it oziroma curiosidi-natura@libero.it, mob. 340-5569374. Predsednica zadruge Rogos Ana Černic pa je povedala, kako deluje sprejemni center Gradina v naravnem rezervatu Doberdobsko in prelosno jezero. Ta razpolaga z zgodovinsko-naravoslovnim muzejem, restavracijo, kotičkom tipičnih proizvodov in ležišči. V nedeljo, 24. oktobra, bo izlet krenil ob 10. uri od Bonetov skozi Novo vas in Opatje Selo s povratkom na Gra- dino; 30. oktobra bo ob 14. uri zbirališče na kmetiji Castelvecchio pri Zagraju, 7. novembra pa ob 10. uri na parkirišču ob Do-berdobskem jezeru. Vsakič se bo izlet zaključil z degustacijo na Gradini, prvič z vini kleti Vinakras, drugič Castelvecchio in zadnjič Rubijski Grad. Rezervacije - www.ri-servanaturalegradina.com, e-pošta inforo-gos@gmail.com, tel. 0481-784111, mob. 333-4056800. Večer je umetniško zaokrožila otvo- ritev fotografske razstave Agro-Kraško Nataše Peric, članice krožka Fotovideo Trst 80, ki sta jo predstavila Davorin Devetak in predsednik krožka Marko Civardi. Gre za pristne in romantične posnetke pokrajine, zatonov in atmosfer kraškega sveta, ki jih bogatijo občutene asociacije s stihi velikega Nabrežinca Iga Grudna. Nataša Peric je povedala, da obenem rada snema razno-razne dogodke manjšinskega in krajevnega življenja, ki jih posreduje portalu slo-media. Okusi Krasa prihodnji teden Za začetek tedna sta na sporedu dva večera: jutri bo ob 20. uri običajni praznik Okusov Krasa pri Vetotu na Opčinah, ki ga častita gospodinji Nada in Katja. Po nastopu domačega moškega cerkvenega pevskega zbora Sv. Jerneja bodo odprli razstavo BZovci domačega fotografa Janka Ko-vačiča in Kamen Jadrana Ceha, predsednika fotokrožka Žarek iz Sežane ter poskrbeli za pokušnjo letošnjega domačega jedilnika. V sredo, 20. oktobra, pa bo ob 18.30 v kriški Biti, ki prvič sodeluje na Okusih Krasa, razstava fotografa Luke Vuge Jadra, ob glasbeni kulisi kriške kitaristke Tanje Cibic. APrimorski ~ dnevnik Volitve na Prešernu Ravnateljstvo Liceja Franceta Prešerna obvešča starše, da bodo jutri, s pri-četkom ob 18. uri, na šoli potekale volitve za obnovo vseh razrednih svetov. Ob tej priložnosti se bodo starši lahko pogovorili z razredniki. Sledile bodo volitve razrednih predstavnikov staršev. Istega dne bo ob 17. uri na sporedu tudi srečanje namenjeno staršem prvo-šolcev. Od para do družine delavnica za starše Sklad Mitja Čuk v okviru projekta Šola za starše prireja delavnico za starše ob torkih od 17.30 do 19.00 na sedežu Sklada - Proseška ulica 131, Opči-ne. Prva delavnica bo na sporedu že v torek, ko se bodo psihologinje Antonella Celea, Valentina Ferluga, Jana Pečar in Roberta Sulčič poglobile v vprašanje »Od para do družine.« Prihodnja srečanja bodo 16. novembra (Družina z adolescenti) in 18. januarja (Ločene družine - na novo sestavljene družine). Obisk delavnic je brezplačen. Sočasno bosta delovali dve delavnici: ena v slovenščini in druga v italijanščini (minimum 8 oseb na delavnico). Vabljeni vsi starši, ki se želijo soočati s problematiko starševstva, ki si želijo izmenjave izkušenj med starši in izvedenkami. Informacije in prijave pri Skladu Mitja Čuk (telefon 040-212289) ali pa po elektronski pošti delavnice-starsi@skladmc.org. Dan, posvečen žrtvam nesreč na delu Danes obeležujemo 60. dan, posvečen žrtvam nesreč pri delu. Tržaška proslava bo ob 10.30 v avditoriju Allianz na Trgu Ugo Irneri. Že ob 9. uri pa jim bodo v cerkvi v Ul. Locchi 22 posvetili tudi mašo. V Verdiju danes Marinella V opernem gledališču Verdi bo danes ob 17. uri koncert arij iz opere Marinella, ki jih je po libretu Piera Welpo-nerja uglasbil Giuseppe Sinico. Dogajanje je postavljeno v Trst in 16. stoletje. Izredno odprtje Carsiane Zgoniški botanični vrt Carsiana bo še danes izjemoma odprt in sicer med 14. in 18. uro. Ob 15. in 16. uri bosta na sporedu strokovni vodstvi, med katerima bodo udeleženci spoznavali kraške fenomene. Do prvih novembrskih dni pa bo ogled botaničnega vrta možen po predhodni najavi le za šolske skupine (tako v italijanskem kot v slovenskem jeziku). Bolšji sejem v getu V tržaškem getu bo danes bolšji sejem, ki tradicionalno poteka vsako tretjo nedeljo v mesecu. Na voljo bodo rabljeni predmeti, starine in obrtniški izdelki, med tistimi, ki bodo s prodajo skušali olepšati življenje starejših občanov pa bodo prostovoljke združenja De Banfield; njihova stojnica bo na Trgu Granatieri. Prihodnjo nedeljo Rojan day: pohod in družabnost KŠD Rojanski Krpan prireja v nedeljo, 24. oktobra, tradicionalni Rojan Day. Letošnji bo že deseti po vrsti, zato ga bodo proslavili s posebnim dogodkom, pohodom od Svetega Ivana do Piščancev. Izlet se bo začel ob 10.30 pred svetoivansko cerkvijo, pod vodstvom Maksija Kralja pa bodo pohodniki v treh urah prehodili kraški rob od Draš-ce do Obeliska. Na domačiji gospe Anite Perič (Ulica degli Olmi 23) bo od 13. ure dalje tradicionalna veselica,poskrbljeno bo za prigrizek in glasbo. Po kosilu bomo izletnike s kombijem prepeljali do Svetega Ivana. 4 Četrtek, 14. oktobra 2010 TRST / Gostom iz štirih držav je v pozdrav zapel tudi zbor svetoivanske šole kroma ljudstvo svobode - Obisk predsednika senatorjev stranke PDL Maurizio Gasparri: »Ko smo potrebovali nekaj patriotskega kisika, smo prihajali v Trst« ŠOLSTVO - Na NSŠ Sv. Cirila in Metoda obisk predstavnikov partnerskih šol iz štirih držav K tržaškim učencem so prišli vrstniki iz Latvije, Poljske, Romunije in z Malte Obisk, ki bo trajal do srede, spada v okvir projekta Comenius - Včeraj sprejem s predstavitvijo tržaških noš Če hočeš videti lepoto sveta, moraš prej videti lepoto v sebi: to je naslov dveletnega projekta, ki ga v okviru programa šolske izmenjave Comenius Nižja srednja šola Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana in s Katinare vodi skupaj s štirimi šolami iz prav tolikih držav Evropske unije. Potem ko so predstavniki svetoivan-ske šole bili že večkrat v gosteh pri partnerskih šolah, se te dni na Tržaškem mudi 43 predstavnikov teh šol (26 učencev in 17 učiteljev oz. spremljevalcev), ki so gostje NSŠ Sv. Cirila in Metoda. Štirje učenci in trije spremljevalci prihajajo iz Širvintosa v Litvi, kjer deluje umetniška in glasbena šola, štirje učenci in štirje spremljevalci iz poljskih Kielc, kjer deluje Osnovna šola št. 2 Marie Ko-nopiecke, šest otrok in štirje spremljevalci iz Osnovne šole Liviu Rebreanu iz kraja Mioveni v Romuniji, šest učencev in šest spremljevalcev pa iz kraja St. Paul's Bay na Malti, kjer pri projektu sodeluje Osnovna šola Maria Regina College. Gostje so iz različnih koncev Evrope pripotovali v petek, medtem ko je včeraj dopoldne na svetoivanskem sedežu NSŠ Sv. Cirila in Metoda potekal sprejem, na katerem je navzoče pozdravila ravnateljica Večstopenjske šole na Vrdeli (v okvir katere spada tudi svetoivanska srednja šola) Fiorella Benčič, pevski pozdrav pa je prinesel tudi šolski zbor pod vodstvom Maurizia Marchesicha in ob klavirski spremljavi Aljoše Starca. Gostje so tudi prisostvovali prikazu tradicij in običajev slovenske narodne skupnosti v Italiji s posebnim ozirom na tržaško oz. kraško ljudsko nošo, značilnosti katere sta orisala člana folklorne skupine Stu ledi Monika Sulli in Peter Suhadolc, ki ju je na harmoniko spremljal Darko Bradassi. V popoldanskih urah so si gostje ogledali Trst. Predstavniki štirih partnerskih šol se bodo v naših krajih mudili do srede. Za danes je predviden izlet v Benetke, medtem ko se bodo jutri na svetoivan-skem sedežu in katinarski podružnici NSŠ Sv. Cirila in Metoda začele dejavnosti s predstavitvijo gostujočih šol in glasbeno delavnico. Popoldne bo na vrsti obisk Miramarskega gradu in parka, medtem ko bodo v torek pri Sv. Ivanu dopoldne potekale športna, plesna in likovna delavnica, v popoldanskih urah pa je predviden izlet po Krasu z obiskom Kraške hiše, delavnice kamnoseškega umetnika Pavla Hrovatina, Repentabra in Briške jame. Gostje iz Litve, Poljske, Romunije in z Malte bodo odpotovali v sredo. (iž) torek - Narodni dom O Istranih in Slovencih V Narodnem domu bo v torek ob 18.30 tekla beseda o odnosih med Slovenci, Istrani in ezuli v luči knjig, ki sta jih pred kratkim napisala Marino Vocci in Franco Juri. Prireditelja srečanja, ki ga bo vodil novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence, sta Slovenski klub in Skupina 85 pod pokroviteljstvom tržaške Hiše književnosti. Juri, ki je danes poslanec v slovenskem parlamentu, v knjigi Ritorno a Las Hurdes (Vrnitev v Las Hurdes) piše o svojih življenjskih izkušnjah, ki so se prepletale z zgodovinskimi dogajanji, kot je bil razkroj SFRJ. To je po eni strani inti-mistična in avtobiografska pripoved, po drugi pa prerez časov, ki jih doživljamo. Avtobiografska je tudi Voccijeva knjiga Fughe e approdi (Begi in privezi), v kateri avtor izpostavlja svojo bitnost Istrana in nato begunca, ki je doraščal v tesnem stiku s Slovenci. Zanimivo, da je Vocci zapustil politiko (bil je župan v De-vinu-Nabrežini), Juri pa se je po daljšem premoru dejansko spet vrnil v politiko. DSI - Jutri Začetek Koroških dnevov z Omanom Razstava znanega slikarja Valentina Omana bo prvo dejanje 14. Koroških dnevov na Primorskem, ki se po dveh letih z bogatim programom vračajo na kulturno prizorišče na Goriškem in Tržaškem. Omanova dela že visijo na stenah Peterlinove dvorane, kjer bo jutri odprtje v okviru ponedeljkovih večerov Društva slovenskih izobražencev. Oman je eklektičen umetnik, ki si je v svoji več kot 50-letni ustvarjalni dobi pridobil velik ugled doma, v matici in tudi v mednarodnih krogih, o čemer pričajo številne nagrade in priznanja ter razstave v uglednih galerijah. Pečat svoje umetnosti, ki jo je povezal s koroškim ljudstvom, njegovo zgodovino in kulturo, je pustil v prostorih slovenske gimnazije v Celovcu in v številnih cerkvah na Koroškem, kjer je ustvaril zelo osebno interpretacijo starih fresk. Odprtja (ob 20.30) se bo udeležil sam slikar, o njem pa bo spregovoril Janko Zer-zer. Na večeru v Peterlinovi dvorani bo nastopil kitarist Janez Gregorič, predvajan pa bo tudi zelo nazoren dokumentarec o ciklusu Omanovih fresk na Plešivcu. Včerajšnji dan je bil za tržaško Ljudstvo svobode »dan ponosa«. Na sedežu Nacionalnega zavezništva na Goldoni-jevem trgu so se zbrali najvidnejši predstavniki deželne desne sredine. Vabilo je medijem sicer napovedovalo tiskovno konferenco predsednika senatorjev PDL Maurizia Gasparrija, bolj kot srečanje z novinarji pa je včerajšnji dogodek izzvenel kot prijateljsko snidenje tržaških desničarjev, med katerim je bil največkrat ponovljeni koncept: ponosni smo na svojo preteklost. A tudi: samo združeni lahko zmagamo ... kdor je zapustil Ljudstvo svobode, ponuja roko levici. Namig se je seveda nanašal na predsednika poslanske zbornice Gian-franca Finija in somišljenike, ki so pravkar ustanovili novo politično gibanje Prihodnost in svoboda (Futuro e liberta). Tisti isti Granfranco Fini je 14. septembra 1997 svečano odprl nov sedež Nacionalnega zavezništva na Goldonijevem trgu: na hodniku visi fotografija, na kateri striže tradicionalni trak ... A od takrat se je marsikaj spremenilo, Fini je zapustil Ljudstvo svobode, prav tako vladni podtajnik in nekdanji deželni »podkoordinator« Roberto Me-nia. Desna sredina je na lokalni ravni še bolj razdrobljena kot na državni, njeni najvidnejši predstavniki in nekdanji somišljeniki se nahajajo na treh različnih bregovih: na eni strani Menia, na drugi Franco Bandelli in Alessia Rosolen, na tretji pa številni nekdanji in sedanji desničarski veljaki. Čustva, ki so prevevala včerajšnje srečanje,pa so bila vsa usmerjena v izkazovanje vere v enotnost in moč Ljudstva svobode. To so potrdili deželni koordinator Isidoro Gottardo, pokrajinski koordinator Piero Tononi, evropski poslanec Giovanni Collino, deželni podpredsednik Luca Ciriani, odbornica Angela Brandi, župan Roberto Dipiazza. Posebne pozornosti in aplavzov so bili deležni tudi trije »očetje« tržaške desnice, ki so sedeli v prvi vrsti: somišljenik nekdanje salojske republike Claudio De Ferra, nekdanji deželni odbornik Sergio Gia-comelli in Sergio Dressi, za katerega se šušlja, da bi lahko prevzel vlogo Roberta Menie. A Gasparri ni prišel v Trst zato, da bi napovedal, kdo bo nasledil Menio. Prav tako ni razkril, kdo bi lahko na čelu tržaške Občine nadomestil Roberta Dipiazzo. Pred nabito polno konferenčno dvorano, na stenah katere visijo tribar-vni plameni in simboli nekdanjih strank MSI in AN, je Gasparri večkrat ponovil, Gasparri in somišljeniki so se pred včerajšnjim srečanjem nastavili tudi našemu fotografu kroma da so imenovanja v domeni krajevnih voditeljev Ljudstva svobode. Nobenih imenovanj »od zgoraj«, Silvio Berlusconi naj ne bi želel vsiljevati svojih kandidatov: skupaj jih bodo izbrali deželni in državni voditelji stranke. V Rimu bo v sredo v ta namen tudi zasedalo predsedstvo stranke in Gasparri se ogreva za večjo soudeleženost njenih krajevnih koordinatorjev. Gasparrija vežejo na Trst številni spomini. Na primer na leta, ko je stranka MSI tu uživala večjo podporo kot drugje. »Na Trst smo vsi gledali z občudovanjem, ko smo potrebovali nekaj patriotskega kisika, smo prihajali v Trst.« Ob večkrat izraženem ponosu zaradi »včerajšnjih in današnjih izbir«, pa so Gasparri in somišljeniki našli tudi čas za kritiziranje leve sredine. Gottardo je o evropski poslanki Debori Serracchia-ni dejal, da »živi v pravljičnem svetu Mu-lino bianco« in se na primer ne zaveda milijarde dolgov, ki jo je zapustila Illyje-va uprava. Gasparri ocenjuje, da je italijanska levica zelo razdrobljena, saj na primer nima enotnega mnenja o demonstracijah sindikata FIOM, ali o volilni reformi. »Obnašajo se, kot da ne bi mogli živeti brez volilne reforme, a o njej nimajo jasnih pojmov. Naša vlada pa se medtem raja ukvarja s pravimi problemi: bojuje se proti mednarodnemu terorizmu in organiziranemu kriminalu.« (pd) ČRNA KRONIKA - V mestnem središču Masažni salon in kraj prostitucije Agenti mobilnega oddelka tržaške kvesture so v Ul. sv. Frančiška zasegli masažni salon, kjer so kitajske mladenke strankam proti plačilu nudile tudi spolne usluge. To je policija ugotovila v okviru preiskave, ki jo vodi tožilec Federico Frezza. Nekatere osebe so potrdile, da so koristile spolne usluge, za plačilo katerih so se dogovorile po telefonu. Celotno zadevo je vodila 35-letna kitajska državljanka, kateri je posel dnevno navrgel kakih tisoč evrov. Prostitucija v nočnem lokalu Karabinjerji postaje v Ul. Hermet so zaprli nočni lokal Punto G na tržaškem nabrežju, ker so, tudi s pomočjo televizijskih posnetkov, ugotovili, da so plesalke nudile gostom spolne usluge. Agenti so zaradi izkoriščanja prostitucije aretirali lastnika lokala ter ovadili drugih pet oseb. Kradla sta najmanj dvajsetkrat Policija je aretirala 38-letnega hrvaškega in 45-letnega srbskega državljana, ki naj bi v zadnjih mesecih v tržaških javnih lokalih izvedla vsaj dvajset kraj, zlasti z vlamljanjem v igralne avtomate. V njunem stanovanju so našli petsto evrov in orodje za vlamljanje ter uro in mobilni telefon, ki sta izginila iz nekega bara. Slovenska policija izročila italijanski Albanca Italijanski policisti so v petek zjutraj na Fernetičih od slovenskih kolegov prevzeli 29-letne-ga albanskega državljana I.Z., ki so ga pred časom aretirali na podlagi evropskega zapornega naloga zaradi suma trgovanja z drogo. / TRST Četrtek, 14. oktobra 2010 5 SKGZ - Srečanje z dolinsko županjo Fulvio Premolin O v v« • • v • zaščiti manjšine in problemih teritorija V prihodnjih dneh srečanja z župani Zgonika in Repentabra Z leve Marino Marsič, Fulvia Premolin, Ace Mermolja in Alan Oberdan kroma NABREŽINA - Prihodnjo nedeljo ob 15.30 Slovesnost ob 40-letnici spomenika padlim Spomenik so člani VZPI v preteklih dneh temeljito očistili kroma V okviru srečanj z javnimi upravitelji se je pokrajinski predsednik SKGZ za tržaško Ace Mermolja, v spremstvu organizacijskega tajnika Marina Marsi-ča in člana pokrajinskega odbora Alana Oberdana, sestal z dolinsko županjo Fulvio Premolin. Pogovor se je osredotočil na problematiko teritorija in uveljavljanja zaščitnih norm. Dolinska županja je sogovornikom orisala delovanje občinske uprave, ki na področju izvajanja zaščitnega zakona upošteva vse zakonske predpise. Dvo-jezičnost v občini je zagotovljena pri izdajanju dvojezičnih izkaznic, pri cestni signalizaciji in v doslednem prevajanju aktov. Za občino je izrednega pomena stik z občani, ki so neposredno soudeleženi pri spremembah regulacijskih načrtov. V tem okviru je županja povedala, da v bližnji prihodnost niso predvidene nove gradnje, saj uprava priviligi-ra ovrednotenje obstoječega. Kljub temu, da občinska uprava zasleduje utrjevanje sožitja, županja ugotavlja, da v občini postopoma upada sodelovanje zlasti v šolah. Prav na šolskem področju se beležijo velike težave. V italijanske šole dolinske občine se namreč vpisuje čedalje več učencev in dijakov iz sosednje tržaške občine, kar povzroča prostorsko stisko in druge težave šolam s slovenskim učnim jezikom. Poleg tega dotrajanost nekaterih šolskih objektov sili upravo k neizogibnim selitvam razredov in posledičnim trenjem, v katere se vključujejo interference tudi s strani neobčanov. T.i. pakt stabilnosti onemogoča občini nove zaposlitve, zato je izrednega pomena sodelovanje s sosednjo Občino Milje, s katero jo vežejo nekatere skupne službe, ki pripomorejo k proračunskemu prihranku. Pogovori pokrajinskega vodstva SKGZ s krajevnimi upravitelji se bodo nadaljevali v naslednjih dneh z župani Zgonika, Repentabra in Milj. SKD BARKOVLJE - Kulturni večer V spomin na nepozabno Nadjo Kriščak V ljudeh je videla predvsem dobre lastnosti Drugi kulturni večer v novi sezoni v SKD Barkovlje je bil neke vrste hommage pokojni novinarki, kulturni delavki, glasbenici in pisateljici Nadji Kriščak. V četrtek zvečer se je namreč v bar-kovljanskem društvu govorilo o neumorni ženski, ki je bila za časa svojega žal prekratkega življenja dejavna na različnih področjih družbenega udejstvo-vanja, posebno pozornost pa so gostje večera namenili pravljici Marko in note, ki jo je Kriščakova napisala pred skoraj dvajsetimi leti, a v knjižni obliki je ta zgodba luč ugledala poleti 2009. Pravljico je takrat izdala Goriška Mohorjeva družba, ki je znala prisluhniti prošnji Jasne Merku, ki si je za cilj izdala publikacijo dela, ki ga je tik pred smrtjo napisala njena dobra prijateljica. O tem, kako je Goriška Mohorjeva družba znala prisluhniti zamisli, da bi se izdala dotična pravljica, je spregovoril tajnik družbe Marko Tavčar, ki je povedal, da se je pobuda za izdajo knjige pojavila pred približno petimi leti, resno pa je založba o tem začela razmišljati po pogovoru z ilustratorko Merkujevo. »Jasna Merku je poskrbela, da se tekst in ilustracije v knjigi odlično prepletajo, kar pravljico še posebej bogati«, je razlagal Tavčar, ki je ob tem še dodal, da je bralna publika pokazala precejšnje zanimanje za to zgodbico. Ilustratorka Merkujeva je povedala, da je bila Kriš-čakova izjemna osebnost, ki je v vseh ljudeh videla le pozitivne lastnosti. Občinstvo je tudi izvedelo, da je Jasna Merku pravljico ilustrirala že pred dvaj- V spomin na Nadjo Kriščak je v Barkovljah pela tudi ženska skupina Stu ledi kroma setimi leti, ko bi morala prvič iziti, a žal je usoda izbrala drugačno pot. "V določenem smislu sem se čutila dolžna prispevati k izidu knjige in veseli me, da moje prošnje niso naletele na gluha ušesa', je pojasnila govornica, ki je še dodala, da je namen pravljice in njenenga junaka Marka, po katerem - mimogrede - je ilustratorka poimenovalal tudi svojega sina, ki je za nameček postal glasbenik, otrokom približati glasbo in jih naučiti vztrajnosti in potrpežljivosti. Prijeten spominski večer so popestrile tudi pevke ženske pevske skupine Stu ledi, ki so zapele simpatične izvirne ljudske pesmi. Naj namreč povemo, da je bila Nadja Kriščak med drugim tudi ena od pobudnic, da se ustanovi folklorna skupina, ki bi povezovala staro z novim, tradicionalno s sodobnim. Več o tem je spregovoril predsednik folklorne skupine Stu ledi Marijan Spetič, ki meni, da je Kriščakova sprva ustvarila pojem ljudske kulture in si nato strastno prizadevala, da se je izoblikovala folklorna skupina, ki je bila predhodnica skupine Stu ledi. In da je ljudsko izročilo lahko zvesto kulturnim običajem naših prednikov in obenem povezano z novimi časi so odlično dokazale nastopajoče pevke, ki so po bučnem aplavzu publike poskrbele še za dodatek. Prijeten spominski večer je zaokrožila še družabnost, v sklopu katere je bilo mogoče okušati domače dobrote. (sč) Devinsko-nabrežinska sekcija VZPI-ANPI, slovensko kulturno društvo Igo Gruden in nabrežinski Jus vabijo v nedeljo, 24. oktobra, ob 15.30 na proslavo ob 40-letnici postavitve spomenika padlim v NOB devin-sko-nabrežinske občine v Nabrežini. Spomenik so s prostovoljnim delom postavili prebivalci celotne devinsko-nabrežinske občine na pobudo VZPI in s pomočjo občinske uprave. Polaganju vencev bo sledil nagovor članice pokrajinskega odbora VZPI Marte Ivašič, nato pa bosta nastopila Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič in nabrežinska godba na pihala. V kulturnem domu Igo Gruden bo na ogled razstava posvečena NOB - Boj proti na-cifašizmu in 40-letnica postavitve spomenika padlim v Občini Devin-Nabrežina, ki jo bodo slovesno odprli že v sredo, 20. oktobra, ob 18. uri. Razstavo so postavili v sodelovanju z Odsekom za zgodovino pri NŠK. Na odprtju bo spregovoril publicist Ivan Vogrič, za glasbeno kuliso pa bo poskrbel domači mešani pevski zbor Igo Gruden. Slavja pa se bodo zaključila v sredo, 27. oktobra, ko bo ob 18. uri na srečanje o Partizanski šoli v naših krajih, pri katerem bosta sodelovala predsednica pokrajinskega VZPI Stanka Hrova-tin in zgodovinar Milan Pahor, zapel pa bo otroški zbor Igo Gruden. Člani devinsko-nabrežinskega VZPI že več let skrbijo za spomenik. Vsake tri mesece ga namreč očistijo oziroma pometejo okrog njega in odnesejo morebitne smeti (zadnjič so to opravili septembra). Lansko leto so poskrbeli tudi za zamenjavo počene kamnite vaze, aprila letos pa so se odločili, da bodo ob 40. obletnici spomenika opravili prostovoljno delovno akcijo. Tako se je teden dni več članov posvetilo koreniti čistilni akciji: najprej so se znebili plevela, nabavili so nove kamnite posode, izbrusili imena na bronasti plošči, ki so z leti postala skorajda nečitljiva, in jih prebarvali z zaščitno barvo. Nato je bilo na vrsti še temeljito očiščenje spomenika s hidravlično napravo, tako da je spomenik danes lepo urejen in pripravljen na veliko slavje. TDCT pomorska postaja I IvO I 16.-17. OKTOBRA 2010 SOBOTA 10.00 - 19.00 NEDELJA 10.00 - 19.00 triestesposa IZLOŽBA TVOJE POROKE lwww.triestesposa.it 6 Nedelja, 17. oktobra 2010 TRST / IN MEMORIAM Drago Ota je bil pravi tovariš, zgleden javni delavec in obrtnik Drago Ota je bil poznan v širšem krogu, ne le tržaškem in zamejskem. Mnogo ljudi ga je cenilo zaradi njegovih vsestranskih značajskih potez in strokovnih izkušenj, zato smo vsi tisti, ki smo ga poznali, s sočustvovanjem do svojcev, a tudi hvaležnim spominom do pokojnika sprejeli vest o njegovem prezgodnjem odhodu po daljši bolezni. Rojen 2.novembra 1940 v domačem Boljuncu, bi čez nekaj dni praznoval 70-le-tnico polnega in plodnega življenja. Drago Ota je bil namreč človek akcije in čustev, imel je rad svoje delo, svojo družino in širše občestvo, v katerem mu je bilo dano živeti. O tem pričajo številne izkušnje in dosežki, ki jih je z vztrajnostjo, daljnovidnostjo in prispevkom še drugih soustvaril. Malo domačo pekarno, ki izhaja iz več rodov do none Ane, o kateri je ponosno pripovedoval, da je nosila prodajat kruh v mesto, je s pomočjo žene Meri, sinov Aleša in Mitje povzdignil v eno izmed najbolj kakovostnih dejavnosti daleč naokrog. S širjenjem dejavnosti na znane slaščičarske in čokoladne specialitete se je uveljavila po vsej državi in tudi čez mejo. V mladih letih je kmalu dozorel v njem čut za socialo in družbeno pravičnost, zato se je angažiral v Mladinski iniciativi in tudi v političnem življenju, v občinskem svetu in upravi Občine Dolina in drugih okoljih, na primer v športnem društvu Breg. Njegovo delovanje ni bilo nikdar skrajno ali enosmerno zasnovano, vedno je iskal dialog in ravnovesje med različnimi komponentami, v okviru skupnosti in tudi v stikih z drugimi okolji in posamezniki večinskega naroda. Drago Ota se je tudi docela vživel v gospodarsko delovanje, na področju Brega in v krajevni stvarnosti, saj je bil med ustano- vanimi člani in glavnimi pobudniki konzorcija obrtnikov Dolina. Za časa gradnje obrtne cone se je ponudila priložnost, da so dogradili novo pekarno v vasi, ko se je razširila dejavnost čokoladnice, pa so odprli proizvodno halo še v obrtni coni. Drago je vseskozi spremljal rast in širitev cone ter bil vedno navzoč in vsem na razpolago, zlasti ko so bile težave. Močno se je angažiral tudi v obrtni sekciji pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju kot član, odbornik in predsednik sekcije. Njegovi nastopi na shodih in sestankih niso bili retorični, izražali so sindikalno vsebino brez ovinkov in z avtentičnostjo. Zanimal se je za problematiko vsakega poklica, posebno mladih podjetnikov, a tudi za odnose s sorodnimi obrtnimi organizacijami v Italiji in Sloveniji. In to ne le na ravni institucionalnih stikov, ampak tudi v soočanju z novimi izzivi, ki so jih prinesle spremembe na meji, tehnološke in tržne inovacije. Bil je pobudnik obiskov pri proizvajalcih moke čez mejo, tudi pri italijanskih kolegih združenja pekov, da bi se pra- vočasno pripravili na radikalne spremembe, ki so danes na dlani. Bil je tudi član predsedstva Združenja in je sodeloval pri podjetju Servis: njegova beseda je bila vedno umirjena in pozorna do številnih sredin, ki jih pokriva slovenska stanovska organizacija. Na pobudo združenja je bil tudi v upravnem odboru Tržaške kreditne banke, žal v najbolj razburkanih letih, ki so privedla do zaprtja banke. Ta izkušnja ga je zelo prizadela in zagrenila, tako da se je postopoma umaknil iz javnega življenja ter se posvetil družini in pekarni, ob strani sinovoma, ki sta polno prevzela vodenje podjetja. Tako je našell tudi čas, da je lahko prebral kakšno knjigo, saj je bil velik ljubitelj kulture. Mnogi so ga imeli radi in cenili zaradi njegove dobrote in velikodušnosti; koliko zakusk, obiskov šol, raznih skupin in tudi posameznikov je obdaroval s svojimi »pa-štami«, s svojim čudovitim »kmečkim« hlebom, a tudi z nasvetom, modro mislijo, dov-tipom, ali vedrim nasmehom. Drago Ota je za svoje vsestransko delovanje prejel več priznanj in odlikovanj, na pobudo Združenja, SKGZ, katere prepričan somišljenik je bil, deželnega odbornika FJK za proizvodne dejavnosti. On pa se je vedno sramežljivo izmikal in poslal koga drugega po zasluženo priznanje. Na koncu bi si upal trditi, da je bil še najbolj zadovoljen, ko ga je sogovornik, naj si bo Slovenec ali Italijan, enostavno ogovoril kot »Drago«. Ljubil je svoj poklic, ker je povezan z osnovnimi prvinami in koreninami domače zemlje, ki jo je ljubil in bil ponosen nanjo. Naše občuteno sožalje naj gre ženi Meri, sinovoma Alešu in Mitji, njunima družinama in ostalim svojcem. Davorin Devetak KRAŠKI OKTOBERFEŠT - Pretekli konec tedna v Praprotu Množičen obisk in prijetno druženje ob dobri glasbi in starih prijateljih Medtem ko je bilo pretekli konec tedna v Trstu vse praznično zaradi Barcolane, je bilo na Krasu, točneje v Praprotu, ravno tako veselo zaradi tradicionalnega Kraškega Oktoberfešta, ki ga vsako leto prireja šem-polajsko društvo Vigred. Petnajstletnica prireditve je minila v znamenju lepega vremena in množičnega obiska. V velikem šotoru so organizatorji tri dni skrbeli za dobro voljo in zabavo, ob dobri hrani in pijači (spe-cialitete na žaru, klobase z zeljem, kuhani štruklji, odojek, pečen kostanj), glasbenih in plesnih točkah. Ex-temporeja na temo jeseni se je letos udeležilo 90 otrok, ki je na koncu prejelo simbolično nagrado. Najbolj izvirne risbe starejših udeležencev so bile posebej nagrajene - ocenila jih je strokovna žirija, ki so jo sestavljali člani društva Kons. Ravno tako uspešna je bila plesna delavnica pod mentorstvom Jelke Bogatec. 60 otrok je nato ob spremstvu plesne skupine Vigred pokazalo, kaj se je naučilo na plesnem popoldnevu. V kotičku tabornikov Rodu modrega vala je bilo vseskozi polno otrok, ki so od blizu spoznavali taborniško življenje in se preizkušali v raznih spretnostih in orientacijskih igrah. Rekordna je bila tokrat udeležba tradicionalnega pohoda Na Krasu je krasno od Tubelj do Praprota, saj so organizatorji (SKD Vigred, Vaška skupnost Tublje, jamarsko društvo Grmada, SK Devin in razvojno društvo Pliska) prešteli celo 700 udeležencev iz naših krajev pa tudi iz Celja, Maribora, Jesenic, Kopra, Izole, Logatca, Vrhnike, Trbovelj in od drugod. S podporo Zadružne kraške banke so letos natisnili 500 majic z napisom 10.10.10 ob 10.10.15. pohod Na Krasu je krasno in sestavili brošuro (natisnila jo je ZSKD) z opisom naših krajev in delovanja organizatorjev pohoda. Po ogledu Tubelj (tu in v Velikem Dolu je bilo poskrbljeno za pogostitev in za kulturno-humoristično točko s kmetico Marico) so se pohodniki povzpeli še na sv. Lenart, si ogledali Jamo v hribih in naposled prikorakali v Praprot. Praznik pa ne bi bil popoln brez Kraškega Muzikfešta, 15. srečanja ljudskih godcev in pevcev, ki se je začel s 25-člansko skupino Prijateljev Istre. V kategoriji do 14. let je nastopilo 10 skupin: Zamejski duet z Opčin, ansambel Pod borovci iz Sežane, ansambel Gorska dolina iz Vipavske doline, Duo pod lipo iz Knežaka, duo Frančeškin iz Kostanjevice, Duo Taprava Brkinca iz Brki-nov,skupina Uopnska mularija z Opčin, Mladinska glasbena skupina Vigred-Kraški fenomeni iz Šempolaja in okoliških vasi, iz Vi- BARKOVLJE - Jutri ponovitev za Križ in Prosek Glasbena kambrca, delavnica za otroke Delavnica za otroke Glasbena kambrca v Barkovljah zgleda čisto nov vzgojni projekt, a ima za seboj že šest let delovanja. Nastala je na pobudo glasbene pedagoginje Aleksandre Pertot v tesni povezavi z osnovno šolo, od lanske sezone pa nadaljuje v okviru bar-kovljanskega društva. Glasbene urice za osnovnošolce privabljajo vsako leto večje število otrok, saj ima delavnica posebnost, da ponuja glasbeno vzgojo v širšem smislu - s petjem, igranjem na glasbila, urjenjem ritma in posluha. Tečaj ima propedevtični značaj za otroke, ki se niso še nikoli ukvarjali z glasbo in ovrednoti znanje tistih, ki so že pričeli z individualnim študijem kakega glasbila. Srečanja potekajo ob petkih po starostnih skupinah - od 13.30 do 14.30 vadijo drugi in tretji razredi, od 14.30 do 15.30 pa prvošolci. V primeru dovoljšnega povpraševanja bodo učenci četrtih in petih razredov imeli vaje od 15.30 do 16.30. Nova sezona Glasbene kambrce se je pričela v četrtek. Delovni načrt predvideva poleg priložnostnih nastopov še božičnico, nastop na reviji Pesem mladih in zaključno prireditev v obliki zahtevnejšega glasbenega projekta. Ob koncu prejšnje sezone so otroci pripravili glasbeno pravljico Peter in volk, priredbo znane skladbe, ki jo je Sergej Prokofjev namenil spoznavanju različnih glasbil v orkestru. Priredbo za mala glasbila, violino, klarinet, klavir in pevski zbor je podpisala Aleksandra Pertot, ki je skupaj z Magdo Pertot napisala tudi besedila pevskih točk, Magda Tavčar je oblikovala sceno iz odpadnih materialov, v vlogi pripovedovalca pa je nastopil Ladi Vodopivec. Člani Glasbene kam-brce so v preteklih dneh obnovili glasbeno pravljico, saj jih pričakujejo ponovitve za učence tržaških osnovnih šol. Prva ponovitev za sovrstnike šol s Pro-seka in Križa bo jutri ob 9. uri na sedežu društva v Barkovljah. (ROP) Na tržaški univerzi je diplomiral iz arhitekture Andrej Marušič Svojemu sodelavcu iskreno čestita pokrajinski odbor SKGZ 15.10.2010 je na fakulteti za arhitekturo v Trstu z odliko diplomiral Daniel Crevatin Iz srca mu čestitajo vsi domači Na tržaški pedagoški fakulteti je uspešno diplomirala Martina Carboni Iskreno ji čestitamo mama, papa, Marco, Silvia in Ivan Čestitke Včeraj danes V velikem šotoru se vsako leto na nedeljo zbere številno občinstvo, ki z bučnim ploskanjem nagrajuje mlade muzikante kroma pavske doline je prišla tudi tričlanska skupina Ekipa da te skipa in duo Emili iz Zgoni-ka. V kategoriji odraslih pa se je predstavilo 8 skupin: ansambel Slope iz Slop, Domači zvoki iz Saleža in drugih vasi, Zvita feltna iz Dutovelj in okolice, Kiler Band (zgoniška občina), Duo Cagar šlana društva Kraška harmonika, Duo Simon in Palmiro iz Dragonje, ansambel Ivan in prijatelji iz Kopra in Izole ter ansambel Bršljan iz Slivnega. V kategoriji do 14. let so nagrado občinstva, se pravi najdaljši aplavz prejeli člani ansambla Uopnska Mularija, nagrado strokovne komisije glasbenikov pa ansambel Gorska Dolina. Med odraslimi so si prvo nagrado občinstva zagotovili člani ansambla Zvita feltna, drugo ansambel Domači Zvoki, nagrado strokovne komisije pa ansambel Domači zvoki, drugo pa Duo Cagar. Posebnega priznanja so bili deležni člani ansambla Bršljan, saj so bili edini med nastopajočimi, ki se Muzikfešta udeležujejo od prve izvedbe. Za nagrade naj gre zahvala ZKB, NLB, gostilni Gruden, gostilni Bita, piceriji Pam Pam, pivnici Bunker, gostilni Guštin, gostilni Bella Riva,pekarni Kras, podjetju Velox, supermarketu COOP-Tržič, družbi Latterie Carsiche, kmetijama Lupinc in Škerk ter vinogradnikoma Kante-tu in Zidarichu. Danes, NEDELJA, 17. oktobra 2010 MARJETA Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 18.16 - Dolžina dneva 10.52 - Luna vzide ob 15.42 in zatone ob 1.42 Jutri, PONEDELJEK, 18. oktobra 2010 LUKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,5 stopinje C, zračni tlak 1008 mb raste, veter 28 km na uro vzhodnik, se-vero-vzhodnik, burja, vlaga 57-odstot-na, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,7 stopinje C. OKLICI: Renzo Cauter in Sabrina Ri-cani, Lorenzo Giuliani in Olena Boy-ko, Dejan Furlanič in Zorka Miličevic, Fabio Cleva in Giovanna Palu', Pierandrea Vinci in Arianna Ius, Michael Ternes in Michela Spaccini, Romano Dugghieri in Loredana Olenich, Sergio Menis in Dayanni Reyes Leal, Renato Richter in Angela Fiorella, Abdou Rahmane Kebe in Laura Melania Rusu, Maurizio Gherdol in Doriana Del-bello. Včeraj na Krmenki uau uau! Naš sosed ALDO 70 jih je praznoval, naj srečo, zdravja in dobro delo na vrtu Bog mu dal, mu iz srca voščijo Sancinovi. Veter je razvedril ptičji ščebet, mala HELENA je prišla na svet in osrečila Martino, Aljošo in Oli-verja. Da bi jo v življenju spremljale same sladke melodije so želje vseh nas na NSŠ Sv. Cirila in Metoda. áant'Anna Impresa Trasporti Tunebri 1|F Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. deH'lstria 129 Ul. del Ghirlandaio 28 brezplačno notranje parkirišče Usluge na domu / TRST Nedelja, 17. oktobra 2010 7 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana Andrej Rozman Roza, Davor Božič pop-rock opera reiiser Matjaž Zupančič avtor glasbe Davor Božič Petek, 22. oktobra 2010 ob 20.30 (red A, T, F) Sobota, 23. oktobra 2010 ob 20.30 (red B) Nedelja, 24. oktobra 2010 ob 15.00 (reda C, K) v veliki dvorani SSG Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi MEDIGRE Abonmajska kampanja 2010-2011 Vpisovanje abonmajev pri blagajni SSG vsak delavnik 10.00- 15.00/17.00 - 20.00 Tel +39 040 362 542 brezplačna številka 800214302 0 Prireditve OBČINA ZGONIK v sodelovanju s SSG vabi danes, 17. oktobra, ob 18.00 v malo dvorano Športno-kulturnega središča v Zgoniku na gledališko predstavo o »Poročilu mešane zgo-dovinsko-kulturne italijansko-slo-venske komisije« oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena. Režija Franco Pero, igrata Tatjana Turco in Lara Komar. ZADRUGA KULTURNI DOM PRO-SEK-KONTOVEL v sodelovanju s SDD Jaka Štoka vabi na srečanje z Borisom Pahorjem danes, 17. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu na Pro-seku. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na 7. revijo zborov open-ske dekanije v soboto, 23. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Trojice na Katinari in na 11. revijo zborov de-vinske dekanije v nedeljo, 24. oktobra, ob 17. uri v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Mavhinjah. SKD SLOVENEC iz Boršta in Zabrež-ca vabi v nedeljo, 24. oktobra, ob 17.30 v občinsko gledališče F. Prešeren v Bo-ljuncu na osrednjo proslavo ob 110-letnici ustanovitve društva. Spored: MePZ Slovenec - Slavec, govor in pozdravi, MePZ Tabor iz Savinjske doline, otroška in odrasla dramska skupina SKD Slovenec z lepljenko »Skrinja spominov«. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na likovno razstavo Luciana Plehana En plain air, ki bo odprta do 3. novembra. Urnik: vsak dan 10.00-12.00 in 17.00-19.00, ob sobotah 10.00-12.00. DOKUMENTARNA RAZSTAVA »Po-rečanka, včeraj: ozkotirna proga« je na ogled do konca decembra v Železniškem muzeju na Marsovem polju (Campo marzio), Ul. G. Cesare 1. Urnik: sreda, sobota in nedelja od 9. do 13. ure, brezplačni ogled samo razstave. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča starše, da bodo v ponedeljek, 18. oktobra, potekale na naši šoli volitve za obnovo vseh razrednih svetov s pričetkom ob 18. uri. Ob tej priložnosti se bodo starši lahko pogovorili z razredniki. Sledile bodo volitve razrednih predstavnikov staršev. Kar zadeva vse prve razrede, bo isti dan ob 17. uri potekalo srečanje namenjeno staršem prvošolcev. RAVNATELJSTVO J. ŠTEFANA sporoča, da v sredo, 20. oktobra, ob 17. uri bo na sedežu zavoda (Vrdelska cesta 13/2) predavala staršem dr. D. Quarello na temo »Pasti interneta: pe-dofilija in zasvojenost«. Po predavanju bodo razredniki predstavili staršem stanje razreda in posredovali navodila ter gradivo za volitve za obnovo vseh razrednih svetov. Sledile bodo volitve. Računamo na polnošte-vilno udeležbo. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo volitve staršev v razredne svete v petek, 22. oktobra, ob 17. uri. Ob 18.00 bo staršem predaval dr. Bogdan Polajner na temo »Celostna vzgoja in škodljivi vzgojni slogi«. Vabimo k polnoštevilni udeležbi. M Izleti SPDT prireja v nedeljo, 24. oktobra, avtobusni izlet na Matajur namenjen mladim družinam z otroki in ostalim planincem. Odhod s Trga Oberdan ob 8.00, s trga v Sesljanu ob 8.20. Družine z otroki naj pokličejo v večernih urah na 338-5953515 (Katja), ostali planinci pa na 040-220155 (Livio). TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira izlet 27., 28. in 29. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali do Plitvičkih jezer, prvi dan ogled spodnjih in drugi zgornjih jezer. V petek vas pričakuje otok Krk, vodeni ogled mesta in ekskurzija na otok Kosjun. Po kosilu ogled tipične torklje. Zainteresirani pokličite v jutranjih urah tel. št. 040-8990103 Laura oz. 0408990108 Roberta. Izleta se lahko udeleži kdorkoli, ne glede na to, če je naš član, oljkar oz. odjemalec. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH organizira za člane Zadruge v soboto, 4. decembra, avtobusni izlet v Ljubljano z ogledom mesta v pred-božičnem času in kosilom na ljubljanskem gradu. Prijave sprejemamo v uradu Zadruge do 30. oktobra v jutranjih urah. Vabljeni! PO POTEH STRADIVARIJA - Violinski odsek Glasbene matice Trst organizira 3. novembra celodnevni izlet v Cremono. Učencem Glasbene matice nudi šola brezplačen ogled muzejev. Informacije v tajništvu šole na tel. št. 040-418605 vsak dan od 9. do 17. ure. PLANINSKA ODSEKA SK Devin in ŠZ Sloga, prirejata v nedeljo, 14. novembra, tradicionalno Martinovanje oz. avtobusni izlet v Gonjače (Goriška Brda). Program: odhod avtobusa iz Bazovice ob 10.00, ob 10.30 iz Na-brežinskega trga, vožnja do koče na Sabotinu, sprehod in ogled strelskih jarkov ter raznih rovov iz 1. svetovne vojne, sledi večerja (Gonjače). Vpis najkasneje do 12. novembra na tel. 040-200782 (Frančko) ali 040-226283 (Viktor). t Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila Lidia Danieli vd. Buzzai Žalostno vest sporočajo sinova Igor in Paolo z družinama, sestra Eva in ostalo sorodstvo Pogrebna maša bo v ponedeljek, 18. oktobra, ob 11.00 v cerkvi na Konto-velu. V torek, 26. oktobra, ob 15.00 bomo žaro položili v družinski grob na Konto-velu. Prosek, 17. oktobra 2010 Pogrebno podjetje Zimolo Dragi Lidiji zadnji pozdrav Geta in Mario Milič Naše solze bodo tebi rodile najlepše rožice. Vedno boš v naših srcih dragi mož, oče, nono in brat Drago Ota Vsi tvoji Od njega se bomo poslovili v sredo, 20. oktobra, od 11.00 do 12.30 v ulici Co-stalunga in nato na pokopališču v Bo-ljuncu. Prosimo tihega sožalja. Darujte v dobrodelne namene. Boljunec, 17. oktobra 2010 Pogrebno podjetje Alabarda Moj ljubi nono, zapojva še enkrat ''Le soline so ostale...'' Tvoj Rok Ljubljeni Drago, svak in stric, dober, radodaren in pošten. Z ljubeznijo se te bomo za vedno spominjali. Nadia, Flavio, Lara, David Ljubemu stricu Dragotu s spoštovanjem in hvaležnostjo v trajen spomin. Andreina in Robi z družinama Zadnji pozdrav našemu Dragotu. Ada, Doran, Sonja, Aljoša in Karen S spoštovanjem in hvaležnostjo se posloviva od našega ljubega Drago-ta. Sandro in Danila Žalovanju družine se pridružujeta teta Marija in Walter z družino Ob težki izgubi žalujemo z družino Elle in Edvin Žalovanju svojcev se pridružujeta bratranca Vilma in Ugo z družino Za bratrancem Dragotom žaluje in izreka družini iskreno sožalje Bianka z družino Žalovanju se pridružujejo Majda, Neva, Vasilij in Katerina z družinami Globoko pretresena ob vesti, da nam je huda bolezen iztrgala našega Dra-gota, ki smo ga vsi spoštovali kot človeka širokih obzorij ter osebnost, ki je vložila svoje najboljše sposobnosti v našo skupnost, izrekava iskreno in občuteno sožalje družini. Pangerc Dušan in Aleksandra Dragi Meri, Mitja in Aleš, ob težki izgubi moža in očeta Dra-gota sočustvujemo z vami in smo vam ob strani Giuliano, Edvin, Walter in Alenka, Miran in Maša ter Denis in Maja Bolečini družine Ota se pridružujemo Claudio, Sonja, Mitja in Katja Dragotu še poslednji pozdrav. Hudo prizadeti družini in vsem svojcem najiskrenejše sožalje. Mario z Gracijelo Zadnji pozdrav nepozabnemu Dra-gotu Elena in Rada z družinama Ob nenadomestljivi izgubi dobrega in pokončnega prijatelja Dragota izrekamo iskreno sožalje gospe Meri, Alešu in Mitji in vsem njegovim. Silvij, Slavica, Igor in Tatjana Prerano nas je zapustil DRAGI OTA ustanovni član, bivši predsednik in dolgoletni odbornik AŠD BREG-a. Vedno mu bomo hvaležni za vse preudarne nasvete, napotke in vsestransko pomoč, ki so pripomogli k razvoju društva. Užaloščenim svojcem izrekamo iskreno sožalje vsi pri AŠD Breg. Valter Mocor izreka prizadeti družini iskreno so-žalje. Družini iskreno sožalje Italo in Katja Ob nenadomestljivi izgubi se žalovanju družine Ota pridružujeta Igor in Vanja Čuk z družinama Ob izgubi dragega očeta sočustvujemo z Mitjo Oto in družino David, Tanja in vsi pri Graphartu Ob težki izgubi dragega prijatelja Dragota Ote izrekamo globoko so-žalje ženi Meri in družini Rino, Milica in Boris z družino Ob izgubi Dragota Ote izrekamo ženi Meri in družini občuteno sožalje. Družina Maar Draga Meri, tebi in celotni družini gre naše najgloblje sožalje ob izgubi moža Dra-gota. Zveza žensk Boljunec Iskreno sožalje Meri in družini SKD F. Prešeren Za Dragotom Oto žaluje in izreka družini iskreno sožalje TFS Stu ledi Ob smrti Dragota Ote izreka iskreno sožalje ženi, sinovoma in svojcem SKD Slavec Ricmanje-Log Ob smrti cenjenega Dragota Ote izrekamo družini iskreno sožalje upravni odbor in člani Konzorcija Dolina Ob težki izgubi zaslužnega gospodarstvenika Draga Ote izreka družini občuteno sožalje Slovenska kulturno-gospodarska Ob boleči izgubi dragega prijatelja, dolgoletnega člana, odbornika in predsednika obrtne sekcije SDGZ Draga Ote izrekamo vsem v družini iskreno in občuteno sožalje. Vodstvo in uslužbenci Slovenskega Deželnega Gospodarskega Združenja ter podjetij Servis, Servis Koper, Euroservis in kolegi obrtne sekcije SDGZ Zadnji pozdrav prijatelju Dragotu Fulvio, Severino, Sergij, Claudio in Silvano z družinami Občuteno sožalje ženi Meri in vsej družini Ota Boris, Mima in Iztok Rapotec Žalovanju družine se pridružujejo Franco, Mara in Stefania Strain Ob težki izgubi dragega Dragota sočustvuje s svojci družina Gropajc Žalujemo za prijateljem Dragotom in sočustvujemo z domačimi Miran, Stojan, Igor in Tanja Kuret z družinami Žalovanju družine se pridružuje Dario Parovel z družino Prerano nas je zapustil dragi prijatelj Drago Ota. Iskreno sožalje Meri, Mitji in Alešu z družinama. Družina Parovel iz Mačkolj Ciao Dragi! Lara, Paolo, Sara in Mattia ^ Mirno je preminila Nada Carli Žalostno vest sporočata nečaka Adriana in Mauro z družinama Pogrebni obred z žaro bo v petek, 22.10., ob 14.00 v cerkvi v Bazovici. Pogrebno podjetje Alabarda t Umrl je naš dragi Ninko Čok 78 let Vest sporočata žena Marta in sin Claudio z Manuelo in Corradom Pogreb bo v četrtek, 21. oktobra, ob 13.00 v cerkvi na Katinari. ZAHVALA Marino Sedevcic Ganjeni se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in počastili njegov spomin. Svojci ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se na katerikoli način poslovili od našega dra- Paola Hmeljaka in nam bili ob strani v teh težkih trenutkih. Vsi njegovi dragi Nabrežina, 17. oktobra 2010 Pogrebno podjetje Alabarda 8 Nedelja, 17. oktobra 2010 TRST / vti'mig s rili: (inmiei tfiiig firpli tiiiitf „bH.rmijVk.i knmpnnpH £0100011 h1 n l I r 111 ■ r i Liifurmnrijt; m iviyw. ksiliirs^.il hii'.> In vplsciv-anje nl>oniiuJev v Muvjuin: SSG Ti 00^040342542 Rjn.plaina itfvJIbi: KiKi 1 i «>dprta rak delavnik i urnikom 10.00-15.00 H7.00-20.00 (tn*0^ (LH ptciiil«-! OSNOVNI PROGRAM i(iri no^r produVjcijr 55ü in dva gnMuj 3 IZRIRNJ SKLOPI: -l>rj[Hffci ioni.im^kni ■' Rjcsfid gjasha ■ l>ramifci ljubipnivi/ UitinduHoKliUti p'vsL ■Drwrafc railmHjivi/ l.jhku. pl^ha POHITITE IH REZERVIRAJTE SVOJ SEDE2H Vpisovanje abonmajev do petka. 22. oktobra Ü3 Obvestila TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden poteka po naslednjem urniku: ponedeljek in sreda 18.00-19.30; torek in četrtek 9.00-10.30 in 10.30-12.00; sreda 9.00-10.30. V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela je na razpolago še nekaj prostih mest. Dodatne informacije na tel. št. 040-573141 od 8. do 16. ure. ANPI - VZPI, ANPPIA, ANED vabijo danes, 17. oktobra, ob 11. uri na odkritje spominske plošče na pročelju stavbe v Ul. Colonia 6-8 v Trstu, kraju mučenja italijanskih, slovenskih in hrvaških partizanov in aktivistov zaprtih od decembra 1944 do 30. aprila 1945. CHEER CAMP v organizaciji Cheer-dance Milleniuma z IFC inštruktorjem iz Čileja, bo danes, 17. oktobra, od 10. do 13. ure v OŠ Bevk na Opčinah. Kamp je brezplačen in namenjen otrokom od 6. do 14. leta ter mladim od 15. leta dalje! Info: 349-7597763 (Nastja). JUS TREBČE obvešča člane in vaš-čane, da sprejema prošnje za nabiranje suhljadi na jusarskih površinah KO Trebče v sezoni 2010/11 danes, 17. oktobra, od 10. do 12. ure v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. KRD DOM BRIŠČIKI organizira za mlade od 14 do 29 let, s prispevkom Pokrajine Trst, tečaj fotografije danes, 17. oktobra, od 14. do 18. ure. Prvo srečanje kuhinjskega tečaja bo danes, 17. oktobra, od 9.30 do 13.30 v društvenih prostorih v Bri-ščikih 77 (Občina Zgonik). Info in vpisi 348-9876308 (Matija). SKD TABOR - V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: danes, 17. oktobra, »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke. Zbirališče ob 10.00 v Prosvetnem domu na Op-činah; ob 18.00 »Openska glasbena srečanja«. Nastopa Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, dirigent Ambrož Čopi; v nedeljo, 24. oktobra, ob 18.00 gostovanje dramske skupine Brce iz Gabrovice pri Komnu s predstavo Georges Feydeau - Krojač za Dame, režija Sergej Verč. TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden v sodelovanju z Občino, se začnejo v mesecu oktobru s sledečim urnikom: angleščina 3. stopnja - ponedeljek od 17.30 do 19.00, 2. stopnja - sreda od 18. do 19.30, začetniki - sreda od 19.30 do 21.00. Slovenščina začetniki - četrtek od 18. do 19.30, nadaljevalni - torek od 18. do 19.30. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE obvešča, da 18. jesenski pohod na Grmado in okolico, ki je bil predviden danes, 17. oktobra, odpade. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v okviru 14. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabi v ponedeljek, 18. oktobra, v Peter-linovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na odprtje razstave slikarja Valentina Omana. Glasbeno bo večer oplemenitil Janez Gregorič s kitaro. Predvajali bodo tudi film Tan-zenberg/Plešivec, Omanove freske iz let 1987/88. Začetek ob 20.30. JUS NABREŽINA obvešča člane, da bo izdajala dovoljenje za sečnjo in pobiranje suhih drvi in čersakov na jusarskih površinah do ponedeljka, 18. oktobra. Člani lahko dvignejo obrazec za prošnjo ob ponedeljkih in sredah od 18. do 19. ure na sedežu Jusa v stavbi Nabrežina Kamnolomi 12/D (Centro Servizi) prvo nadstropje. KMEČKA ZVEZA vabi proizvajalce prašičjih suhih mesnin na srečanje, ki bo v ponedeljek, 18. oktobra, ob 17. uri v dvorani ZKB na Opčinah, o novih predpisih, ki urejujejo predelavo mesa. Nove higiensko zdravstvene določbe bodo podrobno predstavili področni strokovnjaki. OBČINA DOLINA in združenje AUSER sporočata, da bo začetek tečajev slovenščine in angleščine na šoli Gregorčič v Dolini: v ponedeljek, 18. oktobra, ob 18. uri slovenščina za začetnike, v sredo, 20. oktobra, ob 18. uri angleščina za začetnike, ob 19.30 pa angleščina za nadaljevalce. (Info: 040-8329231). TORKLA V TRŽAŠKI KMETIJSKI ZADRUGI bo začela obratovati v ponedeljek, 18. oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov naprošamo naše cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se za prijavo zglasijo v naših uradih, v trgovini oz. na tel. št. 040-8990120-114. DELAVNICI ZA STARŠE - Sklad Mitja Čuk prireja delavnice za starše v torek, 19. oktobra, (od Para do družine) in v torek, 16. novembra, (Družina z adolescenti) na sedežu sklada, Proseška ul. 131, Opčine od 17.30 do 19.00. Delavnico bodo vodile psihologinje dr. Antonella Celea, dr. Valentina Ferluga, dr. Jana Pečar in dr. Roberta Sulčič. Obisk delavnic je brezplačen. Informacije in prijave pri Skladu Mitja Čuk tel. 040-212289 ali na star-si@skladmc.org. Sočasno bosta delovali dve delavnici: v slovenščini in v italijanščini. Toplo vabljeni vsi starši, ki si želijo soočanja in izmenjavo izkušenj med starši in izvedenkami. JUS CEROVLJE vabi devinsko-na-brežinske občane, ki so dobili nakaznice za plačilo ICI za pet let nazaj, naj se pridružijo na sestanek v torek, 19. oktobra, ob 20. uri v dvorani igrišča v Vižovljah. MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja tečaj latinsko-ameriških in skupinskih plesov. Informativni sestanek bo v torek, 19. oktobra, ob 20.30 v prostorih krožka v Dolini. Toplo vabljeni! PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča vsem, ki bi rade pristopile k vadbi Pilatesa, da se nov uvajalni tečaj začne v torek, 19. oktobra (pet srečanj - vsak torek), od 18. do 19. ure, v telovadnici nižje srednje šole Simon Gregorčič v Dolini. Na vadbo pridite v oprijeti trenirki in s telovadno preprogo. Za vse ostale izkušene telovadke bo vadba Pilatesa, PBT in telovadbe potekala z nespremenjenim urnikom, ob torkih od 19. do 21. ure, v petkih pa od 18. do 20. ure. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 19. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V soboto, 23. oktobra, bo koncert v Gradcu v Avstriji, odhod avtobusa ob 5. uri iz Padrič. V nedeljo, 24. oktobra, bo nastop ob 15.30 na proslavi v Nabrežini. KRD DOM BRIŠČIKI prireja v sredo, 20. oktobra, ob 18. uri v društvenih prostorih predavanje dr. Line Lo Faro - strokovnjak za bioenergetsko prehrano po tradicionalni kitajski medicini »Pravilna prehrana danes za dobro počutje jutri«. Vstop prost. Toplo vabljeni! OBČINA ZGONIK obvešča, da bosta matični in anagrafski urad zaprta 20., 25. in 27.oktobra zaradi izpo-polnjevalnega tečaja osebja. SRENJA BOLJUNEC vabi svoje člane na dvodnevni tečaj za sečnjo, ki se bo odvijal v Boljuncu v sredo in četrtek, 17. in 18. novembra. Vpiso- Tržaška knjigarna v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo vabi na predstavitev knjige: Marjan Terpin PALER IZ BRD Iz življenja Terpinovih v Števerjanu v sredo, 20. oktobra 2010, ob 18. uri v Tržaški knjigarni v Trstu vanje in vse podrobnejše informacije na sedežu srenje vsak torek od 9. do 12. ure, tel. št. 040-8325175, pri članih odbora ali po elektronski pošti na naslov: sre-nja.boljunec.boljunz.comune@gmai l.com do 20. oktobra. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo urad demografskih služb (anagrafski - matični in volilni urad) zaprt v sledečih dneh: sreda, 20., ponedeljek, 25. in sreda, 27. oktobra, zaradi izpopolnjevalnega tečaja uslužbencev. VZPI - SEKCIJA DEVIN NABREŽINA Skd Igo Gruden in JUS Nabrežina vabijo na proslavo ob 40-letnici postavitve spomenika padlim v NOB, ki bo v Nabrežini v nedeljo, 24. oktobra, ob 15.30. Govor: Marta Ivašič - članica pokrajinskega odbora VZPI; Nastop TPPZ P. Tomažič in Godbenega društva Nabrežina. V KD Igo Gruden v Nabrežini bo v sredo, 20. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave Boj proti nacifašizmu in 40-letnica postavitve spomenika padlim v občini Devin - Nabrežina z Ivanom Vogričem in MePZ Igo Gruden. Urnik razstave: do srede, 27. oktobra, od 17. do 19. ure. AŠD MLADINA sporoča, da se začetni in nadaljevalni smučarski tečaji na plastični stezi v Nabrežini začnejo v četrtek, 21. oktobra, ob 16.30. Za prijave in vse potrebne informacije tel. št. 338-6376575. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 21. oktobra, na svojem sedežu (Prosek 159). KRUT obvešča, da v petek, 22. oktobra, od 15.00 do 16.30 steče tečaj psihomotorike. Informacije in vpisovanje v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE POZOR! V soboto, 23. oktobra odhod avtobusa točno ob 8. uri izpred gledališča F. Prešeren v Boljuncu; ob 8.20 postanek na mejnem prehodu Fernetiči za sovrstnike iz krških vasi. Program: Cerkniško jezero, obilna malica, muzej, vožnja z lojtrni-kom, grad Snežnik, družabnost. Priporočamo točnost! AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje slovenščine (stopnji B1 in B2), hrvaščine (stopnji 1 in 2), photoshop, priprava web strani, network fundamentals, oljkarstvo. Za informacije: tel. 040-566360, ts@ad-formandum.eu, www.adforman-dum.eu. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi v soboto, 23. oktobra, na Pohod Zoro Starec po barkovljanskih klancih. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Start izpred društva ob 15. uri, hoje bo približno tri ure. Pohod se bo končal v društvu ob paštašuti. Informacije na tel. št.: 040-415797 ali 040-411635. SKD VIGRED vabi v soboto, 23. oktobra, na delavnico »Spoznajmo rastline, ki nas obkrožajo in se naučimo jih uporabljati v naši kuhinji«. Obvezna je predhodna prijava na e-pošto tajnistvo@skdvigred.org ali tel. 380-3584580. KRUT, ob priliki 10. srečanja »Starosta mali princ«, letos v Kopru, vabi člane in prijatelje, da se v nedeljo, 24. oktobra, udeležijo celodnevnega dogajanja, ki vključuje proslavo v Marezigah, ogled skupinske razstave in popoldanski koncert. Info in prijave v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. KŠD ROJANSKI KRPAN sporoča, da bo 10. Rojan day v nedeljo, 24. oktobra. Pohod se prične pred svetoi-vansko cerkvijo ob 10.30. Vrtna veselica pri gospe Aniti (Ulica Olmi 23) od 13. ure. Poskrbeli bomo za paštašuto in glasbo. 14. Koroški dnevi na Primorskem Mladinski dom Boljunec in Slovenska prosveta vabita na splet najlepših koroških pesmi MePz Danica in Tria Korotan »KOROŠKI PUŠELJC« Občinsko gledališče France Prešeren v Boljuncu petek, 22. oktobra, ob 20.30 S pokroviteljstvom Občine Dolina ijj MISIJONSKA NEDELJA V BAZOVICI bo letos obeležena na poseben način. Že med mašo v nedeljo, 24. oktobra, bosta pela dva pevska zbora: domači mešani zbor Lipa pod vodstvom Tamare Ražem in gostujoči moški zbor Polšnik iz istoimenskega kraja ob Litiji (SLO). Po maši bodo moški imeli še samostojen koncert v bazovski cerkvi. Začetek maše ob 10.30. Vsi ljubitelji lepega petja lepo vabljeni! O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 30. oktobra, ob 16.00 obisk vinske kleti v Praprotu. Samo člane O.N.A.V. vpisujemo do 25. oktobra, od 26. oktobra dalje tudi nečlane in prijatelje. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, na tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SKD TABOR, OPČINE - PROSVETNI DOM od 25. oktobra med 15. in 17. uro se bomo vsak ponedeljek zbirale ženske krožka Ob pletenju še kaj... Pridružite se nam! SKD PRIMOREC vabi na volilni občni zbor v sredo, 27. oktobra, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudski dom v Trebče. SKD VESNA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 28. oktobra, v kulturnem domu Alberta Sirka. Prvo sklicanje ob 20.00, drugo ob 20.15. Vabljeni! JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. 30-LETNIKI se bomo 6. novembra zbrali in ob 20.30 v gostilni praznovali. Do 31. oktobra se odloči in na te številke prisotnost sporoči: Klara (339-5901531), Silvia (3331314065), Sara (340-5937718) in Marko (339-8243934). GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA TREBČE vabi k vpisu v godbe-niško šolo, kjer lahko izbirate med pihali, trobili in tolkali. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na 347-3712578 (Luka Carli) ali pa se oglasite v Ljudskem domu v Trebčah vsak torek in petek od 20.30 dalje. OTROŠKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE TRST ima po novem vaje ob torkih ob 16.15 v Večnamenski dvorani Dijaškega doma v Trstu. Informacije na licu mesta ali v tajništvu šole (tel. 040-418605) vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da vadba poteka ob torkih ob 18. ali 19. uri, ob petkih pa ob 19.15. Nadaljuje se vpisovanje za vadbo, ki bo pričela v novembru in sicer ob ponedeljkih od 10. do 11. ure. Tel.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mile-va). TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se telovadba za gospe v zrelih letih redno vrši vsak torek in petek, od 9. do 10. ure. Zaradi velikega povpraševanja bomo dodali še dva termina in sicer ob ponedeljkih in sredah, z istim urnikom, od 9. do 10. ure. Vljudno vabimo vse telovadke, da se telefonsko čimprej javijo, od 12. do 14. ure na št. 040-228016 ali 333-3616411 (Sonja), da skupino razdelimo. Hvala za razumevanje in vabljene. SK DEVIN prireja smučarski sejem v Domu železničarskih delavcev, Na-brežina Postaja. Zbiranje opreme 3. in 4. novembra od 10.30 do 19.00, sejem pa bo odprt od sobote, 6. do nedelje, 14. novembra: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.00. REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA zbira gradivo za izdajo nove številke občinskega glasila. Prispevke lahko oddate v občinskem tajništvu do 5. novembra. V pisni obliki ali po elektronski pošti na naslov: segrete-ria@com-monrupino.regione.fvg.it. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici - Slovenske ljudske pravljice, pripoveduje Alenka Hro-vatin. Spored: sreda, 10. novembra, ob 17.00: Bela kačica s kronico; sreda, 1. decembra, ob 17.00 praznična pravljica. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina - Trg Brdina na Opčinah. V četrtek, 11. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 12., od 18. do 21. ure, sobota, 13., od 16. do 21. ure in nedelja, 14. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Tel. št. 347-5292058. H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Sobota, 16. oktobra 2010 1 1 Zadruga Kulturni dom Prosek-Kontovel v sodelovanju s SDD Jaka Štoka tmbl HA/srečale, z Borisom Pakorjenv danes, 17. oktobra 2010, ob 18.00 v Kulturnem domu na Proseku WSBÈ * SLOVENSKO ALNO GLEDALIŠČE % VABILO K ABONMAJU Vstopnice (6 € )in vpisovanje abonmajev na kraju prireditve Slovensko stalno gledališče Franco Pero O »Poročilu slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije«... režija: Franco Pero Danes - nedelja, 17 . oktobra ob 18.00 v telovadnici v Zgoniku v sodelovanju z občino Zgonik ZAPELJIVE MEDIGRE Abonmajska kampanja 2010-2011 Vpisovanje abonmajev pri blagajni SSG vsak delavnik 10.00- 15.00/17.00 - 20.00 Tel +39 040 362 542 brezplačna številka 800214302 Q Kino AMBASCIATORI - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Cattivissimo me -3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Quel-la sera dorata«. CINECITY - 10.45, 13.00, 15.10, 17.30, 20.00, 22.00 »Cattivissimo me -3D«; 10.55, 12.50, 14.45, 16.40 »Cattivissi-mo me«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.40, 20.00, 22.10 »Adèle e l'enigma del faraone«; 10.45, 12.40, 14.35, 16.25, 18.30, 20.20, 22.10 »Buried - Sepolto«; 11.00, 13.10, 15.20, 17.40, 20.00, 22.05 »Step-Up 3D«; 18.15, 20.15, 22.15 »Innocenti bugie«; 15.30, 21.15 »The town«; 11.00, 15.10, 17.30, 20.00, 22.05 »Benvenuti al Sud«; 10.50, 18.00 »Inception«. FELLINI - 16.30 »La passione«; 18.15, 20.15, 22.15 »The town«. ^Agriturizem ROVNIK Repen Za lepo uspelo otvoritev se toplo zahvaljujemo g. županu Pisaniju, župniku Bedenčiču in gospodu Žiberni za lepo presenečenje, gospej Nadji Lazar, vsem sovaščanom, sorodnikom in prijateljem za cvetje. Res lepa hvala! ^ Družina Gomizelj ^ SKD TABOR OPCINE danes, 17. oktobra 2010, ob 18.00, v Prosvetnem domu na Opčinah Openska glasbena srečanja 2010/2011 AKADEMSKI PEVSKI ZBOR UNIVERZE IVA PRIMORSKEM Zborovodja Ambrož Čopi SKD Slovenec Boršt - Zabrežec 1900-2010 vabi v nedeljo, 24 • oktobra, ob 17.30 --ña-N osrednjo proslavo ob 110. obletnici u/ta nori tve občinsko gledališče France Prešeren v Boljuncu Pod pokroviteljstvom: B 'M m* Gostilna VETO Opčine-tel. 040211629- Jedilniki in info: www.triesteturismo.net Ponedeljek, 18. oktobra, ob 20.00 Skupaj s krožkoma Fotovideo Trst 80 in Žarek Sežana Vas vabi na — otvoritev fotoraistave — B'ZOVCI - Janko Kovačič KÄMEST - Jadran Ceh Moški cerkveni pevski zbor Sv. Jerneja - Opčine Vabljeni vsi prijatelji Okusov Krasa na predstavitev letošnjega jedilnika! Zaprto ob torkih Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst vabi na 7. REVIJO ZBOROV OPENSKE DEKANIJE v soboto, 23. oktobra, 2010, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Trojice na Katinari in na 11. REVIJO ZBOROV DEVINSKE DEKANIJE v nedeljo, 24. oktobra 2010, ob 17. uri v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Mavhlnjah I SLOVENSKI | KLUB Slovenski klub in Skupina 85 s pokroviteljstvom Hiše književnosti v Trstu vabita v torek, 19.10. 2010 na debato BEGI, PRIVEZI IN VRNITVE: SLOVENCI, ISTRANI IN EZULI Sodelujejo MARINO VOCCI, FRANCO JURI in SANDORTENCE Srečanje bo potekalo v Narodnem domu,Ulica Filzi 14, s pričetkom ob 18.30. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ben-venuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 19.15 »Una sconfinata giovinezza«; 18.00, 20.00, 22.00 »Lo zio Bonmee che si ri-corda le vite precedenti«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 17.45, 20.45, 22.20 »Gorbaciof«. KOPER - KOLOSEJ - 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 »Jaz, baraba - 3D«; 15.20, 18.00, 20.40 »Jej, moli, ljubi«; 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »Piran/Pi-rano«. KOPER - PLANET TUŠ 19.00, 21.20 »Odpleši svoje sanje - 3D«; 14.00 »Čarovnikov vajenec«; 12.20, 15.30, 20.40 »Jej, moli, ljubi«; 18.20 »Scott Pilgrim proti vsem«; 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 »Legenda svojega kraljestva - 3D«; 13.50, 16.00, 18.10, 20.20 »Piran«; 11.30, 15.40, 17.50 »Jaz, baraba - sinhro«; 12.10, 14.30, 16.40, 18.50 »Jaz, baraba - 3D sin-hro«. »Festival evropskega in mediteranskega filma - Mediterraneo«: 18.00 »Otročički«; 20.30 »Preteklosti se ne da ubežati«; 19.00 »Ljubezen in drugi demoni«; 16.00 »Naslednja finančna kriza«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.40, 22.20 »Cat-tivissimo me«; 22.00 »Inception«; Dvorana 2: 11.00, 14.30 »L'ultimo dominatore dell'aria«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Step Up - 3D«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'enigma del faraone«; Dvorana 4: 11.00, 14.30 »Gatti & cani - La vendetta di Kitty«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Buried - Sepolto«. SUPER - 16.30, 20.15, 22.15 »Innocen-ti bugie«; 18.15 »Mangia, prega, ama«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.30, 20.10, 22.15 »Benvenuti al Sud«; Dvorana 2: 15.00, 16.45, 18.30, 20.30, 22.20 »Cattivissimo me - 3D«; Dvorana 3: 15.45, 18.00, 20.00, 22.10 »Adèle e l'enigma del faraone«; Dvo- rana 4: 17.40, 19.50 »The town«; 15.30, 22.10 »Innocenti bugie«; Dvorana 5: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Step up 3«. EI3 Lekarne Nedelja, 17. oktobra 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Mascagni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 367967). Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. oktobra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982), Ul. Piccr-di 16 (040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040 639042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške Društvo slovenskih izobražencev v okviru 14. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabi jutri v Peterlinovo dvorano v Ul.Donizetti 3 v Trstu na odprtje razstave slikarja Valentina Omana Glasbeni utrinek: kitarist Janez Gregorič. Predvajali bodo filmTanzenberg/Plešivec, Omanove freske iz let 1987/88. Začetek ob 20.30 bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. S Mali oglasi BUČE primerne za njoke, kruh, ipd. prodam. Tel. 0481-78125. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in v negi starejših ljudi išče delo od 14. ure dalje, lahko tudi kakšno noč, z lastnim vozilom. Tel. 335-6445419. IŠČEM knjigo za nižjo srednjo šolo, avtor Ipavec Soltar, Naravoslovje 6 za 6. razred devetletke. Tel. št.: 040-212385 (v večernih urah). KUPIM JADRANSKE KOLEDARJE -letniki 1947, 48, 49, 50, 52, 54, 63, 66, 81 in 85 (tudi posamezne). Tel. št. 040 - 396013. NA STENI v bližini Jezera smo v nedeljo, 10. oktobra, našli dva ključa. Tel. št.: 333-3248011. NUJNO IŠČEM večjo pasjo uto v dobrem stanju. Telefonirati na št. 3381477061. PISARNIŠKE RABLJENE STOLICE s kolesi prodajamo po zelo ugodni ceni. Tel. št. 040-7786380. PO UGODNI CENI PRODAM 4 zimske gume 185/60 R14. Klicati v večernih urah na tel št. 040-412916. PODARIM lepo sivo mucko, tel. št.: 338-1492876. PRODAJAM Fiat 500, letnik 73, včlanjen v klub 500 - Trst, tel. št.: 3345770580. PRODAJAM krompir za rejo prašičev ter repo po zelo ugodni ceni; tel. 3202161383. PRODAM otroško diatonično harmoniko, uglašena C - F - B. Tel. št.: 3281271086. PRODAM ALFA ROMEO 159 SW, 2.4 JTDM, 20 V, full optional, letnik 2006, prevoženih 83.400 km. Tel. št. 348-4208079. PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO - telefonirati ob uri obedov na tel. št. 040-231592. PRODAM diatonično harmoniko znamke kapš, glas CFB, v odličnem stanju. Tel. 340-8407043 v večernih urah. PRODAM opel frontera, 2000 cc, 4x4, letnik 1998, modre metalizira-ne barve, bencin, hard top, full optional, nove gume, v zelo dobrem stanju, ugodna cena. Tel. 3331218106. PRODAM peč znamke piazzetta. Telefonirati po 17. uri na tel. št. 3332870593. UNIVERZITETNI ŠTUDENT pomaga pri učenju matematike in fizike dijakom višjih in srednjih šol. Tel. št.: 3935030720 (po 19. uri). S Poslovni oglasi IŠČEMO VAJENCA-KO/DELAV-CA-KO MLADINSKI KROŽEK »DOLINA« DOLINA prireja TCGAJ inTinonmcRifKiii i« SKUPMSKIIIPIESOY Bi Osmice DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Lepo vabljeni! FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. št.: 040-299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. št. 040-229270. Vabljeni! OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Škerk, Praprot 20. Tel. št.: 040-200156. PRI ŽUPANOVIH je osmica v Medje-vasi št. 1. Tel. 040 - 208166. V RICMANJIH sta Dario in Jelka odprla osmico. Toplo vabljeni! ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM BELLAVISTA v Prebenegu je odprt vsak petek (17.00-24.00), soboto in nedeljo (10.00-24.00) do decembra. Tel.040-232577 KMEČKI TURIZEM JE ODPRL UŠAJ v Nabrežini št.8. Odprto ob petkih, sobotah, nedeljah, ponedeljkih. Tel.339-4193779 OŠTERIJA S PRENOČIŠČI NA PLANINCI Dane pri Divači, 2a -DIVAČA vam ponuja odlične domače kraške jedi in vrhunska vina v mirnem zelenem okolju. Odprto vsak petek od 17.00 do 22.00, soboto in nedeljo od 12.00 do 22.00. Tel. 00386-40508811 Loterija 16. oktobra 2010 Bari 24 39 35 87 62 Cagliari 76 17 39 13 66 Firence 66 74 73 34 20 Genova 74 42 51 2 33 Milan 84 52 87 2 73 Neapelj 70 34 62 81 24 Palermo 61 23 40 36 32 Rim 14 88 84 26 83 Turin 29 14 77 80 49 Benetke 46 68 65 37 90 Nazionale 40 73 49 71 6 Super Enalotto Št. 124 16 31 41 61 65 77 jolly 25 Nagradni sklad 8.334.994,43 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 164.631.581,93 € za skladišče in manualno delo Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € okvirjanja slik. 23 dobitnikov s 5 točkami 54.358,66 € 2.965 dobitnikov s 4 točkami 421,66 € Tel. 0422/881014 Barbara 121.873 dobitnikov s 3 točkami 20,51 € ZADRUGA IŠČE vzgojitelje. Zah- Superstar 34 teva se višješolska psihopeda- Brez dobitnika s 6 točkami -- € goška izobrazba. Curriculum po- Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € slati: Zadruga La Quercia, Corso Brez dobitnikov s 5 točkami -- € Italia 10, 34121 Trst; e-mail: 5 dobitnikov s 4 točkami 42.166,00€ 592 dobitnikov s 3 točkami 2.051,00 € risorseumane@cooperativala- 9.018 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € quercia.it 62.410 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 150.717 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 1 0 Nedelja, 17. oktobra 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu SOVODNJE - Deseta postaja okoljske karavane Soča sooča Če odmislimo poplave, je Vipava intimna zabava Marušič: Zgornji tok reke spremenili v kanal - Rupel: Soča in Vipava govorita slovensko GORICA - Kakšna bo usoda goriškega letališča? Pipistrel preletava Roje Ajdovsko podjetje se zanima za odprtje proizvodne hale - Družba Aeroporto Duca DAosta pred likvidacijo V sovodenjskem Kulturnem domu se je v petek ustavila na svoji deseti postaji karavana pobud, ki jih goriški Kinoatelje v sodelovanju z drugimi ustanovami, na primer pokrajino Gorica, prireja pod naslovom Soča sooča. Nepojmljivo bi bilo, da bi med sovodenjskim postajanjem ne upoštevali tudi Vipave. Ne prav množično prisotne občane, nekaj več kot trideset jih je bilo, je pozdravila županja Alenka Flo-renin in posebej navedla župana sosednje mirenske občine Zlatka Marušiča, gosta Ivana Marušiča in Alda Rupla ter pove-zovalko večera Klavdijo Figelj in pokrajinsko odbornico Maro Černic. Tudi slednja je pozdravila v imenu svoje uprave in navedla vzgibe in vzroke, zaradi katerih je pokrajinska uprava pristopila k projektu, katerega glavni in najbolj zanimiv izdelek je dokumentarni film Trenutek reke v DVD verziji. Razlago o nastajanju filma in »karavani« Soča sooča je posredovala Nadja Velušček, ki je z Anjo Medved avtorica omenjenega dokumentarca. Na vprašanja povezovalke sta gosta posredovala vsak v svojem slogu in s specifičnimi vsebinami vrsto opisov, zgodovinskih spominov, tudi anekdot, pogledov in razlag za vrsto pojavnosti gospodarske, hidrološke, turistične in krajinske narave. Marušič je povedal, kako in zakaj je potekalo urejevanje zgornjega toka Vipave v obdobju, ko se je Slovenija odločila, da mora bolje poskrbeti za samostojno proizvodnjo hrane, zaradi česar je bilo potrebno usposobiti velike površine, med katerimi tudi tiste ob Vipavi. Posledica je bila sprememba reke v nekakšen kanal, kar so občutili kajakaši - tako je opozoril Rupel - na neštetih nizkih pregradah med spustom od izvira do izliva, ki so ga opravili v okviru društva Šilec leta 1992. Na splošno pa gre med veslanjem po Vipavi - če seveda odmislimo občasne poplave -za intimno zabavo, ki nam jo lahko zavidajo daleč okrog po svetu. V vlogi krajinskega arhitekta je Ma-rušič odgovarjal tako na vprašanja po-vezovalke pogovora kot na tista iz publike. Draga Tomšiča je na primer zanimalo, zakaj odgovorne oblasti dovoljujejo tolikšno zasipavanje soške struge, ko pa je bila nekoč reka pri Sovodnjah globoka tudi do tri metre. Julijana Čavdka pa so zanimale okoliščine, povezane z gradnjo jezu pri Solkanu in posledice tiste gradnje. Kot se navadno dogaja, sta gosta svoje odgovore razširjala tudi na druge vsebine. Tokrat je bilo precej govora o prevladi cementifikacije ali širitvi gozdov v Sloveniji in o sinusoidalni črti v obdobju več desetletij glede usmeritve v proizvodnjo hrane in posledične melioracijske posege oziroma glede funda-mentalističnih stališč, zaradi katerih niso na določenih območjih zaželeni niti ljudje. Rupel je na koncu na kratko povzel zgodovino prisotnosti na in ob rečnih tokovih Soče in Vipave na ožjem goriškem območju in s podatki seznanil udeležence, da obe reki »govorita slovensko«, kar dokazujejo številne dolgoletne prireditve, obstoječa literatura in končno tudi dokumentarna filmska proizvodnja. Taurus, Pipistrelov model jadralnega letala koncertna/ se&ona/ 20/0I20Ï/ Martina Burger, sopran Kaja Kapus in Urša Krlžlč, violončelo Tomaž Štular, kontrabas Mojca Prus, klavir Stojan Kuret, dirigent Gorica, Stolna cerkev Petek, 22. oktobra 2010, ob 20.30 Vstop prost - vljudno vabljeni! Ob praznovanju 120-letnice rojstva in 40-letnice smrti pisatelja Franceta Bevka, Vas vljudno vabimo na predstavitev knjige »Osapski navihanec« avtoija J. F. Dendryja. Knjigo bo predstavil prevajalec Rajko Slokar. Četrtek, 21. oktobra 2010 ob 18 •uri Kulturni dom Gorica GORICA »Porazno upravljanje PalaConija« Po več kot desetih letih so Co-nijevo športno palačo na Rojcah vendarle odprli, njeno upravljanje pa je porazno, saj je zaprta ob nedeljah, ko naj bi jo društva uporabila za tekmovanja. Očitek o improvizaciji pri upravljanju PalaCo-nija je proti občinski upravi sprožil Giuseppe Cingolani, občinski tajnik Demokratske stranke. »Občinski odbornik za šport Sergio Cosma je naredil težko napako, ko je sklenil, da objekt neposredno upravlja občina. Vanj je preusmeril tri občinske uslužbence in jih o premestitvi obvestil zadnji hip, tik pred odprtjem športne palače. Za trojico čuvajev pa je nedelja dela prost dan,« opozarja Cingolani in se zgraža nad tarifami: 24 evrov na uro za veliko telovadnico, nekoliko manj za uporabo manjših dvoran. »To je prava norost, saj takšnih tarif ne najdemo v nobeni okoliški občini, visoki strošek za društva pa se prenese na vsakega člana. To odvrača majhna društva, hkrati pa je upravljanje športne palače veliko lažje. Je to način, da približamo mlade k športu?« se sprašuje Cingo-lani in predlaga, naj se objekt ne poimenuje z neprepričljivim nazivom »Atlete azzurre d'Italia«, temveč raje po Tulliu Gabrielliju, ki je privabil k športu stotine goriških mladostnikov. Pipistrel iz Ajdovščine, vodilni svetovni načrtovalec in proizvajalec ultra-lahkih jadralnih letal s pomožnim motorjem, je izrazil zanimanje za odprtje proizvodne hale na Rojah. Novica je pri-curljala v javnost ob robu posveta, ki ga je na temo prihodnosti goriškega letališča, na katerem se je leta 1909 »letečima bratoma« Rusjan posrečil prvi polet z Edo 1, včeraj priredil goriški pokrajinski sklad FAI. Srečanja, ki je potekalo v sejni dvorani goriške pokrajine, so se udeležili odgovorni za italijansko letalsko ustanovo Enac v goriški pokrajini Domenico Rana, goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi, predsednik aerokluba Alpe Adria Cassiano Dell'Antonia in deželna predsednica sklada FAI Tiziana Sandrinelli. Ob dobri novici Pipistrelovega zanimanja za odprtje proizvodne hale, ki jo trenutno preučuje ustanova Enac, so v teku posveta prišle na dan tudi manj spodbudne informacije o goriškem letališču. Delniško družbo Aeroporto Duca DAosta, ki so jo leta 2003 ustanovili s ciljem upravljanja območja, po vsej verjetnosti čaka likvidacija, saj so se vsi projekti za oživitev letališča klavrno izjalovili. Večji del stavb ob pristajalnem polju žalostno propada, za njihovo popravilo in organski projekt oživitve pa bi bila potrebna velika naložba denarja. Po drugi strani je Rana napovedal, da bo ustanova Enac pred koncem leta sanirala streho glavnega hangarja, saj so kritine delno iz azbesta, po zaključku posega, ki bo vreden 300.000 evrov, pa bo aeroklub Alpe Adria poslopje obnovil. GORICA - Policija Sedem ovadb zaradi hazarda Sedem ovadb in zaplemba prostorov. To je rezultat operacije goriške policije, ki je v prejšnjih dneh udrla v prostore zasebnega krožka na Drevoredu 20. Septembra v Gorici, kjer je skupina Goričanov igrala na karte varianto poker igre, t.i. »texas hold'em«. Kot so včeraj sporočili z goriške kvesture, je akcijo izvedlo osebje letečega oddelka, ki je zaseglo več predmetov in približno 400 evrov gotovine. »Preiskovalci so že dalj časa nadzorovali skupino oseb - vsi so italijanski državljani z bivališčem v goriški pokrajini -, ki so se nekatere dni v tednu srečevali na sedežu krožka in tam igrali igro "texas hold'em", najpopularnejšo varianto pokra,« piše goriška kve-stura in nadaljuje: »Preverjanja, ki so jih preiskovalci izvedli, so krepila sum, da ni šlo preprosto za zabavo, ampak za hazardiranje. Sum je v preiskovalcih vzbudilo dejstvo, da je do srečanj prihajalo redno in da je bila skupina po starosti heterogena.« Policija je v prostore krožka udrla v noči med sredo in četrtkom, na podlagi zbranih informacij pa je prijavila sedem oseb: pet zaradi sodelovanja v igri na srečo, dva pa zaradi sodelovanja pri nezakonitem upravljanju hazard-ne igre. Policisti so zasegli več predmetov, med katerimi so miza za igranje pokra, poker žetoni in približno 400 evrov gotovine. Skupaj z osebjem uprave za državni monopol je policija tudi ugotovila, da je bila v prostorih inštalirana naprava »totem« za igranje on-line pokra, ki pa ne odgovarja več predpisom. Zato so upravitelja prijavili zaradi kršitve zakona 401/89. Club Royale je začel delovati decembra 2008, v njem pa so v spoštovanju zakonodaje prirejali turnirje igre texas hold'em v živo. Lani poleti so se prvi upravitelji krožka, ki je imel čez460 članov z obeh strani meje, odločili za prekinitev dejavnosti, saj je sprememba zakona za prirejanje turnirjev v živo zahtevala odkup dragih državnih koncesij. Nato je krožek, ki so ga preimenovali v New club royale, prevzela druga uprava, ki je opremila prostore za igranje pokra on-line. SOVODNJE - Na državni cesti ■ m • v • v v ■ • Križišče nazadnje le dobilo smerokaz Dvojezična tabla usmerja proti središču Sovodenj Dolga leta si kot skupnost prizadevamo za uveljavljanje t.i. vidne dvoje-zičnosti, ki je zajamčena tudi v zaščitnem zakonu pa tudi v številnih drugih podzakonskih aktih. Zdi se, da so sosedje Furlani v teh prizadevanjih uspešnejši tudi na Goriškem, na kar opozarjajo smerokazi (dvojezični) in druge krajevne oznake v goriški občini (Luzinis) in v manjših občinah v pokrajini. V času najrazličnejših satelitskih pripomočkov se morda nameščanje tabel z imeni krajev in zaselkov ter smernih tabel zdi odvečno in nepotrebno, vendar so smerokazi za poprečnega avtomobilista, ki določenega območja ne pozna, koristna zadeva. Včasih je pri roki izgovor, da je opremljanje prostora draga zadeva in denarja, saj se ve, zmeraj manj. Nekaj pa se v zadnjem času le premika in je videti spodbudno. V križišču državne ceste Gorica-Trst in Štradalte, v občini Sovodnje, ki je bilo že nekaj let brez kakršnekoli oznake - potem ko so bile v prometni nesreči table poškodovane in odstranjene -, nova dvojezična tabla usmerja proti središču so-vodenjske občine; stoji na zasebnem zemljišču in je nameščena na lesena kola. Podobno bi kazalo opremiti še druga križišča med pomembno prometnico in cestami, ki vodijo proti občinskemu središču. / GORIŠKI PROSTOR GORIŠKI LOK - Mirko Brulc se poslavlja od županske funkcije Poziv sosedom: Zamujamo, evropska sredstva usihajo v _ »Se so predsodki - Zares bomo sodelovali, ko bosta oba mestna sveta občasno skupaj zasedala« Mirko Brulc in Livio Semolič v klepetalnici foton.n. »Vsak župan nima priložnosti doživeti vsega tega, kar sem doživel v teh osmih letih. Morda bo kdo mislil, da so bili to samo lepi dogodki. Bili so tudi težki, ampak na to se pozabi. Srečo sem imel, da sem imel na tej strani Vittoria Brancatija in da sem imel tu Slovence. Veliko so mi pomagali in svetovali tudi naši ljudje, Štefan Cigoj, Jože Šušmelj, tako da nisem delal samo s svojo glavo. Odstranjevali smo ograjo, rušili mejo. Zaradi tega sem moral na naši strani veliko pojasnjevati. Stari ljudje so mi očitali tudi, da prodajam Slovenijo, del Goriške in ne vem kaj še.