MARIBORSKI	1	“*
VECERNBK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24*55	»itnnn m 9*
Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman	A Jsm Bffi JR H mBtmr iOffi
v upravi ali po poiti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Ogla-	■■■■	v aHb
se sprejema tudi oglasu oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 11.409
Nov gospodarski val
Vsa prizadevanja izven nacionalnega okvira poedinih zemelj gredo v dvojni Pravec: Ekonomski in politični. Vsa trgovina teži danes na mednarodna tržišča z izvozom in uvozom blaga in kapitala ter dajanja kapitala. Ni je zemlje razen ene, ki bi imela vse surovine, ki so ji potrebne za njeno industrijo. Avtarkija ali ekonomsko zapiranje poedinih zemelj v svoje lastne državne meje je z gospodarskega stališča iluzija in ima svojo delno upravičenost' v osamosvojitvi vojne industrije. A že sama ta činje-nica govori, da se avtarkija ne propagira zato, ker bi bila ona mogoča, marveč, da se poedine zemlje oborožujejo in končno da osvoje druge zemlje ter teritorije, nova tržišča za svoje lastne produkte in potrebno surovino za industrijo — skratka za svojo gospodarsko in politično okrepitev. V tem oziru je svet neenakomerno razdeljen in sicer tako, da omogočuje geografski položaj Zedinj. .amer. državam, Franciji in Angliji razvoj v največji meri, ker imajo kolonije, večja tržišča ter v izobilju surovine za svojo industrijo. A industrijsko razvite zemlje, ki nimajo kolonij, so brez te možnosti. Da bi jih dobile, se oborožujejo.
Ta razmerja moči, težnja velikih kartelov za monopolom, se menjuje. Pot začne z izvozom kapitala. S tem izvozom spravljajo karteli, kateri stoje za poedi-nimi velikimi zemljami, v svojo odvisnost vse mogoče industrijske veje, trgovino, promet, kmetijstvo, denarstvo itd. drugih zemelj. To sodelovanje inozemskega kapitala v posameznih državah pa ni sorazmerno. To nam more lepo osvetliti primer z naše zemlje, kjer je celotnega tujega kapitala 6 milijard 215 milijonov 732 tisoč dinarjev. Soudeležene so: Francija z 1 milijardo 56 milijonov ali 17%; Anglija 873 milijone ali 14%; Češkoslovaška 741.2 milij. ali skoro 12%, Švica 707.3 milij. ali 11.38%; Italija 498 milij. ali 8%; USA 424.8 milij. ali 6.83%; Avstrija 366.2 milij. ali 5.89%; Nemčija 54.7 milij. ali 0.88%.
S priključitvijo Avstrijo k Nemčiji je nastalo novo razmerje. Celotni inozemski kapital se deli: Na investicije 2 milijardi 615 milij. 988 tisoč din, na kredite 3 miljarde 599 milij. 744 tisoč. Nemčija in Avstrija sta soudeleženi pri tem kapitalu: Nemčija: investicije 21,563.700, Avstrija: investicije 183.844.970, Nemčija: kredit 33,091.878, Avstrija: kredit 182,301.59.
Na ta način se jc nemški kapital s priključitvijo pomaknil s 14. mesta na 7. Po gospodarskih vejah se ta kapital deli na: strojno-metalno in elektrotehnično indust. z 140 milijoni, banke 62, tekstilna indust. 47, lesna industrija 44, kemična 35, kmetijska 13, transport 12, trgovina 15, zavarovalnice 7 milijoni. Karakteristična pa sta razmerje uvoza in izvoza ali zamena blaga z Nemčijo in Avstrijo. Zamena se je vršila z devizami in kliringom. Z Avstrijo smo imeli devizno zameno, z Nemčijo klirinško. Avstrija je bila važen činitelj v našem izvozu. Lansko leto je izvozila iz naše države za 850 milijonov din vrednosti In naša trgovinska bilanca ž njo je bila aktivna za 310 milijonov, dočim smo z Nemčijo v pasivi za 260 milijonov, kar pomeni, da smo za te milijone več uvozili nego izvozili Glavni izvoženi proizvodi v Avstrijo in Nemčijo so bili: kmetijski( pšenica, koruza, ječmen, rž; konji, prašiči, mast in dr.), j*ar je znašalo 50% celotnega izvora. — Ves ta izvoz iz Jugoslavije odpade sedaj na Nemčijo, ki je poleg tega izvozila ]z naše države za 152 milij. lesa. To zdaj
Otvoritev letalskega prometa Beograd — lo fiia
BEOGRAD, 10. maja. Jugoslovensko bolgarski promet je bil otvorjen na zelo svečan način. Včeraj ob 14. uri je odletelo prvo jugoslovensko prometno letalo z oiiclelnimi jugoslovenskimi gosti z letališča v Zemanu. Ob 15.40 pa je pristalo
v Zemunu prvo bolgarsko prometno letalo z oficelnimi bolgarskimi gosti. Gotje se biii prisrčno sprejeti in je bila njim na čast prirejena posebna slavnostna večerja.
Berlin pripravila Hitlerju svečan spreiem
BERLIN, 10. maja. Nemška prestolnica pripravlja voditelju in kancelarju Hitlerju ob 22. uri svečan sprejem, ki naj bi še presegel sprejem ob vrnitvi iz Dunaja. Na kolodvoru ga bodo pozdravili Goring, člani vlade, generali ter predstavniki stranke. S kolodvora pojde avtomobilska kolona skozi špalir milijonskih množic k palači državnega kancelarja. Zvečer bo 17 km dolga kolona bakljonoscev v okviru vojaške bakljade otvorila svečanosti pri palači državnega kancelarja v čast Adola Hitlerja. Ves Berlin je v zastavah in zelenju.
FLORENCA, 10. maja. Diplomatičnemu
lepo. Povsod sem čutil resnično prisrčne manifestacije prijateljstva. Dokazi simpatije so me globoko pretresli. Navdušen sem, s seboj nosim neizbrisne spomine na vašo vojsko, mornarico in letalstvo. Cisto enostavno: Ne morem vam izraziti čustev, ki me navdajajo ob spominu na klasični Rim. Prav žal mi je, da sem si to torišče klasike ogledal samo mimogrede. Svojega bivanje v Italiji nisem doživel samo kot državnik in politik, ampak tudi kot umetniško čuteč človek. Zadovoljen sem, ko ugotavljam, da obstoja med italijanskim fašizmom in narodnim socializmom popolna skladnost naziranj. Naša naroda sta sotrudniku agencije Stefani je izjavil vod- j nerazdružno zvezana. Naše prijateljstvo ja in kancelar nemške države Adolf Hitler | je tako pristno, kakor ga z umetnimi pred odhodom v Nemčijo: »To vse je tako i sredstvi ne bi bilo mogoče vzdrževati.«
V Angliji ogromna škoda radi suše
LONDON, 10. maja. Radi več tednov trajajoče suše je nastopilo v grofiji Manchester ter v nekaterih sosednjih grof?jah občutljivo pomanjkanje vode. Oblastva so
uporabo vode omejila, škoda na raznih kulturah znaša okoli 11 milijonov funtov šterlingov.
Pomnožena vzhodna ruska vojska vznemirja Mandžukuo
TOKIO, 10. maja. Agentura Domej poroča iz Hsinkinga, da je bila ruska vojska po Blucherjevi vrnitvi iz Moskve v Ha-barovsk izdatno okrepljena. Zlasti tanki in letala so prispeli v večjem številu. Nadalje poroča omenjena agentura, da povzročajo sovjeti ob madžurski meji ne-
štete incidente. Gre so načrtne motnje, da vznemirjajo s tem Mandžukuo in da držijo s tem v šahu njegovo vojaško silo, ki radi tega ne more na pomoč Japoncem na kitajsko bojišče. Tudi sovjetske mornariške sile ob Amurju in Vladivostoku so znatno pomnožene.
