Poštnina plačan« v gotovini mormonki Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 151 Maribor, pondeljek 7. julija 1930 »JUTRA« Izhaja razun nedolje m praznikov vsak dan ob 16. uri Račun prt poltnam čak. tav. v Ljubljani it. 11.400 Valja m»««čno praietian v upravi ali po poiti 10 Din, dstlavljan na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrov« cesta it. 13 Oglati po tarifu Ogla«« sprejema tudi oglaanJ oddelek .Jutra** y Ljubljani, Prešernova ulica It. 4 Zveza notranjosti z morj m Potres na Juinem Španskem VELIKA GMOTNA ŠKODA, S UBITIH, 15 TEŽKO RANJENIH. MED PREBIVALSTVOM. PANIKA MADRID, 7. julija. Po raznih krajih južne Španije so čutili včeraj izredno močen potres, posebno v Sevilji, Cordobi, Granadi in Malagi. Prebivalstvo v Andaluziji je bilo tako prestrašeno, da so mnogi zapustili hiše in prebili noč na prostem. Jako močen je bil potres v Beni in Luzeni, kjer je bilo čuti tudi močno podzemsko grmenje- Slabši so bili potresni sunki v Madridu. Po dosedanjih je problem, ki je tekom minolih (lnl ugotovitvah je bilo pri potresu 5 oseb zopet ostro stopil v ospredje intere- ubitih, 15 pa težko ranjenih. Materijalna sa celokupne naše javnosti. Na eni gkocia je zej0 velika. Mnogo hiš je postrani je baš te dni generalni direk-. rušenih, veliko število pa tako močno tor železnic g. Naumovič podal zanimive izjave o transbalkanski progi in o Jadranski progi. Proga Prahovo— Niš Ima velik ekonomski in komerci-jalni pomen, ker bo vezala vzhodno Srbijo, dolino Morave, Toplico in Metohijo z Jadranskim morjem. Proga poškodovanih, da so za nadaljno bivanje nesposobne. Istočasno je razsajalo na severnem Španskem silno neurje, ki je uničilo nad 100 glav živine. Potres so čutili tudi v Avstraliji, vendar pa podrobnosti še manjkajo, ker so pretrgane telefonske in brzojavne zveze. Po poročilih iz Indije so tamkaj močni potresni sunki porušili 35 železniških mostov in tako na nekaterih progah docela onemogočili promet. Tudi sicer je škoda zelo občutna, vendar pa podrobnosti še niso znane. 5trašna katastrofa na morju preč Zadrom ....................... SUŠAK, 7. julija. V noči na nedeljo se Prahovo—Niš—Prokuplje—Peč pa je v ozkem Pašmanskem prelivu, šest vezala z Jadranskim morjem tudi milj daleč od Zadra, italijanski parnik Jašo sosedo in zaveznico Rumunljo »Francesco Morosini«, last beneške ‘er bo imela enako važnost kakor družbe San Marco, ki vozi na progi Za- Jadranska proga Beograd—Kraguje- dar - Benetke zaletel v veliki potniški yac —- Kraljevo — Raška — Kosov-i parnik »Karagjorgje«, last Jandranske t , !rov!ca Jadransko morje, piovidbe na Sušaku, ki vozi redno na i3nS* jiPr>0Sr?i se i t. P^gi Kotor - Sušak. Na »Karagjorgju« je nfpl imJla nnJi m® us P° bll° 550 P°tnikov, večinoma češki in 3 imeJa "a*™J3e in najboljše zve-poljski Sokoli( kl so se vrača!i s svojih k ♦ ^ Neprecenljivega pome-,|2jetoV ob Jadranu preko Sušaka v do- n_a_bo transbalkanska proga za turi-, movino> večinoma so že počivali, ko zem. Enake važnosti, kakor je u i naenkrat sredi noči nastalo strašno lom- nase države cori navedene prom. na /n ’K“' je za zapad naše države zveza Šlo- * , * 0 pr,®' venije z morjem. Problem ni nov, am Plrnik" Pak se vrši borba za to zvezo že mno Roman rodar je s Parnikom hitro krenil Ko let. Včeraj pa se je vršila na