« GORICA - Župan V Rimu za EZTS V torek bosta župan Ettore Ro-moli in odbornik Guido G. Pettarin v Rimu, na srečanju s funkcionarji predsedstva italijanske vlade, zagovarjala ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje na ozemlju občin Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. »Prepričati jih moramo o pravilnosti naši izbir,« napoveduje Romoli in pojasnjuje, da se je zadeva blokirala v Rimu, ker so se na raznih ministrstvih, ki morajo dati zeleno luč, spotikali ob formulacijo listine o ustanovitvi EZTS-ja. »Na politični ravni v Rimu ni nobenih zadržkov. Imamo podporo zunanjega ministra Franca Frattinija. Na to, da gre za pomembno zadevo, je Rim opozoril tudi italijanski veleposlanik v Ljubljani Alessandro Pietromarc-hi,« pravi Romoli, ki izkazuje zmeren optimizem. Zaveda pa se, da v primeru vsebinskih sprememb dokumenta o EZTS-ju se bodo morali o tem ponovno izreči občinski sveti. Tako je začel svoje pričevanje o pestrem čezmejnem dogajanju na območju obeh Goric med leti 2002 in 2010 novo-goriški župan Mirko Brulc, gost prve kle-petalnice Goriškega loka v tej sezoni, ki je v petek zvečer potekala v čitalnici Feiglo-ve knjižnice v Gorici. Kot je povedal Livio Semolič, ki je vodil pogovor z gostom, je bil njen namen tudi zahvala Brulcu, ki se po dveh mandatih umika z županskega stolčka, za dobro sodelovanje in prijateljske odnose, ki jih je v tem času navezal s slovensko narodno skupnostjo v Gorici. Brulc je uvodoma pojasnil, da je petkov obisk Romana Prodija v Novi Gorici zanj pomenil neko simbolično slovo, pa ne od tega prostora, ampak od funkcije, saj bo odslej aktiven le še kot poslanec v državnem zboru, med Slovence v Italiji pa se bo še naprej vračal, morda še pogosteje, saj bo imel manj obveznosti. Spomnil se je izredno dobrega sodelovanja s prejšnjim goriškim županom, Vittoriom Brancatijem, in dodal, da so z njegovim odhodom nekateri načrti ugasnili. »Tudi do Ettoreja Romolija gojim spoštovanje. Nikoli mi ni rekel žal besede ali kaj podobnega, verjetno pa ima za sabo ljudi, ki mu preprečujejo, da bi delal drugače, kar bi bilo za nas zelo koristno,« je dejal Brulc in izrazil obžalovanje, ker bi se lahko v ta čezmejni prostor, ki ga ne ločuje nič več, v obojestransko korist steklo veliko veliko več evropskih sredstev, ki počasi usihajo. Pozdravil je delovanje treh občinskih uprav, kritičen pa je bil do dejstva, da številni projekti, ki so bili načrtovani na papirju, v praksi niso zaživeli. »Zadnje leto in pol sem že utrujen od tega, da stalno nekaj prosimo, moledujemo, predla- gamo, pa potem ni iz tega nič, razen velikih besed,« je še povedal Brulc, ki je s svojim delom in današnjim položajem novo-goriške mestne občine zadovoljen. »Naša občina je izjemno malo zadolžena. Nekaj več kot sto evrov na prebivalca, nekatere druge so zadolžene 800, 900 evrov na prebivalca. Na mizi imamo projekte v višini okrog 60 milijonov evrov,« je pojasnil in omenil čistilno napravo v Vrtojbi, katere gradnja se bo začela prihodnje leto in tako dokončno črtala z dnevnega reda problematiko potoka Koren, dalje Center za ravnanje z odpadki v Stari Gori, Varstve- no delavni center, pa študentski stolpič. Kar se spodbud na gospodarskem področju tiče, je omenil 1,5 milijona evrov brezobrestnega kredita za male obrtnike, gospodarstvenike in kmete, pa še dodatnih 900 tisoč evrov nepovratnih sredstev, ki jih občina namenja za razvoj gospodarstva. »Mislim, da v Novi Gorici ni tako slabo, kot se govori. Stopnja nezaposlenosti je 8,4-odstotna, kar je še precej pod slovenskim povprečjem. Osebne dohodke imamo še vedno nad povprečjem. Ne samo zaradi Hita, ampak tudi zaradi drugih dobrih podjetij, usmerjenih v znanje, ki dajejo visoko dodano vrednost. Upam, da se bo čez čas pokazalo, da je bilo prav, da smo vlagali v univerzo in visoko šolstvo,« je še podkrepil svoje prepričanje in pojasnil, da odhaja z dobrim občutkom, pa čeprav ve, da mu bo že čez deset dni težko, da ni več župan. Na vprašanje Livia Semoliča, ali vidi možnost, da bi se Nova Gorica, ki se za razliko od Gorice v zadnjih letih pospešeno razvija, razvila v vodilni center v čezmej-nem prostoru, je odgovoril, da vsi, ki prihajajo v Novo Gorico, vidijo ta razvoj in da rastejo v mestu številne vsebine, ki bodo zanimive za celotno okolje, opozoril pa je, da še vedno obstajajo predsodki na obeh straneh nekdanje meje, ki so proti zbliževanju in povezovanju. V nadaljevanju je izpostavil zelo dobre, prijateljske odnose s prefekturo in kvesturo v Gorici ter dodal, da bi morali takšni odnosi zaživeti tudi na področju gospodarstva, zdravstva, infrastrukture, pa tudi med ljudmi, ki se še vedno ne udeležujejo številnih dogodkov na obeh straneh meje. »Mislim, da bomo res sodelovali skupaj, ko se bosta oba mestna sveta enkrat ali dvakrat na leto srečala na skupnem sestanku. Enkrat tu, enkrat pri nas in se bo diskutiralo o ekologiji, gospodarstvu, skupnih projektih,« je nagla-sil in izrazil zadovoljstvo, da je bilo na slovenski strani tako rekoč v trenutku narejeno vse za potrditev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). Pri tem pa poudaril, da je tudi Romoli izkazal velik interes za ta projekt, ter izrazil upanje, da bo tudi italijanska stran projektu, ki prinaša številne možnosti za nadaljnji razvoj tega območja, prižgala zeleno luč. V zvezi s svojim naslednikom ali naslednico - strankarsko kolegico Darinko Kozinc ali kandidatom LDS Matejem Ar-čonom -, o čemer bo čez natanko teden dni odločal drugi krog volitev, je Brulc izrazil prepričanje, da je sreča, da izbor enega ali drugega ne more pomeniti katastrofe za nadaljevanje projektov, ki so že zastavljeni, tudi na področju čezmejnega sodelovanja. Sam pa se bo za ta prostor še naprej po svojih močeh in zdaj, razbremenjen županske funkcije, še toliko bolj zavzemal v ljubljanskem parlamentu. Ob zaključku prve letošnje klepetalnice Goriškega loka so se predstavniki manjšinskih organizacij Mirku Brulcu zahvalili v imenu celotne slovenske narodne skupnosti, ker jim je bil vedno desna roka, vedno ob strani in zvest prijatelj »zamejstva«, slišati pa je bilo tudi izjavo: »Če bi imeli tudi na naši strani enega Brulca, bi bilo verjetno precej drugače.« Nace Novak Nedelja, 17. oktobra 2010 GORICA Stavijo na rast arhitekturne fakultete V petek, 22. oktobra, bo v Gorici potekala slovesnost ob začetku novega akademskega leta arhitekturne fakultete Tržaške univerze. Dogodek bodo ovrednotili predavanje svetovno znanega semiologa Paola Fabbrija, predaja namenu nove računalniške sobe v Ulici Alviano in odprtje osme razstave združenja Arte&Architettura, v okviru katere bodo na ogled načrti arhitektov, ki so tekmovali za letošnjo nagrado v spomin na Marcella D'Oliva. Na ogled bosta tudi načrta birojev slovenskih arhitektov Dimitrija Waltritscha, ki si je s projektom bara Qubik v goriškem KB Centru prislužil posebno omembo žirije, in Aleša Prinčiča, ki je sodeloval s projektom hotela Clocchiatti v Vidmu. »Dogaja se prav tisto, kar smo si želeli, ko smo se zavzeli za postopno selitev arhitekturne fakultete v Gorico: fakulteta ne prinaša v naše mesto le študentov, pač pa daje tudi "kulturne" sadove,« je povedal goriški župan Ettore Romoli med včerajšnjo predstavijo dogodkov, ki bodo spremljali začetek akademskega leta 2010-2011. Predsednik fakultete za arhitekturo Giovanni Fra-ziano je spomnil, da bodo letos goriški sedež arhitekturne fakultete v Ulici Al-viano obiskovali študenti dveh letnikov, skupno pa jih bo približno 400. »Septembra se je vstopnega izpita udeležilo kakih 170 mladih, med katerimi je bilo približno dvajset Slovencev in Hrvatov. Sprejeli smo jih 139. V akademskem letu 2011-2012 bomo na sedežu v Ulici Al-viano imeli že cel trienij, ob tem pa bomo dočakali tudi prve doktorske naloge študentov, ki so triletni univerzitetni študij opravili na arhitekturni fakulteti v Gorici,« je podčrtal Fraziano. Zupan Romoli je še enkrat izrazil željo, da bi se v prihodnje v Gorico preselil tudi bienij arhitekturne fakultete, ter da bi se tržaška in Videmska univerza spojili v eno samo mednarodno šolo arhitekture. Petkova slovesnost se bo začela ob 10.30 v veliki dvorani univerze v Ulici Al-viano. Ob 11. uri bo na vrsti predavanje Paola Fabbrija o umetnosti in arhitekturi, ob poldne pa bodo predali namenu novo računalniško sobo. Vanjo, je povedal Fraziano, so vložili čez 100.000 evrov. V njej bo prostora za 70 študentov, ki jim bo na voljo 35 računalnikov in druga sodobna tehnologija. Ureditev računalniške sobe je omogočil prispevek goriške občine, Trgovinske zbornice in Fundacije Goriške hranilnice. Dogajanje se bo nato preselilo na goriški grad, kjer bodo ob 12.45 odprli prestižno razstavo, ki bo na ogled do 7. novembra in se bo nato selila v Ljubljano. Predsednica združenja Arte&Arc-hitettura Moira Morsut je povedala, da bo v Gorici na ogled 129 načrtov, ki so bili realizirani na območju FJK v obdobju 2002-2009. »Gre za projekte visoke kakovosti, s katerimi želimo prikazati današnji položaj arhitekture v deželi,« je povedala Morsutova. Med drugimi načrti bosta na ogled tudi delo Por-denončanov Micheleja De Mattie in Giuliane Raffin, ki sta za projekt filmskega arhiva v Gemoni prejela prvo nagrado Marcello D'Olivo 2010, in projekt studia Vittoria Gregottija, ki si je s komercialnim parkom Terminal nord v Vidmu zaslužil posebno nagrado. Fra-ziano je ne nazadnje izrazil upanje, da bo Gregotti 22. oktobra prišel v Gorico, kamor so ga povabili, da bi predaval širši publiki. Nagrada, ki jo podeljuje združenje Arte&Architettura, je na deželni ravni v bistvu edino priznanje na področju sodobne arhitekture. Posvečena je Mar-cellu D'Olivu, svetovno znanemu vi-demskemu arhitektu, ki je umrl leta 1991. Olivo je med drugim leta 1982 po naročilu iraškega diktatorja Saddama Husseina načrtoval spomenik neznanemu vojaku v Bagdadu, na Goriškem pa je nebotičnik Zipster v Gradežu in, v istem stilu, kompleks slovenskih višjih srednjih šol v Ulici Puccini v Gorici. Aleksija Ambrosi GORICA - Poklon Carlu Michelstaedterju Izgoreli plamen Razstava z 250 eksponati življenjsko delo Sergia Campaille V prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici (Ulica Carducci) bodo danes ob 11. uri odprli razstavo, ki pod naslovom »Sam postati plamen« predstavlja življenjski in miselni potopis Carla Michel-staedterja ob stoletnici smrti. Ravno na današnji dan pred sto leti in le nekaj sto metrov stran, na podstrešju svojega doma na Travniku, si je 23-letni mislec, pesnik in likovnik vzel življenje. Vendar razstava, ki predstavlja vrhunec Michelstaedterju posvečenih proslavljanj, ima drugačen predznak. Skozi 250 eksponatov - slik, skic, fotografij, dokumentov, rokopisov, knjižnih izdaj ... -, med katerimi je marsikaj prvič prikazano v javnosti, pripoveduje zgodbo o Goričanu, nabitem s talenti in ustvarjalno silo, ki je skozi svojo produkcijo hlastal po življenju in - kot sam pravi - izgorel, ker je v njem življenje prekipelo. Razstava pa je tudi življenjsko delo Sergia Campaille, ki se je lotil preučevanja Michel-staedterja pred 40 leti in je uredil domala vse izdaje njegovih knjig za založbo Adelphi. Danes ob 18.30 bo Michelstaedterju posvečen tudi nastop Monija Ovadie v goriški sinagogi; s tem se bo zaključila alternativna prireditev »Fringe per Carlo«. Jutri (ob 17. uri) in v torek (ob 9.30) pa bo v dvorani Fundacije Goriške hranilnice strokovni posvet, ki ga z udeležbo večinoma univerzitetnih docentov prireja inštitut ICM; vstop je prost. Razstava v prostorih Fundacije Goriške hranilnice bumbaca Predstavniki manjšinskih organizacij so se novogoriškemu županu zahvalili v imenu celotne slovenske narodne skupnosti, kerjim je bil vedno desna roka, vedno ob strani. Mirko Brulc: »Ne poslavljam se od tega prostora, med Slovence v Italiji se bom sedaj še pogosteje vračal.« 1 2 Nedelja, 17. oktobra 2010 GORIŠKI PROSTOR / DOBERDOB - Na Gradini o letošnjih Okusih Krasa Kras navdihnil kuharje, fotografe in glasbenike Postregli so tudi s kulturnim programom in predstavitvijo Jadranskega koledarja V sprejemnem centru Gradina v Doberdobu so v petek predstavili letošnjo prireditev Okusi Krasa. Poleg degustacije dobrot kraških gostiln in kraških vin so med večerom postregli še s kulturno-umetni-škim programom, ki je bil v celoti naravnam prav na bogato kulturno izročilo klenega in gostoljubnega kraškega človeka. Glavni temi večera, ki je bila namenjena jedem in običajem na Krasu, so prireditelji dodali še glasbeno-pevski utrinek, odprtje fotografske razstave na temo Krasa in pa predstavitev Jadranskega koledarja 2011, ki je tokrat skoraj v celoti posvečen ljudskim praznikom in seveda kulinaričnim specialitetam. Z lepo slovensko kraško pesmijo je večer uvedla ženska pevska skupina, ki deluje v sklopu Kulturnega društva Kraški šopek. Društvo ima svoj sedež v Sežani, v njem pa sodeluje kar lepo število »zamejskih Kraševcev«. Ženska skupina je kot rdeča nit z lepimi in nekoliko pozabljenimi kraškimi pesmimi spremljala ves potek večera. Uvodni nagovor prireditvi in dobrodošlico velikemu številu gostov je izrekla predsednica zadruge Rogos Ana Černic, ki upravlja sprejemni center Gradina. V imenu doberdobske občinske uprave je pozdravila podžupanja Luisa Gergolet, ki je izpostavila predvsem pomen večera, ki je kraško območje obravnaval iz različnih zornih kotov. Predvsem je čestitala prirediteljem, da so z isto pobudo uspeli zaobjeti tri različne prikaze umetnosti: kulinariko, ki je slej ko prej izraz večstoletne prisotnosti človeka na Krasu, fotografijo, ki sodi med posebne panoge umetniškega izražanja ter literarno zvrst, ki jo v obliki pisane besede odraža Jadranski koledar. Založništvu tržaškega tiska se je tudi zahvalila, da je koledar nastal prav ob priložnosti predstavitve Okusov Krasa v Doberdobu. Sledila je predstavitev koledarja, o katerem je spregovorila urednica Martina Ka-fol. O sami publikaciji je povedala, da je podobno kot lani tudi letošnja izdaja izšla v obliki rokovnika. S tako izbiro so pri uredništvu želeli, da bi Jadranski koledar bil bolj dostopen, domač in predvsem uporaben. Obenem naj bi tudi seznanjal s slovensko kulturno dediščino, nas spominjal na dogodke iz preteklosti in zaznamovali naš prostor. Kafolofa se je zahvalila Vesni Gu-štin za zbrano gradivo o ljudskih praznikih in Olgi Knez, ki je poskrbela za prispevke iz kraških krajev v Sloveniji. Omeniti velja tudi, da je letošnji koledar izšel v dveh inačicah, v slovenski in italijanski. Fotorazstavo je predstavil podpredsednik krožka Fotovideo Trst 80 Luka Vu-ga. Razstavo so oblikovali člani društva Diego Geri, ki se je predstavil s Kmečkimi utrinki, Sonja Ozbič s serijo fotografij Miš-Maš ter Marina Sturman, ki je prispevala s serijo fotografij z naslovom Buča, buče, z bučo. Vsa dela so tako ali drugače povezana z glavno tematiko večera. Pred predstavitvijo kulinarične pobude je glasbeni utrinek prispeval mladi tržaški flavtist Carlo Venier. Ob zaključku se je Davorin Devetak v imenu SDGZ zahvalil vsem, ki so pristopili k pobudi in pomagali postaviti na noge prireditev, kot so Okusi Krasa. Zahvalil se je gostincem, vinogradnikom, kulturnim in umetnostnim krogom, javnim upravam, pokroviteljem in drugim dobrotnikom, ki so omogočili izpeljavo pobude. Predstavil je tudi nekatere sooblikovalce prireditve, ki so bili prisotni na večeru, in sicer predstavnike Lo-kande Devetak z Vrha, vinogradniškega podjetja Rubijski grad, podjetja Qubik caffe in socialnega podjetja Ad Forman-dum, ki prireja tečaje kulinarike. (vip) Martina Kafol z Jadranskim koledarjem, zbrani v dvorani sprejemnega centra vip GORICA - Dela na strehi Kulturnega doma S soncem do energije Računajo, da bodo s fotovoltaično napravo zmanjšali stroške ogrevanja Fotovoltaični paneli na strehi Kulturnega doma Časi se spreminjajo in zahtevajo, da se prilagajamo novim trendom in tržnim novostim. To velja tudi za slovenske ustanove v Gorici, še posebno takrat, ko stopanje v korak s časom omogoča prihranek na stroških vzdrževanja. Sezona v goriškem Kulturnem domu se je začela s polno paro, na strehi njegove telovadnice pa hkrati poteka nameščanje fotovoltaičnih panelov. Sončna energija bo omogočila zmanjšanje stroškov ogrevanja, pojasnjuje ravnatelj Igor Komel, imela pa bo tudi pomemben ekološki učinek. To je znamenje, da upravitelji slovenskih objektov skrbijo za prilagajanje novim zakonskim normativom. Na takšen način izboljšujejo svojo vsestransko ponudbo, kar gre seveda v korist lastnih uporabnikov in obiskovalcev. Krožnega pohoda ne bo Ker je za danes napovedano slabo vreme, so organizatorji včeraj sporočili, da je 15. Kraški krožni pohod Sela na Krasu - Jam-lje - Sela na Krasu odpovedan. V Sovodnjah o digitalni TV Občina Sovodnje ob Soči in deželni odbor za komunikacije Corecom prirejata informativno srečanje o dokončnem prehodu iz analogne v digitalno tehniko TV oddajanja, ki se bo zgodil decembra letos. Srečanje bo v torek, 19. oktobra, ob 20. uri v dvorani zadružne banke v So-vodnjah in bo odprto vsem, saj bo digitalna televizija povsem nadomestila analogno. Na vprašanja, kaj je dekoder, kateri je pravi, kako ga povežemo z omrežjem itd., bosta odgovarjala predsednik in članica odbora Corecom FJK, Paolo Francia in Maria Lisa Garzitto. Pomoč številčnim družinam Goriški občinski odbor je odobril razpis za zagotavljanje finančne pomoči družinam s štirimi ali več otroki. Prošnjo za prispevke bo mogoče vložiti v centru Lenassi v Kapucinski ulici med 10. januarjem in 31. januarjem 2011. Prispevki za kolektorje Goriška pokrajina je objavila razpis, na podlagi katerega bo zagotavljala prispevek 700 evrov za nameščanje sončnih kolek-torjev ter za uresničitev sistemov za toplo sanitarno vodo in pomožno ogrevanje. Informacije so na voljo na spletni spletni strani www.provincia.gorizia.it. Večer v vrhovski cerkvi Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela in župnijski pastoralni svet Gabrje-Vrh prirejata jutri v vrhovski cerkvi večer »130 svečk cerkve sv. Lovrenca«. Sooblikovali ga bodo cerkveni zbor Vrh sv. Mihaela, otroški zbor, vokalna skupina Bodeča neža in mešani zbor Hrast. Svečano mašo ob 19.30 bo daroval nadškof Dino De Antoni. Andricevi kraji v fotografiji Jutri ob 17. uri bo v Kulturnem domu v Gorici projekcija fotografij Fabia Lescaka z naslovom »Nei luoghi di Ivo Andric« (V Andricevih krajih). Kratki študentski filmi V okviru letošnjega bilateralnega foku-sa bodo v novogoriškem kulturnem domu jutri ob 20.15 uri na ogled štirje nizozemski in slovenski študentski kratki filmi. (nn) GORICA - Miroslav Košuta gost slovenskih višješolcev Pesnikova izpoved pred dijaki O vzornikih, pesniškem ustvarjanju ter poklicni poti v Sloveniji in zamejstvu, pa še o izkušnjah s krovnima organizacijama Miroslav Košuta in Primož Sturman (levo), publika v višješolskem avditoriju (spodaj) bumbaca Pesnik Miroslav Košuta je bil včeraj gost dijakov slovenskega višješolskega središča v Gorici. Njegovo goriško dopoldne se je pričelo že drugo šolsko uro, in sicer v učilnici pete gimnazije liceja Gregorčič-Trubar, v nadaljevanju pa je nastopil še pred dijaki trienija licejskega pola Gregorčič-Trubar ter petih razredov poklicnih in tehničnih zavodov Cankar-Vega-Zois, ki so se zbrali v šolskem avditoriju. Pogovor s pesnikom je vodil profesor Primož Sturman, ki je v uvodu nanizal nekaj iztočnic, ki so zaznamovale Košutovo življenje, od njegove mladosti v Križu na Tržaškem Krasu, študija v Ljubljani in dela v kulturni redakciji slovenskega radia ter dolgih let, ki jih je Košuta kot protagonist preživel v tržaškem gledališču. Košuta je v spominih iz otroštva podčrtal predvsem dejstvo, da je bil Križ s političnega vidika vedno levo usmerjena vas, domači župnik Andrej Furlan pa se je vselej znal vživeti v vaško skupnost, ki je v medsebojnem sodelovanju enotno utripala, predvsem v težkih fašističnih časih. Miroslav Košuta, ki ga je njegov so-vaščan, literarni kritik in zgodovinar Miran Košuta definiral kot Orfeja starejše generacije slovenskih ustvarjalcev iz Italije, se je pesniško začel oblikovati ob branju slovenskih modernistov, predvsem Murna in Ketteja, pa tudi Gregorčiča in Kosovela. Njegova - sicer malce starejša - literarna sopotnika sta Ciril Zlobec in Tone Pavček, ki ju Košuta ima še danes za velika prijatelja. Med tujimi avtorji, po katerih se je zgledoval, je Košuta omenil italijanskega intelektualca Pier Paola Pasolinija in čilskega lirskega pesnika Pabla Nerudo. Iz časa, ko je delal na ljubljanskem radiu, se Košuta najbolj živo spominja svoje želje, da bi se čim prej vrnil v Trst in nadaljeval s kulturnim delom med Slovenci v Italiji. Nekaj let je pri Založništvu tržaškega tiska urejal revijo Dan, spomnil pa se je tudi drugih literarnih revij, denimo Sidra, Jadra in seveda Zaliva, ki se je rodil kot zamisel Borisa Pahorja. Košuta se je vseskozi navezoval tudi na Alojza Rebulo. Z njim in Borisom Pahorjem tvori pesnik po mnenju mnogih literarnih zgodovinarjev »trojico« starejše generacije slovenske ustvarjalnosti v Italiji. Košuta je dijakom povedal, da mu pesniško in literarno ustvarjanje nasploh še danes pomenita tisto, kar sta mu pomenila od samega začetka, in sicer predvsem izpovedovanje lastnih čustev, tako odraslim, kot tudi mladini in otrokom. Košuta je spregovoril tudi o svojem gledališkem delu, ko je bil 25 let na čelu Slovenskega stalnega gledališča. Ob tem se je Košuta obregnil predvsem ob zadržanje obeh krovnih organizacij, ki ga v trinajstih letih, odkar se je upokojil, nista še povabili niti na najmanjši sestanek, kaj šele k sodelovanju. Poslušalcem je ob zaključku srečanja namenil popotnico v slogu Horaco-vih verzov »Carpe diem« ter jim priporočil, naj znajo na pravilen način uživati in vrednotiti vsak trenutek v življenju. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 17. oktobra 2010 13 predstavitev knjige vabil nal capt. Marco Sulli-Sulčič v ponedeljek, 18. oktobra 2010, ob 17. uri, v galeriji Ars, Travnik 25 v Gorici KOROŠKI KOLTORNI DNEVI NA PRIMORSKEM OD 18. DO 28. OKTODRA 2010 PRIREDITVE NA GORIŠKEM Torek, 19.10.2010 ob 18. uri Gorica, razstavni prostori Kulturnega centra Lojze Bratuž Odprtje likovne razstave del Gustava Januša Glasbeni okvir: Ttlo Sonus Soprireditelj Kulturni center Lojze Bratuž Četrtek, 21.10.2010 ob 17. uri Gorica, komorna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž Srečanle glasbenih šol Soprireditelj Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komei Sobota, 23.10.2010 ob 20.30 Štandrež, župnijska dvorana Gledališka predstava Policija Nastopa KPD Planina - Sele Soprireditelj PD Štandrež Sobota, 23.10.2010 ob 10. uri Gorica, Slovensko višješolsko središče, šolski avditorij Mladinska gledališka predstava Koroško kolo Nastopa skupina Sanjelovci PD Danica iz Št. Primoža Ponedeljek, 25.10.2010, ob 9.30 in 10.45 Gorica, Kulturni Center Lojze Bratuž Lutkovna predstava Črke Skupina Abeceda v produkciji Krščanske kulturne zveze iz Celovca Soprireditelj Kulturni Center Lojze Bratuž Zve» slivenske katoliške prosvete - Gorica Slovenski prosvete - Trst Krščanski kulturna zveza - Celovec [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 7. novembra ob 17. uri »Bejži zlodej, baba gre!«, nastopajo Kraški Komedijanti; 12. decembra ob 17. uri »Črna komedija«, nastopa gledališka skupina KUD Dolomiti - Dobrova; 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob JAVNI RAZPIS ____STMAVER (Gorica) 22. in 24. oktobra 2010 21. Jesenski pohod na Sabotin Petek, 22. oktobra 2010 - ob 20.30 - Na sedežu društva v Štmavru, Znarišče 4 Nastop MPZ »ŠTMAVER« - zborovodja Nadja KOVIC Odprtje fotografske razstave Marka VOGRIČA SOLKANSKO POLJE Umetnika in razstavljena dela bo predstavil dr. Rafael PODOBNIK MF FZS, EFTAP/g Razstava bo odprta tudi v soboto, 23. in nedeljo, 24. oktobra Nastop MePZ »PODGORA« - zborovodja Peter PIRIH Nedelja, 24. oktobra 2010 - JESENSKI POHOD NA SABOTIN Ob 8.30 Zbirališče na mostu Sabotinske ceste Ob 9.00 Odhod Ob 10.30 Sv. maša v cerkvi sv. Valentina Ob 12.30 Družabnost s kosilom in kostanjem na sedežu društva v Štmavru V slučaju dežja bo sv. maša ob 11. uri v cerkvi v Štmavru, nato družabnost po programu - Toplo Vabljeni! - V sodelovanju s: Centrom za arheološke in zgodovinske raziskave na Goriškem- CRASG * Župnijo sv. Maura in Silvestra * Zvezo slovenske katoliške prosvete * Civilno zaščito občine Gorica 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 obvešča, da predstava »Glavni dobitek« KUD Oder treh herojev Pirniče, ki bi morala biti v nedeljo, 17. oktobra, v SNG Nova Gorica zaradi bolezni v ansamblu odpade. 21., 22., 23. in 29. oktobra ob 20. uri bo na programu »Obisk stare gospe« Friedricha Duerrenmatta; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI poteka abonmajska kampanja za novo gledališko sezono; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU poteka abonmajska kampani-ja za novo gledališko sezono; informacije blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU je v teku abonmajska kampanija za novo gledališko sezono; informacije po tel. 0481-532317 in 0481630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v sredo, 20. oktobra, ob 20.45 »Le concert des nations«, Jordi Savall; informacije po tel. 0481-790470. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo na ogled mladinske gledališke predstave »Koroško kolo«, ki bo v soboto, 23. oktobra, ob 10. uri v avditoriju Slovenskega višješolskega središča v Gorici, Ulica Puccini. Nastopa skupina Sa-njelovci PD Danica iz Št. Primoža. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice, Slovenska pro-sveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s PD Štandrež v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo na ogled gledališke predstave »Policija«, ki bo v soboto, 23. oktobra, ob 20.30 v župnijski dvorani v Štandrežu. Nastopa KPD Planina - Sele. U Kino ■ ■ Priznanje Kazimir Humar l«» Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podelujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. 2 «<► Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. 3«<- Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. 4«<- Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. 5«<~ Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2010 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnico: "Predlog za priznanje" JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.00 - 22.00 »Cattivissimo me«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Ben-venuti al sud«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Pietro«. JUTRI V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Blizu mene«, »Moški«, »Zimsko spanje v Luko-mirju«, »Darilo« (Nizozemski in slovenski študentski kratki filmi). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 -20.10 - 22.15 »Benvenuti al sud«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 - 18.30 -20.30 - 22.20 »Cattivissimo me«. Dvorana 3: 15.45 - 18.00 - 20.00 -22.10 »Adele e l'enigma del faraone«. Dvorana 4: 17.40 - 19.50 »The Town«; 15.30 - 22.10 »Innocenti bugie«. Dvorana 5: 15.30 - 17.30 - 20.00 -22.00 »Step up 3« (digital 3D). JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.15 »Benvenuti al sud«. Dvorana 2: 16.45 - 18.30 - 20.30 -22.20 »Cattivissimo me«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Adele e l'enigma del faraone«. Dvorana 4: 17.40 - 19.50 »The Town«; 22.10 »Innocenti bugie«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »20 sigarette«. JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 20.45 »Niente paura«. fí Razstave ■ DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 16.45 -18.30 - 20.15 - 22.10 »Cattivissimo me«. Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 20.10 -22.10 »Benvenuti al sud«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 19.50 »Una sconfinata giovinezza«; 21.30 »La pecora nera«. Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič in Skupina mladih Prihodnost vabita na soočanje med županskima kandidatoma v MO Nova Gorica DARINKO KOZINC in MATEJEM ARGONOM Srečanje bosta vodili Erika Jazbar in Ivana Paljk V ponedeljek, 18. oktobra ob 18. uri v KC Lojze Bratuž v PD Vrh Sv. Mihaela m Župnijski pastoralni svet Gabrje-Vrh vabita v ponedeljek, 18. oktobra 2010, v cerkvi na Vrhu Sv. Mihaela na VEČER »130 svečk cerkve Sv. Lovrenca« Ob 19.30 slavnostna sv. maša, ki jo bo daroval g. nadškof Dino De Antoni. Sodelovali bodo: cerkveni pevski zbor, otroški pevski zbor in DVS Bodeča neža -Vrh Sv. Mihaela ter MePZ Hrast - Doberdob v_> in 18. uro. V Modra's Galeriji v Doberdobu razstavljata Robi Jakomin (Trst) in Miran Vižintin (Sovodnje); do 23. oktobra ob delavniki med 17. in 19. uro, ob praznikih med 10. in 12. uro. V Galeriji 75 v Števerjanu razstavlja društvo fotografov SVIT (Celje); do 24. oktobra samo ob sobotah in nedeljah med 10. in 12. uro. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja v Novi Gorici bo 21. oktobra, ob 19. uri odprtje kiparske razstave »Berljivo 9+1«; na ogled bo do 19. novembra od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto; informacije po tel. 0038653354015, mestnagalerija@kulturni-dom-ng.si, www.mgng.net. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled skupinska likovna razstava laboratorija UTE iz Gorice z naslovom »Spoznavajmo naš teritorij: skozi umetnost, književnost, glasbo in zgodovino dežele Furlanije Julijske krajine«. V AVLI NOVOGORIŠKE OBČINE bo do 29. oktobra na ogled razstava likovnih del umetnice Sissi Schupp iz Celovca ob 45. obletnici prijateljstva med občinama Nova Gorica in Celovec. V MUZEJU TERITORIJA V KRMINU je na ogled razstava del Dore Bassi; do 21. novembra od četrtka do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. ~M Koncerti IZ GORIŠKEGA MUZEJA NOVA GORICA sporočajo, da je grad Kromberk odprt za oglede od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure, ob sobotah pa imajo zaprto. Za najavljene skupine je možen tudi ogled izven urnika. V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava akvarelov in olij Andreja Kosiča od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. V GALERIJI SPAZZAPAN v Ul. Batti-sti 1 v Gradišču (tel. 0481-960816) je na ogled razstava »Spazzapan a Torino. Le collezioni Accati e Villa«; do 15. januarja 2011 od torka do nedelje med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. FOTOKLUB LUCINICO prireja na Trgu San Giorgio 37 v Ločniku razstavo fotografij, ki sta jih Felice Cirulli in En-zo Galbato posnela med komedijo »Il sogno di Giuseppe«; še danes, 17. oktobra, med 10. in 12. uro. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Slovenske prosvete iz Trsta in Krščanske kulturne zveze iz Celovca v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem v torek, 19. oktobra, ob 18. uri bo odprtje likovne razstave in branje poezij koroškega umetnika Gustava Januša; umetnika bo predstavil Janko Zerzer, trio Sonus bo glasbeno spremljal; razstava bo na ogled do 28. novembra ob prireditvah. 12. FOTO SREČANJE v organizaciji Skupine 75: v likovni galeriji ARS na Travniku 25 v Gorici razstavljajo Silvan Pittoli (Števerjan), Damijan Vidic (Ajdovščina) in Simon Zamar (Nova Gorica); do 21. oktobra od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15.30 V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici bo v organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Slovenske prosvete iz Trsta in Krščanske kulturne zveze iz Celovca v sodelovanju s centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem Srečanje glasbenih šol v četrtek, 21. oktobra, ob 17. uri. V GORIŠKI STOLNICI bo za koncertno sezono KC Lojze Bratuž in ZCPZ 2010-11 v petek, 22. oktobra, ob 20.30 koncert Vokalne Akademije Ljubljana; vstop prost. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 22. oktobra, ob 20.45 koncert romunske filharmonije Jora iz Bacaua; informacije in rezervacije po lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. H Šolske vesti AD FORMANDUM v Gorici sprejema vpise na tečaja pridobivanja in oblikovanja digitalnih slik (60 ur) in splošnega knjigovodstva (60 ur). Tečaje sofinancira Evropski socialni sklad. Kotizacija znasa 1evro na uro tečaja; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.eu, www.adfor-mandum.eu TEHNIKE UPRAVLJANJA IN PRODAJE TURISTIČNIH STORITEV: Ad for-mandum sprejema vpise na tečaj po maturi v sodelovanju s podjetji. Pogoji za vpis: status brezposelne osebe, opravljena matura na višji srednji šoli, bivališče v Furlaniji Julijski krajini; dopolnjenih 18 let; trajanje: 540 ur (300 ur v razredu in 240 ur delovne SKRD Jadro in SKRŠD Tržič vabita v petek, 22. oktobra 2010, ob 20.00 na predstavitev knjig • BENEŠKA SLOVENIJA IN NJENI ČEDERMACI • PRIMORSKE PESMI RODOLJURJA Prisotna bo avtorica dr. Mira Cencič Novi ronški avditorij (poleg Villa Vicentini Miniussi) Vaše prisotnosti bomo posebno veseli V prakse); honorar za prisotnost na delovni praksi: 2,30 evra na uro. Tečaj je brezplačen. Potrdilo o obiskovanju; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adfor-mandum.eu, www.adformandum.eu. IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ENFAP FJK organizira v sodelovanju z družbo Transmedia, združenjem Hiša filma -Palazzo del Cinema in s pokrajinsko mediateko Ugo Casiraghi tečaj za av-diovizualnega tehnika, ki ga financirata dežela FJK in evropski socialni fond. Namenjen 12 polnoletnim diplomi-rancem brez zaposlitve, v dopolnilni blagajni ali v mobilnosti, z bivališčem na ozemlju FJK, ki bi radi pridobili znanje s področij zaščite, ohranjanja in ovrednotenja avdiovizualnega gradiva. Tečaj predvideva 300 ur v predavalnici in 240 ur staža, je brezplačen, za vsako uro staža pa bo tečajnik prejel 2,30 evra; spremljanje lekcij je obvezno. Selekcije bodo 28. oktobra, začetek tečaja pa 8. novembra; informacije in vpisovanje v tajništvu zavoda ENFAP v Gorici, v Ulici Cappuccini 19; kdor je zainteresiran, lahko pošlje curriculum vi-tae na naslov cozzi@enfap.fvg.it najkasneje do 22. oktobra letos. M Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo ob martinovem v soboto, 13. novembra, enodnevni avtobusni izlet v Spilimbergo in okolico; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 3804203829). KD DANICA organizira Pohod 7 vrhov-skih čudes v nedeljo, 24. oktobra. Zbirališče za vpise bo v KŠC Danica na Vrhu od 8. do 9. ure. Pohod je planinskega značaja, proga je dolga 12 km, hodilo se bo približno 4 ure. Za vse bo na koncu poskrbljeno dobro kosilo. KMEČKA ZVEZA prireja danes, 17. oktobra, tradicionalni izlet na praznik kostanja Burnjak v Gorenji Tarbij. Odhod avtobusa iz Krmina ob 9. uri, na križišču z državno cesto Gorica - Videm; informacije in vpisovanje sprejemajo na sedežih Kmečke zveze v Trstu in Gorici ali po tel. 040-362941 in 0481-82570. Cena izleta je 35 evrov in vsebuje prevoz, kosilo in 1 kg domačih beneških jabolk. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 1 4 Nedelja, 17. oktobra 2010_GORIŠKI PROSTOR Fotografija za spomin Abrahamovci skupaj obudili čas, ko so se njihova življenja križala Srečanje z Abrahamom je, verjemimo, težko za vsakogar, tako smo se Abrahamovci z Goriškega odločili, da s skupnimi močmi vsaj za en dan pozabimo na dejstvo, da smo tudi mi, hočeš ali nočeš že veterani. Odšli smo tako na enodnevni izlet v kraje, ki jih vsi poznamo dobro, na slovensko obalo, ki pa se nam je pokazala v novi luči. Obisk Kopra, Izole, Pirana, nekajurna vožnja s kosilom na barki in marsikaj drugega je namreč minilo v znamenju vedrega, veselega razpoloženja nekdanjih sošolcev in sošolk. Vsi, prav vsi, smo bili presrečni, da smo ponovno srečali tega ali onega sošolca ali sošolko in z mislimi stopili za desetletja nazaj. Vrnili smo se z mislimi v šolske klopi, v leto, ko se je naša življenjska zgodba križala, preden smo šli vsak po svoji poti. Z enominutnim molkom smo se spomnili tistih naših nekdanjih sošolk in sošolcev, ki jim je kruta usoda preprečila, da bi skupaj dočakali Abrahama. Težko je opisati trenutke radosti in veselja v družbi starih prijateljev in sošolcev. Tako močni, prijetni in topli so bili, da jih bomo obnovili v taki ali drugačni obliki. (fb) Osnovnošolci z novimi majicami OSNOVNA ŠOLA V DOBERDOBU Otrokom podarili majice, znamenje povezanosti Za otroke osnovne šole Prežihovega Vo-ranca v Doberdobu je bila sreda prav poseben dan. Predstavnice staršev so izkoristile jesensko sončno vreme, da so zanje organizirale presenečenje. Vsem osnovnošolcem so namreč izročile nove, svetlozelene majice z napisom »Po-dajmo si roko«. Ob spremstvu učiteljev so se nato otroci odpravili do občinskega parka, kjer so s fotografijo ovekovečili dan, ko so prejeli v dar majico - znamenje medsebojne povezanosti. Do-berdobski otroci bodo uporabljali nove majice ob raznih šolskih priložnostih, na športnih dneh, prireditvah, srečanjih z drugimi šolami ipd. Predstavnice staršev so hvaležnost izkazale ravnateljici Sonji Klanjšček in tudi njej poklonile majčko, znamenje vzajemne pomoči in dobrega sodelovanja. Za nakup majic je poskrbel šolski odbor staršev iz Doberdoba s pomočjo Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, ki se ji v imenu šole, pa tudi otrok in njihovih staršev za pozornost lepo zahvaljujejo. (V.t.-L.f.) SPDG Tradicionalna družabnost ob kostanju Tudi letos bo Slovensko planinsko društvo iz Gorice ponudilo že tradicionalno »kostanjado«. Prireja jo za svoje člane in prijatelje v nedeljo, 24. oktobra, od 12. ure dalje na Štekarjevi domačiji v Števerjanu. Družabnost bo stopila v živo v popoldanskih urah ob slastnih kostanjih in drugih dobrotah, kot so npr. palačinke, in seveda ob žlahtni kapljici. Kot je že navada, bo SPDG istega dne priredilo tudi izleta po briški okolici. Zbirališče bo ob 9.45 pri športni palači v Podgori, od koder bodo ob 10. uri na pot krenili tako kolesarji kot pohodniki. Slednji se bodo v približno triurnem pohodu sprehodili po območju Kalvarije do Štekarjeve domačije, kolesarji pa bodo prevozili približno 35 kilometrov dolgo progo po območju slovenskih in italijanskih Brd. Planinsko društvo opozarja, da povratni prevoz od Štekarjeve domačije v Podgoro ni organiziran. Pohodniki naj poskrbijo za primerno obutev, za kolesarje pa je priporočena raba gorskega kolesa; čelada je obvezna. Otroke morajo spremljati starši. (av) □ Obvestila OK VAL obvešča, da potekata v telovadnici v Štandrežu vsak torek in petek med 16. uro in 18.30 otroška telovadba in miniodbojka; informacije in vpisovanje med treningi ali v večernih urah po tel. 393-2350925 (Sandro), 345-9527263 (Jurij), 3284133974 (Tjaša). OK VAL sporoča, da so se v telovadnici v Doberdobu začeli treningi mini-volleya, treningi odbojke under 12 dečki in deklice in otroška telovadba za predšolske otroke; vpisovanje in informacije po tel. 328-1511463 (Ingrid) ali okval@virgilio.it. AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11: predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). PLESNA ŠOLA LUNA LUNCA v organizaciji AŠZ Dom in Dijaškega doma Simon Gregorčič prireja plesne tečaje (jazz, jazz balet, pop, hip-hop in osnove break dance) za otroke, mlade in odrasle v Kulturnem domu v Gorici; informacije v Kulturnem domu v popoldanskih urah (tel. 0481-33288). AŠZ TECNICHE ARTI ORIENTALI (TAO) organizira tečaje Tai chi chuan z učiteljem Mariom Antoldijem v te- lovadnici osnovne šole Pecorini v Ul. Matteotti 2 v Stražcah vsak ponedeljek med 18.30 in 20.uro; informacije po tel. 328-8043529. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško v sodelovanju s KRUT-om vabi člane in prijatelje, da se udeležijo v nedeljo, 24. oktobra, celodnevnega srečanja Starosta mali princ, ki bo letos v Kopru. Program vključuje sprejem v Kopru, proslavo v Marezigah, ogled razstave in pevski koncert ob 17. uri. Prijave sprejemata Marija Č. (tel. 0481-390697) in Rozina F. (tel. 347-1042156). DRUŠTVO VIPAVA na Peči organizira tečaje modernega plesa hip-hop s trenerko Jelko Bogatec za otroke od 5. leta in za mlade do 14. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 3483047021 (Barbara). KRUT obvešča, da bo goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481-530927). ZDRUŽENJE LOČENIH STARŠEV FJK AMPS nudi pomoč pri reševanju problematik, povezanih z ločitvijo parov z otroki. Na svojem sedežu v večnamenskem centru v Ulici Baiamonti v Gorici prireja vsak torek med 20.30 in 22.30 srečanja, na katerih zagotavlja staršem strokovno psihološko in pravno pomoč; informacije po tel. 0481-1995591 in na www.mamme-papaseparati.org ali info@mamme-papaseparati.org. DIGITALNA TELEVIZIJA - občina So-vodnje ob Soči in Deželni odbor za komunikacije Corecom vabita na informativno srečanje o dokončnem prehodu iz analogne v digitalno tehniko, ki se bo zgodil decembra. Srečanje bo v torek, 19. oktobra, ob 20. uri v dvorani Zadružne banke v So-vodnjah. Sodelujeta predsednik in članica odbora Corecom FJK Paolo Francia ter Maria Lisa Garzitto. AŠZ DOM GORICA prireja športno dejavnost za leto 2010-11: športni vrtec, motorika, košarka ter za fante in dekleta »cheerleading« in »pom-pon« ples; informacije po tel. 0481-33288 od ponedeljka do petka med 17. in 19.30. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica organizira vsako sredo ob 21. uri v Kulturnem domu v Gorici vadbo telesne vzgoje namenjeno svojim članom; informacije po tel. 3387995474 (Aldo Bauzon). OTROŠKA PEVSKO-GLASBENA SKUPINA OTON ŽUPANČIČ organizira glasbeno srečanje za otroke od 4. leta starosti vsako sredo od 17. do 18. ure v kulturnem domu A. Budal v Štandrežu; informacije po tel. 3280309219 (Tanja). 15. KRAŠKI KROŽNI POHOD SELA NA KRASU-JAMLJE-SELA NA KRASU, ki je bil napovedan za danes, 17. oktobra, odpade zaradi slabega vremena. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina danes, 17. oktobra, od 11. do 17. ure Kraške okuse - 2. pokušnjo tipičnih pridelkov in tržnico; informacije na inforo- gos@gmail.com ali po tel. 3334056800. KULTURNO ZDRUŽENJE VITAMINE CREATIVE prireja danes, 17. oktobra, od 14. do 18. ure v skateparku v Ul. Brigata Re v Gorici tekmovanje »Under the Bridge«, sledil bo glasbeni večer »Rap'n'go«. DRUŠTVO TRŽIČ prireja razgovorni tečaj slovenščine na sedežu društva v Ul. Valentinis 84 v Tržiču. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 18. oktobra, ob 18 uri. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo v ponedeljek, 18. oktobra, zaprta zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja. OK VAL sporoča, da se v sredo, 20. oktobra, ob 20. uri začne v telovadnici v Doberdobu tečaj telovadbe za odrasle, ki ga bo vodila Dorella Cingerli; informacije po tel. 0481-21058. KD OTON ŽUPANČIČ IN DRUŠTVO SARASVATI prirejata predstavitveni večer »Balkansko kolo« v petek, 22. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu. V poskočnih balkanskih ritmih bodo odkrivali bogato kulturo srbskega kola. Izobraževalna srečanja so namenjena vsem mladim po srcu; informacije po tel. 333-8139217 (Sara Hoban) vsak dan od 15. do 19. ure. DRUŽABNOST OB KOSTANJU v organizaciji SPDG bo v nedeljo, 24. oktobra, na Štekarjevi domačiji na Vale-rišču v Števerjanu od 12. ure do mraka. V okviru prireditve bosta tudi pohod in vožnja z gorskimi kolesi. Zbirališče udeležencev pohoda in vožnje (za katero je obvezna čelada) bo ob 9.45 pri športni hali v Podgori, start ob 10. uri. SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje vabi na tradicionalni Partizanski pik-nik v soboto, 30. oktobra, ob 16. uri v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Poskrbljeno bo tudi za glasbo in ples; vpisovanje do nedelje, 24. oktobra, po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) ali 0481-78192 (Jožko Vižintin). ŠTEVERJANSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI sklicuje občni zbor v petek, 29. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v župnijskem domu F.B. Sedej v Šte-verjanu. DRUŠTVO TRŽIČ prireja telovadbo za dobro počutje od 3. novembra dalje ob 18. uri v telovadnici Duca d'Aosta v Tržiču; informacije po tel.0481-474191. ZDRUŽENJE LA SALUTE prireja tečaj prve pomoči v dvorani Faidutti Zadružne banke v Ul. Visini 2 v Ločni-ku. Prva od desetih lekcij bo začela 3. novembra; informacije in vpisovanje od ponedeljka do petka po tel. 0481391700 ali na sedežu združenja v Ul. Bersaglieri 5 v Ločniki med 15.30 in 17.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v nedeljo, 7. novembra, v Gonjačah (pri spomeniku); vpisovanje po tel. 0481-390697 (Marija Č.) ali 347-1042156 (Rozina F.). H Čestitke Danes praznujeta 40 let poroke TATJANA in BORIS. Vse najboljše jima želita Sabina in Erik z družinama. Včeraj sta na skupno življenjsko pot stopila MATJAŽ in KATJA. Stebru našega društva čestitamo in mu želimo, da bi se s Katjo rada imela in lepo živela. Člani in prijatelji KD Sa-botin. MATJAŽ, KATJA!Naj bo vajina hiša gnezdece ljubezni, naj bo vajino življenje zaklad sreče, vajini prijatelji pa bodo vedno ta pravi prijatelji. Čestitamo! Klapa. Prireditve GORIŠKI MUZEJ iz Nove Gorice prireja predavanje Davorja Kernela »Zgodovinski razvoj obdelovanja kamna na Krasu« v torek, 19. oktobra, ob 20. uri na gradu Kromberk. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjige kapetana Marca Sullija-Sulčiča »Nafta - Nastanek in razvoj naftne industrije« v ponedeljek, 18. oktobra, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. O knjigi bo govoril avtor sam. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA ANTON GREGORČIČ in skupina mladih Prihodnost prirejata v ponedeljek, 18. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici soočanje med kandidatoma za župana mestne občine Nova Gorica Darinko Kozinc in Matejem Arčonom. Srečanje bosta vodili Erika Jazbar in Ivana Paljk. PD VRH SV. MIHAELA IN ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET GABRJE - VRH vabita na večer »130 svečk cerkve Sv. Lovrenca«, ki ga bodo oblikovali cerkveni pevski zbor Vrh sv. Mihaela, otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela, DVS Bodeča neža z Vrha in MePZ Hrast iz Doberdoba v ponedeljek, 18. oktobra. Slavnostno mašo bo ob 19.30 daroval nadškof Dino De Antoni. V KINODVORANI DAMSA na Travniku 41 v Gorici bodo predvajali filme v sklopu projekta »Nouvelle Vague -Dall'Europa agli USA«: v ponedeljek, 18. oktobra, ob 20.30 »I quattrocento colpi«; v ponedeljek, 25. oktobra, ob 20.30 »Fino all'ultimo respiro«; v ponedeljek, 8. novembra, ob 20.30 »La dolce vita«; v ponedeljek, 15. novembra, ob 20.30 »Il laureato«; v ponedeljek, 22. novembra, ob 20.30 »Taxi Driver«; vstop je prost, obvezna je rezervacija po tel. 0481-536069 ali na segreteria.eva@gmail.com. V KNJIŽNICI V RONKAH prirejajo srečanja s pravljicami v italijanščini in slovenščini za otroke med 3. in 7. letom starosti: v sredo, 20. oktobra, ob 16.30 »Zgodbe o fižolih«; v četrtek, 21. oktobra, ob 16.30 »Storie di gno-mi e fate«; v sredo, 27. oktobra, ob 16.30 »Zgodbe o kraljevih sinovih«; v četrtek, 28. oktobra, ob 16.30 »Storie di cani e gatti«; informacije po tel. 0481-477205. Pcpi in Cita Krulc 15.10.1960 Minulo je 50 kt, ko sta se ta dva Cju6imca vzela, družinico zgradila, Hčerjo in sitia z §u6eznijo o6dariCa. Srebrno in zlato pot sta že skupno preRodiCa, žeRmojima da oi še diamantno stezico srečno in zdravo nasCednjifi 10 kt prehodih. Suzi 'Andrea 'IgofPatrifí ¿Erifj'íMicfiaeC'Laura •(Patriziaj KNJIGA OB 18.03: v četrtek, 21. oktobra, v dvorani APT goriške železniške postaje bo Pino Roveredo predstavil svojo knjigo »La melodia del corvo«. KULTURNI DOM GORICA IN SPDG prirejata ob 120-letnici rojstva in 40-letnici smrti pisatelja Franceta Bevka predstavitev knjige »Osapski naviha-nec« avtorja Jamesa Findlaya Den-dryja v četrtek, 21. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Knjigo bo predstavil Rajko Slokar. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita v petek, 22. oktobra, ob 20. uri v novi avditorij v Ronkah (poleg vile Vicenti-ni Miniussi) na predstavitev knjig »Beneška Slovenija in njeni Čeder-maci« in »Primorske pesmi rodoljub-ja«. Prisotna bo avtorica Mira Cencič. L. Mali oglasi MOTOR HONDA HORNET 600 plave barve, letnik 2003, mnogo opreme, vse v odličnem stanju, prodam za 2.300 evrov; tel. 329-7265005. PRESTIŽNO VILO v kraju San Giovanni al Natisone, 420 kv. m, park 11.000 kv. m, s štirimi garažami, primerno za vse dejavnosti, prodam; tel. 3201614713. Hi Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprto; tel. 0481-78125. V DOBERDOBU PRI CIRILI smo odprti v petek, soboto in nedeljo; tel. 048178268. Pogrebi JUTRI V GRADIŠČU: 11.00, Isabella Szulin por. Di Bert s pokopališča v cerkev Sv. Duha in na pokopališče. Nedelja, 17. oktobra 2010 APrimorski r dnevnik nedeljske teme POLEMIKA O VLOGI ANGLEŠČINE IN FRANCOSCINE V EVROPI IN V SVETU Minister in baronica Bojan Brezigar Vtem dolgem zapisu ni veliko mojega razmišljanja. Pravzaprav ga ni skoraj nič. Letos poleti sem med brskanjem po svetovnem spletu iz kopice gradiva izluščil dva zanimiva članka; enega je objavil angleški dnevnik Observer, drugega pa New York Times, eden dveh vodilnih ameriških dnevnikov. Članka sta med seboj drugačna, načenjata pa isto temo. Pravzaprav je to temo pred nekaj manj kot 90 leti načel znani zgodovinar H.G. Wells v svoji svetovni zgodovini. Takrat je napovedal močan porast Kitajske, to napoved pa je utemeljil z dejstvom, da veliko več Kitajcev govori angleško kot Angležev kitajsko. Seveda, potem je izbruhnila druga svetovna vojna in po njej na Kitajskem dolga ledena doba komunizma, ampak sedaj smo tam. Angleščina, ki naj bi dominirala svet, je danes samo sredstvo: nujno potrebno sredstvo za vse, celo za uporabo računalnika ali za skromno potovanje v tujino. Tako nujno potrebna je, da nekateri resno razmišljajo o odvečnosti drugih jezikov. Pascal Smets, minister za šolstvo Flan- drije je frankofonsko prebivalstvo Belgije hudo razburil z izjavo, da bi se morali otroci v Flandrije namesto obvezne francoščine v osnovnih šolah učiti angleščino. Francoščina naj bi poslej ne bila več jezik medsebojnega sporazumevanja v Flandriji, ampak bi jo zamenjala angleščina, ki po Smetsovi oceni najbolje pooseblja evropski ideal. »Ugotavljam, da je stroj evropske integracije v okvari. Eden izmed razlogov za to je, da ne govorimo vsi istega jezika in zato se potegujem za skupni evropski jezik,« je dejal. Dodal je, da se mu zdi naravno, da bi bila to angleščina, ki je že »lingua franca« mednarodne ekonomije in politike. »Francoščine ne govorijo nikjer na svetu, medtem ko angleščina čedalje bolj postaja globalni jezik,« meni minister Smets. Seveda je v njegovih izjavah veliko flamskega separatizma: potem ko je pred tremi meseci na parlamentarnih volitvah na Flamskem zmagal nacionalistični flamski blok, v Belgiji nimajo vlade. Vendar na Flamskem ni vprašanje samo nacionalistična stranka, saj je Smets socialist, kar jasno kaže na tranzverzalnost problemov. Ampak to ne bo predmet tega zapisa. Povrnimo se torej k članku, ki ga je Michael Hofmann napisal za angleški dnevnik Observer. Leta 2004 je takratna laburistična vlada v Veliki Britaniji črtala moderne jezike iz obveznih šolskih programov. To je pomenilo, da učenje tujih jezikov ni bilo več obvezno v šolah za dijake po 14. Letu starosti. Teoretično so bile osnovne šole zavezane, da uvedejo pouk tujih jezikov, ampak to je kot prometni znak z veliko črno puščico v eni smeri in z majhno rdečo puščico v nasprotni smeri. Skratka, šlo je za »mešano sporočilo«, kot za nekakšen znak, da bi bilo nekaj lepo, pa kljub temu ni nujno. Kaj se je zgodilo? Šole in učenci so se odpovedali jezikom, kot da prihodnosti ne bi bilo. Odločili so se za najcenejšo in najenostavnejšo rešitev. Navsezadnje je učenje slovnice, izgovarjave, različnih abeced, raznih znakov nad črkami in pod njimi nekaj zelo zapletenega. Pesnik Yeats je sicer pisal o čaru tistega, kar je težko, ampak od tega je minilo že dolgo let. Moderni jeziki so postali nekaj, kar ne sodi več v šolo; kdor želi, se jih lahko uči izven šolskega urnika in po možnosti tudi izven šolskih prostorov. Največji izpad je utrpela nemščina; v sedmih letih se je število dijakov, ki se učijo nemščino razpolovilo. Na 60 odstotkih šol se najmanj tri četrtine 14-letnih dijakov ne uči več nobenega modernega jezika. Na osnovnih šolah pa prihaja do velikih zamud pri uvajanju pouka tujih jezikov. Učiteljev jezikov ne najdeš za vsakim vogalom in, navsezadnje, od kod naj pridejo, če se teh jezikov nihče več ne uči. Podjetniki postajajo čedalje bolj nezadovoljni: njihovi načrti na področjih znanosti, podjetništva in informacijske tehnologije so bili nadigrani. Sedaj namreč postaja jasno, kako koristno bi bilo znanje teh »odvečnih« jezikov. Sedaj je na trgu razpoložljivih veliko več tujcev z znanjem angleščine kot Angležev z znanjem tujih jezikov. Tudi številna mesta v evropskih institucijah, ki so namenjena britanskim državljanom, so nezapolnjena. Zasedejo jih lahko samo tisti, ki poleg angleščine obvladajo še dva jezika. Sama nova predstavnica EU za zunanje zadeve se v Bruslju ni sposobna pogovarjati drugače kot v angleščini. Vse je videti kot problem izobraževanja, a ni samo to. Izobraževanje je namreč samo odraz tistega, kar družba želi oziroma česar ne želi. Je torej spoštovanje družbe nevarno? Učimo jih v šoli, pa naj to želijo ali ne. Zagotovimo jim boljši pouk angleščine. Se še vedno najde kdo, ki govori o nezadostno integriranih priseljencih? To je zgodovina. Nič ne vemo o drugih ljudeh, o drugih kulturah, o drugih jezikih? Marš nazaj k učenju jezikov. Izobraževanje ni nič drugega kot poljska bolnišnica, kjer je vojska natrpana v majhnem prostoru, ozdravljena in nato poslana nazaj v boj, v veliko ekonomsko vojno, ki je, tako kaže, vse, kar je ostalo od življenja. Spoštovanje in zavedanje o drugih je povezano z velikim nespošto-vanjem, ki ga označuje pomanjkanje jezikov, nesposobnost, da se z drugimi pogovarjamo v njihovem jeziku. Nekateri na to sploh ne pomislijo. In prav nič jim ni nerodno, ker o tem ne razmišljajo. Le kako boš lahko razumel druge, če od njih zahtevaš, da se s teboj pogovarjajo v angleščini. Marsikdo se ne zaveda, kako sovražno v svetu gledajo na to globalno politično raven, ki je osredotočena na anglo-ameriško govorico, tudi tisti, ki so vedno živeli v angleškem okolju: avstralski pesnik Les Murray je dejal, da je človek, ki govori samo en jezik, obsojen, da bo vse življenje ohranjal isto mesto v družbi in uporabljal isti žargon v vsakodnevnem občevanju. »Če govoriš samo en jezik, težje podvomiš v samega sebe,« je še zapisal. Z globalizacijo pa postane angleščina čedalje grši jezik. Kdo od tistih milijonov ljudi,ki govorijo angleško, zares obvlada jezik, kdo pozna njegove finese? Kdo lahko res z užitkom bere Miltona ali Or-wella? Pa tega ne zmorejo niti Angleži. Celo za branje angleških pisateljev je treba poznati druge jezike. Sicer pa malokdo verjame, da se moraš učiti tujih jezikov, da boš lahko užival v svojem, čeprav je res. Prav tako ni banalno, da je koristno poznati jezik, da lahko naročiš pivo ali najameš hotelsko sobo v drugi državi. In prav nič prostaške-ga ni v trditvi, da bo zelo koristno, če boš svojega tujega šefa pozdravil v njegovem jeziku, čeprav se boš o poslih pogovarjal v angleščini. Navsezadnje se moramo zavedati, da je angleščina materni jezik samo za 7 odstotkov prebivalstva na svetu in da 75 odstotkov ljudi angleščine sploh ne razume. Jeziki so ena najstarejših kulturnih drobim, najbolj premišljena človekova iznajdba. Zanemarjanje jezikov je v nasprotju s civilizacijo, je nekaj, česar ne bi smeli prenašati. Ne glede na učenje jezikov v angleških šolah se bodo ljudje v svetu tudi v prihodnje učili angleščine. Tudi s tega vidika so jim Britanci nekaj dolžni, pa naj temu rečemo vzajemnost, poštena zame-njava,vljudnost ali dobra praksa. Odprava učenja tujih jezikov je nekakšen beg iz mednarodne vljudnosti. To je bila le sinteza zelo dolgega razmišljanja Michaela Hofmanna. Članek, ki ga je Stephan Castle napisal za New York Times je popolnoma drugačen. Seveda po stilu in pristopu, saj je Hofmann prevajalec, Castle pa novinar, pa tudi po vsebini. Zakaj ju torej primerjam? Ker Castlov članek s prstom kaže, kateri način je najslabši za kljubovanje prodiranju angleščine. Najslabše je namreč, kar počenjajo Francozi, ki iz užaljenosti, da je znotraj Evropske unije angleščina nadkrilila francoščino (velja seveda opomniti, da je bila francoščina ob nastanku takratne EG S pravzaprav njen delovni jezik, ker je Velika Britanija v EU vstopila precej let kasneje) zahtevajo uveljavitev svojega jezika kot nekakšne »druge angleščine«. Tako so letos spomladi Francozi sprožili pravo besedno vojno proti novi visoki predstavnici Evropske unije za zunanjo politiko, angleški baronici Catherine Ashton. Slednja je celo zagotovila, da bo počitnice izkoristila za izboljšanje znanja francoskega jezika, odklonila pa je ponudbo francoske vlade, da bi se Molierovega jezika učila v nekem gradu na jugu Francije, na stroške francoske vlade. Baronica Ashtonova je bila tarča zaradi njene mednarodne vloge, ampak francoski politiki in uradniki stalno nergajo zaradi skromne vloge, ki jo ima francoščina v mednarodnih odnosih. Ashtonova sicer razume francoščino, vendar jo slabo govori, pa še to z izrazito angleškim naglasom. Dejstvo je, da je še pred nekaj leti ne bi imenovali na to mesto: vse do leta 1995 je bila francoščina skoraj monopolni jezik v tiskovnem uradu evropske komisije, kjer so morali tudi angleški novinarji postavljati vprašanja v francoščini. Stanje se je spremenilo, ko sta sredi 90. let Švedska in Finska vstopili v Evropsko unijo, dokončno pa se je spremenilo z vstopom številnih držav srednje in vzhodne Evrope: v številnih državah je angleščina dejansko drugi jezik, francoščina pa jezik redkih izbrancev. Po podatkih Evropske komisije je bilo leta 2008 72,5 odstotka vseh dokumentov komisije sestavljeno v angleškem izvirniku, enako kot v prejšnjem letu. Dokumentov v francoščini je bilo 11,8 odstotka, 0,4 odstotka manj kot leto prej. Vendar baronica Ashtonova ni bila edina tarča Francozov. Lotili so se tudi predsednika Evropskega parlamenta, Poljaka Jerzyja Buzeka, ki je vrnil udarec. Njegov govorec Robert Golanski je povedal, da Buzek dobro govori angleščino, poleg poljščine pa še češčino in slovaščino. Z drugimi besedami: francoščina in angleščina nista edina evropska jezika. In kakšen je lahko zaključek tega razmišljanja? Da gre za veliko kratkovidnost. Po eni strani Angležev, in tudi belgijskega ministra, ki sedijo na svoji angleščini kot na nepovratni globalni vrednoti, po drugi strani Francozov in tistim, ki jim prigovarjajo, vključno z baronico Ashtono-vo, ki še vztrajajo pri vlogi francoščine kot univerzalnega jezika, kar že zdavnaj ni več. K jezikom je treba pristopiti racionalno, dvojezičnost danes ni več vrednota, ampak je minimalni pogoj za preživetje. Če je angleščina pogovorni jezik, in to dejansko drži, so potem dodatni jeziki odvisni od interesov posameznika. Za Bu-zeka je pomembnejše znanje jezikov sosedov, Čehov in Slovakov, kar je logično in razumljivo. Večjezičnost ni v tem, da bi vsi govorili angleško in francosko, ampak v možnosti, da si vsakdo izbere jezik ali jezike, ki so zanj koristni oziroma so mu všeč. Za konec anekdota iz osebnih spominov. Pred leti, ko si je sedaj že dolgo pokojna profesorica in ravnateljica Nada Pertot prizadevala za odprtje jezikovne sekcije na liceju Prešeren, je nekoč dejala, da bi se dijaki lahko učili ruščino. Bili smo v času hladne vojne in učenje ruščine je za-dobilo politični prizvok. Na to so jo opozorili in jo vprašali, zakaj naj bi se dijaki učili ruščino, pa je začudeno odgovorila: »Da bi lahko brali ruske klasike v izvirniku, vendar«. Kajti jeziki niso samo politika in gospodarstvo, so tudi kultura. 16 Nedelja, 17. oktobra 2010 NEDELJSKE TEME / Dijaki 2. razreda družboslovnega liceja Simona Gregorčiča iz Gorice in dijaki 3. razreda druž-boslovenga liceja Antona Martina Slomška iz Trsta smo izvedli raziskavalni projekt Na mladih splet stoji. Slovenski raziskovalni inštitut izmenično z dijaki slovenskih višjih in srednjih šol izpelje raziskovalni projekt v sklopu Evropske noči raziskovalcev, ki poteka konec meseca septembra. S tovrstno pobudo želi SLORI promovirati raziskovalno dejavnost med šolsko mladino. Neposredno pa se dijaki seznanimo z raziskovalno dejavnostjo preko konkretne izkušnje. Projekt je vodila raziskovalka Norina Bo-gatec, referentka na goriškem družboslovnem lice-ju je bila prof. Sara Semec na tržaškem pa prof. Jasna Merku. Raziskovalna dejavnost je potekala izmenično v Gorici in Trstu od 15. do 26. septembra 2009. Raziskovalni projekt sta podprli Zadružna kraška banka in Finančna družba KB 1909. Argument raziskave so bila spletna omrežja, ki jih poznamo z izrazom Social network. V vprašalnik smo vključili vprašanja o poznavanju tega novega družbenega pojava, o pogostosti uporabe in o učinkih na socializacijo. Dijaki - raziskovalci smo naprej zbirali gradivo, sledili smo predavanju Enrica Marchetta iz milanske univerze nato smo v delovnih skupinah sestavili posamezne sklope vprašalnika. Anketirali smo 335 dijakov (to je 92%), ki obiskujejo prve, druge, in tretje razrede višjih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem. Cilji ankete so bili sledeči: Ugotoviti razširjenost in pogostost uporabe spletnih socialnih omrežij pri dijakih slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem. Izpostaviti motivacije in razloge, zaradi katerih se dijaki poslužujejo spletnih socialnih omrežij. Preveriti v kolikšni meri spletna socialna omrežja vplivajo na socializacijske izkušnje mladih. Anketirali smo 335 dijakov oz. 92% (odstotkov) vseh vpisanih v prve, druge in tretje razrede višjih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem. Primerjali smo odgovore goriških in tržaških dijakov, izpostavili smo razlike, ki se nanašajo na odmike večje ali manjše od 5% glede na povprečno razporeditev. Anketno skupino sestavlja 62% dijakov iz Trsta in 38% dijakov iz Gorice. Glede na spol je moških 56% in žensk 44%. Na vprašanje o poznavanju spletnih socialnih omrežij, je 94% dijakov odgovorilo, da jih pozna. 6% pa spletna socialna omrežja ne pozna. 3% dijakov meni, da je večina uporabnikov spletnih socialnih omrežij moškega spola, 10% meni, da je večina uporabnic ženskega spola. 87% meni pa, da ni razlike glede na spol uporabnikov. Glede na starost, približno tri četertine anketiranih je mnenja, da je največ uporabnikov spletnih socialnih omrežij pripadnikov mlajše generacije (do 30 let), 1% meni, so uporabniki pripadniki starejše generacije (nad 30 let) in 22% meni, da ni razlike glede starosti uporabnikov. Primerjava med odgovori goriških in tržaških višješolcev ne izpostavlja posebnih razlik. Iz podatkov izhaja, da je poznanje spletnih socialnih omrežij v Gorici bolj razširjeno. Od dijakov smo želeli izvedeti, katere so po njihovem mnenju prednosti oz. šibke točke spletnih socialnih omrežij. Velika večina meni, da spletna socialna omrežja zelo ali precej pomagajo pri ohranjanju stikov z že poznanimi osebami. Med anketiranimi iz Trsta in Gorice, ni bilo bistvenih razlik. Oboji so pritrdilno odgovorili v približno 85%. Nekaj manj kot dve tretjini (64%) anketirancev se strinja, da spletna socialna omrežja pomagajo pri preživljanju prostega časa, čeprav preostali mislijo, da k temu malo pripomorejo ali sploh nič. Dve tretjini (67%) dijakov je mnenja, da se omrežja malo uporabljajo v slabe namene. Nekaj manj kot dve tretjini (65%) anketiranih meni, da omrežja povzročajo veliko odvisnost. Velika večina (81%) je mnenja, da omrežja odvzemajo precej prostega časa. Doslej prikazani anketni rezultati opišejo mnenja dijakov glede razširjenosti in koristnosti rabe spletnih socialnih omrežij. V nadaljevanju bomo predstavili izsledke, ki se nanašajo na njihovo neposredno izkušnjo. QoEuiwnyui [xjti UJ|PWI|U43mW IpCttLHA D.UflriJAi (rrfMJ book uporabljata skoraj dve tretjini dijakov na Goriškem in 88% dijakov na Tržaškem, kjer je razširjen v večji meri. Na Goriškem je raba Netloga bolj razširjena - navedla ga je četrtina anketiranih, v Trstu pa le 6%. Tisti dijaki, ki uporabljajo Facebo-ok, se tako odločajo, ker nudi največ možnosti Na vprašanje glede vpisa v spletna socialna omrežja so anketirani dijaki odgovorili v večji meri, da so se vpisali, da bi ohranili stike s prijatelji in iz radovednosti. Veliko se jih je vpisalo tudi, ker socialna omrežja uporablja večina njihovih prijateljev. Glede vprašanja o razlogu rabe spletnih socialnih omrežij, je največ anketirancev spet odgovorilo, da je razlog ta, da ohranijo stike. Spletna socialna omrežja uporablja kar 91% anketiranih višješolcev. Izkazala se je majhna razlika med Trstom in Gorico in sicer, da se teh v večji meri poslužujejo dijaki na Tržaškem. K4TBU 5PLETN* OMflElJ.4 UPOfiAM.J44> fri=S»} hfltistji; ^^^^Hjfl Hoteli smo ugotoviti, koliko časa že dijaki uporabljajo spletna socialna omrežja in kako pogosto. Rezultati kažejo, da je največ dijakov vpisanih v socialna omrežja od šest mesecev do dveh let. Največ anketiranih dijakov obiskuje spletna socialna omrežja vsak dan. Na osnovi primerjave med anketiranimi v Trstu in v Gorici smo ugotovili, da med njimi ni večje razlike. Velika večina anketiranih dijakov in sicer 72 % tržaških in 64% goriških obiskuje socialna omrežja dnevno. Ena izmed možnosti uporabe spletnih socialnih omrežij je igranje igric s prijatelji. Malo več kot polovica dijakov je odgovorila, da le včasih igra igri- zakaj uporabljaš socialna omrežja? (n=300) drugo 6% Q3IÍÍ Lestvica najbolj uporabljenih spletnih socialnih omrežij je naslednja: na prvem mestu je Face-book, ki ga uporablja 90% anketiranih; na drugem mestu se nahaja Netlog, katerega se poslužuje 58 % dijakov; uporaba omrežij kot so Myspace, Twitter in drugi je manj razširjena. Dijaki iz Trsta se v večji meri poslužujejo Facebooka, pri dijakih iz Gorice pa je bolj razširjena raba Netloga. ker jih uporablja večina mojih prijateljev 25% kerželim da mel drugi končno opazijo ohranjanje stikov s prijatelji 47% dolgčas 19% ce. Pri goriških višješolcih je rednih igralcev nekoliko manj, takih, ki jih nikoli ne igra, pa nekoliko več. Na vprašanje, ki je obravnavalo razlog igranja igric, je večina dijakov odgovorila, da igrajo zato, ker se zabavajo. Primerjava med Trstom in Gorico ne kaže pomembnih razlik. Spletno socialno omrežje, ki ga goriški in trža ški višješolci najbolj uporabljajo, je Facebook. Face / NEDELJSKE TEME Nedelja, 17. oktobra 2010 1 7 ?let stoji i ki 3. razreda d ružboslov neg a Ikeja Anto n a Martina Slomška iz Trsta. Q uT Ol G*1T i ^azisko va In i projekt o druža bn ih om režj i h Vprašanja, ki zadevajo prijateljstva, ki jih mladi imajo na spletnih socialnih omrežjih smo postavili jih z namenom, da bi ugotovili, kdo sestavlja krog prijateljev. Več kot polovica anketiranih je odgovorila, da ima trenutno tudi stike z ljudmi, ki jih ne pozna. Primerjave kažejo, da imajo dijaki v Gorici v manjši meri stik z ljudmi, ki jih ne poznajo. Ali te je kak neznanec vprašal za prija-?£2]JH teljstvo? Skoraj tretjini anketiranih se je godilo, da jih je kak neznanec vprašal za prijateljstvo in so to prijateljstvo sprejeli. Če primerjamo Trst z Gorico, ne opazimo velike razlike, razen te, da dijaki iz Gorice v večji meri spre-la -n jemajo oz. odklanjajo prošnjo prijateljstva neznanca. Ali si kdaj vprašal neznanca za prijateljstvo? Skoraj polovica ni nikoli vprašala neznanca za prijateljstvo. Približno toliko pa je takih, kije dala neznancu prošnjo za prijateljstvo a ni bila sprejeta. Pri odgovorih lahko opazimo več razlik med dijaki goriških in tržaških višjih srednih šol. Na primer v Trstu vprašajo neznance za prijateljstvo v manjši meri kot v Gorici in še v Trstu jih je več sprejetih za prijateljstvo kot v Gorici. Ugotovili smo, da ni bistvenih razlik v doživljanju negativnih izkušenj v Trstu in Gorici. Najbolj pogoste negativne izkušnje bodisi v Trstu kot v Gorici so glede vsiljivih oglasov, ki jih imenujemo SPAM. V Trstu in Gorici ni bistvenih razlik. V manjši meri so dijaki izpostavili nadlegovanje in žalilna sporočila. Ker je pri obravnavi uporabe spletnih socialnih omrežij prišlo na dan vprašanje novih oblik komuniciranja, smo dijake vprašali, kako lažje komunicirajo s prijatelji. Večina oziroma dobra polovica anketiranih je odgovorila, da ne vidi razlike med osebno komunikacijo in komunikacijo preko spletnih socialnih omrežij. Preostali raje komunicirajo osebno, razen nekaterih, ki jim bolj ustreza komunika- Ker se pri obravnavi uporabe spletnih socialnih omrežij pogosto izpostavlja tudi njene negativne vidike, smo dijakom postavili nekaj vprašanj v tem smislu. Tri četertine anketiranih ni imelo negativnih izkušenj pri uporabi spletnih socialnih omrežij. ALI SI UA 5FLETNIH SOCIALNIH CfrlHEZIJ DOZIVELVA KDAJ .... {rl-=30S| cija preko spletnih socialnih omrežij. Odgovori tržaških in goriških višješolcev se bistveno ne razlikujejo. Na vprašanje o vplivu spletnih socialnih omrežij na odnose s prijatelji je skoraj tri četrtine dijakov odgovorilo, da so ti odnosi ostali nespremenjeni, četrtina je navedla, da se preko spletnih socialnih omrežij bolje sporazumeva, le redki pa, da se slabše razume. Iz primerjave med tržaškimi in goriškimi višješolci izhaja, da pri slednjih so odnosi med prijatelji ostali nespremenjeni v večji meri. Vprašalnik zaključujejo vprašanja o po- ZKB<& gledu staršev do rabe spletnih socialnih omrežjih. Na vprašanje »ALI TI STARŠI DOVOLJUJEJO UPORABO SOCIALNIH OMREŽIJ« je velika večina anketiranih dijakov odgovorila pritrdilno; takih, ki imajo starše, ki te uporabe jim ne dovoljujejo je samo 1%. Starši preostalih dijakov pa uporabo spletnih socialnih omrežij dovoljujejo le za omejen čas ali za določeno uporabo. Le redki so primeri, ko starši ne vedo, da njihovi otroci uporabljajo spletna socialna omrežja. Med Trstom in Gorico ni bistvenih razlik v odgovorih. Zelo zanimivo je, da približno 30% dijakovih staršev uporablja spletna socialna omrežja. Velika večina staršev jih sicer ne uporablja in 8% dijakov o tem ALI TI STARŠI DOVOLJUJEJO UPORABO SOCIALNIH OMREŽIJ? (n=305) 1 % 19% ni seznanjen. Podatek, ki izhaja iz primerjave med Trstom in Gorico, je ta, da v Gorici uporabljajo starši spletna socialna omrežja v večji meri kot v Trstu. Večina staršev, ki uporabljajo spletna socialna omrežja, ne sestavlja krog prijateljev svojih otrok. Takih, ki ga sestavljajo, je 37 %. Primerjava med Trstom in Gorico ne izpostavlja izrazitejših razlik. Ugotovili smo, da v večini primerov ne prihaja do prepirov s starši glede uporabe spletnih socialnih omrežij in če pa se to zgodi, je glavni razlog prevelika količina ur, ki jih dijaki preživijo pred ekranom. Med goriškimi in tržaškimi odgovori ni večjih razlik. Izsledki anketne raziskave sestavljajo zanimivo sliko uporabe spletnih socialnih omrežij pri dijakih slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem. □ Nu □ Da □ Da, a za omajan fiag ■ Da, a za. določano uporabe ■ Sploh ntd vojij, da 'jii uporabljam □ Drugo • Večina anketiranih meni, da med uporabniki spletnih socialnih omrežij ni razlik glede na spol. • Več kot polovica vseh vprašanih potrjuje tezo, da spletna socialna omrežja pomagajo pri navezovanju novih stikov. Istočasno pa ena tretjina dijakov zanika to trditev. • Večina dijakov je mnenja, da spletna socialna omrežja odvzemajo veliko prostega časa. • Anketiranci uporabljajo pretežno Facebook in Net- log. • Dijaki, ki uporabljajo Facebook, se za to odloča- jo, ker menijo, da Facebook nudi največ možnosti. • Večina anketiranih dijakov uporablja spletna so- cialna omrežja vsak dan. • Motivacija vpisa anketirancev v spletna socialna omrežja je ta, da bi ohranili stike s prijatelji in iz radovednosti, zato jih tudi trenutno uporabljajo. • Večina anketiranih dijakov igra igrice, ker jih te za- bavajo in ker se dolgočasijo. • Med tržaškimi anketiranci je več takih, ki imajo v svojem krogu prijateljev osebe, ki jih ne poznajo. • Tri četertine anketiranih dijakov ni imelo nega- tivnih izkušenj pri uporabi spletnih socialnih omrežij. • Večina anketiranih ne izpostavlja razlike med ose- bno komunikacijo in komunikacijo preko spleta. • Samo 1% anketiranih dijakov ne uporablja sple- tnih socialnih omrežij, ker jim starši tega ne dovolijo. 18 Nedelja, 17. oktobra 2010 NEDELJSKE TEME Skupina rejcev s Tržaškega je ob obisku ovčje farme na Vremščici in govedoreje v Senožečah skupaj s sogovorniki ugotavljala, da je potrebno čezmejne stike čim bolj pospeševati, saj je izmenjava izkušenj zelo dragocena. / DVA KORISTNA OBISKA TRŽAŠKIH REJCEV Na Vremščico n v v v Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB KMEČKA ZVEZA Zanimivo predavanje o vinogradništvu V torek 12. oktobra je bilo v razstavni dvorani Zadružne kraške banke predavanje o vinogradništvu na zanimivo temo: vpliv gojitvene oblike trte na kakovost grozdja. Strokovno srečanje slovenskih in italijanskih strokovnjakov ter vinogradnikov je v okviru čezmejne strokovne izmenjave priredila Kmečka zveza. Predavali sta področni strokovnjakinji dipl. inž. agronomije Majda Brdnik iz sežanske izpostave Kmetijske svetovalne službe, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica ter agronomka Natascia Riggi. Brdnikova je podala najprej strnjen zgodovinski prikaz gojitve vinske trte. V nadaljevanju je navedla razloge, vsled katerih je koristno dati trti gojitveno obliko ter na koncu opisala prednosti in šibke strani pri nas razširjenih gojitvenih oblik. Riggijeva pa je v svojem predavanju izpostavila vpliv poletnih opravil v vinogradu na kakovost grozdja. Skupina tržaških govedorej-cev in ovčerejcev si je v torek 12. oktobra ogledala dve izredno zanimivi živinorejski strukturi na slovenskem Krasu. Obisk je priredila Kmečka zveza v okviru čez-mejnega sodelovanja in izmenjave dobrih praks. Obiskovalce je spremljala agro-nomka Milena Štolfa, vodja izpostave kmetijske svetovalne službe Sežana, ki deluje v sklopu Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Srečanja so se udeležili še inž. agr. Majda Brdnik in s strani Kmečke zveze dr. Mario Gregorič, vodja strokovne službe, podpredsednica Sidonja Radetič ter odbornik Omar Marucelli. Najprej so si gostje ogledali ekološko ovčerejsko kmetijo na Vremši-ci, ki deluje v sklopu Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Kmetija razpolaga s 300 hektari kmetijskih površin, od teh 200 pašnikov, in redi približno 500 ovc, vključno z 21 ovni. Mleko je namenjeno proizvodnji sira, ki ga kmetija proda neposredno na svoji strukturi. Slednja zajema poleg prodajalne tudi sirarno in zorilnico sira. Povpraševanje po odličnem izdelku presega ponudbo, tako da s prodajo ni nobene težave. Po izčrpnem prikazu delovanja, ki ga je podal vodja kmetije veterinar Andrej Škrbin, je prišlo do izčrpne izmenjave mnenj o problemih, ki zadevajo rejo drobnice in ki so skupni čez-mejnim rejcem. Vsi so bili mnenja, da je izmenjava čezmejnih obiskov rejcev in strokovnjakov izredno koristna in aktualna in jo gre zato okrepiti in razširiti. Pri drugem obisku so prišli na svoje predvsem govedorejci. Skupina si je namreč ogledala govedorejsko ekološko kmetijo Nika Medena iz Senožeč, ki redi povprečno 30 krav molznic, 10 glav pomladka in plemenskega bika. Proizvodni dosežki kmetije so odlični, saj je genska osnova krav izredna, način krmljenja pa prilagojen proizvodni usmeritvi s krmo pridelano izključno na domačem posestvu. Mleko ima izredne or-ganoleptične lastnosti, saj z vsebnostjo tolšče, predvsem pa beljakovin, daleč presega povprečne vrednosti. Kmetija prodaja prirejeno mleko v Kopru, kjer ima svoj mlekomat. Iznajdljivost, marljivost in visoka poklicna usposobljenost nosilca kmetije je omogočila, da je obrat postal v dveh desetletjih vzorna gove-dorejska kmetija, ki je na tržaške rejce napravila izreden vtis, saj razpolaga z zelo sodobno tehnologijo, ki je omogočila zavidljive vrhunske proizvodne dosežke ob doslednem spoštovanju okolja. NOVO MESTO Mednarodni posvet o goveji rjavi pasmi NOVO MESTO - V Novem mestu se je končal dvodnevni strokovni del evropske konference rejcev goveda rjave pasme, s katero so želeli opozoriti na pomen tega v Evropi vse manj zastopanega goveda. Ta ima v pogojih omejenega kmetovanja vrsto prednosti, poudarili pa so tudi pomen njegove genotipizacije, je predstavnica prirediteljev Sonja Arlič povedala za STA. Na novomeškem Centru biotehnike in turizma zbranih 180 udeležencev iz 11 evropskih držav je danes nagovoril tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ki je dejal, da na ministrstvu gledajo predvsem na to, kako povečati proizvodnjo hrane, kar je v svetu z velikim številom lačnih ena izmed strateških nalog. Rjava pasma, ki je v Sloveniji prisotna več kot stoletje, je tako rekoč tradicionalna, ker omogoča kombinacijo kmetijske proizvodnje na trajnostni način, pa je, tako Židan, primerna tudi za novo kmetijstvo. Omenjena pasma je za slovensko okolje zelo primerna, po- membna pa je tudi za prirejo mleka, je nadaljeval. Ta v Sloveniji predstavlja 15 odstotkov vrednosti kmetijske proizvodnje, v primeru govedoreje kot celote pa 30 odstotkov. Na tem področju na ministrstvu pričakujejo velik korak naprej, saj trenutna slovenska mlečnost s približno 5500 kilogrami na leto pomembno odstopa od evropskega povprečja, ki znaša nekaj čez 6300 kilogramov, medtem ko sosedi, Avstrija in Italija, pri mlečnosti dosegata skoraj 7000 kilogramov, je navedel. Slovenski cilji morajo biti velikopotezni, glede prireje mleka pa je potrebno v državi v nekaj letih, seveda z državno pomočjo in preko tega goveda, doseči evropsko povprečje, je dodal minister in povzel, da sta se v zadnjem času tudi obe slovenski govedorejski organizaciji dogovorili, da bo znotraj zveze rjavo pasmo zastopala le ena, kar bo omogočilo lažje doseganje selekcijskih ciljev, je še povedal Židan. (STA) STROKOVNI NASVETI Jesensko škropljenje sadnega drevja Ko listje odpada, je čas, da škropimo sadno drevje proti raznim glivičnim boleznim. Jesensko škropljenje pripomore k zmanjšanju okužbe v naslednjem letu. Pri izbiri pripravkov bomo dali prednost tistim, ki so dovoljeni v biološkem varstvu. V glavnem so to pripravki na osnovi bakra. Znano je namreč, da je baker učinkovit proti raznim povzročiteljem bolezni, pomembno pa je tudi, da enoletnih mladikam pomaga, da bolje olesenijo in tako bolje prenesejo nizke temperature. Poglejmo, kako bomo ukrepali pri posameznih vrstah. JABLANA - Najhujša glivična bolezen jablane je jablanov škrlup (Venturia inaequa-lis), koliko škode lahko naredi, je bilo očitno povsem očitno ob letošnjem izredno mokrem letu. Bolezenski znaki se pojavijo na mladih listih v obliki madežev, ki pozneje potemnijo. V hujših primerih listi odpadejo. Madeži se pojavijo tudi na sadežih. Škoda je večja, čim zgodnejši je napad, še zlasti, ko bolezen prizadene plodove. Okužena povrhnjica na sadežu rada razpoka, plod pa se deformira. Gliva prezimi tudi na odpadlih listih, zato je škropljenje učinkovito, ko listje odpada. Če je napad močan, škropimo še enkrat, ko je listje popolnoma odpadlo. Koristno je tudi, da jeseni listje pograbimo in uničimo. Uporabljamo bakrove pripravke (npr. RAME CAFFARO, CUPROVIT) ali druga površinska škropila. V biološkem varstvu uporabljamo tudi žveplov proteinat. Proti škrlupu je učinkovito tudi, da v času odpadanja listov poškropimo krošnjo z ureo v 5 % koncentraciji. To pomaga, da listi hitreje razpadejo, zato gliva v njih težje prezimi. V tem času škropimo tudi proti raku, ki ga povzročajo razne bakterije (Nectria galligena, Phomopsis mali idr.). Slednje prodrejo v rastlino preko točke, kjer so rasli listi, ki so odpadli z veje ali preko ran pri obrezovanju. Škropimo predvsem v mladih nasadih, z bakrovimi pripravki. HRUŠKA - Tudi hruško napada škrlup, pa čeprav v veliko manjši meri, kot jablano. Tudi hruško škropimo proti škrlupu in raku, z istimi sredstvi in na podoben način, kot jablano. Ista sredstva so učinkovita tudi proti bakterijskemu hruškovemu ožigu, ki ga povzroča Erwinia armylovora. Bolezen je zelo nevarna in v zadnjih letih močno ogroža nasade hrušk. Pojavlja se z venenjem, in sušenjem cvetov ter poganjkov. BRESKEV - V času, ko listje odpada, zatiramo breskvino kodravost (Taphrina deformans). Bolezenski znaki se pojavijo spomladi, ko listi poženejo. Slednji postanejo skodrani, rumeno zelenkasti ali rdečkasti in krhki, huje okuženi listi lahko tudi odpadejo. Drevo se z leti izčrpa, tudi ker enoletni les slabo oleseni. Če se bolezen pojavi pozneje, se listi le delno nakodra-jo. Na cvetovih lahko opazimo nepravilnosti, na plodovih pa rdečkaste izločke na kožici. Zelo važno je, da s škropljenjem dobro zaščitimo vse rastlinske dele, saj je bolezen precej trdovratna. Koščičarje lahko škropimo tudi takrat, ko je listje že odpadlo, a ne smemo čakati predolgo. Drugič bomo škropili spomladi, ko se brsti napenjajo. Uporabljamo bakrove pripravke, kot smo opisali za jablano. Pri koščičarjih moramo biti bolj previdni, ker imajo lahko nekatere sorte višjo občutljivost na baker. V teh primerih škropimo s pripravki na podlagi thirama (TMTD-50), cirama (Mezene WG, Crittan WG), captana ( Captano 80 WG, Te-trapac 80 DG) ali drugimi. Z istimi omenjenimi sredstvi škropimo tudi proti luknjičavosti (Wilsonomyces car-pophilus). Bolezen napade liste, mlade poganjke, vejice in plodove. Na listih se pojavijo okro-glaste rdeče rjave pege premera 2 - 5 mm, ki so včasih obrobljene z rdečim robom. Notranji, odmrli del pege odpade in nastane značilna luknjica. Tudi na plodovih nastanejo okrogle rdeče pege, ki so malo poglobljene in pogosto rdeče obrobljene. Iz njih se navadno cedi smola, plod se izmaliči in ga pogosto napade še monilija. Gliva napade jeseni in v toplejših mesecih predvsem zelene poganjke, ki se posušijo. Huda bolezen koščičarjev je tudi monilija (Monilia fructigena), ki v glavnem prezimi v obliki micelija med lubjem ali na mumijah. Mumije so bolni sadeži, ki so se posušili. Bolezenski znaki se najbolj pojavijo na sadežih v obliki plesni v koncentričnih krogih. Kmalu ves sadež postane gnil. Ob bolj suhem vremenu pa se posuši in spremeni v mumijo. Priporočljivo je, da listje, odpadlo sadje in mumije v tem času ali najkasneje pred brstenjem poberemo in uničimo. Ob hujšem napadu škropimo v tem času z bakrovimi pripravki ali pa z ne biološkimi pripravki na podlagi bitertanola (BAYCOR), vin-klozolina (RONILAN) in drugimi. ČEŠNJA, VIŠNJA, MARELICA IN SLIVA - Tudi druge koščičarje v tem času škropimo proti luknjičavosti, sušenju listov in mladik in moniliji, na podoben način, kot breskev. Na monilijo pa je najbolj podvržena marelica. OREH - domači oreh le redkokdaj oboli. Ob vlažnem vremenu pa lahko oreh napade glivična bolezen po imenu orehov ožig (Gnomonia leptostyla, Gnomonia ju-glandis) in orehova črna pegavost (Xanthomonas juglandis). Listje se prekrije s številnimi pegami,ki se lahko posušijo in predčasno odpadejo. Orehova listna plesen (Microstroma juglandis) je pa redkejša. Bolezni oreha zatiramo, ko odpadajo listi z bakrovimi ali drugimi površinskimi pripravki. Če orehov še nismo pobrali, moramo paziti na karenčno dobo. Odpadlo listje poberemo in uničimo. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 19. oktobra 2010 1 7 Na slikah: pod naslovom Chur - Coira, glavno mesto kantona Grisuns; desno: romanč je uradni jezik v kantonu, tudi na avtobusih. V NEW YORK TIMESU ODMEVEN ČLANEK O ROMANČIH V ŠVICARSKEM KANTONU GRISUNS Ko je jezik razpet med srcem in denarnico Bojan Brezigar Ne dogaja se zelo pogosto, da bi veliki svetovni dnevniki namenjali pozornost majhnim manjšinam v Evropi; za tako presenečenje je poskrbel novinar John Tagliabue, ki je v dnevniku New York Times pred kratkim objavil daljši zanimiv članek o Romančih, najmanjšem narodi v Švici, ki pa je vendar formalno enakopraven s švicarskimi Nemci, Francozi in Italijani. Ta članek se začenja z vprašanjem, ki si ga pogosto zastavljajo prebivalci tega skrajno vzhodnega kantona v Švici: je jezik vprašanje srca ali vprašanje denarnice? Odgovor je pač odvisen od človeka, s katerim govoriš. V kantonu Grisons, v nemščini mu pravijo Graubünden, so ljudje, ki odločno podpirajo in drugi, ki prav tako odločno zavračajo lokalni jezik. Elisabeth Maranta, ki že 18 let upravlja knjigarno Palatin v Churu, glavnem mestu tega kantona, kjer prodaja knjige v romanču in v nemščini, pra- vi tako: »Ko ljudje govorijo o smrti tega jezika, jim odgovorim, da so dnevi, ko v svoji knjigarni prodajam samo knjige v ro-manču«. Vsekakor gospa Maranta ne prikriva krhkosti tega jezika: rodila se je v Nemčiji in v Chur je prišla pred 38 leti s svojim možem, pa še ne govori romanča, kar tam ni problem, ker vsi domačini obvladajo tudi nemščino. Čeprav je strastna zagovornica domačega jezika, ima veliko dvomov glede njegove prihodnosti. Na vprašanje, zakaj je večina knjig, ki jih prodaja, poezija, pomenljivo pogleda in reče: »Kadar bolnik umira, piše samo poezijo. Romanč izhaja neposredno iz latinščine, ki so jo v teh gorskih dolinah govorili v času rimskega imperija. Skupne latinske korenine ima s francoščino, italijanščino in španščino. Ljudje, ki so govorili ta jezik, so bili tako izolirani v svoji globoki dolini, da je tam nastalo pet različnih narečij, ki se med seboj razlikujejo, čeprav med njimi ni bistvenih razlik. V 19. stoletju so menihi v teh dolinah razvili pisni jezik. V dolinah so delovali pisatelji, ki so pisali v romanču, veliko je bilo pesnikov, ampak sveto pismo je bilo v romanč prevedeno šele. Leta 1973. Leta 1997 je v romanču začel izhajati prvi dnevnik, La Quotidiana. Romanč je bil vseskozi regionalni jezik; govorilo ga je vsega približno 2,2 odstotka prebivalcev Švice. To je bilo v začetku 19 stoletja, ampak takrat je Švica štela samo 1,6 milijona prebivalcev. Danes jih je veliko več, tako da se je delež tistih, ki govorijo romanč, približno 60.000 ljudi - znižal na približno odstotek prebivalstva Švice. Še pred nekaj desetletji so na romanč gledali kot na narečje, ki so ga govorili samo reveži v oddaljenih dolinah; danes smo priče preporodu jezika, zahvaljujoč se predvsem intenzivnemu delu vlade. Švica je namreč leta 1966 razglasila romanč za uradni jezik, skupaj z nemščino, francoščino in italijanščino, in sedaj investira več kot 3 milijone evrov letno za ohranitev in razvoj jezika. V vasi Trun v zgornji dolini Rena živi Fritz Wyss, ki je velik zagovornik tega jezika. »Vidim, da je to velika prednost,« pravi ta 51-letni gospod, ki na glavni ulici Tru-na upravlja majhno mesnico. Tu približno 90 odstotkov prebivalstva govori romanč in v mesnici je vse strogo dvojezično, v nemščini in v romanču. »Nekateri moji kolegi me sprašujejo, zakaj je pri meni vse dvojezično; po njihovem mnenju je romanč poleg nemščine videti zelo provincialno. Ampak jaz imam samo dobre rezultate,« podarja in dodaja: »Naši otroci, ki se v šoli učijo romanč, imajo potem velike prednosti pri učenju francoščine in italijanščine.« Njegova soseda, 65-letna Ursulina Bether-Nay povsem soglaša: »Ljudje so ponosni na svoj jezik in vsi si prizadevajo za njegovo ohranitev,« pravi, ko se v njeni dnevni sobi nemoteno pogovarjava v nemščini. »Ni bilo vedno tako; ljudje so se nekoč sramovali tega jezika,« dodaja. Na vprašanje, ali je ta jezik ogrožen, pa nima dvomov: »Da, seveda je. Nas je tako ma- lo in zunanji vplivi so tako zelo močni.« V cerkvi so pesmi in molitve v romanču, pojasnjuje, ampak sedaj je zelo malo duhovnikov, ki obvladajo ta jezik, tako da je v tej vasi župnik iz Poljske, ki sicer nekako govori romanč, vendar veliko raje uporablja nemščino vsaj pri pridigi. Gospodarstveniki pa pravijo, da je ohranjanje jezika drago, še zlasti glede na dejstvo, da se dežela počasi spreminja: turizem in lahko industrija izpodrivata kmetijstvo. V podjetju Hamilton Bonaduz, švicarski podružnici nekega ameriškega podjetja, ki se ukvarja z opremo za zdravstvo in raziskave, direktor Andreas Wieland pozdravlja »a revair«, nasvidenje v romanču. Vendar je približno tretjina od 700 uslužbencev visoko specializiranih inženirjev, tako da v pogovoru najpogosteje uporabljajo angleščino ali nemščino, veliko manj pa romanč in italijanščino, ki sta najmanjša jezika v Švici. V avgustu so ga povabili na konferenco o jeziku, kjer naj bi govoril o jezikovni politiki v tovarni, ki jo vodi, vendar je odklonil. Pisal jim je: »Romanč in italijanščina sta kulturno in politično zelo pomembna jezika, vendar sta za naše izvozno gospodarstvo nepomembna in sodita v kategorijo folklore. Naši uslužbenci se s partnerji v Pekingu in v New Yor-ku pogovarjajo v angleščini in ne v italijanščini iz Viscosoprana ali narečju ro-manča iz Tujetscha,« je napisal, nanašajoč se na dve vasici iz te regije. Vendar je 55-letni gospod Wieland zelo jasen, ko pravi: »Jaz ne nasprotujem ro-manču. Na sprejemih našega podjetja nikoli ne ponujamo lososa in šampanjca, ampak krajevne pijače in tanko narezano pre-kajeno govedino, ki je v tem kantonu zelo poznana. V podjetju izobražujemo 50 mladih domačinov, ampak romanč ni pogoj za njihovo kariero.« Južno od Hamiltonovega obrata, onstran prelaza Julier, v vasi Samedan, kjer stoletja govorijo romanč, skušajo dokazati, da gospod Wieland nima prav. Ko je bil romanč edini jezik v šoli, so Nemci vztrajali, da morajo biti šole dvojezične. Sedaj sta prva dva razreda osnovne šole dvojezična za vse prebivalce, od tretjega leta dalje pa starši izbirajo, v katero šolo vpišejo svoje otroke. Thomas Nievergelt, po poklicu odvetnik, v prostem času pa tudi župan Samedana, ne soglaša z Wielandovi-mi kritikami in ugotavlja: »Nikakor ni res, da učni jezik vpliva na znanje otrok in na kakovost šole. Namen jezika ni samo kasnejše iskanje zaposlitve, jezik je vprašanje srca, ne samo pogovarjanja.« r-\ v v • . v I v v • ^ Ruščina namesto svedsane? Hud spor v finski vladi Na Finskem je prišlo dom resnega spora med predsednico vlade, predstavnico sredinske stranke Mari Kiviniemi in ministrico za šolstvo, predstavnico nacionalne koalicijske stranke Henno Virk-kunen glede pouka jezikov v šoli. Virkkunenova je namreč dejala, da odločno nasprotuje predlogu, da bi na vzhodu Finske, to je ob meji z Rusijo, omogočili učencem oziroma njihovim staršem možnost, da namesto obvezne švedščine izberejo ruščino. S tem se je odzvala na intervju predsednice vlade za finsko nacionalno televizijo YLE, v katerem je Kiviniemijeva dejala, da se ji zdi prav, da bi otrokom, ki živijo v bližini meje z Rusijo, omogočili tak eksperimentalni program tujih jezikov. Ministrica za šolstvo pa ocenjuje, da je sprememba statusa švedščine zelo zahteven projekt, ki bi vplival tako na osnovno izobraževanje kot tudi na ves finski šolski sistem. Po njenem mnenju sta oba jezika, finščina in švedščina, potrebna za višje stopnje šolanja. »Obstajajo primeri, ko bi se zaradi pomanjkanja znanja švedščine učenec ne mogel odločiti za nekatere nadaljevalne smeri; poleg tega moramo tudi upoštevati možnost, da se nekateri učenci med šolskim leto zaradi selitve družin prepišejo na drugo šolo, kjer niso uvedli takega eksperimentalnega programa,« je opozorila. Po njenem mnenju bi morale biti take odločitve predhodno vključene v vladni program. Res pa je, da so za tako spremembo zaprosile nekatere občine na območju Finske. Tako finska televizija poroča, da je občina Tohmajarvi predlagala, da bi popolnoma odpravili pouk švedščine in ga od sedmega razreda zamenjali z ruščino razen za tiste učence, ki bi izrecno želeli nadaljevati pouk švedščine. Virkkuneno-va zagotavlja, da finska vlada podpira pouk jezikov v šolah in že sedaj omogoča učenje ruščine kot tujega jezika v številnih občinah; dejstvo pa je, da se morajo otroci, ki to želijo, ruščino učiti poleg šved-ščine in ne namesto teka jezika, ki je drugi uradni jezik v državi, pa čeprav sestavljajo Švedi manj kot 5 odstotkov prebivalstva Finske. Okvirna konvencija Sveta Evrope Znatno prispevala k zaščiti manjšin Delovna skupina Evropskega parlamenta za tradicionalne manjšine, narodne skupnosti in jezike, ki ji predseduje madžarska poslanka IKnga Gal je svoje zadnje zasedanje namenila vprašanju izvajanja Okvirne listine Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin. O tem sta kot gosta govorila predsednik svetovalnega odbora Sveta Evrope za izvajanje te konvencije prof. Rainer Hofmann in predstavnica sekretariata, ki je pri Svetu Evrope zadolžen za nadzor izvajanja konvencije Michele Akip. Profesor Hofmann je objasnil delovanje svetovalnega odbora in posredoval vrsto pop-gledov in primerov, kako v posameznih državah članicah Evropske unije izvajajo to konvencijo. Poudaril je, da je konvencija pozitivno vplivala na narodne manjšine v novih državah članicah Evropske unije, ker je bilo njeno izvajanje določeno kot eden izmed pogojev, ki so jih morale te države izpolnjevati pred vstopom v EU. Večina od 39 držav članic Sveta Evrope je konvencijo podpisalo in ratificiralo. Belgija, Grčija, Islandija in Luksemburg so jo podpisale, ne pa ratificirale, medtem ko je Andorra, Francija, Monako in Turčija niso niti podpisale. Za Kosovo je bil uveljavljen po- seben režim še pred razglasitvijo neodvisnosti. Ko je govoril o jezikovnih pravicah je prof Hofmann menil »vznemirljive« učinke, ki jih ima ponekod državna zakonodaja na narodne manjšine, kot velja to na primer za madžarsko manjšino na Slovaškem. Po njegovi oceni tak odnos ne sodi v okvir načel te konvencije in ni v skladu z evropskimi določili, poleg tega pa kvarno vpliva na dobrososedske odnose. Hofmann je tudi navedel nekatere dosežke, ki so posledica uveljavljanja konvencije. Pri tem se je osredotočil predvsem na pogodbene mehanizme pri vzpostavljanju odnosov med večino in manjšino, ki bi lahko sicer privedli do destabilizacije in morda celo do konfliktov. Poudaril pa je tudi, da se je prav zaradi te konvencije izboljšalo stanje pravne zaščite manjšinskih pravic v številnih državah; k temu je bistveno pripomogel tudi nadzorni mehanizem nad izvajanjem konvencije. Ob koncu je še omenil, da so k učinkovitemu izvajanju konvencije pomembno doprinesle tudi nevladne organizacije, k temu pa je prispevalo tudi pozorno delo pristojnega telesa evropskega parlamenta. Zato je poslance spodbudil, naj s tem delom nadaljujejo. Michele Akip pa je svoj poseg osredotočila na pragmatična vprašanja delovanja Okvirne konvencije. Tako je poslance seznanila s postopkom nadzora, ki se v vsakem ciklusu začne z obiskom delegacije svetovalnega odbora v posameznih državah, kjer preverjajo vsebino poročila, ki ga države periodično dostavljajo Svetu Evrope. Opozorila je, da so nekatere države za soočenje z odborom zelo odprte, druge pa so bolj zadržane. Poudarila je tudi nujnost, da poročila, ki jih sestavljajo posamezne države, dejansko odražajo stanje manjšin, in pomen stalnega sodelovanja med Svetom Evrope in Evropsko unijo. Poslanci so nato goste opozorili na številne probleme. Med temi je na primer razpon med pravicami in dejanskimi možnostmi. Tako se dogaja, da imajo v nekaterih državah manjšine pravico do lastnih sredstev obveščanja, nimajo pa denarja, da bi to pravico udejanile. Postavljeno je bilo tudi vprašanje o različnem odnosu do manjšin v posameznih državah, profesor Hofmann pa je opozoril, da morasjo države sprejeti ukrepe v korist narodnih manjšin, da pa evropski pravni red ne določa standardov o zaščiti manjšin v Evropski uniji. Št. 113 i.podlistek * . -M. r . qorica@ssorq.eu - iS 17. 10. 2010 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA 7. javni razpis za podelitev priznanja »Kazimir Humar« ZSKP, ZCPZ-Gorica in KC Lojze Bratuž Februarja 2011 bo potekala podelitev 7. priznanja v spomin na msgr. Kazimirja Humarja. V ta namen so tri organizacije Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Kulturni center Lojze Bratuž, ki so obenemu tudi pobudniki priznanja, objavile razpis s pravili za podelitev. Kot je navedeno v 3. členu razpisa ima podelitev priznanja cilj ovrednotiti kulturno oz. prosvetno delo posameznikov, društev ali organizacij med Slovenci na Goriškem. Od leta 2005 od kar je bila podeljeno prvo priznanje, so to prejeli: 2005: dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež 2006: društvi Jadro in Tržič 2007: zborovodji Elvira Chiabai in Zdrav- ko Klanjšček 2008: kulturni delavec in vzgojitelj Ivo Bolčina 2009: organist in zborovodja Herman Sre-bernič 2010: Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa kralja in Zavod sv. Družine v Gorici Razpis 1) Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podelujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. 2) Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosve-te na podlagi javnega razpisa. 3) Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. 4) Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. 5) Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2010 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gori-ca-Gorizia, Drevored 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnico: "Predlog za priznanje". Informacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške prosvete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_gorica@libero.it KC Lojze Bratuž in ZCPZ-Gorica Vokalna akademija Ljubljana v goriški stolnici V četrtek, 22. oktobra 2010, v sklopu koncertne sezone 2010/2011, ki jo prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice, bo v Gorici gostovala VAL - Vokalna Akademija Ljubljana z dirigentom Stojanom Kuretom in ob spremljavi Barbare Sorč - mezzosopran, Kaje Kapus in Urše Kržič - violončelo, Tomaža Štular-ja - kontrabas ter Mojce Prus - klavir. Koncert bo v goriški stolni cerkvi sv. Hi-larija in sv. Ticjana s pričetkom ob 20.30. Zbor spada v sklop istoimenskega ga na zborovskem tekmovanju v Arezzu je omogočila Vokalni akademiji Ljubljana, kot prvemu moškemu zboru v zgodovini, da se je v letošnjem maju udeležil tekmovanja za veliko nagrado Evrope 2010, ki je potekalo v Varni. Nastop je bil izredno uspešen saj je Vokalna Akademija Ljubljana zmagala prestižno prvo nagrado. Obeta se torej zelo kakovosten večer za ljubitelje in stalne obiskovalce koncertne sezone. Pri tem ne gre pozabiti, da je vstop prost, kar je tudi dodatna spodbuda za lepo kulturno doživetje. društva VAL - Vokalna akademija Ljubljana. Ustanovitev društva in zbora sega v september 2008. Zborovska sestava zaobjema od šestnajst do dvajset izkušenih zborovskih pevcev iz vse Slovenije. Umetniški vodja in dirigent Vokalne akademije Ljubljana je maestro Stojan Kuret, z njim pa sodelujeta pianistka Mojca Prus in sopranistka Martina Burger, specialistka za vokalno tehniko. Kljub temu, da zbor VAL nastopa relativno kratek čas, pa ima v svojem »živ-jenjepisu« nekaj pomembnih priznanj. V letu 2009 je Vokalna akademija Ljubljana imela zelo uspešno septembrsko koncertno turnejo v okviru festivala Concordia vocis v Cagliariju na Sardiniji. Sledila je udeležba na 57. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Arezzu (Italija), kjer je VAL s kakovostnimi nastopi prepričljivo zmagala v vseh štirih prijavljenih kategorijah ter osvojila še veliko nagrado. Zma- gorica Goriška Mohorjeva družba vabi v ponedeljek, 18. oktobra 2010 ob 17.00 v Galerijo Ars nad Katoliško knjigarno (Travnik 25 - Gorica) na predstavitev enciklopedijskega priročnika »Nafta - Nastanek in razvoj svetovne naftne industrije« avtorja kapet. Marca Sullija - Sulčiča. trst SC Melanie Klein vabi otroke od 3. do 8. leta ter njihove starše na glasbeno delavnico, ki poteka vsako soboto popoldne v ul. Cicerone 8 v Trstu. Informacije lahko dobite na tel. 3284559414 ali na elektronski pošti in-fo@melanieklein.org. 14. Koroški kulturni dnevni v tem tednu KKZ iz Celovca, Slovenska prosveta iz Trsta in ZSKP iz Gorice vabijo Razstava in film o Valentinu Omanu v DSI - Trst - Društvo slovenskih izobražencev vabi v ponedeljek, 18. oktobra, v Peterlinovo dvorano v ul. Donizetti 3 v Trstu na odprtje razstave slikarja Valentina Omana. Večer bo glasbeno oplemenitil kitarist Janez Gregorič. Sledilo bo predvajanje filma Tanzen-berg/Plešivec, Omanove freske iz let 1987/88. Začetek ob 20.30. Dela Gustava Januša v KC Lojze Bratuž - Gorica - Kulturni center Lojze Bratuž vabi v torek, 19.10.2010 ob 18.00 na odprtje likovne razstave del av-todidaktnega slikarja in pesnika Gustava Januša, ki se je rodil leta 1939 v Selah in deloval kot učitelj na Koroškem. Umetnik živi in ustvarja na Breznici pri Po-drožci. Njegov likovni in pesniški jezik je izrazito metaforičen. Slikar uporablja kodiran likovni nagovor in izbira določene likovne oblike, ki zaradi ponavljanja dobijo značaj znaka. Večer bo glasbeno obogatil nastop skupine Trio Sonus. Srečanje glasnebih šol v Gorici - SCGV Emil Komel vabi v četrtek, 21.10.2010 ob 17.00 na srečanje glasbenih šol, ki bo potekalo v Komorni dvorani KC Lojze Bratuž v Gorici. Nastopili bodo gojenci Glasbene šole na Koroškem, SCGV Emil Komel iz Gorice in Glasbene matice. Koncert "Koroški pušeljc" v Boljuncu - Mladinski dom Boljunec vabi v petek, 22.10.2010 ob 20.30 v Prešernovo gledališče v Boljuncu na koncertni nastop »Koroški pušeljc«, na katerem bodo nastopili MePZ DANICA in trio KO-ROTAN Prireditvi je podelila svoje pokroviteljstvo Občina Dolina. Gledališka predstava "Policija" v Štandrežu - Prosvetno društvo Štandrež vabi v soboto, 23.10.2010 ob 20.30 na ogled gledališke predstave "Policija" v izvedbi KPD Planina - Sele. Predstava bo v župnijski dvorani "Anton Gregorčič v Štandrežu. Srečanje odbornikov KKZ, SP in ZSKP - V soboto, 23.10.2010 bo srečanje odbornikov Krščanske kulturne zveze, Zveze slovenske katoliške prosve-te in Slovenske prosvete. Poleg delovnega sestanka, bodo odborniki treh zvez obiskali kulturne in prosvetne dejavnosti na Tržaškem. Predstava "Koroško kolo" za goriške višješolce - Zveza slovenske katoliške prosvete prireja v soboto, 23.10.2010 ob 10.30 v veliki dvorani Slovenskega višješolskega središča v Gorici, mladinsko gledališko predstavo "Koroško kolo', v izvedbi Mladinske gledališke skupine Sanjelovci, ki deluje pri PD Danica iz Št. Primoža. Predstava "Koroško kolo" je pogumen korak; uprizoritvena forma, ki preigrava žanre dramskega, gibalnega in glasbenega gledališča, je z obravnavano tematiko - vprašanjem slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem - znova odprla vprašanje identitete naroda, manjšine in posameznikove eksistence v okolju, ki Slovencem ni naklonjeno, in skozi niz prizorov - od liričnih do dramskih, pevskih in plesnih - prepričljivo in doživeto znovo razpira družbeno problematiko, na katero današnje ljubiteljsko gledališče vse prevečkrat pozablja. "Črke" v Marijinem domu pri sv. Ivanu - Radijski oder vabi v nedeljo, 24.10.2010 ob 16.00 in 17.30 na lutkovno predstavo "Črke" v izvedbi skupine Abeceda in v produkciji Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Predstava bo v dvorani Marijinega doma pri sv. Ivanu - Trst in je vključena v okvir 13. Gledališkega vrtiljaka. 130 svečk cerkve sv. Lovrenca PD Vrh sv. Mihaela in Župnijski pastoralni svet Gabrje - Vrh V ponedeljek, 18. oktobra 2010 bo na Vrhu sv. Mihaela slovesen dan saj bodo praznovali 130 letnico postavitve cerkve sv. Lovrenca. Zaradi duhovnega in narodnega izročila predstavlja ta zgradba izredno pomembno postojanko za celotno vrhovsko skupnost. V cerkvi potekajo sv. maše in vsi drugi cerkvni obredi: sv. krsti, ohajila, birme, poroke in pogrebi. Cerkev pa je pomembna tudi za kulturno delovanje, ki se odvija ob in skupaj z verskim. Za kulturno delovanje že nekaj let skrbi PD Vrh sv. Mihaela, pri katerem se še posebno posvečajo otrokom in mladini. Prav zaradi tega bo tudi praznični večer pretežno obarvan z otroškimi in mladinskimi glasovi. Praznovanje 130 letnice vrhovske cerkve se bo začelo ob 19.30 s slovesno sv. mašo, ki jo bo daroval goriški nadškof msgr. Dino De Antoni. V nadaljevanju bodo nastopili: cerkveni pevski zbor Vrh sv. Mihaela, otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela, DVS Bodeča neža in MePZ Hrast iz Doberdoba. Jesen brez kostanja v Benečiji Kulturno verski list Dom Kulturno verski list Dom, ki je izšel 15. oktobra, tokrat posveča svojo naslovno stran prihodu jesenskega časa v Benečijo. Pri tem je podčrtana slaba letina za kostanj, ker so kostanjeva drevesa prizadele bolezni, predvsem ši-škarica. To je seveda hud udarec za domače gospodarstvo, saj predvsem enogastronomska ponudba ima veliko tipičnih pridelkov, kjer se uprablja kostanj. Skupaj s slabo bero kostanja pa je še druga zaskrbljujoča novica, ki zadeva slovensko narodno skupnost v Benečiji. Že drugič zapored so je na prazniku »Burnjak« v Gornjem Tarbiju dogodilo, da občinska uprava ni dovolila prisotnost slovenščine in s tem odvzela kulturnemu in enogastronomskemu prazniku svoj narodni izvor. Odločno je pri tem posegla Kmečka zveza, ki se praznika ne bo udeležila in bo priredila svoj Burnjak na drugi lokaciji. Na verskih straneh je velika pozornost usmerjena novici o prihodu papeža Ben-dikta VI. v Oglej. Obisk je napovedan za prihodnji mesec maj in ta dogodek bo prav gotovo pomemben tudi za Slovence, ki smo svoje krščanstvo prejeli iz oglejskega izročila. Na notranjih straneh so še članki o obnovi pastoralnih svetov v špetrski de-kaniji, o praznovanju desete obletnice postavitve koče na Matajurju, ki jo je zgradila Planinska družina iz Benečije in o vidljivosti slovenske televizije v videmski pokrajini zaradi uvedbe digitalne tehnologije. Posebno pozornost pa si zasluži zaključek praznovanja 650. letnice prikazovanja Mati Božje na sv. Višarjah ter napoved, da bo njen kipec 10. novembra v Vatikanu. KULTURNI Št. 223 u Nedelja, 17. oktobra 2010 Vsaka življenjska doba ima svoj čar Potujoča prireditev Starosta mali princ v nedeljo 24. oktobra Letos poteka deset let odkar se je v goriškem kulturnem domu prvič odvijala koncertna prireditev Starosta mali princ, ki so jo oblikovala društva upokojencev z obeh strani takratne meje po zamisli, ki se je porodila v vrstah krožka Krut. V letih je potujoča prireditev, ki se izmenično odvija v Gorici, Kopru, Trstu in Novi Gorici, prerasla v celodnevno dogajanje. Letos, v poudarek desetletnice, pa še pobuda več: v petek, 8. oktobra je bilo v Umetnostnem in kulturnem centru Skerk v Trnovci odprtje skupinske razstave »S cvetjem v jesen - ustvarjalno v vsaki stega časa. Z dvema besediloma, ki ju je prebrala Alenka Hrovatin, je bil vključen tudi bralni krožek »Skupaj ob knjigi«, ki stalno deluje z mesečnimi srečanji. Na povabilo k sodelovanju so pristopili številni člani in prijatelji krožka z likovnimi izdelki, vezenima-ni in pleteninami, kroji, miniaturnimi modeli, kamnitimi in glinenimi predmeti, obdelavo lesa ... Na odprtju je spremno misel podal tržaški slikar Deziderij Švara, ki je citiral pisatelja Jamesa Joycea, ki je trdil, da je umetnost ključ, s katerim odpremo kletko našega duha. V harmoniji dobi«. Zametek ljubiteljske razstave so nudile Krutove delavnice likovne terapije, v katerih so se tečajniki s pomočjo barv, čopičev in drugega likovnega materiala prosto izražali, prelivali na papir svoje emocije in doživetja in odkrivali nov način za preživljanje pro- duha in telesa živimo lepše in dlje, ko čutimo voljo do igranja, se počutimo mlajše. Praznično dogajanje je z ubranim petjem zaključila Moška vokalna skupina Lipa pod vodstvom Anastazije Purič. Razstavo si je bilo mogoče ogle- m dati tudi v soboto in nedeljo popoldne med 15. un 20. uro, ko je bil obisk kar se da številen. Nadgradnja in bogatitev dogodka ter velik odziv pričajo, da je bila osnovna zamisel o medsebojnem spoznavanju, trajnem povezovanju med generacijami ob nekdanji meji in uresničevanju sodobnih programov za promocijo in uveljavljanje kakovostnih načinov življenja, popolnoma pravilna. Prireditev Starosta mali princ se vseskozi odvija v znamenju medgene-racijskega sodelovanja v prepričanju, da je za razvoj skladne in sodobno usmerjene družbe ta naveza vse bolj potrebna in zaželjena. Vedno znova izpostavlja vodilno misel, da se omogoči osebam v zrelem življenjskem obdobju, da izpričajo svojo voljo za aktivno soustvarjanje in posredujejo mlajšim generacijam svoje izkušnje in življenjsko modrost. Prireditev sama na sebi stalno poudarja dejstvo, da ima vsaka življenjska doba svoje naloge, obveznosti in tudi svoj čar. V sklopu prireditve bo v nedeljo 24. oktobra za članstvo in prijatelje z obeh strani meje na programu krajši izlet namenjen obisku in spoznavanju Kopra in okolice. Udeležence čaka najprej sprejem v anfiteatru Dnevnega centra za starejše občane na Bonifiki. Sledi ogled razstave ljubiteljske umet- KRUT-ove jesenske dejavnosti: Prireditev Starosta Mali Princ, 10. izvedba: Koper, 24. oktobra; Bralni krožek: poteka od 11. oktobra; Decemberski izlet: božični sejmi Srečanje pred koncem leta - kulturno družbeni dogodek; Tematska predavanja Fiziatrična posvetovalna ambulanta: vsak torek, po najavi; Posvetovalnica za promocijo dobrega počutja, po najavi; Socialno tajništvo; Delavnica likovne terapije: poteka od 23. septembra; Refleksoconska individualna masaža: od oktobra dalje, po najavi; Refleksoconski tečaj l.stopnje; Rekleksoconski nadaljevalni tečaj; Skupinska vadba: poteka od 5. oktobra; Skupinska vadba v bazenu v Strunjanu: poteka od 6. oktobra; Skupinska vadba v bazenu v Gradežu: poteka od 6. oktobra; Joga - vadba: poteka od 7. oktobra Ohranjanje zdravja z naravnimi metodami - 2. stopnja: poteka od 6. oktobra; Tečaj "Govorica simbolov": od 27. oktobra dalje; Delavnica "Krepimo svoje dobre sposobnosti"; "Do smeha v vsaki dobi", tečaj za urinsko inkontinenco: v novembru; Reiki - delavnica: poteka od 6. oktobra; Reiki - tečaj 1. stopnje: 20. in 21. novembra; Reiki - tečaj 2. stopnje: 27. in 28. novembra. Informacije in prijave na sedežu, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040 360072 in v Gorici, corzo Verdi 51/int., ob četrtkih dopoldne, tel. 0481 530927. nosti s prikazom ustvarjalnosti članov in prijateljev sodelujočih društev od Nove Gorice do Kopra in Trsta. Takoj nato je predviden voden avtobusni ogled Luke Koper, potem pa prisotnost na proslavi v Marezigah, posvečene prvemu uporu proti fašizmu, ki jo bodo oblikovali osnovnošolski otroci, orkester godbe in pevski zbor. Po krajšem postanku sledi skupno kosilo v prostorih hotela Delfin v Izoli. Ob lepem vremenu bo možen krajši sprehod in ogled Marine ter San Simona, nato pa vožnja do Kopra, kjer se bo na Osnovni šoli ob 17. uri pričel zaključni koncert. Po pozdravnem nagovoru predstavnikov sodelujočih društev se bodo na odru zvrstili Ženski pevski zbor Društva upokojencev za Goriško, Zbor Zveze društev upokojencev MO Koper, Moški pevski zbor Fran Ventu-rini iz Domja in Moški pevski zbor Šempeter pri Gorici. Kot vedno bodo zbori sklenili prireditev s skupnim petjem ob zavesti, da pesem premore zbliževati in združevati, da zna tkati prijateljske vezi in bogatiti naš vsakdan. Gotovo bo to lep nedeljski praznik med prijatelji in znanci, kdor pa se želi pridružiti, naj čimprej pokliče v urade KRUT-a, saj so za avtobusni izlet še razpoložljiva mesta. agenda - agenda - agenda RADIJSKE ODDAJE V SLOVENŠČINI V BENEČIJI Začela se je nova sezona radijskih oddaj, ki jih prireja Inštitut za slovensko kulturo v sodelovanju s furlansko Radio Onde furlane iz Vidma in z Radiom Alpski val iz Kobarida. Gre za oddaje Pismo iz Benečije - Letaris de Sla-vie furlane na radio Onde furlane -(90.00 MHz; Karnija: 90.20, Colonia Caroya 106.50 MHz) vsak petek ob 14.00 in Pismo iz zamejstva na radiu Alpski val - (88,3 -105,1Mhz) vsako soboto ob 9.15. MALA ŠOLA PREŽIVETJA V nedeljo, 24. oktobera 2010 bo potekal 2. izhod v naravo za mlade teč- janike šole preživetja. Zbrali se bomo na Travniku v Gorici, ob 9.00 uri. Trasa: vožnja do Lokev, Gornji Konec, Območje medveda, Turški klanec, Jama Paradana, Mala Lazna, Lokve. Dolžina pohoda 15 km, približno 5 ur 30 minut hoje. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu 22 Nedelja, 17. oktobra 2010 NEDELJSKE TEME Lojze Legiša (tretji z leve na fotografiji pod naslovom) pred jameljskim spomenikom padlim v NOB ob 30-letnici odkritja in med polaganjem venca (prvi z desne na fotografiji spodaj) bumbaca / LOJZE LEGIŠA SE ŽIVO SPOMINJA SVOJIH VOJNIH LET Prigode doslednega in premočrtnega borca iz Sabličev PatrikZulian Lojzetu Legiši (Leghissi) iz Sabličev je bilo komaj štirinajst let, ko je slišal za odporništvo, partizane in oborožen boj. Takrat si je začenjal graditi svoj pogled na svet in je takemu sistemu vrednot, ki ga je v poznejših letih izpopolnil, ostal vedno zvest. Danes je Lojze aktiven odbornik sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje, na koncu sedemdesetih let minulega stoletja pa je bil predsednik pripravljalnega odbora za postavitev spomenika padlim v NOB v Jam-ljah. Kot podpredsednik sekcije je leta 1980 podpisal listino pobratenja med sekcijo VZPI-ANPI Dol-Jamlje in borčevsko zvezo z Bleda. Med domačini je cenjen zaradi svoje doslednosti in premočrtnosti. Umirjeno sprejema vsakogar, pazljivo posluša in vsakič premišljeno in utemeljeno odgovarja. Značilna je njegova odprtost do italijanskih tovarišev in prijateljev. »Na naših proslavah spregovoriti v italijanščini ni le dobro pravilo, je olika,« ga je slišati na sejah borčevske sekcije. Lojzetovo odporniško delovanje se je pričelo v letih, ko je kot vajenec bil zaposlen v tržiški celici antifašizma, ladjedelnici Fincantieri. »V ladjedelnici je vse vrelo, delavci so neprestano govorili o partizanih, seje so bile za vsakim vogalom. Naenkrat se je ladjedelnica začela prazniti: delavci so odhajali, da bi se pridružili partizanom in tako ustanovili slavno Proletar-sko brigado,« se spominja Legiša. V začetku leta 1944 so odšli še zadnji specializirani delavci in inženirji, tako da je direkcija ladjedelnice ukazala Lojzetu in njegovemu tovarišu, naj se lotijo tudi zariso-vanja in rezanja težkih kovinskih plošč. »Delo, ki ga prej izvajal moj mištro, sem moral tako jaz, šestnajstletni vajenec, opravljati, vendar misli sem imel drugje,« pravi Lojze, ki se je junija istega leta pri- družil partizanom. Sončnega poletnega dne je Lojze na svoji domačiji v Sabličih vpregel vola, da bi skupaj s prijateljem iz Jamelj šla v bližnjo njivo po pšenico. »Doma sem rekel, da grem pogledat do križišča, če prijatelj res prihaja z vozom, v resnici pa sem na križišču zavil levo in stekel do vhoda v Jamlje, kjer sem dan prej na desni strani ceste za grmom skril puško in nahrbtnik. Pobral sem ju in po stezi odkorakal do Komarjev, kjer je bila garibal-dinska karavla,« pripoveduje Lojze in dodaja, da je puško pobral italijanskim vojakom pri kanalu Lokovaz pri Tržiču, ko so se po kapitulaciji Italije razšli in zapustili vso opremo na terenu. Pri karavli je Lojze rekel garibaldin-cem, da se želi pridružiti partizanom. Komandant, ki je bil tam prisoten, mu je najprej pobral osebno izkaznico in jo raztrgal. »Če te Nemci ujamejo in dobijo dokument, bo tvoji družini gorje in verjetno tudi tvoja vas bo gorela,« ga je opozoril. S skupino partizanov se je nato Lojze odpravil peš v Dornberk. Tam je bil dodeljen 14. Udarni brigadi Garibaldi Trieste in se tako povzpel na Trnovsko planoto. Na poveljstvu brigade je vprašal, ali ga lahko premestijo v slovensko brigado. Tako je vstopil v Bazoviško brigado kot kurir štaba. Lojze se spominja, da je pri opravljanju svojih nalog pri Lokvah naletel na nemško kolono, ki se je peljala proti Gorici. Brez obotavljanja je skočil v obcestni kanal, medtem ko so bili nemška vozila in vojaki le par metrov stran od njega. »Celih osem ur sem ležal v kanalu in upal, da me kdo ne opazi. Ko sem končno vstal in se odpravil proti štabu brigade, sem ugotovil, da je štab zamenjal lokacijo. Stopil sem tako do KNOO na Lokvah, ker sem vedel, da nam tam vsi zaupajo. Rekli so mi, kam se je premaknil štab, tako da sem se mu lahko pridružil. Ko me je komandant zagledal, me je jezno vprašal, kje da sem se potikal toliko časa. Po vsem prestanem sem se mu moral še opravičiti,« se spominja Lojze. Nekaj tednov kasneje je bil vpleten v bitko pri planini nad Cerknim, v kateri so se bojevale Gradnikova, Kosovelova in Bazoviška. V petdnevnem divjanju orožja partizani niso ne spali ne jedli, tako da na kup in prižgali ogenj. »Ognjeni plameni so se dvigali visoko v nebo, zjutraj pa so bile tirnice zaradi visoke temperature upognjene in zlite ena z drugo, tako da so sestavljale nerazpoznavno kovinsko gmoto. Lokomotivo, ki je bila na postaji, pa smo porinili po tirnicah proti Železnim Vratom. Na mostu je iztirila in z vso silo treščila ob cesto. Akcija je bila uspešna,« pravi Lojze. Po odmevni partizanski akciji so si Nemci prizadevali, da bi okupatorska oblast na Krasu postala vidnejša in učinkovitejša. Kolaborantski formaciji X Mas so ukazali, naj premesti komando iz Koprivnega ravno v Štanjel, vendar se je podvig izkazal za zelo smelo potezo. X Mas so v vasi pričakale vse tri brigade, Bazoviška, Kosovelova in Gradnikova, ter sistematično odbile fašistično ofenzivo. Po bitki v Štanjelu je komandant dovolil Lojzetu, da se za nekaj dni vrne domov. Nazadnje je preživel v Sabličih celo zimo, do pomladi leta 1945. V Sabliče so namreč iz Jamelj prišli SS-ovci, ki so zasedli dve sobi ravno v njegovi rojstni hiši, poleg skednja, kjer so hranili orožje in razno opremo. Lojzeta niso odpeljali na prisilno delo kot mnoge druge mladeniče, temveč so ga stalno nadzirali, da se ne bi pridružil partizanom: če bi to storil ali če bi SS-ovci izvedeli, da je pri partizanih deloval že skoraj leto dni, bi njega in njegovo družino doletela drugačna, hujša usoda. Tako je Lojze doma opravljal kmečka dela in pomagal materi pri domačih opravilih. »Nekega dne se je SS-ovski oficir približal meni in moji mami, nama ponosno pokazal uro, ki jo je tiščal v pesti, in zadovoljno rekel: "Questo abbiamo preso a sporco bandito" (To smo pobrali umazanemu banditu). Z mamo sva takoj prepoznala Jožefovo, bratovo uro. Mama se je z izgovorom oddaljila in šla v hlev jokat, jaz pa sem poln žalosti in jeze premišljeval, kdaj in kako bom lahko šel zopet v Bazoviško,« se spominja Lojze in pristavlja, da je bilo za njegovo mamo zelo težko skrivati žalost pred Nemci, da ne bi ti posumili, da je tistega »bandita« poznala, kaj pa še, če bi odkrili, da je bil njen sin. O bratu Jožefu pripoveduje, da je najprej v Bazoviški deloval kakor bolničar, nato pa je bil dodeljen delavski četi kakor telefonist. Padel je v Temnici 19. avgusta 1944. Po pretresljivem dogodku z nemškim oficirjem je zima minila dokaj mirno. Spomladi se je Lojze večkrat mudil pri trtah ob hiši, da bi jih obrezoval in negoval. Medtem ko je bil zaposlen z mladikami, je zaslišal močno grmenje in razbijanje. Ozrl se je proti Moščenicam in videl, da je minerski vod razstrelil železniški most. Hitro zatem je v njegovi hiši zaslišal napeto kričanje in prerekanje, nakar so SS-ovci izstopili iz hiše in presenečeno buljili v ruševine. Strah jim je zlezel pod kožo, ko so razumeli, da je partizanska roka odgovorna za razdejanje. Histerično so začeli zbirati opremo, eden od njih pa je Lojzeta iskal, da bi ga odpeljali s seboj. Lojze se je skril med trte in opazoval, kako Nemci norijo okrog hiše. Naenkrat je oficir dal ukaz, vojaki so skočili čez zid in se razbe-žali, Lojze pa je stekel po puško, pozdravil mamo in krenil na kraško planoto Bazoviški naproti. Osvoboditev je Lojze dočakal v Trnovskem gozdu, od tod je šel v so po zmagi nad okupatorsko formacijo bili izmučeni in sestradani. Takoj so šli iskat kotle s pripravljeno hrano, ki so jih pred petimi dnevi skrili in šli v spopad z Nemci. Bilo je junija, hrana je bila po petih dneh pokvarjena in je zaudarjala po gnilem. »La-komno smo se približali kotlom, zajeli juho s kovinskim krožnikom in hlastno jedli, drugi krožnik nam je že manj teknil, ob tretjem pa smo si že toliko opomogli, da smo začutili nagnusni smrad,« pripoveduje Lojze. Kasneje je bil premeščen v 3. bataljon Primorskega odreda in se premaknil v Štanjel. Da bi okupatorju preprečili povezavo z nižino, so v Štanjelu partizani v nočni akciji demontirali vse bukove prage in tirnice na železniški postaji, jih vrgli nost partizanom in deportirancem). Lojze se je zglasil v pristojnem uradu, kjer je povedal, da je bil partizan v IX. Korpusu in nato vojak v JLA. Uradnica ga je pospremila v drugo sobo, kjer sta ga pričakala angleški general in tolmač, kajti Tržič je bil tedaj pod Zavezniško vojaško upravo. General ga je najprej pozdravil in ga začel spraševati o njegovih kovinarskih izkušnjah, nakar je pogovor zavil v vojaške zadeve. »Gospod Legiša, vemo, da ste bil po vojni v JLA do junija 1946. Nabrali ste si veliko izkušenj in mislim, da ste tudi jugoslovansko orožje dobro poznal. Rad bi torej vedel, s katerimi tipi orožja razpolaga jugoslovanska armada, kje je orožje shranjeno in kje so vojaške, tudi tajne inštalacije v bližini meje. Samo to mi povejte, nato vas bom dodelil delavnici, v kateri ste pred vojno službovali,« ga je nagovoril oficir s prijateljskim in zapeljivim tonom. Lojze pa ga je zamišljeno pogledal in mu odvrnil: »Gospod oficir, tu sem, da bi dobil službo in ne za to, da bi se šel vohuna!