Krepitev nemških posadk vzdolž francoske meje
LONDON, 10. maja. »News Chronicle« poroča iz Pariza, da se v Franciji čuti neko vznemirjenje, ker se opaža koncentracija nemških čet vzdolž francoske meje.
Tako je posadka v Kehlu nasproti StraB-burgu pomnožena za 3 pehotne polke.
Tudi v Saarbriicku so prispeli trije motorizirani polki. Posadka v Baden Badenu
Ameriška obrambna črta 6b Pacifiku
VVASHINGTON, 10. maja. Kakor poroča »New York Herald Tribune« namerava vojno ministrstvo izgraditi obrambno črto v dolžini 5000 milj, ki naj bi Šla
je pomnožena tudi z novimi edinicami. Prav tako se opaža močno kretanje čet v Gornji Šleziji. Iz Kassela je premešče nih v zapadne garnizije več edinic. Po informacijah omenjenega lista prihajajo na zapadno nemško mejo vedno nove vojne edinice.'
po sredini Tihega oceana, in ki naj bi zajela pet otokov. Odtod bi šla na otočje Midwai(sko nadalje na otok Kanton in da Ije do Pagopaga.
Vojaški upor v Boliviji
ASUNCION, 10. maja. V Boliviji je po še nepotrjenih vesteh izbruhnil vojaški upor, ki je.baje v zvezi s polkovnikom
Cardenasom, ki je igral pomembno vlogo v znanem konfliktu radi Gran Chaca.
odpade, ker ima Avstrija dovolj gozda. Tudi je z rimskim sporazumom dana Avstriji (zdai Nemčiji) prednost izvoza lesa v Italijo in Madžarsko.
Te perspektive niso za nas posebno razveseljive, ker namigujejo na prehod iniovine iz ene roke v drugo. A gospodarska kriza je že zdaj povlekla za seboj ogromne posledice v odnosih so-
cialnih razredov in slojev. Tudi ni izgle-da v kaki gospodarski prosperiteti. Nasprotno:	Vse	kaže, da raste v medna-
rodnih odnosih vedno večji kaos. Češko-slov. odstopa radi svojega položaja koncesije Ameriki, Francija koncentrira svoj kapital v Bolgariji, iz Avstrije beži kapital. Povsod čudna atmosfera, v njej pa oboroževanje.
Uo&Btki
Izkazi o arijskem poreklu
Kakor so se po avstrijski priključitvi številni Avstrijci iz naših krajev v množicah obračali na naše župne urade radi potrdil ter podatkov o svojem arijskem poreklu, tako prejemajo sedaj vojvodinski župni uradi celo vrsto prošenj iz Madžarske, od koder prosijo poedinci za slične izkaze in podatke.
Hrvati v južni Italiji
j>Istra« poroča izčrpno o Hrvatih v južni Italiji, ki so se naselili tamkaj v drugi polovici 16. stol., ko so pobegnili pred Turki. Ta svet je ohranil svoje staro štokavsko-ikavsko narečje, v katerem govori med seboj in doma. Njihovi predniki so živeli v področju med Cetino in Neretvo. Številčno naraščajo in jih je danes okoli 4000. Te hrvatske kolonije se nahajajo v San Felice, 1500. Aquaviva Collecroe 2000, Montemitro 900. Večina obvladuje tudi italijanščino. 1 e naselbine se nahajajo v provinci Cam-pobusso, v pokrajini Molise. Oddaljena so od morja 30 km, ležjio v nadmorski višini 410—550 m.
8%
Bilanca TPD je zaključila zopet z znatnim dobičkom. Delničarji bodo dobili za lansko leto 8% dividendo (1. 1936. je znašala 6.5%).
iStVvMi/A v*
Tuk. »Del. politika« poroča v št. 39: »Prepoved peke belega kruha v tretjem rajhu. Iz Berlina poročajo, da bo vlada izdala odredbo o prepovedi peke belega kruha, iz razloga, ker sta beli kruh in meso škodljiva za ljudsko zdravje.«
Sleparije in zadruge
»Kmetij, list« poroča v št. 18; »Marsikdo, ki je v preveliki zaupljivosti ali pa tudi v nečedni pohlepnosti nasedel zloglasnim vabilom in vabam »Privredne in zdravstvene zadruge za vzajemno po-moč«ali pa »Glavne privredne zadruge«, dveh nečednih ustanov dičnega »ravnatelja« Josipa Rožeta v Mariboru, je z začudenjem pogledal, ko je izvedel, da sta obe »zadrugi« čisto gola sleparija prevejanega pustolovskega človeka, ki hoče na račun ljudskega človeka živeti brez dela. Delovanje raznih takih »zadrug«, to se pravi — špekulativno sleparskih ustanov, ki z resničnim zadružništvom nimajo nobenega drugega stika. Zdi se, da so si sleparji naš lepi Maribor izbrali kot posebno pripravno torišče za svoje nečedno poslovanje. Vsem takrat ni bilo mogoče priti do živega, vendar se je tudi tu izkazala resnica, da ima laž kratke noge. Zdaj je končno na samem občnem zboru »ravnatelj« Josip Rože, ki je s toliko vztrajnostjo molzel in drl lahkoverne ljudi, padel v mrežo svojih lopovščin in je upati, da bo oblast za vselej onemogočila njegovo temno delovanje. Med prizadetimi zavarovanci, ki so pošteno plačevali svoje zavarovalne prispevke, je zavladala seveda velika zmeda. Pri tej priliki si ne morem kaj, da ne bi opozoril na nekatere okolnsti, ki bi jih morali naši ljudje brezpogojno vpo-števati. Vsaka resnična, poštena zadruga, ustanovljena res z zadružnimi nameni, mora biti včlanjena v kaki revizijski zvezi. Pri tej lahko dobi vsak interesent podrobna pojasnila o zadrugi, če je sam ne pozna dovolj ali če dvomi o njeni solidnosti. Ako bi naši ljudje bili toliko pre vidni, bi enkrat za vselej odklenkalo fa-
Cjeddiste
„360 žena" v gledališču
(Ob nedeljski reprizi.)
V tukajšnjem Narodnem gledališču je bila te dni v korist Združenja gledaliških igralcev premijera vesele, zabavne tipično meščanske trodejanke H. in I. Went-zela »360 žena«. Sodelujoči so se za uprizoritev skrbno in dobro pripravili, tako da je obžalovati, da ni torkove premiere ter nedeljske prve reprize poseti-lo več občinstva. Režiser je bil topot g. Edo V e r d on i k, ki je pokazal mnogo ambicije, dobre volje, pat udi spretne roke pri pripravah ter izvedbi omenjene veseloigre. Tudi pritegnitev posameznih moči se nam zdi posrečena, saj bi se mo-’ gla iz jedra te skupine oblikovati posebna druga garnitura za dramske predstave zabavnega in veselega značaja. Nastopajoči igralci oziroma igralke so v polni meri ustregli svojim nalogam ter so posamezne like interpretirali povsem verodostojno, prepričevalno in doživlje-no. Ela Branke 'Rasbergerjeve, ki je šla že skozi preizkušnjo precej težjih vlog, je posrečeno razodevala psihološke prelive ob začetku in koncu te veseloigre z odrsko učinkovitim razpletom. Zelo pri jetno je presenetila Ela Barbičeva kot Vera. če je že pri Nušičevem »Dr.« izkazala odlične kvalitete za nastop v drami, potem je ob »Veri«, podala še pre pričevalnejši dokaz glede svojih vsestran skih odrskih vrlin. Nekoliko šolanja v tehtni izgovorjavi jo bo usposobilo za nedvomno uspešno kreiranje tudi težjih dramskih vlog. V E. Verdonikovem Stanislavu so plastično, živahno in temperamentno zavibrirala razna razpoloženjska nihanja, ki tako značilno osvetljujejo ta odrski lik. Tudi Crnobori se je dobro uveljavil v vlogi odvetnika Milana, mnogo smeha je zbudila zlasti Ana Milene Zakrajškov e, nastopajoče v vsej prirodni enostavnosti in življenjski neposrednosti.