Su saku na poziv sušaškega župana g. Ružiča zgodovinsko znamenita konferenca predstavnikov vseh gospo- proti obali in nasedel na plitvino, ker bi bil sicer potonil z vsemi potniki. Italijanski parnik mu je sledil in vzel mrtve in ranjence ter večino potnikov na svoj farskih korporacij in organizacij Jcrov'njih izkrcal v Zadru. Ranjence so dravske in savske banovine ter za- i odpremili v bolnico. Smrtno pone-stopnikov državnih . in avtonomnih sre^*^ so 3 češkoslovaški in dva naša dr oblasti obeh banovin, ki so v polnem soglasju manifestirali za uresničenje Najvažnejšega prometnega vprašanja ^apadnega dela naše države, zveze ijovenlje z morjem. Ni se več govo* ^ O prednostih ene ali druge trase, /žela se je za podlago odločba prometnega ministrstva iz 1. 1927.. da se zfirradf proga Kočevje—Vrbovško In 6 [ako zveže Slovenija s progo Za ^er>~-Sušak. vsi govorniki so po-n„rWl, kako ogromne so Izgube v cMj m gospodarstvu Slovenije In ^le države, ker je Slovenila danes še ?Q*je2ana morja in moramo Izvalili! ?yo*e blago preko Inozemskih w i .r moramo daiati zaslužka tu-na^,u tla,VCem- dofim je ra*lh ltik ln nolaiL I?™'*1 mo*I v izoblllii na raz-ton našogn pro-^m*nfk 'Pt"° P^ko tujih luk, kar škode za n** 0 milijonov dinarjev in našo d^lna£dnol tulcev iz sjjk, K*r ie tuf. Promet m-jen našU^ Evr0PT kl večini na tnu11 vsmerjpn v veliki komponent ^nd^va.v5eh ostalil' «T>reJeta rezniilclfeu s'katero zv4n sILnlilJ5a„kpn,!rno železniško 4ni ca iti mi s sušaško nrogo. In aj se likvidira zne-ek 2 milHona do- žavljana, 17 oseb pa je deloma težko ranjenih. Na »Karagjorgju« so poškodbe tako velike, da bo trajalo najmanj pol leta, predno bo popolnoma popravljen. Nos italijanskega parnika se je zadrl vanj 12 metrov globoko. Po dozdajnih ugotovitvah leži krivda na italijanskem parniku, ki se ni pravilno izogibal. Komisija je odšla na lice mesta. BEOGRAD, 7. julija. Po najnovejših u-gotovitvah je zahtevala katastrofa parnika »Karagjorgje« skupno 8 mrtvih in 7 težko ranjenih, 22 oseb pa je občutno poškodovanih. Med ranjenci so večinoma Cehoslovaki in Poljaki, ki so se s vsesokol-skega izleta v Beogradu vračali preko Dalmacije domov. Med mrtvimi sta tudi 2 člana posadke parnika »Karagjorgje«. Italijanski listi obširno poročajo o nesreči in skušajo zvaliti krivdo na poveljnika jugoslovanske ladje. Razširjajo tudi vesti, da je kapitan Prodan izvršil po nesreči samomor, kar pa je popolnoma izmišljeno. Nouf fcruaui nemiri u Indiji BOMBAY, 7. julija. V Puenl so Izbruhnili novi krvavi nemiri. Velika množica Hindov je napadla evropske avtomobile in obmetavala policijo s kamenjem. Prodrla je v bližino zaporov, v katerih se nahaja Gandi in ga je za vsako ceno skušala osvoboditi. Policija je posegla po orožju in je bilo pri tem 200 ljudi ranjenih.-Končno je policija s strojnicami razpršila razjarjene množico. Indski nacijonalisti r Ar jajo vse angleške ponudbe, pa /: muslimani ni prišlo do sporazuma. V Sinuli se je vršila vseindska konferenca muslimanov, ki je odobrila sledečo rezolucijo: »Poročilo indske ustavne komisije je popolnoma nesprejemljivo, ker ne upošteva zahtev muslimanov in se sploh odlikuje po larjev, ki je bil v to svrho že zagotovljen iz Blairovega posojila, pa ne uporabljen. Tudi se je konferenca zavzela za železniško zvezo Bakra z