« Oficirjev pogled je bil najprej zaprepaden, nakar je možakar začel rjoveti in vihteti roke po zraku. Lojze ni potreboval tolmača, da bi razumel vsebino njegovega rjovenja. Tri dni kasneje je Lojze v poštnem nabiralniku dobil odslovilno pismo ladjedelniške direkcije. V istem poštnem nabiralniku je leta 1952 našel pismo italijanske vojaške komande iz Vidma, naj se določenega dne predstavi v kasarni za zdravniški pregled pred služenjem obveznega vojaškega roka. Lojze je bil takrat že poročen oče in imel je službo. Zglasil se je v kasarni karabi-njerjev v Jamljah, kjer je povedal, da je poročen, da ima otroke in da je vojaški rok že odslužil, in sicer v JLA. Karabinjerji so njegove besede ignorirali in mu naročili, naj se odpravi v Videm na pregled. Po opravljenem pregledu je bil takoj dodeljen kasarni v Cuneu. Ni mu preostalo drugega, kot da pozdravi ženo in otroke ter se z vojaško suknjo preseli na zahod. V Cuneu je prve mesece z drugimi vijaki vsak dan marširal in opravljal vojaške vaje. V skupnem ležišču je spoznal mladega inženirja, ki se zaradi svoje izobrazbe ni udeleževal vaj in je bil v uradu s podporočnikom. Z mladim inženirjem se je Lojze dobro razumel. Med dolgimi večeri sta si pripovedovala prigode iz svojih življenj. Nekega jesenskega dne pa ga je med vajami komandant prišel obvestit, da ga podporočnik želi v svojem uradu. Lojze se je odpravil k njemu, ga pozdravil, podporočnik pa ga je pozval, naj sede. »Legiša, povedali so mi, da si se kakor partizan boril na Krasu. Želel bi vedeti, kateri brigadi si bil dodeljen,« je dejal podporočnik in umirjeno čakal na odgovor. Lojze mu je odgovoril, da je bilo več brigad in da dvomi, da jih on pozna. Podporočnik pa je vztrajal: »V Kosovelovi, Gradnikovi?« Ko je Lojze razumel, da podporočnik situacijo obvlada, je odvrnil: »V Bazoviški. Kako pa vi tako dobro poznate partizanske brigade?« Podporočnik se je s komolci oprl ob pisalno mizo, se nagnil proti Lojzetu in mu rezko dejal: »Le-giša, si bil prisoten v bitki pri Štanjelu?« »Seveda sem bil,« je jasno odgovoril. »Če bi se takrat srečala,« je nadaljeval podporočnik, »bi te danes verjetno ne bilo tu. Jaz sem se takratne bitke udeležil kot podpo- Gorico, kjer je bil dodeljen mobilizacijskemu odseku s sedežem v stavbi zraven današnje Mazzinijeve ulice. Stražil je sedež odseka in si lahko oddahnil: stradanje, bitke, bolečine, muke so bile mimo. Lojze Legiša je do junija 1946 ostal v JLA, kjer se je izučil za telegrafista, vendar zaključnega izpita ni opravil, ker je bil mesec dni pred izpitom demobiliziran. Z vrnitvijo domov pa se za Lojzeta izkušnje, povezane s partizanstvom in JLA še niso zaključile. Po demobilizaciji se je vrnil v domače Sabliče, nakar se je takoj odpravil v ladjedelnico, da bi se zopet zaposlil. Ob vhodu v ladjedelnico je bilo na stenčasu obvestilo, na katerem je z velikimi črkami pisalo: »Precedenza a partigiani e reduci« (Pred- ročnik X Mas iz Koprivnega.« Lojze je na stežaj odprl oči, vendar se kot prekaljen an-tifašist ni pustil prelisičiti. Avtoriteta, ki jo je predstavljal čin podporočnika, Lojzeta ni onesposobila, ko je odločno in ponosno pribil: »Če bi se jaz in ti srečala v Štanjelu, bi verjetno tebe danes ne bilo tu!« Podporočnik se je zravnal in Lojzeta odslovil. Lojze Legiša je bil nato premeščen v Palermo iz bojazni, da se ne bi zaradi svoje vojaške preteklosti pridružil JLA v času napetosti ob razmejitvi. Tudi tedaj, ko je na vlaku iz Palerma stražil orožje, namenjeno italijanskim vojakom na meji, je smel samo do Mester. Taka je pot premočrtnega človeka, ki je svojo doslednost plačeval še vrsto let po maju 1945. / ALPE-JADRAN Nedelja, 17. oktobra 2010 23 KOPER - Plod sodelovanja med univerzo in krajevnimi oblastmi Dvojezično mesto je čez noč svet postalo Namen je bil pomagati zlasti mladim pri vzpostavljanju pravilnega odnosa do lastnega jezika KOPER - Kljub deževnemu vremenu se je v starem mestnem jedru dvojezične primorske prestolnice ves dan nekaj dogajalo. Turisti so se radovedno vzpenjali in spuščali po strmih ozkih uličicah mesta, katerega ime pove, da se nahaja na čelu Istre (it. Capodistria = capo d'Istria, glava Istre) in si ogledovali izložbena okna, izza katerih se stalno ponujajo napisi v obeh uradnih jezikih, ki sta tod v rabi, slovenščini in italijanščini, v ponedeljek, 27. septembra, od 10. ure dalje pa so mnoge vitrine krasila imena in reklame še v tretjem, dodatnem jeziku, in ponudba je tako izgledala mnogo bogatejša in pestrejša kot ponavadi. »Habillez-vous chez nous, ^a vaut le coup!« je pisalo v izložbi ene od trgovin z oblačili na Čevljarski ulici, ki se je za en dan spremenila v »francosko« Rue des cordonniers. Pred restavracijami in nekaterimi slaščičarnami so zaposleni s pomočjo priročnikov in v sodelovanju s profesorji francoščine napisali menije in sladice v slovenščini, italijanščini in francoščini. Prodajalke drogerije Occitane en Provence so mimoidoče nadi-šavile z različnimi znamkami francoskih parfumov, ena izmed njih pa je goste celo ogovarjala v francoščini. Kidričeva ulica se je prelevila v ulico z angleškimi napisi, Verdijeva pa je postala za ta dan »nemška«. Skupine osnovnošolcev in dijakov srednjih in poklicnih šol so izpred stavbe Fakultete za humanistične študije na Titovem trgu krenile na »lov na dediščino« po Kopru, in sicer z navodili v angleščini, italijanščini, slovenščini ali francoščini. Zatem so se v prostorih Centra za jezike in medkulturno komunikacijo na Gorta-novem trgu, ki je bil začasno spremenjen v »Kitajski trg«, udeležili delavnic in na računalnikih brali zgodbe, pravljice in skeče v več jezikih. Zelo jih je pritegnila predstavitev kitajskih pismenk, ki sta jo izvedli profesorici kitajščine. Pred centrom je igrala kitajska glasba, nad stojnico pa so vihrali večini meščanov popolnoma nerazumljivi napisi v tem oddaljenem jeziku, ki pa danes dobiva v Evropi veliko vlogo in pomen. V Ljubljani je študij sinologije že dolgo utečen, tudi v Kopru pa se kitajščini, najbolj razširjenemu maternemu jeziku na svetu (približno 1,5 milijarde rojenih govorcev), v prihodnje obeta nov razvoj. Vodstvo FHŠ UP je namreč sprejelo odločitev, da jo v akademskem letu 2010-11 uvede kot izbirni tuji jezik za svoje študente. Poleg furlanščine, jezika naših severno-zahodnih sosedov Furlanov, ene od v Italiji živečih narodnih manjšin s precejšnjo politično-kul-turno avtonomijo, tudi slednja bo namreč študentom ponujena kot izbirni tuji jezik. Čustva domačinov in obiskovalcev pa so se razvnemala na Zupančičevi ulici, kjer je vsakomur zastal korak, saj jo je ruska kulturna tradicija dobesedno preplavila. Napisi v cirilici, babuške, ba-lalajke, petje in ples živahnih Rusinj, so ustvarili ozračje, ki izvira iz globoke skozi zgodovino vse prevečkrat na rob postavljene slovanske duše. In sredi te slovanske pristnosti so bili gostje deležni nevsakdanje pijače: iz velikega, pisanega samovarja so mu postregli čaj z okusom, ki ga najraje pije predsednik ruske vlade Vladimir Putin. Tudi novi kulturni ataše z veleposlaništva francoske republike v Sloveniji, gospod Pierre Char-donnet, ki se je udeležil dogodka v imenu Francoskega Inštituta Charles Nodier iz Ljubljane, je užival v skodelici »Puti-novega čaja«, kot so ga s smehom imenovale ruske gospe, ki so postregle tudi s pecivom. Gospod Chardonnet, tudi sam se je pošalil na račun svojega priimka, ki je enakozvočnica imena vina, čeprav se napiše drugače, se je ob tej priložnosti sestal z glavno pobudnico in or-ganizatorico dogodka, dr. Lucijo Čok, predstojnico Oddelka za večjezičnost in medkulturnost na koprski FHŠ, dekanjo dr. Vesno Mikolič, sodelujočimi visokošolskimi učitelji in člani kulturnega dru- Prizor s koprskega srečanja štva Peter Martine ter njegovo predsednico, novinarko Nevo Zaje. To društvo ljubiteljev francoskega jezika in kulture na Slovenski obali, ki šteje preko sto članov, ime pa nosi po cenjenem dolgoletnem gimnazijskem učitelju francoščine, je precej doprineslo k začasni podobi ulice preimenovane v Rue des cordonniers. Prireditev je bila sklenjena v zgodnjih večernih urah v Taverni na Pristaniški ulici. Slovesni podelitvi nagrad zmagovalnim skupinam učencev in dijakov sodelujočim v »lovu na dediščino« in tistim, ki so se s svojimi risbami udeležili likovnega natečaja (komisijo so sestavljali akademski slikar Tomo Vran, dr. Katja Kolšek in gospod Matjaž Sever, predstavnik galerije Severia), ki sta jo opravili dr. Mojca Šauperl in Mirella Baruca, svetovalka za odnose z javnostmi, prisostvovali pa so ji tudi predstavniki mestne občine Koper-Capodistria, FHŠ je namreč organizirala dogodek in ga poimenovala »Moje mesto je svet« v tesnem sodelovanju z mestnimi oblastmi, so sledile zaključne misli gospe Čokove in rektorja Univerze na Primorskem dr. Rada Bohinca, za živahnost do konca pa so s svojim strastnim pevsko-plesnim nastopom v ruskih nošah poskrbeli otroci v sklopu kulturnega društva Ruski svet. Prireditev je po eni strani lep primer sodelovanja in razvijanja ustvarjalnih odnosov med univerzitetno ustanovo in krajevnimi oblastmi, istočasno pa je bil njen namen pomagati ljudem, zlasti mladim, pri vzpostavljanju pravilnega odnosa do jezika, saj to ni le izrazno sredstvo, kot o jeziku včasih zmotno govorimo, zavedati se moramo, da je jezik izjemno pomembna dimenzija v življenju slehernega posameznika in skupine. Gojiti spoštljivost do svojega jezika pač na simbolični ravni pomeni razvijati spoštovanje do svojega notranjega jaza, zavest o svojem jeziku je simbol zavesti o samem sebi, svojih čustvih in mislih, spoznavanje bogastva svojega/jih jezika/ov pa predstavlja potovanje po samem sebi in iskanje skritih zakladov v vseh kotičkih človekove osebno- sti. Če gojimo lep odnos do svojega/jih jezika/ov, pa smo sposobni razviti tudi zdrav odnos do jezikov drugih, kar v prenesenem pomenu kaže na naš zdrav odnos do soljudi, do drugih, drugače govorečih, torej drugače čutečih in mislečih. Zelimo, da bi dogodek »Moje mesto je svet« postal tradicionalna prireditev v sklopu sodelovanja med mestno občino Koper in Univerzo na Primorskem, kajti njegovo glavno poslanstvo je sporočilo mladim, da potrebe današnjega sveta narekujejo učenje in uporabo tujih jezikov že skoraj na vsakem koraku, nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi katerikoli tuj jezik zasenčil materne-ga, ki ostaja najgloblji del naše intime, naše identitete in občutka za to, kdo smo, od kod prihajamo in kam smo namenjeni. Maternega/ih jezika/ov ni moč zatajiti, tako kot ni moč zatajiti lastne domovine. Mag. David Bizjak, Fakulteta za humanistične študije UP, Koper / Capodistria VČERAJ Plenum parlamenta romske organizacije MURSKA SOBOTA - V Murski Soboti se je včeraj začel dvodnevni 9. plenum parlamenta Svetovne romske organizacije (IRU). Več kot 30 romskih predstavnikov iz 16 držav velik del pozornosti posveča razpravi o aktualni romski problematiki v luči nedavnih dogodkov ob izgonu Romov iz Francije ter predlogu IRU za nadaljnje pogovore o reševanju romskega vprašanja v Evropi. Predsednik parlamenta IRU Ab-dula Gjuner je povedal, da tokrat kljub mnogim drugim težavam, ki tarejo romsko populacijo, dajejo glavni poudarek težavam Romov v Franciji, ki jih «kolektivno kot kriminalce deportira v Bolgarijo in Romunijo». »Zaradi takega početja smo zelo užaljeni, ne le kot ljudje v socialnem smislu, pač pa tudi kot narod na politični ravni, saj se kaj takega ne sme zgoditi v demokratični državi, kot je Francija,« je dejal Gju-ner. Po njegovih besedah se namreč lahko takšen virus razširi tudi na druge evropske države, zato IRU tega ne bo dovolil in se bo z vsemi sredstvi boril na politični ravni. Zelijo namreč vzpostaviti politični dialog, tako da jih bodo začeli jemati resneje. V Murski Soboti bodo tako odločali tudi o posebni resoluciji, ki jo bodo poslali Franciji ter komisiji za človekove pravice v Evropskem svetu. »Zelimo biti spoštovani kot ljudje, da uživamo pravice, ki so nam zagotovljene na mednarodni ravni, ter da nas vidijo kot ljudi, ne pa kot neko tretjerazredno skupino. Zato si bomo prizadevali, da postanemo subjekt v politiki, ne pa da drugi odločajo o nas,« je še dejal Gjuner, ki je sicer zelo zadovoljen nad razmerami za Rome v Sloveniji. Kot je ob tem dejal, mu je bolj simpatična od številnih močnih zahodnoevropskih držav, saj sam že 18 let živi na Nizozemskem, pa je Slovenija na tem področju pred omenjeno državo. (STA) SEŽANA - Odprtje razstave v Kosovelovem domu Pariška skicirka Veljka Tomana »Pariz je mesto umetnosti in umetnikov, kraj, ki s svojimi čari vabi slikarje k likovnemu poustvarjanju videnega, doživetega in občutenega« r SEZANA - V Kosovelovem domu so odprli razstavo slik akademskega slikarja Veljka Tomana iz Rakitne z naslovom »Iz pariške skicirke«. Po pozdravnem nagovoru programskega vodje Kosovelovega doma Davida Ter-čona žal maloštevilnemu občinstvu je o slikarjevem delu, ki je nastalo pred dvema desetletjema, spregovorila umetnostna zgodovinarka in kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Veljko Toman, rojen leta 1944 v Splitu, je po srednji šoli za oblikovanje (grafični oddelek) zaključil študij na likovnem oddelku pedagoške fakultete in na ljubljanski likovni akademiji pri prof. Maksu Sedeju. Zaposlil se je v Mestnem muzeju v Ljubljani, kjer je bil vse do nedavne upokojitve, in nadaljeval podiplomski študij restavrator-stva pri prof. Mirku Šubicu. Leta 1975 je dobil študentsko Prešernovo nagrado. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, ilustracijo, pedagoško andragoškim delom in restavrator-stvom. Od leta 1973, ko je prvič razstavljal v Mestni galeriji v Kranju, je imel približno sto petdeset razstav doma in v tujini. Sodeloval pa je tudi na več kot dvesto skupinskih razstavah. Prejel je okoli petdeset nagrad in priznanj. Udeležuje se številnih delovnih srečanj likovnih ustvarjalcev v Sloveniji in tujini. Pariški opus akademskega slikarja Tomana obsega zajeten sveženj akrilnih skic z motivi mestnih vedut, panoramskih prizorov, stavb, mostov in plovil na Seni, več pogledov na notredamsko katedralo in kot figuralni dodatek nekaj spominskih beležk Rodinovih pariških spomenikov, spominov na Picassovo slikarstvo in nekakšno uvodno avtorsko refleksijo v lastni podobi. »Kar je razstavljeno v Sežani, je le delček iz življenja v Parizu, kjer sem bil dva meseca v času študijskega bivanja v letih 1990 in 1991. Razstava obsega 30 slik oz. 10 odstotkov tam nastalega opusa oz. akrilnih skic. Izbor slik je naredil moj prof. Marijan Tršar, ki je napisal uvodno besedo k spremljajočemu obsežnemu katalogu z vsemi reprodukcijami ■t UW'i M Z odprtja razstave v Sežani slik,« je poudaril slikar Toman. Da je Pariz mesto umetnosti in umetnikov, kraj, ki s svojimi čari vabi slikarje k likovnemu poustvarjanju videnega, doživetega in občutenega, pa je poudarila umetnostna kritičarka Anamari-ja Stibilj Šajn. Med študijskim bivanjem v Parizu je tako Toman naredil obsežen cikel slik, za katere je značilen avtorjev slikarski karakter, identiteta, hkrati pa v njih razkriva sposobnost popolnega vživetja v novo tematiko ter nezadržnega in neposrednega odzivanja. »Tomanova odločna, vehementna in suverena poteza povzema bistvene značilnosti konkretne stvarnosti. Z njo sintetizi- ra vizualno izkušnjo in jo prenaša v temperamentne, vitalne in dinamične linijske poudarke ter barvne partije. Avtor likovni zapis nadgradi tudi z osebnimi oblikovnimi domislicami, s katerimi daje svojim stvaritvam posebno izraznost,« je poudarila Stibilj Šajnova, ki je pripravila spremno besedo h katalogu razstave. Tomanova razstava bo v veliki galeriji Kosovelovega doma na ogled do 1. decembra. Ob veselem dnevu slovenske kulture pa 3. decembra vabijo na odprtje razstave »Slovenija odprta za umetnost«. Olga Knez 24 Nedelja, 17. oktobra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - A-liga Milan se je povzpel na vrh Chievo ga je pošteno namučil - Roma premagala Genoo MILAN - Milanovi nogometaši so se sinoči po pričakovanjih povzpeli na vrh lestvice, vendar so se morali pošteno potruditi, da so strli odpor žilavega Chieva, ki na stadionu Meazza nikoli ni bil v podrejenem položaju, v drugem polčasu pa je celo stisnil Milan v kot. V prvem polčasu so gostitelji izkoristili kakovost svojih napadalcev, saj je Pato dvakrat zadel po podaji Ibrahi-moviča. Chievo ni stal križem rok in bil nevaren z Granochejem in zlasti nadarjeni Constantom. Ko je Ibrahimovic v drugem polčasu nerodno zagrešil av-togol, je Chievo še učvrstil svoj presing in prevzel vajeti igre v svoje roke, najboljšo priložnost pa si je priigral Fer-nandes, a njegov strel ni bil dovolj natančen. Milanovi navijači so si lahko oddahnili šele v sodnikovem podaljšku, ko je zadel Robinho, ki je v zadnjih dvajsetih minutah igral namesto Pata. Podal mu je Ronaldinho, ki je zlasti v prvem polčasu igral zelo prepričljivo. Poškodoval se je Thiago Silva in njegov nastop v torek na tekmi lige prvakov v Madridu proti Realu je pod vprašajem. Milan - Chievo 3:1 (2:0) Strelci: Pato (M) v 18. in 30.; Ibrahimovic (M) avtogol v 70. min, Robinho (M) v 93. min. Milan (4-3-1-2): Abbiati; Zam-brotta, Nesta, Thiago Silva (od 16. d.p. Bonera), Antonini; Gattuso, Pirlo, Seedorf (od 33. d.p. Boateng); Ronaldinho; Pato (od 24. d.p. Robinho), Ibrahimo-vic. Chievo (4-3-1-2): Sorrentino; Frey, Andreolli, Cesar, Mantovani; Ben-tivoglio (od 1. d.p. Fernandes), Rigoni, Constant; Bogliacino (od 34. d.p. Mos-cardelli); Granoche (od 1. d.p Thereau) Pellissier. Prvi zadetek Pata proti Chievu Roma - Genoa 2:1 (1:0) Strelci: Boriello v 34.; Brighi v 53. in Rudolf (G) v 79. min. Roma: Lobont, Cassetti, Burdisso, Juan, Riise, Taddei, Pizarro, Totti, Bo-riello. Genoa: Eduardo, Chico, Dainelli, Ranocchia, Rossi, Kharja, Milanetto, Criscito, Palacio, Toni, Mesto VRSTNI RED: Milan 14, Lazio 13, Inter in Napoli 11, Chievo 10, Brescia 9, Juventus, Palermo, Catania, Genoa, Bari, Lecce in Roma 8, Caglairi, Samp- ansa doria, Bologna in Cesena 7, Fiorentina, Parma 5, Udinese 4. DANES: ob 12.30 Cagliari - Inter, ob 15.00 Catania - Napoli, Bresci - Udinese, Cesena - Parma, Juventus - Lec-ce, Palermo - Bologna, Sampdoria -Fiorentina, ob 20.45 Bari - Lazio. 1. SNL - Izidi 13. kroga: CM Celje - Hit Gorica 1:0 (0:0), Luka Koper -Rudar Velenje 2:1 (1:1), Domžale - Nafta Lendava 1:1 (0:1), Maribor - Olim-pija Ljubljana 0:0. Danes. 15.00 Pri-morje - Triglav Gorenjska KOŠARKA - EP leta 2013 Umik Italije pušča prosto pot kandidaturi Slovenije RIM - Italijanska košarkarska zveza je na svoji spletni strani objavila, da umika kandidaturo za organizacijsko evropskega košarkarskega prvenstva leta 2013. Tako med uradnimi kandidatkami ostaja le še Slovenija, ki je svojo kandidaturo vložila pred slabim letom. O prireditelju EP naj bi Mednarodna košarkarska zveza (Fiba) odločala decembra letos.Kot je v sporočilu za javnost zapisala Italijanska košarkarska zveza, je glavni razlog za umik kandidature dejstvo, da Italija v tako kratkem času (do decembra 2010) ne bo mogla izpolniti vseh zahtev evropskega dela Fibe. Ob tem se za vložen trud in delo zahvaljuje italijanski vladi, italijanskemu olimpijskemu komiteju in lokalnim oblastem, ki so se trudile okoli priprav za organizacijo evropskega prvenstva 2013. Pogoji Fibe za organizacijo prvenstva so sila zahtevani in so spisani na več kot 100 straneh. Med drugim predvidevajo dvorane z vsaj 5000 sedišči v skupinskem delu tekmovanja in dvorano za 12.000 gledalcev za zaključne boje. Košarkarska zveza Slovenije je pred časom ugotovila, da bi za izvedbo prvenstva potrebovala pet dvoran. Razmišljala je o ljubljanskih Stožicah, celjskem Zlatorogu, mariborski dvorani Tabor ter še nezgra-jenima objektoma na Ptuju in v Novem mestu. Na Košarkarski zvezi Slovenije so se odločili, da vesti ne bodo komentirali, dokler ne bodo dobili uradnega sporočila Fibe Europa. (STA) EVROLIGA - Košarkarji Uniona Olimpije bodo na sredini uvodni tekmi evrolige proti turškemu Efes Pilsnu nastopili v popolni postavi. Vodstvo kluba naj bi z igralci, ki jim dolguje plače iz preteklih sezon, uspelo doseči dogovor o odloženem plačilu SEMINAR - »Jeziki srečujejo šport« v Trstu Kriket našel prostor v modrini Mladi »azzurri« različnih narodnosti in verskih prepričanj evropski prvaki - Zanimive izkušnje Karima Parere TRST - Seminar z nekoliko skrivnostnim naslovom »Languages meet sport« se je v petek začel v avditoriju zavarovalnice Allianz. Dve točki dnevnega reda sta zadevali odzive različnih akterjev na dogajanja med svetovnim nogometnim prvenstvom oziroma izkušnje nizozemskega nogometnega organizatorja med gostovanjem mladih nogometašev na Japonskem ob priliki 400. obletnice prvega (trgovskega) stika med Nizozemci in Japonci. Oba posega bi lahko ocenili kot nezanimiva. Posebno v okviru s tako zvenečim naslovom. Odlično pa se je odrezal prispevek, ki je zadeval v Italiji skoraj neznan kriket. Predavatelj je bil Karim Parera, s koreninami na Sri Lanki, vendar rojen v Firencah. Karim Parera je trener italijanskih mladinskih reprezentanc kriketa in selektor članske vrste. Italijanskih? Kdo sploh pozna kriket v Italiji? Recimo nihče. Ali bežno le nekaj osnovnih elemetov. Kriket je stvar anglosaške kulture. Na tekmah visokega ranga - recimo Anglija : Avstralija - se zbere po 60 in več tisoč gledalcev, ki napeto sledijo celinskemu Evropejcu neznanim potezam na igrišču. Dvom v napetost je več kot upravičen, ker tekma traja mimogrede kakih šest ur, teoretsko pa tudi več dni! Gre za klasično igro angleške aristokracije, ki je (težko razumljivo) »okužila« južnoa-zijske države, nekoč članice britanskega imperija. V Indiji (sliko navijačev kriketa smo objavili pred kratkim) za kriket norijo kot pri nas za nogomet. Še več, ker je Indijcev preko milijarde. Poseg Parere je bil usmerjen prav v »jezike« (in torej narodnosti), ki sestavljajo italijanske reprezentance. V ekipi U17 najdemo Indijce, Pakistan-ce, Srilančane in enega Afganca. Kot »azzurri« imajo vsi državljanstvo, mnogim pa je italijanščina še precej tuja. In tukaj »jeziki srečajo šport«. Parera je uvedel angleščino kot pogovorni jezik, ko gre za strokovne stvari. Sicer se skupina Indijcev pogovarja v hindi, Pakistanci v urdu in tako naprej. Izločen je ostal dejansko samo član iz Afganistana, ki je nekako vsilil univerzalno angleščino. Pri mladih ljudeh, ki se v družinskih krogih brez dvoma pogovarjajo v domačih jezikih, so prisotni tudi običaji iz izvornih dežel (več igralcev se je sicer rodilo v Italiji) in različna verska prepričanja. Konkreten problem je nastal med skupnim življenjem ekipe v času obedov. Muslimani ne jedo svinjskega mesa, Hindujci ne govejega. Med ramadanom se Muslimani podnevi postijo, v določenih urah molijo. Vse je potrebno predvideti in primerno organizirati, istočasno pa paziti, da bi nepreviden ukrep ne užalil koga ali mu vlil občutek manjvrednosti v kolektivu, ki je vsekakor izpostavljen vsiljivim napadom različne kulture. Ker ima kriket že svojo državno zvezo je nastop v državni reprezentanci pomenil za marsikoga tudi lažjo Karim Parera med predavanjem v Trst pot do državljanstva. Tudi za starše, ker gre za pretežno mladoletne subjekte. Ima kriket bodočnost v naši družbi, ki stremi po hitrem uspehu? Da bi se kdo od »belcev« odločil za kriket je malo verjetno. Potreben bi bil zelo velik odmerek angleškega humorja, ali imenujte ga kakor želite. V Italiji pa je okoli 700 tisoč priseljencev iz dežel, ker je kriket sveta stvar. Res je veliko teh še brez urejenega statusa in tudi denar za primerno organizacijo ne leži na cesti. Če si mlad fant iz Pakistana domi- kb šlja, da bo v Italiji postal profesionalec, se seveda moti. V sklopu dejavnosti zveze mu to jasno povedo in veliko pozornost namenjajo šolski izobrazbi, ki pogojuje izbor v ekipe. Včerajšnji del seminarja se je odvijal na Velikem trgu. Od 9.30 do 12,30 je bil na sporedu turnir 5:5 z udeležbo ekip Arsenala, Interja iz Sarajeva, Triestine in selekcije tržaških šol. Popoldan je bil nov turnir na majhnem igrišču »speed bol«. Igrali so tržaški klubi. Nov turnir bo jutri zjutraj. Bruno Križman ODBOJKA EP 2013 na Danskem in Poljskem LJUBLJANA - Na kongresu Evropske odbojkarske zveze (CEV) v Ljubljani so izbrali prireditelja evropskih prvenstev leta 2013. Moško bosta skupaj gostila Danska in Poljska - zaključni dvoboji bodo na nogometnem stadionu v Koebenha-vnu, žensko pa skupaj Nemčija in Švica, zaključni dvoboji bodo v Berlinu. Mesta, ki bodo gostila moško prvenstvo, so Herning, Aarhus, Koebenhavn in Odense na Danskem ter Gdynia in Gdansk na Poljskem. Za moško prvenstvo sta skupno kandidirali še Finska in Estonija, ki pa sta po izenačenem boju ostali praznih rok. Nemčija in Švica za žensko tekmovanje nista imeli protikandidata. (STA) PO LOMBARDIJI - Belgijec Philippe Gilbert je še drugo leto zapored dobil zadnjo kolesarsko klasiko Dirko po Lom-bardiji. Kolesar Omege Pharme-Lotta je na cilj 260 kilometrov dolge proge prišel 12 sekund pred Italijanom Michelejem Scarponijem, potem ko mu je uspel pobeg v zadnjih kilometrih. Tretje mesto je zasedel Španec Pablo Lastras (+0:55). Slovenski kolesarji Jani Brajko-vič, Tadej Valjavec in Gorazd Štangelj so v hladnem in deževnem vremenu odstopili. Dirka se sicer ni začela z napovedano de-setminutno zamudo, s katero bi kolesarji opozorili na nesmiselno razmišljanje o legalizaciji dopinga. MOTOGP - Avstralec Casey Stoner (Ducati) je vnovič dokazal, da se na domačem dirkališču Phillip Island res počuti kot doma. Stoner si je v kvalifikacijah motociklističnega svetovnega prvenstva pred VN Avstralije privozil najboljši startni položaj v kraljevskem razredu mo-toGP. Valentino Rossi (Yamaha), ki je bil na Phillip Islandu ne-premagan dolgih pet let (2001 -2005), je tokrat dosegel šele osmi čas. Dirka je davi ob 7. uri. POLMARATON - Na Kitajskem so okronali nova atletska svetovna prvaka v polmaratonu. V moški konkurenci je zmago po ciljnem sprintu slavil Kenijec Wilson Kiprop (1:00:07) ki je tako Zersenayu Tadeseju iz Eritreje preprečil pot do še petega zaporednega naslova, saj se je moral zadovoljiti s srebrom. V Nanningu je do naslova prvakinje prišla Kenijka Florence Ki-plagat (1:08:24). V FINALU - Velenjčanka Katerina Srebotnik in Čehinja Kveta Pescke sta se uvrstili v finale teniškega turnirja WTA v Linzu z nagradnim skladom 220.000 dolarjev. V polfinalu sta gladko premagali Italijanki Saro Errani in Roberto Vinci (6:2, 6:2). VATERPOLO - Jadransk liga: Jug Dubrovnik - Koper 14:3 (2:0, 4:2, 2:0, 6:1). / ŠPORT Nedelja, 17. oktobra 2010 25 NOGOMET - 10. krog v B-ligi Reggina v Trstu »z drugega planeta« Gostje nadigrali utrujeno Triestino, končni izid pa je le prehuda kazen Triestina - Reggina 0:4 (0:1) STRELCI: v 36. in 22.dp Bonazzo-li, v 30.dp Missiroli, v 31.dp Viola. TRIESTINA (4-4-2): Colombo 5; DAmbrosio 5, Brosco 5, Scurto 5, Ma-lago (13. Sabato 5,5); Antonelli 5, Matute 5,5, Filkor 6,5, Testini 5,5; Marchi 5,5 (31.dp Gherardi), Godeas 6. Trener: Iaconi. REGGINA (3-5-2): Puggioni; Ade-jo, Cosenza, Acerbi; Iaverone (27.dp Zizzari), Rizzo, Viola, Missiroli, Rizzato; Campagnacci (36.dp Sy), Bonazzoli (27.dp Burzigotti). Trener: Atzori. SODNIK: Velotto iz Grosseta 5,5; OPOMINA: Matute, Bonazzoli; GLEDALCEV: 4.400. Utrujena Triestina je včeraj na Roccu doživela pravo blamažo proti Reggini, točneje dvojici Missiroli-Bo-nazzoli, ki je Tržačane pokopala pod točo golov, čeprav je morda kazen za domače igralce prehuda. Vse do drugega prejetega gola so se Tržačani borili, čeprav zelo solidni obrambi gostov niso nikoli prišli do živega. Nekateri igralci so bili očitno s praznimi baterijami in Filkor se je skoraj sam boril proti vsem nasprotnikom. Treba vsekakor pohvaliti nasprotnika, ki je v Trstu dokazal, da je upravičeno pri vrhu in je včeraj dosegel četrto zaporedno zmago. Zelo solidna obramba (90 minut praktično brez napake), vezna vrsta, kjer kraljuje kapetan Missiroli (kvaliteta in kvantiteta), ter napadalec Bonazzoli, ki je v B-ligi dodana vrednost (devet golov v desetih tekmah): to je Atzorijev uspešen recept. IZBIRE - Trener Triestine Ivo Ia-coni je pred tekmo izključil, da bi lahko postavil Testinija na levi pas, a ravno to je naredil. Sredino igrišča sta krila Matute in Filkor, pasove pa Antonelli in Testini. Gherardiju trener še ne zaupa popolnoma. Po samih 13. minutah je moral Iaconi že poseči, saj je zaradi poškodbe igrišče zapustil Malago', vstopil pa je Sabato. TEKMA - Prvi polčas je minil brez pravih priložnosti vse do 36. minute, ko je Reggina izkoristila prvo lepo izdelano akcijo. Campagnacci je podal na levo, od koder je Rizzato lepo podal v osrčje kazenskega prostora. Tu je Missiroli s fin-to presenetil tržaško obrambo, za njim pa je pridrvel Bonazzoli, ki je s štirih metrov zadel v polno. V 44. minuti je Acerbi tvegal avtogol, ko je preusmeril proti svojim vratom Antonellijevo podajo, a Puggio-ni je rešil zagonetno situacijo. V drugem polčasu je Triestina poskušala nadoknaditi zaostanek, a pred sabo je imela pre- NOGOMET - Državni mladinci Trener Triestine laconi močnega nasprotnika. Sicer v 64. minuti je Godeas podal do Marchija, ki je poskušal streljati z 20 metrov; strel je Co-senza odbil z roko, a sodnik je bil mnenja, da gre za nenameren poseg. Televizijski posnetki pa še tretjo tekmo zapored kažejo na to, da je bila Triestina oškodovana. V 67. minuti je Bonazzoli pod- vojil. Znova je bil Missiroli odločilen, saj je podal do osamljenega soigralca, ki je bil z glavo učinkovit. Missiroli se ni zadovoljil z asistenco. Osem minut kasneje je ravno on skočil najvišje in preusmeril strel s kota v gol. Minila ni minuta in napako tržaške obrambe je izkoristil še Viola, ki je silovito streljal z 20 metrov in prisilil Colomba, da je še četrtič pobral žogo iz lastnega gola. JE ŠLO - V prvem polčasu, to se pravi dokler so imeli domači igralci še nekaj energije, je na trenutke Triestina ponovno pokazala pozitivne značilnosti letošnje ekipe, pri kroženju žoge pa je nedvomno izstopal Filkor, ki je bil pravi svetilnik na sredini igrišča. Top: Nedvomno Filkor. Mladi Madžar postaja glavni vir igre Triestine in soigralci mu popolnoma zaupajo, saj komaj prestrežejo žogo mu jo poskušajo čim prej podati. NI ŠLO - Psihofizični padec po drugem prejetem golu in tokrat ne učinkovita igra po pasovih. Ob tem si je obramba privoščila dan pavze. FIop: Celotna obrambna vrsta. Delno se je rešil le Sabato. Iztok Furlanič B-liga IZID 10. KROGA Atalanta - Ascoli 2:1, Crotone - Piacenza 0:1, Frosinone - Modena 1:1, Livorno - Torino 2:1 Pescara - Grosseto 4:2, Portogruaro - Varese 1:1, Sassuolo - Novara 0:1, Triestina - Reggina 0:4, Vicenza - Albinoleffe 1:0 jutr ob 19.00 Padova - Cittadella, ob 21.00 Empoli - Siena Novara 10 7 1 2 20:8 22 Siena 9 6 3 0 13:5 21 Reggina 10 6 2 2 18:10 20 Atalanta 10 5 3 2 11:6 18 Livorno 10 4 4 2 16:12 16 Vicenza 10 5 1 4 13:11 16 Empoli 9 3 6 0 9:6 15 Pescara 10 4 3 3 11:9 15 Crotone 10 3 5 2 11:10 14 Padova 9 3 4 2 14:7 13 Torino 10 4 1 5 12:14 13 Triestina 10 2 6 2 10:12 12 Grosseto 10 3 2 5 11:14 11 Varese 10 2 5 3 9:10 11 Modena 10 2 5 3 9:15 11 Portogruaro 10 3 2 5 10:17 11 Ascoli 10 2 4 4 12:15 10 Frosinone 10 2 4 4 9:12 10 AlbinoLeffe 10 2 3 5 10:16 9 Sassuolo 10 2 2 6 9:12 8 Piacenza 10 1 4 5 9:15 6 Cittadella 9 1 2 6 7:17 5 PRIHODNJI KROG : 23.10 ob 15.00 Varese - Triestina ROKOMET - Al V V • Trzacani tretjič zapored Ferrara - Pallamano Trieste 23:26 (9:14) PALLAMANO TRIESTE: Zaro, Postogna, Sedmach, Ra-dojkovič 7, Oveglia, Campagno-lo, Kerpan, Anici 3, Pernich, Na-doh 6, Di Nardo 2, Carpanese 1, Lo Duca 4, Visintin 3. Trener: Bozzola. Tržaški rokometaši so na gostovanju v Ferrari vknjižili tretjo zaporedno zmago in ostajajo na vrhu lestvice A1-lige. Srečanje pa je bilo vse prej kot enosmerno. Tržačani so sicer začeli zelo prepričljivo in hitro po-vedli. Pred odmorom so povedli kar s petimi goli prednosti. Visok ritem igre, ki ga domači igralci iz Ferrare niso uspeli zaustaviti, so Tržačani nadaljevali še v prvih desetih minutah drugega polčasa, ko so povedli z 8 točkami. Nato pa so varovanci tržaškega trenerja Bozzole popolnoma popustili: Ferrara je z delnim izidom 7:0 nadoknadila ves zaostanek in izenačila na 19:19. Takrat je tržaški trener zamenjal vratarja - vstop Postogne se je izkazal za pravilno potezo, saj je slednji ubranil šest od osmih strelov, za tretjo zmago pa so bili odločilni tudi trije zadetki Anicija. NOGOMET - V promocijski ligi Spet velika smola Vesne Po vodstvu izključitev vratarja Carlija že v 23. minuti, odločilni gol gostiteljev pa je padel šele v 88. minuti Bleda delitev točk V Tamaiu slaba in živčna igra Krasa - Gostitelji zastreljali enajstmetrovko DRŽAVNI MLADINCI Tamai - Kras Repen 0:0 KRAS REPEN: Zetto, Zeriali, Doliani, Bertocchi, Jarc, Davanzo (Nardini), Dalesio, Donato (Carli), Martini, Jankovič, Menichini (Visca). TRENE: Kragelj. Varovanci trenerja Kraglja so tokrat naleteli na pravo črno soboto. Odpovedali so na celi črti v vseh sektorjih, torej v obrambi, na sredini igiršča in celo v napadu. Igra je bila zelo raztrgana, mladi nogometaši Krasa pa so delovani zelo živčno. V 90. minutah ni bilo nobene večje priložnosti, tako na eni kot drugi strani, čeprav so gostitelji 20 minut pred sodnikovim žvižgom zastreljali enajstmetrovko. Kot se včasih zgodi, so se nogometaši Krasa prilagodili igri slabšega nasprotnika (na razpredelnici se nahaja na spodnejm delu). Tamai je igral zelo borbeno, predvsem pa zelo fizično (veliko je bilo prerivanja), kar je spravilo v hude težave nogometaše repenskega društva. DEŽELNI MLADINCI Juventina - Trieste Calcio 0:3 (0:1) JUVENTINA: Montanger, Po-ian (Callegaro), Scarlata, Peric, E. Cadez, Marchioro, Iurilli, Mauro, Toso (Kenda), Zapula, Bizai. TRENER: Currato. Juventina je morala zapustiti zeleni pravokotnik praznih rok. V prvem polčasu se je dobro upirala gostom iz Trsta, ki pa so povedli s pravim evrogolom iz 30 metrov. Kljub zaostanku, je Ju-ventina napadalno pričela tudi drugi polčas in prvih 10 minut igrala zelo borbeno in tudi spravila v težave Tržačane. Žal pa so gostje izkoristili dolgo podajo in nato znova iz skoraj 30 metrov z lepim lo-bom premagali vratarja Monta-gnerja. Tretji zadetek Tržačanov pa je padel iz prostega udarca. Kljub porazu, varovanci trenerja Currata niso igrali slabo. Tokrat je odločala predvsem daljša klop. Trener gostov je imel na razpolago 18 igralcev, Currato pa le trinajst. Danilo Jankovič kroma V Žavljah upravičeno razočaranje Vesninih igralcev kroma Zaule Rabuiese - Vesna 2:1 (1:1) STRELEC: Degrassi v 15. min. VESNA: E. Carli, Bertocchi, Pin, Pipan, Degrassi (od 60. min. J. Čok), De-bernardi, Kerpan (od 87. min. P. Carli), Cheber, Cano, Leone, Salice (od 23. min. Dedenaro), trener Cazzato. Izključena: E. Carli v 23. min., Caz-zato v 45. min. Kriško Vesno se še naprej drži ne-verjente smola. Po dveh neodločenih izidih v zadnjih dveh krogih, ko bi zaslužila gotovo več, je včeraj v Žavljah izgubila in to nezasluženo. »V bistvu so nam bile usodne tri epizode. Dva gola, ki smo ju prejeli v zadnji minuti prvega in drugega polčasa, ter verjetno odločilni dogodek, ko je bil že po dvajsetih minutah igre izključen naš vratar Edvin Carli. Igrati v desetih proti so-dilini ekipi, kot so Zaule, pa ni bilo lahko,« je razočaran po tekmi dejal Vesnin predsednik Robert Vidoni. Kriško moštvo je začelo spodbudno. Izkoristilo je prednost, sicer rahle burje, ki je ustvarjala gostiteljem kar nekaj težav. Po izenačeni igri v uvodnih minutah so kriški nogometaši prejeli vajeti igre v svoje roke in sprožili več nevarnih napadov ter dvakrat le za las zgrešili gol, toda domači vratar je z drznima posegoma odbil žogo v kot. V 15. minuti pa ni mogel preprečiti Vesninega vodstva: Leone je izvedel kot in kapetan Degrassi je z lepim udarcem z glavo preusmeril žogo v mre- žo. Osem minut pozneje pa je prišlo do ključnega dogodka, ki je bil verjetno odločilen za nadaljnji razplet srečanja. Gostitelji so se podali v protinapad, Vesnina obramba je bila nepozorna, tako da je moral vratar Edvin Carli poseči izven kazenskega prostora in je pri tem zrušil na tla domačega napadalca. Kot zadnji mož v obrambi si je kriški vratar prislužil rdeči karton, tako da je Vesna ostala od 23. minute prvega polčasa v desetih. Na igrišče je stopiil rezervni vratar Dedenaro, z igrišča pa je odšel Salice. Gostitelji so dobili krila in začeli napadati, Vesnina obramba pa je bila z De-grassijem na čelu vedno na mestu. V napadu pa je odlični Cano, ki je igral zelo požrtvovalno in borbeno, bil preosamljen, saj je moral tudi mladi in hitri Kerpan večkrat pomagati obrambi. Kriško moštvo se je v glavnem brez večjih težav branilo in tudi sprožilo nekaj nevarnih napadov. Minuto pred koncem prvega polčasa pa so gostitelji nepričakovano izenačili. Akcijo zo začeli verjetno v nedovoljenem položaju, nato po levem boku presenetili kriško obrambo, tako da je prisebni Marzari sredi kazenskega prostora brez težav premagal kriškega vratarja. V drugem polčasu so gostitelji prejeli pobudo v svoje roke in začeli napadati, toda kriška obramba je bila budna in odbijala vse nevarneješe akcije domačinov. V 25. minuti pa še ena hladna prha za Vesno: poškodoval se je Degrassi, ki je bil dotlej pravi steber kriške obrambe in poleg tega tudi strelec edinega Vesninega gola. Zamenjal ga je Jan Čok, ki je prevzel mesto v napadu, v obrambno linijo pa se je pomaknil Leone. Medtem je prišlo na obeh straneh do nekaj prekrškov, tako da je mladi sodnik imel precej dela z rumenimi kartoni. Kriško moštvo je tudi proti koncu srečanja uspešno odbijalo nekaj silovitih napadov gostiteljev, to pa ji ni uspelo v 88. minuti, ko je v gneči, toda osamljen v kazenskem prostoru, Marzari dosegel svoj drugi zadetek ter spravil v obup Vesnine igralce in številne kriške navijače, ki so prišli bodrit svoje moštvo v Žavlje. Razočaranje je bilo veliko. Vesna ostaja po šestih korgih z dvema točkama na lestvici. »Poleg nezasluženega poraza bomo za prihodnjo tekmo proti Villesseju ostali brez vratarja Carlija in verjetno tudi brez poškodovanega Degrassija. Ko ne gre, ne gre,« je še dejal skoraj obupani Robert Vi-doni. (lako) 26 Nedelja, 17. oktobra 2010 ŠPORT / ODBOJKA - Moška C-liga Proti Triestini volley hladna prha za valovce Gostje iz Trsta zelo solidni - Mladi slogaši izgubili v Tržiču - M. Kante za Slogo Tabor Skupina B Val Imsa - Triestina volley 0:3 (22:25, 19:25, 16:25) Val