Občinstvo se je pri premieri in reprizi imenitno zabavalo in ni štedilo s priznanjem. K opremi odra sta iz prijaznosti prispevali posamezne predmete tovarna pohištva in tapetništva E. Zelenka ter elektriško odjetje T i c h y, dočim je krznen plašč, ki ga ima Vera, dala na razpolago tvrdka P. S e m k o. —V.
tusAiiittA
Tekoče zadeve na petkovi seji mestnega sveta
REPERTOAR.
Torek, 10. maja ob 20. uri: »Trubadur«. Red D. Gostovanje gg. Oljdekopove in Kogejeve.
Sreda, 11. maja, ob 20. uri: »Slavnostna akademija«. Prireditev Trgovske akademije.
Četrtek, 12. maja, ob 20. uri: »Dalibor«, Red A.
Nocoj predzadnjič »Trubadur«. Gostujeta članici ljubljanske opere ga. Oljde-k o p o v a v Leonori in ga. K o g e j e v a v vlogi ciganke Azucene.
Mariborska drama pripravlja srbskega pisatelja Velmarja Jankoviča zelo interesantni in na mnogih jugoslovanskih odrih zelo uspeli utopistični gledališki komad »Sreča d. d.« v režiji Milana Košiča.
lotom, ki zlorabljajo zadružno ime. Druga plat te in vseh podobnih afer pa je nezadostna zadružna vzgoja slovenskega človeka. Vsaka zadruga je ustanovljena za to, da pomaga večji ali manjši skupini ljudi v življenjski borbi, zato v zadrugi noben član nima samo pravic, ampak tudi dolžnosti. Ustanova pa, ki na slepo zavaruje ljudi, ko so že ne le z eno, ampak s poldrugo nogo v grobu, ni nikoli resnična zadruga, temveč čisto navadna sle parija, ki jo — vede ali nevede — dejansko podpira vsak tisti, ki taka zavarovanja sklepa. Jasno je, da nasprotuje vsakemu zadružnemu duhu in čutu, če grem in zavarujem koga, o katerem skoraj s 100% gotovostjo lahko izračunam dan smrti. Saj se moram pri tem zavedati, da setu ogoljufal vse tiste zadružnike, ki so mogoče stopili v zadrugo s poštenimi nameni. Ko bo naš človek zadružno dozorel, ko bo imel dovolj čuta za skupnost in medsebojno odgovornost, tedaj bodo taki žalostni pojavi za vselej izginili.«
Bine: »Pomisli, rekel mi je, da sem star osel!«
Tine: »Ni mogoče, saj si vendar še orecej mladi«
V petek 13. t. m. bo mariborski mestni svet razpravljal med drugim sledeče:
I. Odsek: Za sprejem v članstvo oz. zagotovilo sprejema prosijo: Erbus Jakob, Kušar Feliks, Lah Marija, Zemljič Metod, Zenz Leopold. V magistratni službi sledeče prošnje: Lužar Franc, mestni veterinar, napredovanje. Ing. Lah Ivan, prošnja za priznanje stalnosti in napredovanje. Kramberger Franjo, vodja konskripcijskega urada, napredovanje in rodbinska doklada za sina. Bezlaj Fr., tehnični oficijal, napredovanje. Wokau Franc, mestni uradnik, napredovanje. Planinšek-Pertot Vera, gradb. ofic., napredovanje. Andlovec Ivan, mestni uradnik, napredovanje. Mavrič Ivan, mestni uradnik, napredovanje. Pukl Ivan, mestni poduradnik, napredovanje. Bosin Vilko, mestni poduradnik, napr. Štraus Ivan, mestni sluga, prošnja za pragmatiziranje. Krklec Marija in Juričko Krescenija, kanalska priklopnina, priziv. Serdinšek V., prošnja za oprostitev nabave jezdnega konja; izdaja odločbe po točki 3 člena 234 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. Vinder Karl, prošnja za oprostitev nabave jezdnega konja; izdaja odločbe po točki 3 člena 234 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. Zintha-uer Helmut, prošnja za oprostitev nabave jezdnega konja; izdaja odločbe potočki 3 člena 234 zak. o ustr. vojske in mornarice.
II. Odsek. Za redno ubožno podporo prosijo: Dobrajc Terezija, Gerbac Emil, Mramus Franc, Lepej Antonija, Lorber Cecilija, Klampfer Maks, Knezar Rozalija, Kočevar Ana, Korenjak Cecil., Sprach Elizabeta, Steiner Ivan, Štraus Marija, Šteflič Ana, Tempes Roza, Zinka Franc, Košir Jurij (prošnja za milostno podporo). Prošnja za zvišanje ubožne podpore: Bračko Alojzij, Bračko Barbara, Krepek Franc, Krepek Terezija, Lederer Rudolf, Ornik Marija, Paveu Ana, Petrovič Marija, Spanbauer Alojzija, Walcher Vincenc, Schnell Marija, predlog za ukinitev ubožne podpore. Ndl. Klojčnik Jožef in Darinka, prošnja za vzgojni prispevek. Ndl. Muster Franc, Ema in Brigita, prošnja za vzgojni prispevek. Ndl. Fašing Josip, prošnja za vzgojno podporo. Ndl. Murko Marica, prošnja za zvišanje vzg. podpore. Ndl. Volker Ivan, sprejem v mestni mladinski dom. Ndl. Škof Silva, predlog za sprejem v mest. mlad. dom. Ozim Apolonija, sprejem v mestno oskrb.
Neubauer Karol, sprejem v mest. oskrb.
III. Odsek: Postavitev spomenika Kralju Aleksandru I. Zedinitelja na Trgu Svobode. Graditev zasilnih stanovanj v magdalenskem predmestju. Ureditev občinske meje pri tovarni Jugosvila. Preimenovanje ulic. — Nove ulične in hišne tablice. Posestnik Tavčar Anton in Josipina, parcelacija zemljišča med Kopališko in Frančiškansko ulico. Podaljšanje Vošnjakove ulice, parcelacija mest. parcele št. 67-5 k. o. Grajska vrata.
IV. Odsek: Škontracija mestne blagajne. Poraba dohodkov iz socijalne dav ščine. Pooblastilo županu za razpolaganje s proračunsko rezervo do din 50.000 v proračunskem 1. 1938-39. Zveza bojevnikov v Ljubljani, prošnja za prispevek za preureditev Brezij za spomenik Neznanega slov. vojaka. Mestna hranilnica, prošnja za pooblastilo mestnim podjetjem za prevzem jamstva za posojilo din 10,000.000 pri Narodni banki. Zadr. nameščencev mestnih podjetij za gradnjo stanovanjskih hiš, prošnja za principijel-ni sklep za prevzem garancije za posojilo din 3,000.000. Ureditev vrta pri mestnem dnevnem zavetišču v magdalen. predm. Javne ulice in javni prostori, prepis v zemljiško knjigo. Vzajemna zavarovalnica, nakup parcele ob državnem mostu. Pokojninski zavod, nakup mestne parcele na vogalu Vošnjakove in Marijine ul. Petauer Alojzij in Ivanka, nakup mestne parcele št. 168-9 ob Beograjski ulici. Znižanje pristojbin branjevcem. Šuškovič Marija, prošnja za odpis prirastkarine. Brandl Josip in Frančiška, prošnja za odpis stroškov za hodnik. Gnilšek Franjo, prošnja za znižanje pavšala za uvoznino. Krajnc Franc, prošnja za dovoljenje pavšala za uvoznino.