bakarsko luko in Martlnščlco, da bo tako sušaški luški sistem mogel zadostiti potrebam prometa. Izvolil se je akcijski odbor pod predsedstvom su-šaškega župana, kl Ima nalogo, da intenzivno dela na čimprejšnjem ures-čenju načrta. Konferenca na Sušaku Je važna tudi I* razloga, ker so se prvikrat sestali k reševanju velikega In nujnega skupnega vprašanja službeni predstavniki dravsk-' i,i savske banovine. To pomeni pričetek praktičnega sodelovanja obeh banovin, h kateremu bo odstopila tudi še primorska banovina, v stremljenih za boljši razvoj ln lepšo bodočnost našega gospodarstva v za-padnem delu države. Važnost Slovenije z morjem Je uvidela tudi država sama, ki Je postavila to zvezo v prvo vrsto svojega prcgn:na o l^rra^njl železniških prog. Slovenskemu gospodarstvu se naj odpre svet preko naše zemlje, obenem pa se naj otvori turizmu divni Gorski kotar v savski banovini, Proga Kočevje—Vrbovško torej ni samo lokalna potreba Slovenije, ampak potreba države. Velik bo njen pomen za nacijonalno In državno obrambo v po Htičnem, gospodarskem in strateškem pogledu. Predvsem pa: naš izvoz In uvoz se bo osvobodil tujega vpliva, zlasti Italijanskega Trsta, in Izrabile se bodo prednosti lastne zemlje ln lastnega morja. Tudi za naš obmejni Maribor je vprašanje nedogledne važnosti, ker pomeni nova proga najbližjo zvezo Maribora s Sušakom in je potrebna samo še zgradba že tudi uzakonjene proge Sevnica—St. Janž. da dobimo komaj za 18 km daljšo zvezo Maribor —Sušak, nego Je zveza Maribor— Trst (318 : 300). Zato je naravno, da smo tudi Mariborčani z veseljem no-zdravill inicijatlvo sušaškega župana in .sklepe včerajšnje konference. silno reakcionarnemu duhu. Politični krogi sodijo zato, da se bodo končno sedaj tudi muslimani pridružili Ind-skim nacionalistom ln začeli skupno ž njimi pojačeno akcijo proti angleški nadvladi. molotou o svetovni gospodarski krizi . MOSKVA, 7. julija. Na kongresu komunistične stranke je poročal Molotov o svetovni gospodarski krizi. Naglašal je med drugim, da se svetovna trgovina razvija zelo nepovoljno. Velika gospodarska kriza je prisilila države, da so začele ščititi domača tržišča in uvajati visoke zaščitne carine. Molotov je dalje omenjal naraščajoče revolucionarno gibanje v Indiji in Afriki ter očital socijalnl demokraciji, da sodeluje z buržoacijo. Glavna naloga komunistične stranke je zato, da osigura in ojači propagando med delavstvom, ki je radi svetovne gospodarske krize vedno bolj dostopno revolucijonarnim idejam. Težke človeške žrtue neurja MADRID, 7. julija. V provincah Sego-via, Guipuzoa, Burgos in Soria je divjalo včeraj strahovito neurje. 10 oseb je prišlo ob življenje, 15 jih je bilo težko ranjenih. Stvarna škoda je velikanska. V Vitoriji je debela toča dva kmeta tako nevarno ranila, da sta kmalu nato podlegla poškodbam. V provinci Langa je toča težko ranila 12 domačinov. Reka Oria je prestopila bregove. Neki tovorni avto je padel v vodo, pri čemer so utonile 4 osebe. Žetev je močno poškodovana, železniška zveza prekinjena. Reke nosijo številna živalska trupla s seboj. V Segovll je vihar uničil žetev 40 vasi. LIZBONA, 7. julija. Po severnem Portugalskem je silen orkan napravil včeraj težka opustošenja. Več oseb je ubila strela, žetev je popolnoma uničena. DRESDEN, 7. julija. Nad mestom ln ©-kolico je razsajalo silno neurje. Gasilci so morali posredovati v 150 slučajih. Orkan je povzročil znatno škodo tudi na posameznih poslopjih higijenske razstave. V Rosstalu je padajoča opeka ubila oz. ranila več oseb. Samomor obupanega starčka. Včeraj zjutraj so našli stanovalci hlSe v Pristaniški ulici 4 mrtvega 68-letnega Tomaža Konwalda. Ležal je pod oknom svojega podstrešnega stanovanja z zanj-ko okoli vratu. Pokojnik se je že dalj časa potegoval za sprejem v mestno oskrb-nišnlco, kjer ga pa niso sprejeli radi pomanjkanja prostora. Po vseh vidikih je obup radi bede vzrok samomora. — Žrtve lahkomiselnih vozačev. V bolnici sta podlegla poškodbam, za-dobljenim pri karambola: 84-letna Ana Klampler iz Nove vasi, ki je v petek prišla pod voz v Tattenbachovl ulici, ter uradnik tvrdke Ježek, Josip Huber, kije težko ponesrečil pri znanem karamholu dne 1. tm. zvečer na križišču Stritarjeve ulice in Tržaške ceste ln je bila na njem izvrŠenr. težka operacija. —■ Pretep med civilisti In vojaki. V Kolaričevi gostilni v Dravski ulici Je prišlo sinoči krog 22. do prepira In končno do pretepa med civilisti in vojaki. Pri tem je delavec Falske elektrarne Franc Lindenfal z no?em zabodel kaplarja 45. p.p. Ivana FabjanlČa v prsa blizu do pljuč. Ran*enca je reši'nl nvto odncPal v 't'!"1 » T 'n '-<■> 'i k;| a_ retiran in bo danes kio.^u svu^a. Mariborski in dnevni Brezuestneži Brez dvoma preživlja sedanji rod izredno dobo, kateri dajejo prav posebno obiležje nenavadne gospodarske, socijalne in politične prilike, ki pa so naravna posledica prestale dolgotrajne svetovne vojne in pa deloma tudi nepričakovanega in neslutenpga napredka tehnike v zadnjih letih, ki^se uveljavlja v vseh panogah javnega živ ljenja. Te posledice so objele vse države, ves svet. Ž njimi se bore prav tako stare, velike, gospodarsko močne in bogate države, kakor nove, po vojni nastale, ki so še vedno zaposlene z gradnjo temeljev novim državnim tvorbam. Da se vsem tem posledicam, ki pretresajo ves svet, ni mogla izogniti tudi naša mlada država, je popolnoma naravno in tudi umljivo za mislečega človeka. Prav tako naravno in umljivo je tudi, da so se pri nas k tem splošnim svetovnim težkočam in problemom pridružili še prav posebno naši domači, ki zadevajo samo našo državo in samo nas. Temu je iskati vzroka v prvi vrsti v naši, t£^o različni preteklosti, ki meče svojo senco tudi v sedanjost in se ne da odstraniti kar preko noči, pa tudi ne v teku nekaj kratkih let. V takih nenavadnih', skoro izjemnih prilikah, so ne samo umestni, ampak naravnost potrebni tudi izjemni ukrepi, da se država in njeni prebivalci obvarujejo še večjega kaosa, še večje nesreče, ki bi prav lahko privedla do propasti države in s tem več ali manj tudi do gmotnega in moralnega propada njenih prebivalcev. Zato je bil ukrep, ki ga je izvedel naš modri vladar pred poldrugim letom, že takrat odobravan od vseh onih iskrenih državljanov, ki so kljub vsemu svojemu optimizmu glede na razvoj notranjih prilik v naši državi ter kljub vsemu svojemu širokogrudnemu svobodoljubju in demokratizmu prišli s treznim in razumnim opazovanjem do zaključka, da tako ne more in ne sme več naprej, ako nočemo postavljati obstoja mlade države na kocko. Če so to uvideli mnogi že takrat, uvideva danes nujnost in potrebo tega