Imsa: S. Faganel 3, D. Faga-nel 6, Ombrato 13, D. Nanut 2, Farfo-glia 0, Lavrenčič 11, Plesničar (l), Masi 1, Cutuli 4, Fedrigo, G. Nanut, Po-ušič. Trener: Robert Makuc. Odbojkarji Vala so v uvodnem prvenstvenem srečanju zapustili igrišče kot poraženci. Končni rezultat nekoliko preseneča, če upoštevamo prihod novih igralcev, ki so okrepili že tako soliden igralski kader. Ob koncu so morali priznati premoč tržaških gostov, ki so se izkazali za solidno ekipo in bodo brez dvoma odigrali v nadaljevanju prvenstva povsem vidno vlogo. Uvodne poteze igre so napovedovale v vsem različen razplet tekme. Valovci so suvereno držali vajeti igre v svojih rokah vse do rezultata 12:7, ko je prišlo do počasnega preobrata. Srečanje je bilo nato izenačeno vse do 20. točke, ko je glavni sodnik s sporno odločitvijo omogočil gostujočim zaključni šprint za osvojitev prvega niza. Od tu naprej so varovanci trenerja Makuca prepustili vajeti igre gostom, ki so bili stalno v vodstvu, tako v drugem, kot v tretjem nizu. Domači trener je sicer skušal z zamenjavo igralcev sprementi potek igre, vendar se dogajanje na igrišču še zdaleč ni spremenilo. (J.P.) Triestina Volley v Štandrežu potrdila, da lahko meri visoko bumbaca Gimax Tržič - Sloga 3:0 (25:19, 25:20, 25:21) Sloga: Bertali 5, Devetak 2, Dussich 8, Romano 7, Rožac 15, Žerjal 1, Guštin 0. Trener Ivan Peterlin Uvodno srečanje so Slogaši v Tržiču sicer izgubili, trener Peterlin pa je bil z nastopom svojih varovancev kljub temu zadovoljen. Takoj moramo povedati, da bo Sloga letos igrala v še bolj pomlajenem sestavu: tik pred prvenstvom sta se vodstvi Sloge in Sloge Tabor domenili, da bo Slogin kapetan Mirko Kante letos prestopil k Slogi Tabor. Njegovo mesto je »prevzel« Saša Žerjal, ki je tako prvič odigral tekmo v članski deželni konkurenci. Nastopil je zelo odločno in, vsaj na videz, brez vsake treme. Zaradi poškodbe pa je bil odsoten Ivo Ilic. Na uspeh Slogaši seveda niso mogli računati, saj spada Gimax med ekipe, ki se želijo uvrstiti v skupino za napredovanje in razpolagajo z vsega spoštovanja vrednim igralskim kadrom (v Tržič je prestopil tudi lanski B2 ligaš Iac- carino), dobrim na mreži, predvsem pa zelo uspešnim v obrambi, kar so občutili na svoji koži Slogini tolkači, ki so jim marsikateri, tudi oster napad, domačini uspešno prestregli. Skozi vso tekmo so se naši igralci srčno borili, v drugem in tretjem setu so bili nekaj časa tudi v vodstvu, v odločilnih trenutkih pa je prišla seveda na dan neprimerno večja izkušenost domačinov. (INKA) Ostali izid: VBU - Volley Club Trieste 3:0. Skupina A: Lignano - Cervigna-no 3:0, Vivil - Basiliano 1:3. JADRANJE Čupina posadka obdržala drugo mesto V Portorožu se bo danes zaključilo slovensko odprto državno prvenstvo, na katerem nastopata tudi Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. Tudi po včerajšnjih treh plovih sta obdržala drugo mesto na skupni razvrstitvi v olimpijskem razredu 470, na vrhu pa ostaja pred današnjimi regatami slovenski dvojec Mitja Mikulin/Se-bastian Prinčič. Tretja sta slovenska mladinca Tidd Dylan in Nejc Do-linšček, ki sta včeraj osvojila eno prvo mesto. Razlika med prvimi tremi uvrščenimi posadkami je pred današnjim zadnjim tekmovalnim dnem sicer majhna: Mitja in Sebastian imata pred Simonom in Jašem tri točke naskoka, Tidd in Nejc pa imata le točko manj od Ču-pine naveze. Končni vrstni red torej bodo določile zadnje tri preizkušnje, če jih bodo danes izvedli. Vremenoslovci namreč napovedujejo, da bo danes pihala močna burja in bo nastopilo poslabšanje vremena, zato so tekmovanja zadnjega dne prvenstva pod vprašajem. Včeraj sta dve od treh regat osvojili slovenski jadralki Tina Mrak in Tea Cerne. Varovanca trenerja Matjaža Antonaza sta bila v posamičnih regatah 2., 3. in 6.; predvsem v zadnji regati je veter obračal, jadralca sesljanske Čupe pa sta bila nepazljiva: »Pozna se, da sta v zadnjih tednih manj trenirala,« je pojasnil Antonaz, ki poudarja, da je prvenstvo za fanta predvsem dober trening. ODBOJKA - V ženski C-ligi Slogašice v Repnu osvojile točko Uspešen začetek za Olympio, Bor in Naš prapor ŽENSKA C-LIGA Sloga - Tarcento 2:3 (14:25, 25:23, 17:25, 25:19, 4:15) Sloga: Babudri 7, Crissani 5, Cvelbar 10, Gantar 5, Alice Spangaro 5, Starec 8, Michela Spangaro (libero 1), Barbieri (libero 2), Colarich 8, Malalan, Pertot 1, Teresa Spangaro 0. Trener Martin Maver Slogašice so svojo prvenstveno pot začele z osvojitvijo točke. Pred samo tekmo bi verjetno marsikdo takoj »podpisal« ta rezultat, ko izgubiš z 2:3, pa vedno ostane nekaj grenkega priokusa. Začetek res ni obetal takega razpleta, saj so naše igralke začele zelo zadržano, živčnost zaradi prvega nastopa je bila velika, tako da jim nič ni šlo od rok in nasprotnice so do prvega delnega uspeha prišle brez večjega naprezanja. Gladek poraz pa Slogašic ni zme-del, nasprotno! V nadaljevanju so bile veliko bolj odločne, čeprav je bilo v igri vse preveč pavz, med katerimi so si nasprotnice lahko priigrale visoko prednost in jo potem le upravljale do konca. Slogašice so že izgubljale v setih z 1:2, ko jim je uspelo stanje izenačiti. Verjetno pa so se s tem delnim uspehom tudi prekmalu zadovoljile, saj je bil zadnji set nato stalno v rokah gostujoče ekipe. Kljub porazu pa je bilo na Slogini strani več dobrih strani: dobro se je v ekipo vključila Jara Colarich, ki je opravila krstni nastop na deželni ravni, prvo točko v tej kategoriji je osvojila mlada Tamara Pertot, dobro sta se odrezala oba libera. Trener je preizkusil malodane vse igralke, ki so dokazale, da postajajo homogena celota, ki bo v prvenstvu prav gotovo deležna marsikaterega zadoščenja. (INKA) Ostali izidi: Buia - Millennuim 0:3, San Giovanni - Talmassons 0:3. MOŠKA D-LIGA Skupina A Cordenons - Olympia Ferstyle 1:3 (23:25, 25:19, 18:25, 17:25) Olympia: Komjanc 22, Terčič 7, Brotto 7, Peršolja 12, Pavlovič 7, Hlede 6, Capparelli (L), Vizin 0, Sancin 1, Polesel 0, Trener Zoran Jerončič. Proti mladincem iz pordenonske pokrajine je bila Olympia v prvih dveh setih v težavav. Svoje je opravila živčnost ob uvodnem nastopu. Goričani so sicer v obeh setih vodili. V prvem je znašala njihova prednost zanesljivih šest točk, a so se v končnici skoraj pustili ujeti, na koncu pa so le zmagali. V drugem setu so vodili s 13:9, nazadnje pa s 17:15, ko so nasprotniki dosegli šest zaporednih točk, ker se je Olympii zataknilo v napadu. K sreči so gostje od tretjega seta dalje začeli sprejemati bolj učinkovito, še naprej je dobro deloval blok (skupno 12 točk), »odprlo« pa se jim je tudi v napadu. V tem elementu je bil učinkovit mladi Patrick Brotto (50%, le dve napaki), na položaju korektorja pa se je izkazal tudi Matija Komjanc. Zmaga Olympie odtlej ni bila več pod vprašajem. Ostala izida: Pippoli Team - Prata 3:1, Favria - Reana 3:0. Skupina B Naš prapor - Hammer TS 3:1 (25:19, 20:23, 27:25, 25:23) Naš prapor: Braione 13, Kuštrin 29, Juretič 2, Bajt 2, Černic 2, Brotto 8, Simeoni 1, Feri 2, Fajt (L). Trener: Leghissa. Naš prapor je v prvem krogu vknji-žil vse tri točke, čeprav jih je dosegel le za las. Poznalo se je, da so s pripravljalnim ob- dobjem začeli kasneje in da je v ekipi več novih odbojkarjev, ki se morajo z ostalimi še uigrati. V prvem nizu so sicer zaigrali prepričljivo in brez težav osvojili 25. točko, v nadaljevanju pa se je zvrstilo več napak, preveč je bilo tudi zgrešenih servisov. Po porazu v drugem niz so v tretjem in četrtem tudi po zaostanku odlično reagirali pri 20. točki, dohiteli nasprotnike in obakrat spreobrnili niz v svojo korist. Ostala izida: Casarsa - Aurora volley UD 3:0, CUS Ts - Travesio 3:0. ŽENSKA D-LIGA Skupina B Bor Kmečka banka - Villesse 3:0 (25:20, 25:13, 25:22) Bor: Pučnik 15, Vodopivec 7, Grgič 4, Miloševic 1, Cella 12, Della Mea 6, Hauschild (L), Kneipp 3, Costantini, Zonch. Trener: Betty Nacinovi. Borove odbojkarice so odlično začele svojo pot v prvenstvu in gladko premagale Villesse, ki je v ligi novinec, ter naše ekipe praktično še nikoli ni resneje ogrožil. Nasprotnice so namreč ogromno grešile, poleg tega pa se je izkazalo, da nimajo ne- varnega servisa in napada, tako da so imele plave lažje delo v polju. Vodopivčeva in soigralke pa so nasprotno bile dokaj učinkovite na mreži, kjer so bile še posebno uspešne v bloku. Prvi set je bil izenačen le v prvi polovici, saj sta obe ekipi igrali nekoliko živčno, tako da je bilo precej napak na lahkih žogah. V nadaljevanju pa so varovanke trenerke Nacinovi pritisnile na plin, zaigrale bolj zbrano in odločno ter zasluženo prevladale. Drugi niz je bil povsem enosmeren, saj je Villesse v vseh elementih veliko grešil, plave pa so to spretno izkoristile. V zadnjem setu je Bor zaigral s še mlajšo postavo, saj je namesto kape-tanke Vodopivčeve igrala Irina Kneipp. Nasprotnice so v tem nizu zaigrale bolj agresivno in dolgo tudi vodile. Pri rezultatu 18:16 za Villesse pa so se domačinke zbrale, uredile igro v polju in z dobrimi servisi in napadi strle odpor nasprotnic. (T.G.) Kontovel - Azzano Decimo 1:3 (26:24, 23:25, 18:25, 14:25) Kontovel: Antoniolli 5, Cassanelli 5, Lisjak 6, Bukavec 9, Štoka 8, Balzano 11, Spodbudna zmaga za zelo pomlajeno Borovo postavo v ženski D-ligi kroma Micussi (L), Paoli (L), Pernarcich, Milič, Rudes 2, Ferluga 0, Zavadlal 0, Azzano Decimo je pokazal precej več kot lani in bo gotovo eden boljših v skupini Gostje so bile precej boljše glede izvajanja servisov, v Kontovelovem polju pa se je poznala odsotnost standardnega libera Neže Kapun. Zaradi slabega sprejema sta bila domača centra odrezana iz igre, to pa pomeni, da je najboljša napadalka Sabrina Bukavec dobila premalo uporabnih žog za napad. Azzano, ki je blestel tudi v polju, je bil v vodstvu v vseh štirih setih. V prvem setu je že zmagoval z 18:13 in 21:18, vendar so Kontovelke lepo reagirale in nepričakovano osvojile set. Podoben preobrat se jim je v drugem setu izmuznil, v nadaljevanju pa je bila tekma enosmerna. Ostali izid: Blu volley Pd - Latisana 3:0. SPORTEL »Vse« o odbojki Odbojka bo rdeča nit jutrišnje oddaje Športela na TV Koper (ob 22.30). Pogovor v studiu med voditeljem Igorjem Malalanom in Ivanom Peterlinom, tudi deželnim odbornikom odbojkarske zveze, bo usmerjen k analizi slovenskih ekip, ki so pravkar začele s prvenstvenimi nastopi in o krizi ženske odbojke (o tem bo spregovorila tudi Tjaša Gruden). Med pogovorom se bodo zaustavili tudi na minulem svetovnem odbojkarskem prvenstvu, ki se je zaključilo pred kratkim in je steklo delno tudi v Trstu. S tem v zvezi so sodelavci pripravili tudi anketo. Oddajo bodo obogatili še prispevki z igrišč: poročali bodo o košarkarjih Brega, nogometaših Krasa in z odbojkarskega derbija med Sočo in Slogo Tabor. oddaji se bo voditelj Malalan povezal tudi z urednikom naše redakcije, saj bo v torek izšla prva številka športne priloge. Sledila bo nagradna igra Poglej me v oči. / ŠPORT Nedelja, 17. oktobra 2010 27 KOŠARKA - Državna C-liga Spilimbergo - Jadran Qubik caffe 69:86 (21:22, 42:35, 57:55) Jadran: Ban 10 (2:3, 4:7, 0:3), Franco 9 (1:2, 4:6, 0:2), Slavec 12 (-, 0:1, 4:4), Marusič 22 (3:3, 8:11, 1:1), Malalan 6 (-, 3:6, 0:1), Cohen 20 (6:6, 1:7, 4:7), Oberdan 5 (3:3, 1:4, 0:1), Tomasini 2 (-, 1:3, 0:1), n.v. Bernetič, Floridan. Trener: Vatovec. SKOKI: 21 (13 v obrambi in 8 v napadu), izgubljene žoge 18, pridobljene žoge: 21. Jadran Qubik caffe se z gostovanja vrača z zmago in dodatnima dvema točkama. Na skupni lestvici državne C-lige bo tako obdržal prvo mesto in ostaja po štirih krogih edina ekipa še brez poraza. Pot do tretje zaporedne zmage pa sploh ni bila enostavna, kot lahko kaže zavajajoč končni izid. Jadran si je namreč visok končni naskok priigral v zadnjih dveh minutah tekme. Vatovčevi varovanci so srečanje začeli prepričljivo, čeprav je bila obramba, predvsem v prvih dveh četrtinah, zelo ohlapna. Nasprotniki so tako v prvem polčasu zadeli kar 21 točk, v drugem pa prav toliko. Matteo Marusič (22 točk) Če so v prvem delu jadranov-ci vsekakor zadevali, pa se je v drugi četrtini tudi tu zataknilo, tako da je Spilimbergo povedel z 11 točkami prednosti. Šele trojka Slavca iz osmih metrov je le nekaj sekund pred odmorom nekoliko ublažila razliko. Petnajstminutni oddih v slačilnicah in osvojitev trener-jevih nasvetov je obrodila zaželene sadove: v tretji četrtini je končno stekla igra v obrambi, kar je omogočilo, da so jadra-novci nadoknadili ves zaostanek. V končnici četrtine sta ekipi izenačili in se do konca izmenjavali v vodstvu. Izenačenost se je nadaljevala tudi v zadnjih desetih minutah, ko sta si ekipi vsekakor zamenjali vloge. Nasprotniki so začeli grešiti, jadranovci pa so iz minute v minuto stopnjevali ritem igre. Rezultat je bil še dve minuti pred koncem izenačen (66:66), nakar je Jadran s Slavčevimi trojkami (3:3), Cohenom in Banom ter Marušičem pod košem polnil koš in večal razliko. Visoko prednost so si jadranovci priigrali torej izključno v zadnji minuti in pol. kroma HOKEJ NA ROLERJIH - A1 Polet ZKB Kwins ni uspel zaustaviti okrepljenih gostov Polet ZKB Kwins - Civitavecchia 2:9 (1:6) Strelca: Deiacco (1.p) in Battisti (2.p) Polet: Battisti, Deiacco, Fabietti, Montene-si, Cavalieri, Hdidou, Galetti, Viola, Vocchi. Trener: Ferjanič. Na prvem srečanju pred domačimi gledalci je Polet klonil proti Civitavecchi, ki je letos vložila veliko v sestavo ekipo in cilja na osvojitev naslova prvaka. Prvo linijo sestavljajo tujci, in sicer Američana in Čeha, ki so bili za poletovce prava uganka. Tudi podatek, da je že okrepljena Ferrara s Civitavecchio izgubila z 9:4, kaže na premoč gostov. Poletovci so vsekakor skušali ubraniti čim več napadov: v prvem polčasu jim zaustavljanje nasprotnika ni povsem uspelo, saj so prejeli 6 golov, v drugem delu srečanja pa so bili bolj prepričljivi. Ostali izidi: Ferrara - Cittadella 8:1. KOŠARKA - Deželna C-liga: Bor prebil led, CBU namučil Breg, a ne dovolj Prvič oboji uspešni Bor Radenska - Servolana 76:70 (15:16, 36:33,66:57) Bor Radenska: Bole 6 (4:4, 1:3, 0:2), Madonia 18 (8:8, 5:8, 0:4), Krčalic (-, 0:2, 0:1), Crevatin 4 (1:4, 0:1, 1:4), Gallocchio (-, o:1, -), Fumarola 16 (4:4, 5:11, 0:1), Burni 20 (6:7, 4:4, 2:4), Medizza 2 (0:2, 1:1, -), Bocciai, Zanini 10 (3:6, 2:7, 1:1), Pipan (- , 0:3, -), Pertot nv. Trener: Boban Po-povič; SON:31; PON: Bocciai (30), Burni (35) , Madonia (40). Bor Radenska je na domačem igrišču prišel do prve prvenstvene zmage in privoščil si je tržaško Servolano, peterko, ki sodi med boljše v ligi. Ze res, da sta Ser-volani manjkala dva ključna igralca, in sicer Pozzecco in Vujovič, toda plavi so tokrat igrali srčno in borbeno in v zmago so verjeli prav do zadnje sekunde. V prvi četrtini so borovci začeli dobro. Fumarola je dosegel vseh prvih 8 točk. Nato so Popovičevi varovanci izgubili nit igre v napadu. Iz razdalje niso bili uspešni, pod koš pa se niso uspeli prebiti in gostje so povedli z 11:8. V nadaljevanju so se Borovi košarkarji znova zdramil, s trojko Burnija tudi izenačili in do konca četrtine se je vnel boj za vsako žogo. V obrambi sta obe ekipi igrali dokaj moško, toda sodnika sta v prvem delu gostom prepuščala več, saj so v prvi četrtini dosodi-li plavim 8 osebnih napak, gostom pa le 3, v drugem delu pa obratno. Tudi v drugi četrtini se slika ni bistveno spremenila. Peterki sta se borili za vsako žogo, ven- dar si nihče ni priigral odločilne prednosti. V tretji četrtini je zgledalo, da so borovci le ubrali pravo pot (+ 9 točk). Sedem minut do konca je Zanini dosegel trojko in vsi v športni dvorani Bojana Pavletiča so bili prepričani, da bo Bor slavil zmago, toda ni bilo vse tako mirno: ko je manjkalo dve minuti in 40 sekund do konca je bilo treba začeti znova, saj je Servolana izenačila (69:69), vendar novopečeni doktor iz arhitekture Daniel Crevatin in soigralci so obdržali mirno kri in ob zvoku sirene zasluženo slavili zmago. Pri Boru je de-bitiral tudi Marvis Medizza. Breg - CBU 86:68 (20:12, 39:31, 57:51) Breg: Schillani 2 (2:2, 0:1, -), Grimaldi 16 (-, 5:6, 2:4), Ferfoglia 28 (13:14, 6:11, 1:5), Švara, Samec 14 (-, 7:8, -), Nadlišek, Giacomi 14 (8:8, 0:3, 2:5), Zeriali 8 (2:2, 3:6, -), Visciano 4 (2:2, 1:5, -). Trener: Krašo-vec. SON: 23; PON: Samec (35. min.). Breg je proti mladinski vrsti videm-skega Snaidera dosegel pričakovano zmago. Prvih 12 minut je minilo v znamenju Brežanov, točneje Štefena Samca, ki je bil pod košem neustavljiv. Mladi Videmčani pa so kaj kmalu našli pravo orožje, s katerim kljubovati napadom gostiteljev. Igrali so čvrsto, večkrat na robu prekrška in tako jim je na koncu prvega polčasa uspelo znižati zaosatnek na osem točk. Tretja četrtina je minila v znamenju CBU, ki je s hitrimi protinapadi in solidno igro onemogočil Brežanom, da bi pred- Attilio Fumarola je dosegel prvih 8 točk za Bor Radensko, skupno pa jih je zbral 18 kroma nost povišali. Srečanje se je odločilo v zadnjih desetih minutah, ko je vajeti igre prevzel odlični Ferfoglia (celo srečanje je igral dobro) in ekipo dobesedno pospremil do zmage. Pečat na zmago Brega je dal z odločilno trojko, ko je do zvoka sirene manjkala minuta in pol. V končnici, prav v zadnji sekundi, je trojko dosegel še Gia-comi. Pohvalo zasluži tudi Grimaldi, ki je že drugo tekmo zapored dokazal, da je izredno borben igralec. Ostali izid: UBC - Romans 79:72, Ardita - Alba 67:75, Geatti Basket Time -Tolmezzo 63:57, Venezia Giulia - Ronchi 78:70, Cervignano - Roraigrande 97:101. D-liga. Villesse - Santos 48:81, San Vito - Perteole 58:62, Monfalcone - Go-riziana 69:72, Fogliano - Don Bosco 91:88, danes ob 18.00 Grado - Konto-vel. Od 9.30 DALJE Danes že 31. turnir prijateljstva Danes bo na Proseku in v športnem centru pri Briščikih stekel že 31. mednarodni turnir prijateljstva, ki ga prireja ŠD Kontovel. Ob košarkarskem bo četrto leto zapored tudi odbojkarski turnir: na obeh bodo nastopili mladi do 17. leta starosti. Košarkarji bodo igrali v športnem centru Ervatti, dekleta pa na Proseku: oba turnirja se bosta začela v jutranjih urah s polfinalnima tekmama, v zgodnjih popoldanskih urah pa bosta na vrsti finalni tekmi. Nagrajevanje bo po 17.00 v športnem centru Ervatti. Letošnji enodnevni turnir bo posvečen Igorju Luxi, preminulemu dolgoletnemu športnemu delavcu. Pokrovitelji turnirja so Združenje slovenski športnih društev v Italiji, Jusarski odbor Kontovel in Rajonski svet za Zahodni Kras Občine Trst. SPORED: Odbojkarski turnir: ob 9.30 (1. polfinale) Mossa -Kontovel, ob 11.30 (2. polfinale) Sveti Matej (Rijeka) - Vital (Ljubljana); ob 13.30 tekma za 3. mesto, ob 15.30 finale. Košarkarski turnir: ob 9.30 (1. polfinale) MKraški zidar - Jadran, ob 11.30 (2. polfinale) Uskok (Rijeka) - CBU (Videm); ob 13.30 tekma za 3. mesto, ob 15.30 finale. □ Obvestila Jadran tretjič zmagal: od minus 11 do plus 17 AŠD BREG Košarkarska sekcija vljudno vabi na Predstavitev ekip za sezono 2010/2011, ki se bo vršila v dolinskem športnem centru Silvano Klabjan v soboto, dne 23.oktobra 2010, ob 17:00 uri. SK DEVIN prireja smučarski sejem od 3. do 14.novembra 2010 v Domu železničarskih delavcev, Nabrežina Postaja. Zbiranje opreme 3. in 4.nov. od 10.30 do 19.ure, prodaja od sobote 6. do nedelje 14.novembra: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.ure, od ponedeljka do petka od 16.do 19.ure. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina - Trg Brdina na Opčinah. V četrtek, 11. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 12., od 18. do 21. ure, sobota, 13., od 16. do 21. ure in nedelja, 14. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Tel. št. 347-5292058. JK ČUPA v sodelovanju z Ribiškim muzejem tržaškega primorja iz Križa organizira za člane v nedeljo, 24. oktobra pobudo Po poteh ribičev. Zbirališče ob 10. uri pri Biti, sledita vodeni ogled muzeja in kosilo. Obvezna prijava. Vse informacije dobite v tajništvu. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL sporoča urnike treningov: Motorika (letniki 2005-06) sreda, 16.15-17.15 (občinska telovadnica v Repnu). Mikrobasket (letniki 2002-03-04) ponedeljek, 16.15-17.15 (telovadnica na Rouni pri Briščkih); sreda, 17.00-18.00 (občinska telovadnica v Repnu). Minibasket (telovadnica na Rouni pri Briščkih) letniki 2001 torek in četrtek 16.15-17.30, petek 16.15-17.15; letniki 2000 torek 16.15-17.30, četrtek 17.15-18.30, petek 16.15-17.15. Under12 (letniki 1999) ponedeljek 17.00-18.30 (telovadnica na Rouni pri Briščkih), sreda, 18.00-19.30 (občinska telovadnica v Repnu), petek 17.15-18.30 (telovadnica na Rouni pri Briščkih). Info: 3385889958, marinandrej@alice.it (Andrej Vremec), 340-4685153, picerik@hotmail.it (Erik Piccini). AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.00 PLESNA SEZONA pri AŠD Cheerdance Millenium se je začela! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi so ob torkih in četrtkih od 19.00 do 20.30 v prostorih duštva Skala v Gropadi. Namenjeni so dekletom od 15. leta dalje. Pridruži se nam: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali info@cheerdancemillenium.com. AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11: predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). Domači šport Danes Nedelja, 17. oktobra 2010 NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen Koimpex - San Paolo PD PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v San Danieleju del Friuli: San Daniele - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Staranzano; 15.30 v San Giovanniju al Natisone: Centro Sedia - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Piedimonte; 15.30 na Opčinah: Roianese - Primorje; 15.30 v Marianu: Mariano - Breg 3. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Zagraju: Sagrado - Mladost NARAŠČAJNIKI - 8.45 v Žavljah: CGS - Kras Repen NAJMLAJŠI - 10.30 v Štandrežu: Juventina -Pro Cervignano Muscoli ZAČETNIKI -ODBOJKA/KOŠARKA 31. TURNIR PRIJATELJSTVA - 9.30 na Proseku in pri Briščikih za kategoriji under 17 prireja ŠD Kontovel Jutri Ponedeljek,18. oktobra 2010 KOŠARKA UNDER 19 DRŽAVNI - 20.45 na Opčinah: Jadran ZKB - Venezia Giulia Torkova športna priloga Primorskega dnevnika se vrača med bralce v torek, 19. oktobra z informacijami o dogodkih na tekmovališčih ob koncih tedna pri nas in v svetu, z intervjuji, statistikami, fotografijami, križanko, starimi in novimi rubrikami / šport m ^L torkova pritoga Primorskega dnevnika 28 + Nedelja, 17. oktobra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.05 Tv Kocka: Žepno osončje 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik in dnevnik L.I.S. 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in - L'arena 15.50 Variete: Domenica in - Amori 16.15 Variete: Domenica in...onda 16.30 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Game show: Soliti ignoti (v. C. Conti) 21.30 Nan.: Terra ribelle 23.25 Aktualno: Speciale Tg1 Rai Due 6.00 1.50 Talent: Extra Factor 6.20 Nan.: Girlfriends 6.40 Nan.: 8 semplici regole 7.00 Variete: Cartoon Flakes Weekend 7.20 Variete: Art attack 8.15 Nan.: Tutti odiano Chris 8.35 Nan.: ICarkü 9.00 Nan.: Unfabulos 9.20 Nan.: The Naked brothers band 9.50 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.40 Aktualno: A come Avventura 11.35 Aktualno: Challenge 21 13.00 20.30, 1.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.40 Vremenska napoved 13.45 Variete: Quelli che... aspettano 15.40 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Avtomobilizem: F1, VN Japonske 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Šport: 90° minuto 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.05 Nan.: NCIS 21.50 Nan.: Castle 22.40 Šport: La domenica sportiva 1.00 Dnevnik Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste 7.35 Nan.: La grande vallata 8.25 Film: La leggenda di Zanna bianca (pust., ZDA, '94, i. S. Bairstow) Nan.: L'ispettore Derrick Aktualno: Tgr Estovest Aktualno: Tgr Mediterraneo Aktualno: Tgr RegionEuropa Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Telecamere Salute Aktualno: Racconti di vita Aktualno: Passepartout 1930 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.25, 0.35 Dnevnik Aktualno: In 1/2 h Dnevnik - kratke vesti L.I.S. Aktualno: Alle falde del Kiliman- 10.05 11.00 11.20 11.45 12.00 12.25 12.55 13.25 14.00 14.15 14.30 15.00 15.05 giaro 18.00 Variete: Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Report 23.35 Variete: Cater Noster 0.45 Aktualno: Telecamere e salute Rete 4 7.05 Nan.: Sei forte maestro 2 9.20 Dok.: Artezip 9.25 Dok.: Puglia - Da Molfetta a Bari 10.00 Sv. maša 11.00 13.30 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 13.55 Dok.: Tutti per Bruno 15.15 Nan.: Cascina Vianello 16.10 Film: Caccia selvaggia (pust., ZDA, '80, r. P. Hunt, i. C. Bronson) 17.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.00 Film: Colombo - L'arte del delitto (det., ZDA '72, i. P. Falk) 20.30 Film: Forrest Gump (kom., ZDA '94, r. R. Zemeckis, i. T. Hanks) 23.30 Šport: Controcampo (v. A. Brandi) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 9.45 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Aktualno: Domenica Cinque (v. B. D'Urso) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.40 1.30 Variete: Striscia la domenica 21.30 Nan.: Distretto di polizia 10 23.30 Aktualno: Terra! O Italia 1 6.25 Nan.: La Tata 7.00 Motociklizem: VN Avstralije, Mo- toGp 8.00 Risanke 10.20 Motociklizem: VN Avstralije, 125 cc 11.20 Motociklizem: VN Avstralije, Mo-to2 12.25 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Motociklizem: VN Avstralije, Mo-toGp 15.00 Šport: Grand Prix - Fuori giri 16.00 Aktualno: Capogiro Junior 19.00 Nan.: Mr. Bean 21.25 Variete: Colorado (v. R. Brescia, N. Savino) 0.35 Variete: Le Iene ^ Tele 4 7.00 Aktualno: A casa del musicista 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.30 Variete: Mukko Pallino 10.50 Aktualno: Rotocalco ANDKronos 11.35 Šport: Super Sea 12.10 Aktualno: Perche??? 12.50 Aktualno: Dai nostri archivi 13.00 Variete: Domenica e sempre do-menica 13.10 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.15 Aktualno: Musica, che passione! 13.40 Variete: Archeologie 13.55 Variete: Camper magazine 14.30 Variete: Campagna amica 15.05 Nan.: La saga dei Mc Gregor 16.45 Dok.: Cavallo... che passione 17.35 Risanke 19.30 Aktualno: Pagine e fotogrammi 19.45 21.30 Šport: Domenica Sport 21.15 Dnevnik 22.45 Variete: Incontri ravvicinati 23.00 Film: Intern 0.20 Variete: Serata da macello.. al Keller Platz La 7 19.35 Film: Big mama (kom., ZDA, '00, r. R. Gosnell, i. M. Lawrence) 20.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 9.55 Aktualno: M.O.D.A. 10.40 Dok.: La7Doc - Secrets of Archeology 11.30 Resničnostni show: Cuochi e fiam-me 12.30 Aktualno: Life 13.55 Film:Giorni di gloria (dram., ZDA, '91, r. M. Rydell, i. J. Caan) 17.10 Nan.: Diane - Uno sbirro in fami-glia 19.00 Resničnostni show: Chef per un giorno 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Aktualno: Niente di personale 0.30 Film:La famiglia passaguai (kom., It., '51, i. A. Fabrizi) Jr Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav - Talebajski 9.45 Šport špas - Oddaja o športu, zdravju in okolju 10.20 Ris. nan.: Animalija (pon.) 10.45 Sledi, oddaja Tv Maribor 11.15 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - oddaja Tv Maribor 13.00 17.00, 18.55, 22.25 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! (pon.) 14.30 17.15 NLP - razvedrilna oddaja 14.40 Glasbiator 14.55 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 15.05 Profil tedna 15.50 Športni gost 16.25 Kuharska oddaja, 3. del 18.05 Prvi in drugi 18.30 Risanke 19.55 Spet doma 21.55 Žrebanje lota 21.50 Ars 360 22.05 Dok. odd.: Erotika v umetnosti ali goje maje vsakdanjosti 23.45 Mini serija: Kifeljc 1.10 Dnevnik (pon.) (t Slovenija 2 6.30 1.20 Zabavni infokanal 8.30 Skozi čas 8.40 Globus (pon.) 9.15 22. Revija Zagorje ob Savi 2010, državno tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov Letni koncert mladinskega pevskega zbora RTVS Film: Lopovi in tatovi (pon.) Mlad. odd.: Z glavo na zabavo Rad igram nogomet Pomagajmo si Turbulenca, za boljše počutje doma Film: Tea Film: Zgodbe Kristine Brenkove Slovenci po svetu Rokomet: Celje Pivovarna Laško -Kiel, prenos Dok. serija: Reke in življenje Nad.: Mala Dorritova Na utrip srca Nad.: Vroči Bronx (pon.) Film: Čarovnika 9.50 10.30 12.00 12.25 12.55 13.25 15.15 16.40 17.30 18.10 20.00 21.00 22.00 22.50 23.30 Koper 13.45 14.00 14.10 14.20 14.50 15.40 16.10 17.00 18.00 19.00 19.25 19.45 20.00 20.30 21.00 22.15 22.30 23.50 Dnevni program 0.35 Čezmejna Tv - deželne vesti Euronews Tednik »Q« trendovska oddaja Sredozemlje Calegaria - glasbena oddaja Istra skozi čas Ljudje in zemlja 22.00, 0.20 Vsedanes - Tv dnevnik Vzhod - Zahod Kino premiere Vesolje je... Istra in... Dok. odd.: Bosna Nedeljski športni dnevnik Rokomet: Liga prvakov Slovenski magazin Tv Primorka 17.00 Kasaške dirke 18.00 Razgledovanja (pon.) 18.30 Hrana in vino, izbrani recepti 19.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Pod drobnogledom 21.00 Zelena bratovščina (pon.) 21.30 Koncert Slavka Ivančiča, 2. del 22.45 Videostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Koroški radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 18.20 Music box; 19.00 Napoved-nik; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Jutro na RK; 7.45 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat, vabi Smilja Baranja; 12.0014.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Na športnih igriščih; 17.30 Napoved vremena in cestne razmere; 19.00 Dnevnik - Jingle RK; 19.45 Kronika; 20.00 Večer ve-čnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.28, 12.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 8.0012.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.45 Pesem tedna; 9.00 Fonti di ac-qua viva; 9.30-10.30 Il giardino di Euterpe; 10.45, 17.45 Sigla single; 11.00-11.30 Osservatorio; 11.40 New entry; 12.02, 20.00 Fegiz Files; 13.00-14.00, 20.30 La rosa dei venti; Detto tra noi in musica; šolske vesti; Profumi di stagione; 14.00 L'agenda in orbita; 14.30-15.00 Nedeljsko popoldne; 18.00-19.00 Album charts; 20.00-0.00 Večerni RK; 21.30 The Chillout Zone; 22.00 Extra extra extra; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.40 Najlepša viža meseca; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.35 Športnik iz- bira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Šport; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše iz Ljubljane; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Prenos vokalnega abonmaja; 21.00 Obiski kraljice; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & oven 21.3.-20.4.: V prihodnjih dneh bo pri vas vidno zmanjšanje energije na delovnem mestu. Razlog je stres in neugodne delovne razmere. Za konec tedna si privoščite oddih z družino ali prijatelji. /m^^t bik 21.4.-20.5.: Samozavest in delovna vnema bosta pripomogli k dobro opravljenem delu in odličnim poslovnim idejam, kar bo opazil vaš nadrejeni. S pozitivno energijo boste navduševali ljudi okoli vas. jtjlf dvojčka 21.5.-21.6.: Zadnje čase ste svoje obveznosti zanemarjali. Nabralo se vam bo ogromno nedokončanega dela, iz katerega se zlepa ne boste skopali. Poskusite bolj racionalno načrtovati svoj čas. vdjf* rak 22.6.-22.7.: Če ne boste «« upoštevali navodil nadrejenega, se vam lahko maščuje. Čas je, da prenehate delati po svoje in začnete upoštevati ideje in navodila drugih. Za konec tedna pojdite na izlet. lev 23.7.-23.8.: V prihod-(^^r njem tednu si ne belite glave zaradi službe in svojega šefa, raje se posvetite sebi in družini, kar ste zadnje čase storili preredko. Vašo odsotnost so vam bližnji nekoliko zamerili. devica 24.8.-22.9.: Če se ne ^^ boste pravočasno lotili dela, ne boste mogli več slediti obveznostim, zato bodo vaši dnevi kmalu precej bolj stresni in naporni. Za nekaj dni pozabite na zabavo in se zresnite. VTV tehtnica 23.9.-22.10.: De- ^ ^ narne težave naj bodo trenutno vaša prioriteta. Osredotočite se na dodaten zaslužek, saj vam bo v prihodnjih dneh prišel prav. Zaradi Venere boste bolj ljubeznivi. škorpjon 23.10.-22.11.: V prihodnjih dneh boste imeli odlično koncentracijo. Pri delu boste motivirani kot že dolgo ne. Izrabite teh nekaj dni in opravite čim več dela. S prijatelji se boste odlično razumeli. av strelec 23.11 .-21.12.: Vaše družabno življenje bo prihodnji teden trpelo, saj boste imeli veliko opravkov in obveznosti. Če boste v delo vložili dovolj truda, boste končali zastavljeno in si vzeli čas zase. kozorog 22.12.-20.1.: Začnite delovni teden s polno paro in na delovnem mestu čim bolj sodelujte z idejami. Vaše zamisli lahko padejo na plodna tla in si boste pri nadrejenem zagotovili boljši položaj. vodnar 21.1.-19.2.: V službi se boste znašli med dvema ognjema. Pomembno bo, da se ne postavite na nobeno stran in poskušate biti nevtralni. Vaši starši imajo občutek, da se jim ne posvečate dovolj. ribi 20.2.-20.3.: Vaš trud na delovnem mestu je premalo-krat opažen in pohvaljen, zato lahko izgubite motivacijo in delovno vnemo. Motivirajte se z novimi cilji, če pa vam to ne pomaga, se pogovorite s šefom. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 17. oktobra 2010 29 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Števerjan 2010 - Ansambel Gianni s prijatelji 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 10.55, 13.30, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: La ladra (i. V Pivetti) 23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 18.45, 1.35 Talent show: Extra Factor 6.20 Nan.: Girlfriends 6.40 Nan.: The class - Amici per sempre 7.00 Risanke 8.00 Variete: L'Albero azzurro 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it - Nonsolo-soldi 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.15, 20.30, 23.20 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.05 Film: Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo (pust., ZDA, '08, r. S. Spielberg, i. H. Ford. C. Blanchett) 23.35 Variete: Tv Mania 0.55 Aktualno: Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (16. 10. 2010) Vodoravno: mistral, dar, Ita Rina, ave, rarog, penat, Alan, Bonera, mit, Kont, K. R., akontacija, Drago, Vito, Po, Andi, Ekar, mandarin, ais, tara, anarhizem, Ottavia, ratio, oves, A. A., oo, Ida, rotator, Bossi, Jill, Rod, Barletta, Ares, APA, alkar, on; na sliki: Drago Pahor. Mala križanka, vodoravno: 1.1. P., 3. sk, 5. vokal, 7. aloja, 8. Niven, 9. tt, 10. ribar, 14. ikona, 15. narek, 16. knuta, 17. Otto. 7.00 8.00 9.00 9.10 9.15 11.00 11.10 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 14.20 14.50 15.00 15.05 15.50 16.00 17.40 20.00 20.10 20.35 21.05 23.10 0.00 12.00 12.55 13.50 15.10 16.15 16.45 17.20 18.55 19.35 20.30 21.10 21.50 23.05 Aktualno: Tgr Buongiorno Ita-lia/Regione Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Dieci minuti di... pro-grammi dell'accesso Aktualno: Figu - Album di persone notevoli Aktualno: Agora, sledi Agora Bron-tolo Aktualno: Apprescindere Dnevnik - kratke vesti Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Dnevnik - Tg3 Fuori TG Aktualno: Le storie - Diario italiano Nad.: Julia 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 18.10 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Tgr Leonardo Dnevnik L.I.S. Nan.: La strada per Avonlea Variete: Tg3 GT Ragazzi Dok.: Cose dell'altro Geo Dok.: Geo & geo Variete: Blob Nad.: Seconda chance Nad.: Un posto al sole Variete: Novecento Dok.: Correva l'anno Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Piu forte ragazzi Nan.: Starsky & Hutch Nan.: Hunter Nan.: Carabinieri 6 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Il Tribunale di Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Blue sky (dram., ZDA, '94, r. T. Richardson, i. T.L. Jones, J. Lange) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Belly of the beast - Ultima missione (akc., Kan., '03, r. S.T. Ching, i. S. Seagal) 23.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Una 44 magnum per l'ispet-tore Callaghan (krim., ZDA, '73, i. C. Eastwood) Canale 5 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.05 18.50 20.30 21.10 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa-nicucci) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnpostni show: Uomini e donne Talent show: Amici Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 1.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Resničnpostni show: Grande fra-tello (v. A. Marcuzzi) O Italia 1 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Kyle XY 9.35 Nan.: Smallville 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Variete: Cotto e mangiato (v. B. Pa-rodi) 13.50 20.05 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Film: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.30 Nan.: The Big Bang theory 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Nan.: CSI Miami (i. D. Caruso) 23.00 Nan.: The Mentalist (i. S. Baker) 0.50 Nan.: FlashForward ^ Tele 4 18.00 Nad.: Bratje Karamazovi (pon.) 18.40 Risanka: Rožnati panter 19.00 Z Damijanom 19.35 Muzikajeto 20.10 0.15 Tranzistor 21.00 Studio City 22.00 Knjiga mene briga 22.20 Film: Kraval 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.02 — m Dnevnik Koper 7.35 Variete: Domani si vedra (pon.) Šport: Super Sea 8.05 13.45 Dnevni program 9.00 Dok. Borgo Italia 14.00 15.00, Čezmejna Tv - Tdd 9.30 Nan.: Betty La Fea 14.20 Euronews 10.15 Nan.: La saga dei Mc Gregor 14.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 11.40 Camper magazine 15.00 Zoom - mladi in film 13.10 Aktualno: Videomotori 15.30 Glasbena oddaja 14.05 Aktualno: ...Animali amici miei 16.00 Vesolje je... 15.00 Šport: Rivediamoli 16.30 Tednik 16.55 Risanke 17.00 Avtomobilizem 19.10 Aktualno: Italia economia 17.20 Istra in... 20.00 Športne vesti 18.00 23.20 Športna mreža 20.05 Aktualno: Qui Tolmezzo 18.35 23.55 Vremenska napoved 20.30 Deželni dnevnik 18.40 23.00 Primorska kronika 21.00 Nogomet: Udinese a giochi fatti 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 21.45 Variete: Serata da macello... al Kel- 19.25 Šport ler Platz 19.30 Dok. odd.: Italija 22.45 Aktualno: Pagine e fotogrammi 20.00 Sredozemlje 23.40 Dnevnik Montecitorio 20.30 Artevisione 23.45 Šport: Nogomet, Triestina - Reg- 21.00 Meridiani gina 22.30 0.00 Športel Čezmejna Tv - TDD LA 6.00 7.00 7.30 9.55 10.50 11.25 12.30 13.55 15.55 18.00 19.00 21.10 23.50 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 23.40 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 20.30, 1.00 Aktualno: Otto e mezzo (v. L. Gruber) Nan.: Hardcastle & McCormick Aktualno: Life Film: Peccato che sia una canaglia (kom., It., '54, i. S. Loren) Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: The District Aktualno: L'infedele (v. G. Lerner) Aktualno: Effetto domino - Tutto fa 1 Tv Primorka 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.05 16.50 Hrana in vino (pon.) 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 17.30 Kultura: Platonov v SNG Drama Ljubljana 18.00 Čje so tiste stezice, 3. spomladanski koncert Vrtca pri OŠ Solkan 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 20.30 Objektiv 21.00 Pod drobnogledom 23.30 Videostrani (t Slovenija 1 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Pustolovščine letečega psa (pon.) 10.25 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki (pon.) 10.35 Šport špas: oddaja o športu, zdravju in okolju (pon.) 11.00 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine (pon.) 11.25 Nan.: Šola Einstein (pon.) 11.55 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 18.55 Poročila, šport in vremenska napoved 13.15 Pogledi Slovenije (pon.) 15.10 Dober dan Koroška 15.45 Ris. nan.: Pika Nogavička 16.10 Pozabljene knjige naših babic (pon.) 16.25 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 O živalih in ljudeh (pon.) 17.55 Slovenski magazin 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.35 Risanke 19.55 Tednik 20.55 Hum. nan.: Moja družina 21.25 Osmi dan 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.35 Glasbeni večer (T Slovenija 2 6.30 9.00, 0.55 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.15 Nad.: Strasti 10.45 Sobotno popoldne 12.55 Ugriznimo znanost: Biotska pestrost slovenskih jam (pon.) 13.30 22. Revija Zagorje ob Savi 2010 13.50 Letni koncert otroškega pevskega zbora RTVS (pon.) 15.00 Kaj govoriš? (pon.) 15.50 Posebna ponudba (pon.) 16.05 Ars 360 (pon.) 16.20 Umetnost igre (pon.) 16.50 Prvi in drugi (pon.) 17.15 To bo moj poklic (pon.) 17.40 Državno prvenstvo v speedwayu RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, pravljica, napovednik, zanimivosti; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio Paprika; 10.20 Odprta knjiga: Veso Pirnat Brolski; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški radijski obzornik; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualnosti: Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; Kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Kantina, glasbena oddaja; Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin, študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28,19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli or-ti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.33, 23.