V. Odsek:	Čolnik Ludvik, prošnja za podelitev dovolila za obrt gostilne v Tvorniški ul. št. 30. Križnič Roza, prošnja za podelitev dovoli alza obrt gostilne v Danjkovi ul. št. 10.
Mestna podjetja. Prenosi hišic v delavski koloniji za nove stanovalce Podaljšanje vodovodnega omrežja po še neimenovani ulici od Meljske c. do pare. št. 172-2. Splošna stavbna družba Tezno, podaljšanje vodovodnega omrežja in izvedba hišnega priključka Podaljšanje vodovodnega omrežja v Beograjski ulici. Osr. avtobusna postaja na Glavnem trgu — naknadna odobritev. Tekoče zadeve MP.
r
Zunanji minister zavezniške turške vlade dr. Ruždi Aras, ki je sinoči skupno z ministrskim predsednikom turške vlade Džalalom Bajarjem prispel v Beograd.
Mestna tržnica
Z ozirom na to, da se po daljšem času začenja zopet resno misliti na naš živilski trg in je polemika bila tudi že več-kraj v časopisu, je potreba, da dam naši javnosti sledeče pojasnilo;
2e pred 15 leti je pod županstvom g. dr. Leskovarja bilo na dnevnem redu vprašanje tržnice ter se je s tem občinski odbor tudi resno bavil.
V to svrho smo bili določeni gg. stavbenik Glaser, gradbeni komisar Madile in jaz, da se podamo na Dunaj in v Gradec, da pogledamo, kako so tam urejena mestna tržišča.
Na prihodnji občinski seji sem kot takratni referent V. odseka za trgovino in obrt, poročal, do kakega zaključka smo prišli, da bi Maribor imel svojo urejeno tržnico, ki ne bi stala mnogo, ki bi pa za razmere, ki so bile takrat in so še danes, pa še bodo trajale mnogo leta, bilo urejeno vsestransko povoljno.
Občinski sklep je bil sledeč:
Na novem delu Glavnega trga se postavita 2 vrsti ličnih paviljonov s podzemeljskimi hladilnimi kletmi ter s skladišči za mesarje in branjevce. Ob eni strani paviljon za tržno nadzorstvo in tehtnico, ostali del v sredini tega prostora se porabi za perutnino, suho robo itd.
Na starem delu Glavnega trga, to je do Marijine sohe, se uvrste zelenjava, mleko, jajca, vrtnarji, ter na drugem delu to je proti Tscheligiju pa Špeharji, zelje, čebula itd.
S tem bi postala prosta cela široka vozna pot od Gosposke ulice na most in preko Glavnega trga po vsej Koroški cesti.
Gradbeni urad je dobil nalog, takoj izgotoviti načrt za to tržnico, kateri načrt pa ni bil nikoli predložen občinskemu svetu kljub temu, da se je pri prihodnjih dveh občinskih sejah stavil nujni in soglasni predlog, da se načrt predloži.
Pozneje sem izvedel, da načrt ni prišel na sejo, ker so se mesarji, kakor Judi trgovci iz Koroške ceste potom de-putacije obrnili na g. župana in ugovarjali izpeljavi te preureditve na trgu.
Bilo je sicer pozneje ponovno govora o tržnici, ki bi se naj postavila na Vojašniškem trgu, za kar pa občinski svet v večini ni bil zavzet in zato se je zadeva preložila.
Ako bi takrat ne poslušali samo mesarjev in trgovcev iz Koroške ceste, ampak bi se upoštevalo tudi mnenje naših gospodinj, potem bi bil Glavni trg gotovo v tem smislu že urejen, ker pač Maribor do danes nima primernejšega kraja.
Ker pa je mariborski trg od leta do leta vedno manj založen, ker ni več takega izvoza, kakor je bil v predvojnem času, ko so ob sobotah izvažali iz trga cele vagone pridelkov in ker gospodinje iz periferije vedno manj nakupujejo na trgu, ker imajo nujno potrebno doma na lastnem vrtu, ali pa dobe od svojih mlekaric, bi bil Glavni trg še za mnoga leta dovolj velik.
Maribor ni nikako luksuzno mesto, ampak le gospodarsko in industrijsko, zato tudi ne kaže, da bi imeli naše trge za parado, ampak za to, da se praktično izkoriščajo in uporabijo.
Ker se pa danes uporablja del Glavne-
V marcu so narasle vloge pri hranilnicah za 646.000 din. Tudi v marcu 1938 so narasle po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani vloge pri slovenskih hranilnicah. Vloge na knjižice so narasle za 3,916.000 din na 625 milij. 966.566, vloge v tekočem računu so padle za 3,270.414 na 427,615.744. Skupne vloge so torej narasle za 646.015 na din
I.053,582.310. Če bi se upoštevali le pravi dvigi in vloge, bi se pojavil prirastek
II,604.015 din. Ker pa je neka večja hranilnica nehala voditi svoje rezerve kot vlogo, ki je znašala 10,950.000, se je pojavil le omenjeni manjši prirastek, število hranilnih knjižic je padlo na 128.517. število tekočih računov naraslo za 29 na 6443, skupno število vlagateljev pa znaša 134.960. Vloge na knjižice so narasle pri 10 hranilnicah, vloge v tek. računu tudi pri 10, skupno stanje vlog tudi pri 10 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 8, v tek. rač. pri 7, skupno število vlagateljev pri 8 hranilnicah.
15.7 milijona dinarjev znaša v prvem četrtletju t. 1. čisti dobiček družbe Trepče Mineš. Produkcija svinčene cinkove ru de je znašala v tem razdobju 163.000 ton.
10.000 metrskih stotov hmelja smo izvo zili v preteklem letu v Združene države ameriške, to je za 55% več kakor 1. 1936. Po ameriški statistiki je Jugoslavija druga največja dobaviteljica hmelja v USA. Na prvem mestu je češkoslovaška.
Za gradnjo ljudskih šol in za gradnjo modernega poslopja za policijsko ravnateljstvo je zagrebška mestna občina najela pri Državni hipotekarni banki posojilo v višini 30 milijonov dinarjev.
Cene kruhu poskočile tudi v Osijeku. Mestno poglavarstvo v Osijeku je odobrilo novi maksimalni cenik za kruh. Beli kruh stane sedaj 3.75, polbeli 3.50, rženi 3.50, črni kruh pa 3 din za kg.
26% dividendo izplačuje tvornica vžigalic »Drava«, ki je imela lani skoro 3 milijona din čistega dobička.
Tudi Belgija bo devalvirala svoj frank, da prilagodi svoje finance francoski valuti. Zadevna pogajanja med francoskim in belgijskim zun. ministrom so se uspešno zaključila.
ga trga za avtobusni promet, bi najbolje kazalo, da se trg razdeli tako, da bi razen Glavnega trga bilo nekaj prodaje tudi na Kralja Petra trgu ter na Trgu svobode, eveniuolno še na Zrinjskega trgu.	V.	Weixl.
500 ptujskih Sokolov je strumno in disciplinirano odkorakalo na dan pripravljenosti na letno telovadišče^ v Ljudski vrt s praporom in godbo. Zanosne, bodrilne besede sta spregovorila starosta br. dr. Š a 1 a m u n in br. dr. M. Kovačič. Po končanem sokolskem zboru je bil pred društveno pisarno mimohod pred sokolskim praporom.
Madež od saj spraviš iz platnene obleke ali perila, ako ga nadrgneš s krušno sredico in nato opereš še z bencinom. Lahko ga pa tudi nadrgneš s kredo in izbereš z vinskim cvetom. Seveda moraš
tkmšmke m jtMJSske jtmm
„Privredr»a zadruga4* se ]e fuzionirala z »Zagrebško zadrugo"
$£&$ša
Koncert Nade Brankovi*
Snočnji koncert čudežnega otroka, komaj 14 letne beograjske klavirske virtuo-zinje Nade Brankovič je pomenil v letošnji koncertni sezoni zares senzacijo. Ako je bil senzacionalen že koncert Fir-kušny-a (bivšega čudežnega otroka) je bil ta še v tem večji meri, saj smo imeli pred seboj res otroka — čudežnega otroka. S strani koncertne poslovalnice je bila prireditev tega koncerta res posrečena.