vladarjevega ukrepa ogromna večina vsega prebivalstva in ga odobrava. Saj danes je nam vsem jasno, da je bil v tedanji zapleteni situaciji to edino pravilen izhod, ki nam nudi možnost konsolidacije ne samo naših upravnih prilik, ampak tudi našega gospodarskega in javnega življenja. Kljub tem dejstvom pa so zunanji sovražniki naše države in našega naroda še vedno na delu, da vsaj ovira jo ozdravljenje naših prilik, četudi dobro vedo, da ga ne morejo niti zavreti, še manj pa preprečiti. Zakaj danes smo hvala bogu že tako daleč, da vse tako rovarjenje proti naši državi ne samo. da nima nobenega zaželjenega uspeha, ampak rodi ravno nasprotne ga, kakor si ga žele in ga zasledujejo tisti temni elementi. Se bolj se strnemo, še bolj uvidevamo, da smo na pravi poti, še bolj potrpežljivo prenašamo razne križe in težave, kateri danes tlačijo ne samo nas, ampak ves svet. Saj vemo, da Je le mirno in stvar no delo ono sredstvo in ona pot, ki vodi našo državo in nas vse v lepšo in boljšo bodočnost. Vsako ogrožanje notranjega miru in stvarnega dela pa j pahnilo v nesrečo z ne- doglednimi posledicami ne samo z ozirom na državo, ampak tudi z ozirom na vse njeno prebivalstvo Tudi brezvestneži, ki izrabljajo naše izredne prilike in razmere, v katerih se nahajamo, v agitacijo za dosego svojih več ali manj prikritih tem nih ciljev, pa dobijo med nami še vedno nekaj lahkovernih posameznikov, ki jim v svoji kratkovidnosti, nepou-čenostMn zaslepljenosti nasedajo ter jim služijo kot orodje. Ti brezvestneži so tako naivni, da se niti ne zavedajo nevarnosti, v katero se podajajo sa- VI .Y katero bi lahko spravili svoje-ga bližnjega. Zato uporabljajo po navodilih zunanjih brezvestnežev vsako ugodno priliko, da bi med nami ujeli nekaj kalinov, kateri bi jim nasedli. Ker ne morejo drugače, zato od časa do časa organizirajo med nami raz-širjevanje protidržavnih letakov. Ta propaganda nima na mase prav nobenega učinka. Zakaj le redki so posamezniki, ki jim sploh pride v roke. Pač pa daje našim varnostnim organom in oblastim precej posla ter povzroča, da zaradi nje romajo v ječe poleg pravih krivcev tudi marsikatere nedolžne žrtve, kar je v takih zadevah skoro neizogibno. Takim žalostnim pojavom je seveda izpostavljen naš Maribor z okolico kot obmejno in industrijsko me sto. Že pred tremi meseci se je izvr šilo pri nas radi protidržavne agitacije šest aretacij. Po večtedenski preiskavi se je izkazalo, da je bilo mec njimi troje nedolžnih žrtev. A zdaj so te dni taki naši norci po navodilih tujih brezvestnežev zopet porabili pri liko sokolskih slavnosti v Beogradu ter raztrosili po našem mestu in okolici letake protidržavne in protisokol-ske vsebine. Tudi tem povzročiteljem je varnostna oblast že na sledu in smo uverjeni, da bo take pojave, ki ogrožajo dober sloves in ugled našega mesta in dobro ime našega prebivalstva enkrat za vselej zatrla. Uelik požar u Orehoui vasi Dvema posestnikoma pogorela vsa poslopja. Dušeča sopara je ležala včeraj ves dan nad Mariborom in okolico. Vsak trenutek se je zdelo, da pride do velike vremenske katastrofe, vendar so šli grozeči ob laki med bliskanjem in grmenjem naglo preko mesta. Tem hujše t>a je bilo potem neurje na Dravskem polju, kjer je treščilo na več krajih, tako da so morali tudi mariborski gasilci nastopiti