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.3512.28 Glocal; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.33 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Fegiz Files (pon.); 20.30-22.28 Glocal (pon.); 22.30 Osservatorio (pon.); 23.00 Le note di Giu-liana; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 7.55 Sporedi; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Et-nofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.00, 11.40 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 18.00 Povzetek imena tedna; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirh strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 30 Nedelja, 17. oktobra 2010 DNEVNE NOVICE / ITALIJA - V Rimu množična manifestacija sindikata Fiom Cgil za pravice delavcev Možnost splošne stavke, če ne pride do odgovorov Nasprotovanje dogovorom, kot je tisti v Pomiglianu - Epifani: »Delo brez pravic ni delo«- Izgredov ni bilo RIM - Če od vlade in industrialcev ne bo odgovorov, bo splošna stavka. To je srž zadnjega govora, ki ga je kot glavni tajnik sindikata Cgil imel Guglielmo Epifani na včerajšnji množični manifestaciji sindikata kovinarjev Fiom Cgil v Rimu proti krčenju pravic delavcev pod pretvezo krize in spremenjenih razmer. Manifestacija je doživela zelo veliko udeležbo, čeprav organizatorji niso hoteli nuditi številk, poleg kovinarjev pa so prišli še študentje, prekerni šolniki, člani raznih organizacij civilne družbe in predstavniki političnih strank levice in leve sredine, kot npr. voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro, predsednik dežele Apulije Nic-hi Vendola, tajnik Stranke komunistične prenove Paolo Ferrero in drugi, medtem ko tajnika Demokratske stranke Pierluigija Bersa-nija ni bilo, čeprav so prišli nekateri predstavniki DS, med katerimi Ignazio Marino in Cesare Damiano. Množica je v dveh sprevodih prišla do Trga sv. Janeza v Lateranu, kjer je potekalo zaključno zborovanje, na katerem je bilo poudarjeno nasprotovanje dogovorom, kot je bil tisti v Fiatovem obratu v kraju Pomiglia-no dArco, ki po prepričanju Fiom (in mnogih drugih) gredo v smer krčenja delavskih pravic in uničevanja dostojanstva delavcev: »Delo brez pravic ni delo,« je v svojem govoru dejal Epifani, ki je - s tem je pritrdil tajniku Fiom Mauriziu Landiniju, ki je govoril pred njim - dejal, da če ne bo odgovorov, se bo boj nadaljeval tudi s splošno stavko, čeprav slednja ni edino orožje. Za Epifanija je država prepuščena sami sebi in se nahaja v zelo težki socialni situaciji, zato je potrebna globoka sprememba gospodarskih politik. Kljub svarilom notranjega ministra Roberta Maronija in ministra za delo Maurizia Sacconija pred možnimi izgredi, slednjih ni bilo, manifestacija je bila miroljubna, čeprav ni manjkalo zbadljivk na račun zlasti pooblaščenega upravitelja družbe Fiat Sergia Marchionneja ter »izdajalskih« tajnikov sindikatov Cisl in Uil, Raffaeleja Bonannija in Luigija Angelettija. Kaj pa odzivi? Medtem ko je minister za delo Sacconi manifestacijo označil za dediščino 70. let prejšnjega stoletja, je tajnik DS Bersani opozoril, da je glasu demonstrantov treba prisluhniti, prav tako je potrebno ohraniti enotnost sveta dela, vlado pa je posvaril, naj ne neti razprtij. Predsednica indu-strialcev Emma Marcegaglia je sicer izrazila spoštovanje do demonstrantov, hkrati pa opozorila, da je treba gledati naprej in ne na model sindikalnih odnosov, ki jih ni več, medtem ko za voditelja sredinske zveze Udc Pierferdinanda Casinija manifestacija ne predstavlja prave reformistične alternative vladi Silvia Berlusconija. PRIŠTINA Na Kosovu razpad vladne koalicije PRIŠTINA - Demokratska liga Kosova (LDK) bivšega predsednika republike Fatmirja Sejdiuja je včeraj napovedala odhod iz vladne koalicije z Demokratsko stranko Kosova (PDK) premiera Hashima Thacija. Predsednik parlamenta in vršilec dolžnosti predsednika republike Jakup Krasniqi je sicer v petek za 13. februar 2011 razpisal predčasne parlamentarne volitve. Država je v institucionalni krizi, rešitev pa bodo samo predčasne volitve, je dejal Kuc-hi za srbsko tiskovno agencijo Tanjug. V LDK sicer niso navedli razlogov, zakaj so prekinili sodelovanje s Thacijevimi demokrati. Je pa vladno koalicijo močno zamajal Sejdiu-jev odstop, ki je moral prejšnji mesec zapustiti položaj predsednika države, potem ko je ustavno sodišče odločilo, da je kršil ustavo, ker je bil hkrati in predsednik države in predsednik stranke, še navaja Tanjug. Pri sindikatu Fiom Cgil ostro nasprotujejo dogovorom, ki gredo v smer krčenja pravic delavcev ansa Gradnja novih stanovanj v vzhodnem Jeruzalemu WASHINGTON - Stališče predstavnika State departmenta ZDA razočarane nad gradnjo novih stanovanj v vzhodnem Jeruzalemu WASHINGTON - ZDA so v petek izrazile razočaranje, ker so izraelske oblasti odobrile dovoljenja za gradnjo 238 novih stanovanj v vzhodnem Jeruzalemu. »To je v nasprotju z našimi prizadevanji, da nadaljujemo z neposrednimi pogajanji med Izraelom in Palestinci,« je v Washingtonu dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Philip Crowley. Neposredna pogajanja med Izraelom in Palestinci so zašla v krizo, potem ko Izrael ni podaljšal moratorija na gradnjo naselbin na palestinskih ozemljih, ki se je iztekel 26. septembra. Moratorij se sicer ni nanašal na vzhodni Jeruzalem, kljub temu pa vlada premiera Benjamina Netanjahuja v tem času ni sprejela nobene odločitve o gradnji stanovanj v palestinskem delu Jeruzalema. Izrael je vzhodni Jeruzalem sicer zasedel v šestdnevni vojni leta 1967 ter ga kmalu zatem priključil, medtem ko Palestinci vztrajajo, da mora biti vzhodni Jeruzalem prestolnica njihove države. Na odločitev Izraela o gradnji novih stanovanj v vzhodnem delu Jeruzalema so se že odzvale palestinske oblasti, ki so Izrael obtožile, da skuša »ubiti vsako možnost za ponovno oživitev mirovnih pogajanj«. Podobno sta razočaranje danes izrazila tudi Rusija in Egipt. To vzpodbuja ozračje nezaupanja in spodkopava možnosti mirovnega procesa, je v Moskvi sporočilo rusko zunanje ministrstvo in pozvalo Izrael, naj ponovno premisli o izdaji gradbenih dovoljenj, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Egipt pa je omenjeno potezo Izraela že označil za očitno provokacijo, hkrati pa ocenil, da so pogajanja na tak način obsojena na propad. »Izraelska vlada se vsak dan bolj umika iz danih zavez mirovnemu procesu in jasno raje vzpodbuja kolonizacijo na okupiranih palestinskih ozemljih, kot pa da bi se podala v resna pogajanja,« je po poročanju dpa dejal predstavnik egiptovskega zunanjega ministrstva Hosam Zaki. Tiskovni predstavnik Ameriškega zunanjega ministrstva Crowley je sicer dejal, da si bodo ZDA še naprej prizadevale, da bi ustvarile primerne pogoje za nadaljevanje pogajanj. Pojasnil je tudi, da jih je Izrael o odobritvi gradbenih dovoljenj obvestil vnaprej, kar je po Crowleyevih besedah dober znak, saj Izrael tega prej ni počel. Tako je na primer prišlo do izdaje novih gradbenih dovoljenj v trenutku, ko si je ameriški podpredsednik Joseph Biden v Izraelu prizadeval obnoviti pogovore. »Intenzivno si prizadevamo, neposredno z obema stranema, da bi se pogajanja nadaljevala. Delamo vse, kar je v naši moči, jasno pa smo sporočili obema stranema, da želimo, da se pogajanja nadaljujejo,« je še dejal Crowley. (STA) V Parizu množični protesti PARIZ - Množice protestnikov proti pokojninski reformi so včeraj znova preplavile francoska mesta. Po navedbah sindikatov se je protestov udeležilo najmanj tri milijone ljudi, po ocenah policije pa okoli 800.000. Ne glede na to se je življenje v večjih francoskih mestih praktično ustavilo, tudi zaradi pomanjkanja goriva. Največ skrbi zaradi stavke zbuja predvsem pomanjkanje goriva na pariškem letališču Roissy Charles de Gaulle, kjer naj bi imeli goriva na zalogi samo še do ponedeljka. Pomanjkanje goriva so povzročili stavkajoči v desetih od skupno 12 rafinerij v Franciji, pa tudi blokade večjih skladišč goriva po državi. Stavka in protesti, ki so se jim pridružili tudi študenti, potekajo proti pokojninski reformi, ki predvideva zvišanje upokojitvene dobe s 60 na 62 let do leta 2018. Pokojninsko reformo je že potrdila narodna skupščina, spodnji dom francoskega parlamenta. Zgornji dom, senat, pa naj bi o reformi glasoval v sredo. Na Češkem poraz vladajoče stranke? PRAGA - Vladajoča Državljanska demokratska stranka (ODS) premiera Petra Nečasa naj bi na včerajšnjih lokalnih in delnih senatnih volitvah na Češkem utrpela jasne izgube, medtem ko naj bi pridobivali predvsem opozicijski socialdemokrati (ČSSD). Tako kažejo prvi rezultati.ČSSD je v jasnem vodstvu v dvanajstih od 24 večjih mestih na Češkem, med njimi tudi v Brnu in Ostravi. ODS pa na drugi strani vodstvo drži v petih mestih, vse pa kaže, da bo izgubila eno najpomembnejših bitk, volitve v Pragi, kjer za zdaj najbolje kaže njeni koalicijski partnerki TOP 09, ki jo je pred enim letom ustanovil sedanji zunanji minister Karel Schwarzenberg. To bi bilo prvič, da ODS ne bi imela župana v Pragi po padcu komunističnega režima leta 1990. Na delnih senatnih volitvah se včeraj v zgornji dom češkega parlamenta ni uspelo neposredno uvrstiti nobenemu kandidatu. Nihče namreč ni prejel 50 odstotkov glasov, tako da bo v vseh 27 volilnih okrožjih potekal še drugi krog. Tudi tu pa ima ČSSD dobre možnosti, da na koncu prevzame večino v senatu. Telefon, vreden 5,7 milijona€ LONDON - Britanski oblikovalec Stuart Hughes je izdelal iphone 4, katerega okvir je okrašen z okoli 500 diamanti. Naprava je naprodaj za pet milijonov funtov (5,7 milijona evrov). Na okviru iphona je okoli 500 diamantov s skupno več kot 100 karati, navigacijski gumb je narejen iz platine, hrbtni del naprave pa je prekrit z zlatom, pri čemer je v logotipu proizvajalca Apple še 53 diamantov. (STA) MILAN - Napovedi obrambnega ministra Italija namerava Herat predati Afganistancem konec leta 2011 MILAN - Afganistanske varnostne sile bi lahko nadzor nad mestom Herat na zahodu Afganistana prevzele do konca leta 2011, je dejal italijanski obrambni minister Ignazio La Russa, ki se je včeraj v Milanu sestal s poveljnikom zavezniških sil v Afganistanu, ameriškim generalom Davidom Petraeusom. »Mislim, da bi do konca leta 2011 lahko predali več okrožij v poveljstvu Zahod. Herat, na primer, je že območje, ki bi lahko bilo pripravljeno,« je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa dejal La Russa. V okviru Regionalnega poveljstva Zahod sil Isaf, ki ga v Heratu vodijo Italijani, sodeluje tudi Slovenija. Petraeus in La Russa sta sicer govorila tudi o pogovorih med talibani in afganistansko vlado Hamida Karzaja, ki naj bi po devetih letih boja v deželi pod Hin-dukušem vendarle prinesli mir. Ameriški general je pri tem pogajanja podprl, a poudaril, da se morajo talibani odreči nasilju, položiti orožje in prekiniti vezi s teroristično mrežo Al Kaida. General Petraeus (v sredini) z obrambnim ministrom La Russo včeraj v Milanu ansa »Naš cilj je, da afganistanskim oblastem in vojski vrnemo nadzor nad ozemljem, tako da bodo lahko sami nadaljevali boj proti terorizmu in zagnali proces normalizacije države,» je še dejal La Rus-sa. Hkrati je napovedal, da bi Italija lah- ko do konca prihodnjega leta zmanjšala bojne enote na območju, medtem ko bo okrepila število tistih, ki bodo urili afganistanske vojake. »Leto 2011 bi lahko bilo pomembno leto,« je še dodal italijanski obrambni minister. (STA) / DNEVNE NOVICE_Nedelja, 17. oktobra 2010 3 1 ITALIJA - Razplet glede umora Sarah Scazzi Pri zločinu naj bi sodelovala sestrična Sabrina Misseri iz zapora zavrača obtožbe i Sabrina Misseri se po petkovem zaslišanju nahaja v zaporu ansa TARANTO - Sabrina Misseri je dejavno sodelovala z očetom Michelejem pri umoru petnajstletne sestrične Sarah Scazzi, katere truplo so našli šele pred nekaj dnevi po štiridesetdnevnem iskanju: to je sum, ki bremeni dekle iz kraja Avetrana pri Tarantu, ki se od petka zvečer nahaja v zaporu, potem ko so jo preiskovalci dalj časa zasliševali. Glavni tožilec Franco Sebastio in krajevni karabi-njerski poveljnik Giovanni Di Stasio sta novico sporočila včeraj na novinarski konferenci v karabinjerski vojašnici v Tarantu. Do razpleta je prišlo, potem ko je Michele Misseri preiskovalcem dejal, da je Sabrina prisilila sestrično, da je prišla z njo v garažo Sarinega strica, tam pa jo je držala, medtem ko jo je Misseri zadavil. Po mnenju preiskovalcev je umoru botrovalo dejstvo, da je Misseri v preteklosti nadlegoval Sarah, slednja pa je to zaupala sestrični, zaradi česar je prišlo tudi do kreganja. Michele Misseri je skupaj s hčerko Sabrino hotel prepričati Sarah Scazzi, naj molči o njegovih poskusih nadlegovanja in mu s tem prihrani sramoto, vendar pri tem nista bila uspešna, zato je Misseri zadavil nečakinjo, ki jo je držala Sabrina. Tako menijo preiskovalci. Sabrina Misseri je obtožbe že zavrnila, prav tako jih zavrača njen odvetnik Vito Russo, za katerega je Sabrinin oče neverodostojen, saj je že večkrat menjal verzijo in naj bi z vpletanjem hčerke želel skušal doseči morebitno znižanje kazni. Vendar za mater umorjene Sarah Scazzi bo Sabrina vedno zanikala sodelovanje pri umoru, zaradi česar bo postala druga Annamaria Franzoni, se pravi ženska, ki jo je sodišče spoznalo za krivo umora sinčka v kraju Cogne. MINSK - Chavez Belorusiji obljubil nafto še 200 let MINSK - Kolumbijski predsednik Hugo Chavez je včeraj v Minsku v eni izmed svojih vznesenih potez obljubil, da bo Venezuela Be-lorusiji zagotavljala nafto za prihodnjih 200 let. »Venezuelski narod podpira Belorusijo, kot da je njihova domovina in obratno,« je dejal ve-nezuelski predsednik po srečanju z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom. »Naredili bomo toliko za Belorusijo, da ne boste nikoli obžalovali, da imate sklenjene odnose z nami,« je še dejal vene-zuelski predsednik, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP. Chavez in Lukašenko, ki velja za »zadnjega diktatorja v Evropi«, sta se tokrat sestala za približno tri ure in pol. Zadnjič sta se sestala marca, ko sta se dogovorila za pošiljko 80.000 sodčkov venezuelske nafte Be-lorusiji dnevno. Do obiska Chaveza v Minsku prihaja tudi ob vse večjemu slabšanju odnosov Belorusije z Rusijo, ki je glavni beloruski trgovinski partner in energetski dobavitelj. Toda odnosi med tradicionalnima zaveznicama so se začeli krhati, ko so v Moskvi nakazali, da ne bodo podprli Lukašenka, če se bo decembra na predsedniških volitvah potegoval še za četrti mandat. Poleg tega pa je Moskva začela pritiskati na Belorusijo tudi s ceno plina. Junija je po vrsti sporov glede plačil drastično omejila pretok plina proti tej državi. Chavez se sicer v Belorusiji mudi v okviru turneje po petih državah na tej strani Atlantika. Začel jo je v Moskvi, nadaljeval jo bo v Ukrajini, nato pa bo obiskal še Iran in Sirijo, še navaja AFP. (STA) SAN FRANCISCO Mala Slovenija naredila vtis v Silicijevi dolini SAN FRANCISCO - Pet slovenskih visokotehnoloških podjetij se je v četrtek v San Franciscu na forumu, ki so ga pripravili v okviru projekta Brezmejnik pri Tehnološkem parku Ljubljana, predstavila vlagateljem in strateškim partnerjem. S predstavitvijo so zadovoljni, v okviru projekta pa se bodo v naslednjem mesecu dni udeležili še več investitorskih forumov. Podjetja Svetloba, Preona, Elaphe, Visionect in Flowr so priložnost za predstavitev v Silicijevi dolini dobila prek projekta Brezmej-nik, ki ga je pripravil Zavod Hekovnik, katerega ustanovitelja sta Tehnološki park Ljubljana in svetovalno podjetje Simgula-ris, ki je tudi član ljubljanskega tehnološkega parka. Četrtkov forum, imenovan »Hi-Tech Slovenia in Silicon Valley«, je bil prvi v nizu predstavitev. Cilj obiska, ki ga je finančno podprl Slovenski podjetniški sklad, je spoznati vlagatelje in poslovne partnerje, ki bi v ta podjetja vlagali in jim omogočili stik z globalnim trgom. S predstavitvijo so bili zadovoljni tako v podjetjih kot v Tehnološkem parku Ljubljana. Rok Zalar (Visionect) je dejal, da so dobili nekaj dobrih nasvetov in se dogovorili za tri nove sestanke pri investitorjih. Pomočnica direktorja Tehnološkega parka Ljubljana Marjana Majerič je izrazila zadovoljstvo, da so si podjetja upala »stopiti iz povprečja in se postaviti za svoje ideje«, direktor Zavoda Hekovnik Tomaž Frelih pa je dejal, da so »pokazali, da lahko tudi majhna Slovenija naredi vtis v centru visoke tehnologije v Silicijevi dolini«. Brezmejnik (BoudBreaker) je projekt povezovanja slovenskih visokotehnolo-ških start-up podjetij z globalnim trgom prek Silicijeve doline. Osredotoča se na mlada hitro rastoča podjetja, ki za svoje delovanje in rast potrebujejo vlagatelje in strateške partnerje. (STA) V /OZNI RED V VELJAVEN OD 13. JUNIJA 2010 DO TLAKOV 11. DECEMBRA 2010 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.30 5.32 6.06 6.35 6.41 7.04 7.56 8.18 9.18 9.38 11.44 12.20 12.44 13.44 14.11 14.44 15.44 16.25 16.44 17.02 17.34 17.44 18.44 19.18 19.46 20.22 21.54 22.44 23.52 (R) (R) (R) (ES CITY) (R) (IC) (R) (R) (R) (ES CITY) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (ES City) (R) (R) (R) (R) (ICN) (R) (ICN) (BUS) (R) Tržič (4.52), Portogruaro (5.36), Mestre (6.22), Benetke (6.34). Tržič (5.54), Portogruaro (6.39), Mestre (7.28), Benetke (7.40). Tržič (6.28), Červinjan (6.42), nadaljuje za Palmanovo (6.57), Videm (7.27), Carnia (8.08).(1) Tržič (6.56), Portogruaro (7.35), Mestre (8.15) nadaljuje v Milano (Obvezna rezervacija). Tržič (7.03), Portogruaro (7.52) Mestre (8.49), Benetke (9.02). Tržič (7.27), Portogruaro (8.11), Mestre (8.55), nad. v Neapelj (Obvezna rezervacija). Tržič (8.18), Červinjan (8.30), nadaljuje za Palmanovo (8.41), Videm (8.57).(1) (3) Tržič (8.40), Portogruaro (9.25), Mestre (10.11), Benetke (10.24). Tržič (9.40), Portogruaro (10.25), Mestre (11.11), Benetke (11.24). Tržič (9.59), Portogruaro (10.38), Mestre (11.16). Nadaljuje do Milana. (Obvezna rezervacija). Tržič (12.06), Portogruaro (12.51), Mestre (13.37), Benetke (13.49). Tržič (12.42), Červinjan(12.56), nadaljuje za Palmanovo (13.07), Videm (13.25), Trbiž (15.00).(1) (3) (8) Tržič (13.06), Portogruaro (13.51), Mestre (14.37), Benetke (14.49). Tržič (14.06), Portogruaro (14.51), Mestre (15.37), Benetke (15.49) Tržič (14.33), Červinjan(14.48), nadaljuje za Palmanovo (15.00), Videm (15.17).(1) (4) Tržič (15.06), Portogruaro (15.51), Mestre (16.37), Benetke (16.49). Tržič (16.06), Portogruaro (16.51), Mestre (17.37), Benetke (17.49). Tržič (16.48), Červinjan(17.03), nadaljuje za Palmanovo (17.15), Videm (17.32), Trbiž (18.50).(1) (3) Tržič (17.06), Portogruaro (17.51), Mestre (18.37), Benetke (18.49). Tržič (17.25), Portogruaro (18.09), Mestre (18.48), nadaljuje za Milan. (Obvezna rezervacija). Tržič (17.56), Červinjan (18.09), nadaljuje za Palmanovo (18.21), Videm (18.37) in Trbiž (20.06).(1) (3) Tržič (18.06), Portogruaro (18.51), Mestre (19.37), Benetke (19.49). Tržič (19.06), Portogruaro (19.51), Mestre (20.37), Benetke (20.49)(3). (Ne vozi 31.10, 7.12). Tržič (19.40), Portogruaro (20.31), Mestre (21.37), Benetke (21.50). Tržič (20.10), Portogruaro (21.01), Mestre (21.49), nadaljuje v Lecce skozi Ferraro in Rimini, ne vozi čez Bologno. (Obvezna rezervacija). Tržič (20.48), Portogruaro (21.42).(1) (3) Tržič (22.18), Portogruaro (23.06), Mestre (23.49), nadaljuje v Na- poli. (Obvezna rezervacija). Tržič (23.16), Portogruaro (0.34).(1) (Ne vozi 8.10, 9.10). Tržič (00.18), Portogruaro (01.14). (Vozi 8.10, 9.10). 6.15 6.43 7.28 7.34 7.48 8.17 8.36 9.04 9.28 9.42 11.16 11.53 12.08 13.59 14.18 14.55 15.16 15.22 15.54 16.16 17.19 18.16 18.54 19.16 20.16 21.20 21.48 22.22 22.58 1.20 1.31 2.25 2.36 (BUS) (R) (ICN) (R) (R) (R) (R) (R) (ICN) (R) (R) (R) (ES City) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (ES CITY) (R) (ES CITY) (IC) (R) (BUS) (R) (BUS) Červinjan (5.20), Tržič (5.41).11' Portogruaro (5.30), Tržič (6.16).(1) Iz Neaplja in Rima v Mestre (5.32), Portogruaro (6.16), Tržič (7.04). (Obvezna rezervacija). Portogruaro (6.26), Tržič (7.11).(1) Červinjan (7.13) Tržič (7.26) iz Carnie (5.41), Videm (6.46) preko Palmanove (7.01). (1) (3) Portogruaro (6.59), Tržič (7.50).(1) (3) Červinjan (7.58), Tržič (8.13). Iz Trbiža (6.06) preko Vidma (7.30) in Palmanove (7.47). (1) Portogruaro (7.50), Tržič (8.41). (1) (3) (8) Iz Lecce v Mestre (7.05), Portogruaro (8.01), Tržič (8.58). (Obvezna rezervacija). Benetke (7.34), Mestre (7.46), Portogruaro (8.32), Tržič (9.19).(1) Benetke (9.11), Mestre (9.23), Portogruaro (10.08), Tržič (10.53). Benetke (9.48), Mestre (10.00), Portogruaro (10.45), Tržič (11.30). Iz Milana, Mestre (10.22), Portogruaro (11.01), Tržič (11.45) (Obvezna rezervacija). Červinjan (13.21), Tržič (13.35), iz Vidma (12.48), preko Palmanove (13.05).") (3) (9) Benetke (12.11), Mestre (12.23), Portogruaro (13.08), Tržič (13.53). Červinjan (14.14), Tržič (14.28). Iz Carnie (12.52) preko Vidma (13.35), Palmanova (13.59). (10) Benetke (13.11), Mestre (13.23), Portogruaro (14.08), Tržič (14.53).(2) Benetke (13.11), Mestre (13.23), Portogruaro (14.08), Tržič (14.59).(1) Červinjan (15.17), Tržič (15.31), iz Gemone (13.35), Videm (14.33), preko Palmanove (15.02).(1) (3) (8) Benetke (14.11), Mestre (14.23), Portogruaro (15.08), Tržič (15.53). Benetke (15.11), Mestre (15.23), Portogruaro (16.08), Tržič (16.53). Benetke (16.11), Mestre (16.23), Portogruaro (17.08), Tržič (17.53). Červinjan (18.16), Tržič (18.31), iz Carnie (16.53), Videm (17.36), preko Palmanove (18.00).(1) (3) Benetke (17.11), Mestre (17.23), Portogruaro (18.08), Tržič (18.53). Benetke (18.11), Mestre (18.23), Portogruaro (19.08), Tržič (19.53). Iz Milana v Mestre (19.45), Portogruaro (20.21), Tržič (20.58). (Obvezna rezervacija). Benetke (19.36), Mestre (19.49), Portogruaro (20.37), Tržič (21.25). Iz Milana v Mestre (20.45), Portogruaro (21.21), Tržič (21.58).(Ob-vezna rezervacija) Iz Rima v Mestre (21.11), Portogruaro (21.50), Tržič (22.34) (Obvezna rezervacija). Benetke (22.57), Mestre (23.12), Portogruaro (00.10), Tržič (0.57).(14) Tržič (01.01).(13) Benetke (00.21), Mestre (00.32), Portogruaro (1.17), Tržič (2.02).(14) Tržič (02.06).(13) Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.02 5.58 6.04 6.06 6.20 6.56 7.35 7.35 7.56 8.56 9.56 10.56 11.26 12.08 12.20 12.26 12.56 13.30 14.11 14.11 14.21 14.56 15.51 16.02 16.03 16.25 16.31 16.56 17.23 17.23 17.34 17.56 18.20 18.56 19.35 20.42 22.21 (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (BUS) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) Tržič (5.26), Gorica (5.50), Videm (6.23). Nadaljuje za Benetke.(1) Tržič (6.22), Gorica (6.47), Videm (7.28). Nadaljuje za Benetke.(1) Tržič (6.28), Gorica (6.52), Videm (7.28). Nadaljuje za Benetke.(2) Tržič (6.28), Videm (7.27), preko Červinjana (6.42) in Palmanove (6.57), nadaljuje za Carnio (8.08).(1) Tržič (6.47), Gorica (7.09), Videm (7.49).(1) Nadaljuje za Sacile. Tržič (7.18), Gorica (7.39), Videm (8.04). Nadaljuje za Benetke Tržič (8.02), Gorica (8.25), Videm (8.57).(1) Tržič (7.57), Gorica (8.17), Videm (8.43), nadaljuje za Trbiž (10.19).(2) Tržič (8.18), Videm (8.57). Preko Červinjana (8.30) in Palmanovo (8.41).(1) (3) Tržič (9.18), Gorica (9.39), Videm (10.04). Nad. za Benetke. Tržič (10.23), Gorica (10.47), Videm (11.23)» Tržič (11.18), Gorica (11.39), Videm (12.04). Nadaljuje za Benetke Tržič (11.53),Gorica (12.18),Videm (12.53). Nad. za Benetke.(1) Tržič (12.36), Gorica (13.00),Videm (13.38).(2) Tržič (12.42), Videm (13.25).Preko Červinjana (12.56), Palmanovo (13.07); Nadaljuje za Trbiž (15.00).(1) (3) (8) Tržič (12.53), Gorica (13.18), Videm (13.55).(1) Tržič (13.18), Gorica (13.39), Videm (14.04). Nadaljuje za Benetke Tržič (13.59), Gorica (14.24), Videm (15.04).(1) Tržič (14.33), Videm (15.17). Preko Červinjana (14.48) in Palmanove (15.00).(1) (4) Tržič (14.55), Gorica (15.35), Vozi ob nedeljah do 5.9. Tržič (14.48), Gorica (15.11), Videm (15.47).(11) Tržič (15.18), Gorica (15.39), Videm (16.04). Nadaljuje za Benetke Tržič (16.17), Gorica (16.39), Videm (17.10). Nadaljuje za Trbiž (18.34).(2) Tržič (16.29), Gorica (16.52), Videm (17.24). Nadaljuje za Trbiž. (18.50).(5) Tržič (16.27), Gorica (16.50), Videm (17.24).(1) 3 Nadaljuje za Benetke. Tržič (16.48), Videm (17.32); preko Červinjana (17.03) in Palmanovo (17.15). Nadaljuje za Trbiž (18.50).(1) (3) Tržič (16.58), Gorica (17.21), Videm (17.55).(1) 3 Tržič (17.18), Gorica (17.39), Videm (18.04).Nadaljuje za Benetke Tržič (17.50), Gorica (18.14), Videm (18.49).(1) 3 Tržič (17.50), Gorica (18.14), Videm (18.49). Nad. za Benetke.(1) (5) Tržič (17.56), Videm (18.37) - preko Červinjana (18.09) do Palmanove (18.21), nadaljuje do Trbiža (20.06).(1) (3) Tržič (18.18), Gorica (18.39), Videm (19.04). Nadaljuje za Benetke (1) (3) Tržič (18.48), Gorica (19.11), Videm (19.46). (Nadaljuje za Sacile). Tržič (19.18), Gorica (19.39), Videm (20.04). Nadaljuje za Benetke Tržič (20.02), Gorica (20.26), Videm (20.57).(1) Tržič (21.07), Gorica (21.30), Videm (22.04). Nadaljuje za Benetke. Tržič (22.43), Gorica (23.04), Videm (23.29). 6.44 7.21 7.40 7.48 8.28 8.36 8.46 8.56 9.19 10.04 10.50 11.30 13.04 13.28 13.59 14.10 14.55 15.04 15.14 15.43 15.52 15.54 17.04 17.51 17.59 18.07 18.29 18.37 18.54 19.04 19.23 19.51 20.08 20.48 20.48 20.48 21.04 21.42 21.57 23.04 1.31 1.31 1.49 (BUS) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (BUS) Videm (4.37), Gorica (5.29), Tržič (6.10).(1) Videm (5.52), Gorica (6.28), Tržič (6.55).(1) Videm (6.30), Gorica (6.54), Tržič (7.17). (1) (Prihaja iz Sacile). Videm (6.46), Tržič (7.26) Preko Palmanove (7.01) in Červinjana (7.13) prihaja iz Carnie (5.41).(1) 3 Videm (6.55), Gorica (7.33), Tržič (7.59). Videm (7.30), Tržič (8.13) preko Palmanove (7.47) in Červinjana (7.58). Iz Trbiža (6.06).(1) Videm (7.34), Gorica (8.01), Tržič (8.23). Iz Benetk.(1) 3 (8) Videm (7.34), Gorica (8.05), Tržič (8.28). Iz Benetk™ Videm (7.46), Gorica (8.24), Tržič (8.50).(1) 3 (8) Videm (8.56), Gorica (9.20), Tržič (9.41). Iz Benetk Videm (9.34), Gorica (10.03), Tržič (10.25). Iz Benetk (1) Videm (10.00), Gorica (10.36), Tržič (11.02).® Videm (11.56), Gorica (12.20), Tržič (12.41). Iz Benetk 3 Videm (12.20), Gorica (12.44), Tržič (13.05). Iz Benetk (6) Videm (12.41), Tržič (13.35) preko Palmanove (13.05) in Červinjan (13.21 ).<» 3 9 Videm (12.45), Gorica (13.18), Tržič (13.44).(11) Videm (13.35), Tržič (14.28) preko Palmanove (13.59) in Červinjan (14.14); Prihaja iz Carnie (12.52).(10) Videm (13.56), Gorica (14.20), Tržič (14.41). Iz Benetk Videm (13.30), Gorica (14.08), Tržič (14.46).(1) (8) Videm (14.20), Gorica (14.52), Tržič (15.16).(12) Videm (14.20), Gorica (14.58), Tržič (15.23).(1) (9) Videm (14.33), Tržič (15.31) preko Palmanove (15.02) in Červinjana (15.17). Prihaja iz Gemone (13.38).(1) (3) (8) Videm (15.56), Gorica (16.20), Tržič (16.41). Iz Benetk Videm (16.27), Gorica (17.00), Tržič (17.23).(1) 3 Videm (16.29), Gorica (17.05), Tržič (17.31).2 Videm (16.59), Gorica (17.23), Tržič (17.44). Iz Benetk.(1) (4) Videm (17.04), Gorica (17.36), Tržič (18.00). Iz Benetk.5 (9) Videm (17.08), Gorica (17.43), Tržič (18.06).(1) (Ne vozi ob sobotah do 12.9) Videm (17.36), Tržič (18.31). Preko Palmanove (18.00) in Červinjan (18.16), prihaja iz Carnie (16.53).(1) (3) Videm (17.56), Gorica (18.20), Tržič (18.41). Iz Benetk. Videm (18.14), Gorica (18.39), Tržič (19.00). Prihaja iz Trbiža (16.32).(2) Videm (18.20), Gorica (18.58), Tržič (19.23).(1) Videm (18.59), Gorica (19.23), Tržič (19.44). Iz Benetk.(1) (Vozi tudi 31.10) (Ne vozi ob sobotah od 13.9) Videm (19.17), Gorica (19.54), Tržič (20.20).(5) (8) Iz Benetk. Videm (19.17), Gorica (19.54), Tržič (20.20).(1) (Od 13.9 ne vozi ob sobotah) Videm (19.17), Gorica (19.54), Tržič (20.20). iz Sacile (17.12), preko Pin- zano (18.02) in Gemono (18.34).(2) (Ne vozi 31.10). (Ne vozi med Sacile in Gemono 25.7-22.8) Videm (19.56), Gorica (20.20), Tržič (20.41). Iz Benetk. Videm (20.21), Gorica (20.52), Tržič (21.16). Iz Trbiža (18.49).(2) Videm (20.36), Gorica (21.07), Tržič (21.31). Iz Trbiža (19.11).® Videm (21.56), Gorica (22.20), Tržič (22.41). Iz Benetk. Videm (00.03), Gorica (0.38), Tržič (1.03). Iz Benetk.(2) Videm (00.03), Gorica (0.38), Tržič (1.03). Iz Benetk™ (Vozi tudi 1.11) (Med Tržičem in Trstom vozi vsak dan od 23.8; do 21.8 samo ob ponedeljkih, od torka do sobote z avtobusom med Tržičem in Trstom) Tržič (01.07).(13) Proga LJUBLJANA-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 2.28 (EN) Postojna (3.24), Sežana (4.18), Opčine (prihod 4.26 - odhod 5.16), Tržič (5.42), Portogruaro (6.24), Mestre (7.04), Benetke (7.16). Prihaja iz Budimpešte (17.00), Zagreb (23.35), Beograd (15.25), Moskva (21.31, odhod iz Moskve ob ponedeljkih in prihod v Benetke ob četrtkih). Obvezna rezervacija. 1.41 (EN) Benetke (21.20), Mestre (21.32), Portogruaro (22.14), Tržič (22.59), Opčine (prihod 23.28 - odhod 23.48), Sežana (0.05), Postojna (0.46); nadaljuje za Zagreb (4.18), Budimpešta (10.59), Beograd (12.18), Moskva (9.56, prihod ob nedeljah, odhod iz Benetk ob četrtkih). Obvezna rezervacija 1,1 Vozi ob delavnikih 161 Vozi od torka do petka ob delavnikih; ne vozi 2.11, 9.12 ""Vozi ob delavnikih do 11.9, vsak dan od 12.9 f2'Vozi ob praznikih (7) Vozi ob sobotah, ob praznikih in delavnikih po praznikih (12) Vozi ob praznikih do 5.9, vsak dan od 12.9 131 Ne vozi ob sobotah (8) Vozi od 13.9 (13) Vozi od torka do dobote do 21.8 (4) Ne vozi ob sobotah do 5.9 (91 Vozi do11.9 (141 Med Tržičem in Trstom vozi ob ponedeljkih in nedeljah do 21.8, (51Vozi ob sobotah (101 Vozi ob delavnikih do 11.9, ob sobotah od 18.9 vsak dan od 22.8; do 21.8 od torka do sobote prevoz z avtobusom med Tržičem in Trstom. CIS - Cisalpino ES- Eurostar Italia ES City- EurostarCity EN- Euro Night IC plus-Intercity plus IC- Intercity ICN- Intercity Notte E- ekspresni vlak IR- Meddeželnivlak R- Deželnivlak BUS-nadomestni avtobus 32 Nedelja, 17. oktobra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg fjlAJUUi.l topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središči a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika - c 1000 1010 1030 1020 AMSTERDAM LONDON O ^ 05/i3 7/13 STOCKHOL -3/7 O - ^ V K0BENHAVN 3/9/ O - BERLIN HELSINKI 0/3 MOSKVA O KIJEV 2/i0 LIZBONA O 14/21 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. O SOFIJA SKOPJE O 8/18 ' „„ATENE " v , J6/25 P-»'-. 1010 C Danes bo prihod mrzlih severnih tokov v genovski zaliv povzročil nastanek območja nizkega zračnega pritiska in poslabšanje vremena tudi v naši deželi; jutri se bo območje nizkega zračnega pritiska pomaknilo proti Grčiji. V severnem Sredozemlju je ciklonsko območje. Z južnimi vetrovi v višinah priteka nad naše kraje vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 18.16 - Dolžina dneva 10.52 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 15.52 in zatone ob 1.42 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo v nedeljo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 18,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.11 najnižje -38 cm, ob 8.53 najvišje 42 cm, ob 15.08 najnižje -25 cm, ob 20.42 najvišje 23 cm. Jutri: ob 2.42 najnižje -40 cm, ob 8.12 najvišje 46 cm, ob 15.28 najnižje -34 cm, ob 21.13 najvišje 28 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............5 1000 m............5 1500 m............0 2000 m ...... ..... -1 2500 m ...... ..... -3 2864 m ...... .....-3 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 7/10 M. SOBOTA O 4/9 ^NAPOVED ZA DANESA Oblačno bo s šibkimi do zmernimi padavinami v okolici Trsta, v vzhodnih predelih bo deževje zmerno do močno, na območju Por-denona in Karnije pa močno do obilno. Nad 1000-1200 metri bo v gorah močno snežilo, na Trbiškem bo meja sneženja nad 800 metri višine. Zlasti ob obali bo pihala močna burja s sunki od 80 do 100 km na uro. Oblačno bo s padavinami, meja sneženja bo med 800 in 1000 m nadmorske višine. Na Primorskem bo pihala močna burja.Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 9, na Primorskem od 10 do 13 stopinj C. TOLMEČ O 0/7 O GRADEC 8/12 TRBIŽ O -1/6 o 2/6 KRANJSKA G. CELOVEC O 4/10 O TRŽIČ 6/10 O 5/10 S. GRADEC CELJE 8/11 O MARIBOR 0 7/10 PTUJ O M. SOBOTA O 8/11 LJUBLJANA 8/17 - „ — O ČEDAD O KRANJ ¿5 7/I8m %8/17Ä o _ ^ 0 o N.<7ORICA _ 7/10 N- MET^ ¿ShT p- PORTOROŽ O K, -------' /A CRN°MELJ 9/18 ,-wy ^ » tp WUMAG ^___TJ REKA 10/16 ' ZAGREB 9/11 O K UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno z možnostjo krajevnih večinoma šibkih padavin. Še vedno bo pihala burja, ki bo zjutraj zlasti ob obali, v spodnji ravnini in v vzhodnih predelih lahko tudi močna, popoldne pa bo postopoma oslabela. Zlasti na Trbiškem in v Pian-cavallu bo lahko snežilo, najprej nad 1000 metri, v teku dneva pa se bo meja sneženja pomaknila na višino približno 1400 metrov. Jutri bodo padavine oslabele in čez dan večinoma ponehale. Na Primorskem se bo delno zjasnilo, še bo pihala zmerna burja. Drugod bo še oblačno. V torek bo delno jasno, zjutraj bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. status quo... vadi&? z;iIvL; L-T n t dl CK ru- »caiLtJhtnti Imujqud SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TEATRO STABILE SLOVENO OSNOVNI PROGRAM dve premierni uprizoritvi SSG Trst na velikem odru Ronald Schimmelpfenning, Zlati zmaj režija: Janusz Kica Vlaho Stulli, Kate Kapuralica režija: Vito Taufer Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Andrej Rozman Roza, Davor Božič, Neron režija: Matjaž Zupančič / glasba: Davor Božič dve premierni uprizoritvi SSG Trst na malem odru Arthur Schnitzler, Vrtiljak režija: Dino Mustafic Ivan Cankar / Miha Golob, Cankarjeve igre režija: Miha Golob Gostujoča muzikla v osnovnem programu Mestno gledališče ljubljansko Giovanni Boccaccio, Ira Ratej, Matej Krajnc, Milko Lazar, Dekameron Režija: Boris Kobal / glasba: Milko Lazar 3 IZBIRNI ABONMAJSKI SKLOPI »v Ti — •' lt m "" H m Mestno gledališče ljubljansko, koproducenta Društva Celinka in KUD Pod topoli Boris Pahor / Boris Kobal, Nekropola režiser Boris Kobal Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana F. M. Dostojevski, Zločin in kazen režiser Diego De Brea v sodelovanju z Glasbeno matico Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent En Shao solist Stefan Milenkovic SNG Opera Ljubljana Baletni večer koreografije: Juanjo Argués, Irek Mukhamedov in George Balanchine dirigent: Marko Ozbič Slovensko narodno gledališče Maribor Patrick Marber, Od blizu režija: Dino Mustafic Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Yasmina Reza, Art režija: Žarko Petan 5 podporo Artisti Associati Gorice- Circuito Danza FVG, v sodelovanju z gledališčema La Contrada in Miela Ballet de Cuba Naturalis Labor Havana de hoy Noche tanguera Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Ernst Lubitsch, Ko sem bil mrtev režija: Diego De Brea Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Spiro Scimone, Kuverta režija: Marko Sosič v sodelovanju z gledališčem Miela Laibach Laibach revisited na pobudo in s sodelovanjem Mednarodnega festivala kitare Kras Elio Gian Burrasca režija: Nina Wertmuller - glasba: Nino Rota ABONMA 1 (10 predstav) osnovni abonma + 1 izbirni sklop ABONMA 2 (14 predstav) osnovni abonma + 2 izbirna sklopa ABONMA 3 (18 predstav) osnovni abonma + 3 izbirni sklopi Pojasnila in vpisovanje abonmajev: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ulica Petronio 4, Trst Tel.: 0039 040 362542 E-mail: info@teaterssg.it Spletna stran: www.teaterssg.it v času abonmajske kampanje bo blagajna odprta vsak delavnik z urnikom 10.00 - 15.00 / 17.00 - 20.00 Gledališče Koper Tamara Matevc, Boris Kobal Poslednji termina(l)tor režija: Samo M. Strelec DOPIS IZ PARIZA Ali je je zgodovina res »magistra vitae«? Historia magistra vitae? Težko bi to trdili danes, ko se povsod po Evropi uveljavljajo nacionalizmi in desničarske stranke: na Švedskem je Jimmie Akesson s demokrati prvič v parlamentu, na Danskem pridobiva na moči ekstremistični Dansk Folkpart, na Nizozemskem buri duhove Geert Wilders, ki je realiziral propagandi-sični film proti muslimanom Fitna in v Franciji, v domovini »Liberté, Egalité, Fra-ternité«, ni nič kaj bolje. Skupni imenovalec teh desnic niso le nacionalizmi, ali kot jih nekateri imenujejo »domoljubni plani«, ampak tudi skupni sovražnik, imenovan Islam. Ko smo mislili, da so križarske vojne, ki jih je začel bivši ameriški predsednik Bush, mimo, smo se krepko motili. Prejšnji teden me je kar srh po hrbu, ko sem v izložbi trafike videla platnice tednika L'Express: na fotografiji v prvem planu osvetljeni minaret, v ozadju zvonik, zraven naslov Zahod in Islam, s podnaslovi: povratek terorizma, grožnje atentatov, islam in terorizem. Ali je bila nevarnost sploh kdaj mimo? Vsaj ne s strani politikov in medijev, ki nas že leta dan in noč prepričujejo, da je bomba za vsakim vogalom. Še najbolj zaskrbjujoča pa je enačba islam - terorizem: mediji in politiki, vsaj večina, spravjajo vse skupaj v en koš; vse religije naj bi imele smeri, sekte, različne nivoje verske gorečnosti, razen islama. V Franciji, ko se pogovarjaš z islamsko skupnostjo v Saint-Denisu ( periferija severno od Pariza), je večina proti burki in ekstremistom. Ti so tudi potomci priseljencev, ki so rojeni v Franciji, ki so Francozi, ki težje dobijo službo zaradi svojega porekla in o katerih Sarkozy govori, da niso integrirani. (Podoben scenarij dobimo tudi drugje na Zahodu.) Burka se je v Evropi začela širiti ob politiki strahu ter diskirminaciji; in kljub temu, je manj razširjena, kot nas prepričujejo mediji. Nov val tovrstne mediatizacije je začel po grožnji atentatov, zaradi katerih so dvakrat zaprli Eifflov stolp. Je slednje pretreslo pariški vsakdan? Sploh ne, parižani so na tovrstne alarmizme že ceplejeni, saj v metroju, postajah in letališčih te stalno opozarjajo, da če opaziš zapuščeno torbo ali karkoli sumljivega, moraš takoj opozo- riti varnostno službo. Kar pogosto se zgodi, da je določena proga v metroju zaprta za urico ali dve, ker so dobili kaj sumljivega. Ob tem nikogar ne zagrabi panika, običajno ti le podaljša pot do doma ali večerne telovadbe, ker moraš ali čakati ali dobiti drugo kombinacijo prog. Torej po eni strani mediji zganjajo paniko, po drugi Pariz živi mirno dalje. Kakorkoli se mediati-zacija strahu, stigmatizacije in sovraštva občutijo: prejšnji teden je starejša profesorica angleščine fizično napadla mlado, ker je nosila nikab. Lahko debatiramo o zakonu prepovedi burke, toda da tepemo in vlečemo rute, je nedopustno. Gre torej za fanatično starko ali rezultat propagande proti burki in drugih fobij, ki so se s Sar-kozyjem pomnožile na n potenco? Ne gre za neuspeh integracije »tega dela populacije«, ampak za neuspeh teh vlad, ki ne razumejo spremembe populacije in se oklepajo nerealnih stereotipov. Islamski ekstremizem rase premosoraz-merno z zahodnim. V zadnjih desetih letih se je islamska skupnost v Evropi podvojila in edini način sožitja je poznavanje, ne strah. 1 3