Odkrito povedano: na koncert smo šli s precejšnjo skepso — kajti program, ki je obsegal velika dela Bacha - Pausi-ga (Toccata in fuga d-mol), Al. Scar-1 a 11 i j a (3 sonate F, D in C-dur), B e e t h ovna (so' ta op. 81a Es-dur), Web-ra (Perpetuum mobile), Schumann (Sinfonične etude), Chopina (F-dur noktorno in As-dur balada), D e b u s s y (Reflets dans 1’ eau), T a j č e v i č a (3 balkonski plesi) in Liszta (Rigoletto-fantazija) — zahteva pianista največjega formata v tehničnem, kakor tudi v muzikalnem pogledu. Toda že ob prvem udaru Bachove »Toccate in fuge« smo bili na mah presenečeni. Nismo mogli verjeti svojim očem, da sedi za klavirjem slaboten otrok, ko smo slišali ogromen ton, dozorelo Bachovo polifonsko linijo, izklesan predklasičen slog Scarlattija, Beethovna — pomislite: zrelega Beethovna in ob zaključku prvega dela sporeda, do najmanjše tehnične in muzikalne nianse izdelanega Webra.
Nisem se mogel ubraniti radovednosti, da si to »čudo« ogledam od blizu.
»Dete, kje jemlješ to neizmerno moč?«
— Što se bunite, gledajte moju ruku!
— Razprla je svojo dlan, isto sem napravil jaz, izmerila sva obseg: ogromna roka!
»Katera glasba ti je najbolj pri srcu?«
— Romantična! —
»-No, bomo pa slišali Schumanna!«
— A što Liszt? —
»Hm... Liszt je velik...«
— Gledajte — postavi se poleg mene
— pa i ja sam več velika! —
Kaj naj na to dekletcu odgovorim, ko pa je v resnici tako velika. Njen Schumann ni bil Schumann ob klavirju osivelega umetnika. Njen Chopin, Debussy, Tajčevič in končno Liszt — da »velika« si!
Njena mamica, ki jo vodi po turnejah in ki poučuje klavir na beograjski drž. mu-zički školi, ji je bila ves čas tudi vzorna klavirska učiteljica in plod njene odlične šole se zrcali na tem otroku - umetniku. Mojstrsko šolo pa je absolvirala na znanem konservatoriju »Mazarteum« v Sol-nogradu. Odlikovana je bila s prvo nagrado v kategoriji mladoletnikov (do 16 leta starosti) na vsakoletnem dunajskem tekmovanju. Kaj bo še dosegla — Bog sam vedi! Da je nismo gledali, temveč samo poslušali, bi se ne mogli ubraniti dojma, da sedi za klavirjem dozorel umet nik - pianist svetovnega formata. Njena izčrpna tehnika, mogočen ton, zreli ritmični zanos, zlasti pa prirojena muzikal-nost, ki se ne da priučiti od še tako odličnega učitelja, so nas konsternirale ter držale v nepretrgani napetosti. Aplavdi-rali smo spontano, polni prekipevajočega navdušenja. Dodala je Tochovega »Žonglerja«, Gluck - Brahmsovo »Gavoto« in Tajčevicev »Balkanski ples«. Še bi lahko dodajala, kajti le s težavo se jc praznila dvorana, toda oprostiti ji moramo če tega ni storila, saj je istega popoldne absolvirala tudi koncert za šolsko mladino, nato pa večerni koncert, delo, ki bi izčrpalo tudi moža.
Pričakujemo, da nam prihodnjo koncertno sezono otvori mala Nada Brankovič ob ugodnejših razmerah: na kakem izvrstnem instrumentu in v razprodani Unionski dvorani.
Prof. K. P a h o r.
trnke
Oseška tragedija! K poročilu o oseški tragediji dodajamo, da je bil pok Vinko Kraner sicer nekoliko duševno zaostal, vendar bolj nemirne narave, dočim je brat Alojz zelo nedostopen ter surov in je svojega brata Vinka smrtno sovražil že več let. Na dan ul*»ia je pok. Vinko
Uasute vesti
Turška državnika v Beogradu
Sinoči sta prispela v Beograd s posebnim vlakom ministrski predsednik turške vlade Dželal Bajar in zunanji minister dr. Ruždi Aras. Danes dopoldne se bosta oba turška državnika vpisala v dvorno knjigo, nakar oddideta v zunanje ministrstvo, kjer se sestaneta z dr. Sto-jadinovičem. Opoldne bosta pri obedu pri knezu namestniku Pavlu, nocoj pa bo na čast obema gostoma slavnostna večerja v Gardnem domu. Jutri se odpeljeta na Oplenac, kjer se poklonita na grobu kralja Aleksandra I. Ujedinitelja. V četrtek se razgovori z dr. Stojadinovičem nadaljujejo, zvečer pa jim priredi predsednik vlade dr. Stojadinovič poslovilno večerjo. Iz Beograda se vračata v Turčijo v četrtek ob 23. uri s posebnim vlakom.
Hitler se je vrnil v Nemčijo
Vodja in kancelar nemške države Adolf Hitler je včeraj popoldne ob 14. uri prispel iz Rima v Florenco, kjer si je v Mus solinijevem spremstvu ogledal mestne znamenitosti. Davi ob 0.15 se je s posebnim vlakom vrnil v Nemčijo. Doznava se, da je kancelar Hitler kot šef nemške države povabil italijansko kraljevsko dvojico na obisk v Nemčijo, vendar pa datum še ni točno določen.
Roditeljski list. Izšla je 9. številka Rodit. lista, ki je posvečena materi. Prav lepa in zanimiva vsebina obravnava tega najvažnejšega činitelja v vsem vzgojnem dejanju in nehanju. Uvod tvori V. Tauferjeve »Materina beseda« in Klopčičeva slika matere z dvema otrokoma. G. Šilih je prispeval članek, v katerem obravnava razne tipe mater, J. Šetinc piše v zelo toplem članku o problemu stare matere, V. Jagodič pa z globokim razumevanjem o hrepenenju po materi pri neki siroti v poboljševalnici. A. Druško-vič obravnava vprašanje duševno zaostalega otroka in V. Kolar bedno življenje delavskih družin na podeželju, zlasti na Kozjaku. Številko zaključujejo koristni zdravstveni in vzgojni nasveti ter J. Levstikova praktična navodila o oblačenju otrok. — Ta številka objavlja tudi razpis nagradnega tekmovanja za dosedanje in nove naročnike Rodit, lista.
Sduka oš dmti
Dan pripravljenosti. Članstvo je bilo zbrano ob petih v Selnici. Poedini člani so morali radi oddaljenosti uro poprej od doma, da so prišli pravočasno na zborno mesto. Zelo točni so bili naraščajniki in naraščajnice. Lica so žarela, komaj so čakali, da bo krenila povorka. Brat načelnik Žunko Binček je dal povelje in sokolska družina je s trobojko na čelu krenila na letno telovadišče. Zapeli smo pesem »Le naprej za sokolskim praporom. Članstvu je bil nato pojasnjen namen dneva. Sokoli posvečamo vse misli in delo kralju, domovini in našemu rodu. Zatem so posamezne vrste vadile vaje, ki so pripravljene za srebrni društveni jubilej, za letni nastop, ki bo združen s sve čanostjo otvoritve letnega telovadišča 22. maja. Po kratkem odmoru so Sokoli strumno odkorakali v vas. Razhod je bil ob šesti uri.
nakladal pri sosedu Pihlerju hlode. Naenkrat opazi, da prihaja od doma proti njemu ves razborit brat Alojz in mu že očita, da mu je Vinko ukradel čeber zabele. Vinko, videč, da ga hoče brat napasti, se spusti v beg. Alojzija pa je beg očividno še bolj razdražil in je stekel za Vinkom, ki ga je po približno 150 korakih dohitel, vrgel ob tla ter dvakrat z vso islo zamahnil z nožem v vrat. Vinko sc je na tleh še obrnil, na kar mu je Alojz zadal še štiri vbodljaje spredaj v vrat in prsa, rekoč: »To imaš sedaj, hudič!«. Zdravniška komisija je ugotovila tri absolutne smrtne rane: Prerez žile odvodnice, prerez goltanca in globok vbodljaj direktno v srce, tako da je Vinko takoj izdihnil na licu mesta. Oseška tragedija je prebivalstvo silno razburila.