kar tri krat. Največja nevarnost je obstojala v Orehovi vasi, kjer je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Josipa Bandurja in takoj zanetila ogenj, ki se je v veliki vročini potem naglo razširil, objel tudi Stanovanjsko hišo in še gospodarska poslopja bivšega poslanca Štefa-na Faleža. Da se ni vlila močna ploha, ni izključeno, da bi bila pogorela vsa vasj Reševalnih del so se razen domačinov u deležila tudi gasilska društva z Račjega, Hoč, Radvanja, Pobrežja, Zrkovcev, Studencev, Sv. Miklavža, Frama in Brezja pri Mariboru. Nova motorna brizgalna pobreških gasilcev je doživela pri tem svoj prvi ognjeni krst in se je naravnost sijajno obnesla. Gasilci so storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Po težkih naporih so požar polagoma zajezili in končno po polnoma udušili. Naj večjo težkočo jim je pač delalo pomanjkanje vode, ki so je morali črpati iz uro oddaljenega hotinje-vaškega ribnika. Posestniku Bandurju so pogorela vsa gospodarska poslopja s stanovanjsko hišo vred, Štefanu Faležu pa gospodarska poslopja. Živino so k sreči še pravočasno rešili. Oba pogorelca imata veliko škodo, ki je deloma krita z z zavarovalnino. — Vsled obstoječe suše in izredno velike uporabe vode je pričakovati, da bo v kratkem nastopilo pomanjkanje vode. Da se prepreči even-tuelna prepoved uporabe kopalnic in škropljenja vrtov se pozivajo vse, ki so priključeni na mariborsko mestno vodovodno omrežje, da takoj popravijo vse nedostatke pri hišnih vodovodnih inštalacijah t. j. klosetih ift iztokih (pipah). V slučajih neupoštevanja vodovodnega reda in tega poziva se bo uvedlo proti krivcem kazensko postopanje v smislu § 66. in 77. obč. reda za mesto Maribor. Iz trgovskega sveta. V poravnalnem postopanju je od 1. trn. trgovska tvrdka Jos. Martinj v Gosposki ulici. — Tatvine na Mariborskem otoku so zadnje dni bile precej pogoste. Oblastveni organi so storilcem že na sledu. Občina naj nujno ukrene potrebne varnostne mere. Obiskovalci otoka in kopalci pa naj bodo previdni. Himen. V soboto popoldne se je poročil v mariborski stolnici g. dr. Fran Mišic, profesor na humanistični gimnaziji v Mariboru, z gospico Milico Pušenjak, sestro bivšega narodnega poslanca, g. ravnatelja Via dimirja Pušenjaka. Pevcu krasot naših planin, posebno Pohorja ter našemu marljivemu sotrudniku, želimo obilo sreče v zakonu! — Izlet pevskega zbora mariborske Glasb. Matice v Pesnico po številu udeležencev sicer ne bi mogel imponirati. Zato pa se je ono malo števi- lo članov, menda jih je bilo samo ena tretjina, prav imenitno zabavalo. G- Kerenčič nam je dal klet in kuhinjo po režijski ceni na razpolago, tako da niti one vsote nismo porabili, ki je bila določena za ta izlet na Pesnico. Sčasoma se je nabralo veliko število domačinov, ki so z napeto pozornostjo poslušali pesmi, ki so jih podajali matični pevci. Pevce je pozdravil in se jim zahvalil g. Frome, šolski upravitelj v Sp. Sv. Kungoti, v zne šenih besedah, o kulturnem delu Glasbene Matice pa je govoril tudi stari prijatelj društva, odvetnik g. dr. Ravnik iz Maribora, ki je iz Zerkovce prihitel na 'Pesnico in najlepši in najpridnejši pevki poklonil dar, ki ga je dobil tam na tomboli požarne brambe. Ker pa je to vprašanje v Matici vedno odprto in bi med našimi lepoticami čisto lahko nastala društvena