Lažno legitimiranje! Ob prilii* cerkv.
Doznava se, da se je »Privredna zadruga« fuzionirala z »Zagrebško zadrugo«, ki ima svoj sedež v Zagrebu. Kakor znano se je svojčas tudi »Eksportna zadruga« preselila v Zagreb. Tako še ni torej konec zadeve, ker je »Zagreška zadruga« prevzela vso aktivo in pasivo »Privredne zadruge«.
Pred tukajšnjim sreskim sodiščem so bile danes dopoldne tri razprave proti »Privredni zadrugi« radi neizplačenih posmrtnin. Razprave se niso končale in se bodo vse zasebne tožbe priključile materialu proti »Privredni zadrugi« oziroma »ravnatelju« J. Rožetu.
Danajska vremenska napoved predvideva sledeče vreme: Danes na južnem in vzhodnem robu Alp rahlo deževje. Jutri na zapadu najbrže jasno. V južnih Alpah bržkone močno oblačno, vendar s ten* denco k zboljšanju vremena. V splošnem malo spremenjene temperaturne prilike.
Iz sodne službe. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kralj, namestništva ter na predlog pravosodnega ministrstva so postavljeni na razpoloženje: Fran Žiher, predsednik okrož. sodišča v Mariboru, nadalje sodniki okrožnega sodišča v Mariboru gg. Josip Lenard, Janko Sernec, Fran Pečnik, dr. Josip Tombak, dr. Martin Senjor, dr. Alojz Lešnik, dr. Tomo Turato, Julij Koder, dr. V. Hočevar, dr. Vladimir Travner, dr. Josip Čemer, Emil Kramer, Avgust Habermut, Josip Kolšek, Miroslav Rebul in Miloš Lečnik.
Smrtna kosa. V Valvazorjevi ulici 36 je umrl v starosti 63 let upokojeni administrativni kapetan Andrej Lubšina. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje.
Občinska uprava Sv. Jurij ob Ščavnici opozarja medičarje, kramarje itd., da je postavljanje šotorov in trgovanje dne 15. maja tl., ko je odkritje spomenika Kralju Aleksandru I. v njenem območju prepovedano.
Ceneno meso. Jutri v sredo 11. t. m. bodo prodajali od 7. naprej na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 180 kg. govejega mesa po din 5.— in sicer na osebo do 2 kg.
Prijave za sokolski zlet v Pragi. Pozivamo^ sestre in brate, ki se nameravajo udeležiti zleta v Pragi, da se javijo v društveni pisarni v petek dne 13. maja popoldne, kjer se bodo sprejemale definitivne prijave. Vpisnino Din 341.— je treba položiti takoj. Sokol Maribor matica.
Brivsko frizerski pomočniki (-ce) se
pozivajo, da se sigurno udeležijo članskega ^sestanka, ki bo nocoj 10. maja ob 20. uri v Delavski zbornici, Sodna ulica 9. Pogajanja za kolektivno pogodbo so se razbila. Pridite vsi in točno!
V Graz v četrtek, dne 19. maja s Put-nikovim modernim avtokarom za le Din 100.—. Takojšnje prijave pri Putniku Maribor.
Neizpolnjene želje se lahko uresničijo, če se udeležite nagradnega tekmovanja za Radion. Razdeljenih bo za 40.000 din denarnih nagrad.
Vloin v garderobo ISSK Maribora. V garderobo ISSK Maribora v Ljudskem vrtu so vdrli doslej še neznani in neugotovljeni zlikovci ter odnesli razne teniške predmete, nadalje nekaj močnatih jedi, 4 bakrene steklenice sodavice, 1 kg malinovca v skupni vrednosti okoli 300 din. Na kraj vloma je prispel tudi policijski daktiloskop g. Grobin, ki je posnel nekaj prstnih odtisov, na podlagi katerih upajo storilce izslediti.
Beg... Zasebnica Ana Munda, stanujoča na Vojašniškem trgu 2, je prijavila policiji, da je bil pri njej 2 meseca na hrani in stanovanju neki brezposelni delavec Franc P., ki je sedaj pobegnil, ne da bi poravnal stanarino in hranarino. — Sedaj zasledujejo delavca radi prevare.
slavnosti romanja pri Sv. Trojici v Sl. gor. se je sredi množice ljudstva pojavil neki moški, ki se je predstavil za finančnega organa in zahteval od več krošnjarjev in obrtnikov, da pokažejo svoj obrtni list in če imajo kaj vžigalnih kamen-čkov. 1 a nastop pa se je navzočemu orožniku le zdel sumljiv. Pozval je moža, naj se legitimira. Izkazalo se je, da je možakar neki P. Anton, brezposelni natakar iz Maribora, ki je očividno skušal priti zastonj do vžigalnih kamenčkov. Orožniki so ga predali sodišču.
Kino Union, Maribor. Velik pevski film ljubezni in romantike »Metropoliten«. — Lawrence Tibbett v nemškem jeziku.
Dragi besedi... Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je danes dopoldne obsodil 29 letno delavko in posestniško hčerko Terezijo Žinko iz Dobrove na 15 dni strogega zapora in 120 dinarjev denarne kazni, ker je v svojo poselsko knjižico vpisala h spričevalu nekega posestnika, pri katerem je služila, besedi »in poštena«. Posestnik je namreč vpisal v poselsko knjižico »Zdrava in marljiva iz službe odpuščena«. To pa je bilo Zinkovi očividno premalo in je dodala še »in poštena«.
Čuden snegec se je znašel na nekaterih mariborskih ulicah. »Snežinke« so imele čisto svojevrstno obliko in sc sedaj tukajšnja oblastva zanimajo za smer, iz katere so te čudne »snežinke« naletavale.
Vlomilci na delu. S ponarejenim ključem je vlomil neznan tat v gostilniško sobo gostilne Sel v Zrkovcih ter odnesel alkoholnih pijač, živil in drugih predmetov ter gotovine, v skupni vrednosti okoli 1000 din.Naslednji dan so našli del ukradenih stvari na bližnjem travniku, kamor jih je vlomilec odvrgel, da je lažje odnesel pete.
Na cesti je umrl. V Marenbergu se je pojavil nek berač, ki se je zgrudil sredi trga. Priskočili so mu na pomoč. Ko si je opomogel, je še! po trgu ter prosjačil. Okrog poldneva se je podal v neko gostilno in prosjačil. Okrog 13. ure so ga nesli na trato ob cesti, kjer je siromak umrl. Pri njem so našli poselsko knjigo, izstavljeno na občini Vuzenica glasečo se na ime Pahernik Valentin, tesar, rojen 1864 na Vuzenici. Tudi so našli pri njem hranilno knjižico marenberške obč. hranilnice z vlogo 5 din.
?g (kat/6#taiske$a see&a
Občni zbor podružnice CMD na Muti. Preteklo nedeljo so zborovali na Muti agilni Cirilmetodarji. Predsednik g. Kogelnik je uvodoma pozdravil navzoče člane. Podružnica je imela nad 17.000 din dohodkov, ki jih je spet izdala v razne humanitarne svrhc. Prav prisrčna zahvala je bila izrečena ravnateljstvu tovarne, ki je odstopilo prostorno dvorano podružnici. Dosedanjemu odboru je bil soglasno izrečen absolutorij, in mu poverjeno tudi delo za prihodnje leto.
Vlomi v šole. Na delu je vlomilska družbica, ki je pričela z vlomi v šole. Tako je bilo vlomljeno v šolo pri Sv. Primožu nad Vuzenico in so tatovi odnesli upravitelju Zorku razne obleke v vrednosti 3000 din. Istotako je bilo vlomljeno v šolo na Kotljah pri Guštanju, kier je bilo odnešenih oblek za okrog 2500 dinarjev.
Prva pomorska redna zveza okoli Balkana pod našo zastavo
Dne 7. maja nastopi iz Sušaka svojo novo redno morsko progo parnik »Lov-čen«. Iz Sušaka krene v Benetke, nato pa pristane v Šibeniku, Splitu, Dubrovniku, Kotorju, Draču, Valoni, Sarandi, Krfu. Pireju, Carigradu, Konstanci, Varni, Bur-gasu, na povratku pa še v cinirni. To je prva redna morska zveza okoli Bokana pod našo zastavo. Vožnja bo trajala tja in nazaj 22 dni in bo turistično silno zanimiva. Že sedaj se turisti za to novo zvezo zelo zanimajo.
S&(tehta tu&ouiR
UoiUUHC
Kdo je ugani!'?
Za osmo kolo prvenstvenega tekmovanja LNP je bilo v vrstah naših naročnikov, čitateljev in prijateljev našega lista izredno veliko zanimanje. Naše uredništvo je prejelo 902 kuponov, od katerih je bilo 882 veljavnih, dočim je bilo 20 ne veljavnih, ker niso bili v smislu našega razpisa točno izpolnjeni. Kakor smo že včeraj poročali se je osmo kolo prvenstvenega tekmovanja LNP končalo z dokaj presenetljivimi rezultati ter so rezultati presenetili tudi naše tekmovalce, ki so v ogromni večini pričakovali povsem drugačne rezultate. Zlasti velja to za izid tekme v Čakovcu med Čakovač-kim SK in ISSK Mariborom. Ogromna večina 845 tekmovalcev je predvidelo zmago Čakovačkega SK ter so se navajali rezultati od 2:1 pa celo do 6:1. Le 17 tekmovalcev je bilo za neodločen rezultat, 20 pa je predvidevalo zmago ISSK Maribora. Za izid tekme med SK Železničarjem in SK Celjeni pa je bilo razmerje glasov ravno obratno. 791 tekmovalcev je bilo za zmago SK Železničarja in so se navajali rezultati od 2:1 pa do 10:0, dokaz, da uživa enajstorica SK Železničarja zaupanje mariborskega nogometnega občinstva. Neodločen rezultat je pred videlo 32 tekmovalcev, 59 pa je bilo za zmago SK Celja. Ljubljanski Hermes pa je tokrat precej razočaral naše tekmovalce, ker je večina 805 tekmovalcev bila za zmago Hermesa, 48 je bilo za zmago SK Kranja in le 29 je predvidevalo neodločen rezultat.
Vseh nedeljskih rezultatov ni tudi tokrat nihče uganil, radi česar smo bili primorani, da določi žreb posamezna darila. V poštev so prišli tisti, ki so uganili vsaj po en pravilen rezultat.
Žreb je določil naslednje dobitke:
Prvo darilo: Moško žepno uro, darilo tvrdke Ilger in sin, zlatnina, urarstvo, Maribor, Gosposka ulica 15, prejme Alojzij Gaiser, policijski stražnik, Maribor, Židovska ulica 4. Njegove napovedi so se glasile: SK Železničar:SK Celje 7:1 (3:0), ISSK Maribor:Čakovački SK 2:1 (1:0), SK Hermes:SK Kranj 3:2 (1:2).
Drugo, praktično darilo tvrdke J. Trpin manufakturna in tekstilna trgovina, Maribor, Vetrinjska ulica, prejme trgovski vajenec Slavko Kobal, Pobrežje, Gosposvetska ulica 11. Kobal je predvideval naslednje rezultate: SK Železničar: SK Celje 7:2 (3:1), ISSK Maribor :Cakovački SK 0:1 (0:0), SK Hermes:SK Kranj 2:2 (1:0).
Tretje darilo: Tromesečna naročnina na »Večernlk«, darilo naše uprave, prejme dijak Marijan Flnžger, Maribor, Koroška cesta 12. Njegova napoved se glasi: SK Železnlčar:SK Celje 7:1 (4:1), ISSK Maribor:čakovački SK 3:0 (0:0), SK Hermes:SK Kranj 2:1 (1:0).
Omenjeni nagrajenci naj se zglasijo pri športnem relerentu našega Usta g. M. Korenu, kjer prejmejo darila, oziroma nakazila.
V nedeljo 15. maja bo predzadnje 9. kolo iti sicer se bodo srečali: V Mariboru ISSK Maribor:SK Hermes, v Kranju SK Železničar:SK Kranj, v Celju pača-kovački SK:SK Celje. Zadevni kupon bomo objavili v jutrišnji številki, nakar opo zarjamo vse naše čitatelje. Kupon objavimo samo enkrat ter si naj vsakdo, ki se zanima za naše tekmovanje, pravočasno preskrbi kupon.
itr.Ltieo
Slovenjgraška nacionalistična mladina zboruje
Preko 500 mladih mož in fantov se je zbralo na nedeljskem krasno uspelem zborovanju mladine Jugoslovenske nac. stranke v Slovenjgradcu. Že v soboto zvečer so bile po slovenjgraških ulicah manifestacije mladih nacionalistov. Nato svoje zborovanje so se omladinci pripeljali ni okrašenih vozovih. Po prihodu vlaka se je razvrstil sprevod z godbo in kolesarji na čelu, z lepo okrašenimi vozovi in avtomobili pa ob zaključku. Na zborovanju, ki ga je otvoril in vodil predsednik krajevne organizacije OJNS v Slovenjgradcu g. Bogdan Pušenjak, so govorili g. Ivan Rojnik v imenu sreske organizacije JNS za Slovenjgradec, inž. Jože Rus, predsednik banovinskega odbora OJNS, senator Ivan Pucelj, narodni poslanci Ivan Prekoršek, Rudolf Pleskovič, Anton Rogina in Milan Mravlje, razen tega pa še zastopniki posameznih sreskih organizacij OJNS in sicer za Celje Jože Veble, za Maribor dr. Milan Gorišek, za Konjice Ciril Žagar, za Radovljico Avgust Plajh, za Ljubljano mesto pa Slavko Kopriva. Z državno in vseslovansko himno se je zaključilo krasno uspelo zborovanje naše zavedne mladine, s katerega se je odposlala vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., pozdrav ni brzojavki pa predsedniku JNS Petru Živkoviču ter podpreds. J. Banjaninu.
Nov način pozdravljanja dr. Mačka
Doslej so pristaši bivše HSS pozdravljali dr. Mačka z vzkliki »Živijo dr. Maček«. Ob priliki predvčerajšnjega dne kmetske sloge pa so vzklikali »Maček, Maček, Maček... Vodja, vodja vodja.«
Cerkvene doklade in takse
Današnje »Jutro« poroča: »Kakor nam poročajo, so razlogi, iznešeni v javnosti proti uvedbi novih cerkvenih doklad, močno vplivali na mišljenje merodajnih cerkvenih krogov. Po črki zakona imajo sicer župniki v svojem delokrogu pravico, da sami razpišejo, župnijske cerkvene doklade do višine 10 odstotkov. Vendar je pa z odredbo, da se ima to pravo izvajati v duhu organizacije katoliške cerkve, bil postavljen pogoj, da je to pravo župnikov vezano na načelno splošno odo britev ordinariatov. Te splošne odobritve zaenkrat ne bo. Kar se tiče škofijskega davka čujemo, da je tudi to vprašanje odloženo. Položaj glede cerkvenih taks za listine, izdelane od cerkvenih oblasti, ni poysem jasen. Po besedilu člena 27-2 finančnega zakona so od 1. aprila državne takse na cerkvene listine (torej tudi na krste, poročne liste itd.) povsod odpravljene in se za te listine plačujejo samo takse, ki jih odredi škofovska konferenca. Do sedaj še ni bilo objavljeno, ali je škofovska konferenca take takse sploh odredila in kakšne. Na drugi strani pa smo videli ravno te dni izdane krstne liste iz meseca aprila s prilepljenimi drž. kolki. Bilo bi dobro, ako bi fin. oblast izdala v tem pogledu primerna pojasnila, odnosno navodila.«
Koncert pevskega društva »Zarje«. Po
daljšem presledku pripravlja agilno pevsko društvo »Zarja« koncert slovenske narodne in umetne pesmi pod vodstvom svojega pevovodje Janka Živka. Na sporedu so vidnejši slovenski skladatelji ter po ena srbohrvaška ter bolgarska' pesem.
Med prijatelji lepe pesmi vlada za koncert veliko zanimanje.
30
nanrargar.
Osebna vest. Na tuk. sresko nameščen kot sodni pristav
odriv
dr.
Omladič Franc, rodom iz Braslovč
Razno
OTROŠKI VOZIČKI
velika izbira, najceneje pri tvrdki »Obnova«, F• Novak, Jurčičeva 6.	2730
w
Posest
Naprodaj
NOVA HIŠA za din 14-009. Miroslav Klobasa, Devica Marija Brezje pri Mariboru-	2796
Prodam
POHIŠTVO
radi odpotovanja poceni na-, prodaj. Schmidt, Slovenska ul. 36-	2806
Gospa,
pomazane
koži svojega obraza in telesa! Kajti koža mora izločiti dnevno 6—700 gramov raznih snovi; poleg tega pa mora skrbeti tudi zase, da prezgodaj ne oslabi in ostari.
Lecitin Solea mila krepi kožo že pri navadnem umivanju, krema pa ji poleg tega dovaja še potrebne hrane.
Novo
za zav
olepša vaš dom
Bogato izbiro prinaša
Maribor. Gosposka 14.
BRIVNICA
naprodaj ali v najem- Kamnica pri Mariboru- 2800
'štlTUkrin kremo, ^
Sobo odda ffcevma ie le
LEPO, SONČNO SOBO ' oddam. Loška 5-1L	2808,
Sirite ..Veternik
• •
V šoli.
Katehet: A četrta božja zapoved ti tam v zadnji klopi?
— Spoštuj očeta...
— No, in dalje?
— Dalje nič, gospod katehet, moj oče je ločen.
LEPO. PRAZNO SOBO ;
oddam takoj. Vprašati v Me-1 sarski ulici 5-	2797	j
j
Stanovanje
GOSPODIČNO
sprejmem na stanovanje in hrano. Strossmaijerjeva 3-b, Neubauer-	-805
GOSPODA
sprejmem na stanovanje. —1 Vrba nova 6-1, desno. 2799
ee se io zanemari.
Ne mučite se z neprijetnimi revmatičnimi bolečinami, ne dopustite, da se v vašem telesu vgnezdi. Enkratno zdravljenje, v posebno težkih slučajih morda s ponovitvijo, v Varaždinskih Toplicah, ki spadajo k najmočnejšim in. najbolj zdravilnim zdraviliščem v Evropi, vas sigurno izleči. Do 15. junija veljajo cenene pavšalne cene, že od Din 60,— dnevno. V tem ie zapopadeno: stanovanje, žveplene ali blatne kopeli, prvovrstna prehrana v prvi zdraviliški restavraciji in vse takse. Prosimo, da si pravočasno zasigurate sobo. Pojasnila in prospekte dobite od di-rekoije zdravilišča	2704
Varaždinske Toplice
ODDAM SOBO IN KUHINJO
ter sobo in lokal. Tržaška 5. pri gostilni Žohar. 2795
Službo
Zahvala
BRIVSKO FRIZERSKI POMOČNIK
dober delavec, išče -službo. Nastopi lahko takoj- Pavlovič Ob jarku 6-T.	2894
Za izraze iskrenega sočntja našega nad vse ijubtjenega
ob zgodnji smrti
BORISA
IŠČEM POSTREŽBO
za vse ali k bolniku, imam lepo izpričevalo. Naslove pustiti v upravt lista. 2803
MARLJIVA NATAKARICA
zmožna kavcija, išče službo s 15- majem. Naslov v upravi	2798
Širite »Večernik,
izrekamo tem potom našo najiskrenejšo 2ahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Weixlu ter gg. zdravnikom splošne bolnice, nadalje darovateljem prekrasnih vencev in cvetja, učiteljstvu, sokolski četi Sv. Trojica v Slov. goricah, bratu načelniku za lep poslovilni članek v »Večerniku* ter vsem, ki so v tako lepem številu spremili našega nepozabnega na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat najprisrČnejša hvala 1
Sv. Trojica, Maribor, dne 9. maja 1938.
Žalujoči ostali.
£enka
■Spina — haha — Spina zaljubljen!« in kar ni mogel jenjati s smehom. Ta prisrčni smeli je izvabil smehljaj še na usta
gospodične Elis.
To bi ga rad videl, kako sc sklanja k svoji prepeličici in jo poljubuje!«
>Vi ste poredni.«
• O, nikakor ne. Špina je dobričnik, pošten človek. Toda če bi vedel kaj gotovega, smejal bi se mu v obraz ...«
Nič mu za božjo voljo ne recite!« Kam je šel?«
»Vzel si je knjigo in dejal, da gre Študirat. Tožil je, da ima mnogo.«
»Seveda, Če je zaljubljen.«
»Vi pa nikoli ne tožite I«
»Kaj bi tožil! Ljubezen je sladko breme in človek bi si ga želel še več in študij — do konca leta je še par mesecev. Toda, gospodična Elis«, prenehal je s svojim lahnim, veselim tonom, zagledal se nad komodo, kjer je visela na steni okrogla, oljnata slika.
Na ogoljenem, temnem ozadju je bila podoba mladega duhovnika. Ta slika, ki jo je videl vsak dan, ni zbudila Fribor-tove pozornosti, pač pa ona tenka kita
mahu in umetnih rož, ki se je vila po zlatem okviru nad glavo mladega duhovnika.
»Tega venca prej ni bilo tu« in vprašuje se je ozrl po gospodični, ki je sklo-nivši roke v naročju molče sedela...
Prej, ko se je Fribort tako nenadoma začudeno zagledal v sliko, je spreletela njeno uvelo lice kakor senca rdečice in njene oči so se za hipec povesile.
»Praznik svetega Jurija je danes in njemu je bilo Jurij ime...«
Poreden smehljaj je izginil z ustnic veselega filozofa. V tem so se oglasili na stopnicah nagli koraki in takoj nato je
stopil v sobo bled, shujšan fant, ki je kakor mimogrede pozdravil in hitel v sosednjo sobo, kjer je stanoval skupaj z Vavreno, Frlbortom in Špino.
»Kaj pa tako naglo, Zelenka,« ga je vprašal Fribort.
»Pozabil sem knjigo in vsak čas bo pet. Moram na instrukcijo« in že je izginil v sobico.
»Ubogi inštruktor,« je vzdihnil Fribort in je, kakor spodbujen po njem, dejal gospodični:
__________________(DaIjejL
Darujte za azilni sklad PTU
TTdhua konzorcij »Jutra« v LjubljanL Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA. ysi v Mariboru.