vojna, smo to darilo proglasili za društveno trofejo, ki se naj shrani v društvenem muzeju, in jo izročili v varstvo arhivarja. In kar je za društvo zelo važno, obljubila se nam je izdatna denarna podpora, za katera že v naprej izrekamo najtoplejšo zahvalo. — Strela udarila v zvonik podeželske cer- * k ve! Včeraj popoldne so se nad Selnico zbrali oblaki in nenadno je švignila strela v stolp cerkve sv. Janža pri Selnici. Leseno ogrodje stolpa se je takoj vnelo. Ogenj se je razširil tudi na ostrešje glavne ladje. S telefonom falske elektrarne in graščine »Viltovž« pri Brestrnici so bile alarmirane požarna bramba iz Ruš in Maribora, med tem pa so takoj stopili domači gasilci v akcijo. Okrog 15.30 ure so pridrveli na kraj nesreče tudi mari borski gasilci. S skupnim naporom in s pomočjo domačinov, ki so donašali vodo v škafih, korcih in sodih, se je gasilcem posrečilo, da so rešili zvonove, a mariborski, gasilci so izolirali glavno ladjo. Trenutno še škoda ni precenjena, vendar se smatra, da znaša okrog 75—80.000 Din. Mariborski gasilci so se vrnili o-krog 21. ure v svojo matico. — Toča, burja in nevihta na Ptujskem polju. V času, ko je strela zanetila katastrofalen požar v Orehovi vasi, je v neposredni okolici Ptuja divjala taka nevihta, kakoršne zlepa ne pojmijo. Med burjo je padala toča, ki je napravila precej škode na polju, v vinogradih in sadnem drevju. Nenavadna in nenadna jeza nebesnih elementov je trajala kakih 10 minut, nakar se je nebo zopet zjasnilo. Škoda od nezaželenega ledenega obiska je precejšnja, ker so ledena zrna frčala navpik in postrani. Ljudje so z nemo grozo prestali težke minute igre besnih elementov. — Vožnja z avtomobili In drugimi vozili na Mariborski otok. Občinstvo se opozarja, da je dovoljeno voziti z avtomobili in drugimi vozili po dovozni cesti od odcepa dravograd-ske (Koroške) ceste in čez most na Mariborski otok le z brzino 6 km. Vozači, ki bi ne vpoštevali te odredbe, se bodo najstrožje kaznovali in se občinstvo naproša, da vsakega vozača, ki bi s hitro vožnjo ogrožal telesno varnost pasantov, naznani mestnemu načelstvu mariborskemu. — Smrtna kosa. V Stritarjevi ul. 7 je v soboto pop. u-mrl čevljarski mojster Franc Križanec, star 34 let— V porodišnic' pa je včeraj pop. umla 36-letna Alojzija Iršič, žepa kotlarja drž. žel. Prepeljali so jo v Ribnico. Blag jima spomini — RizJko reševalnega dela. Ob priliki včerajšnjega požara v Orehovi vasi je gaslca Frana Lobanjša iz lovi vasi je gasilca Frana Lobanjša iz dobil opekline na vsem telesu, ker je padel na pogorišče. Gasilski voz iz Račja je prepeljal ponesrečenca v mariborsko bolnico. —» že lahko zadeneš lepo premoženje, ako še danes kupiš srečko v upravi „Jutra“ in »Večerni-ka“ v Maribora, Aleksandrova 13 Po vsesokolskem zletu. Iz Pesnice nam poročajo: Da smo se tudi na zadremani deželi malo postavili ob prevozu češkoslovaških, poljskih in lužiško-srbskih Sokolov, pa naj tukaj povem, zakaj; saj tako dobro de zavest, da se je tako srečno pričel in zaključil zlet krepak v stolni Beograd. Torej: Šli smo s šolsko mladino iz Jarenine na postajo Pesnico, da pozdravimo v »špalirju« sokolske vlake. G. učitelj Kump je vodil u-čence, g. Ljubimski z gospo, g. ekonom Zoran Črnko v kroju, pa nadučitelj Čonč v pokoju, so se pridružili. Ko so zazrli vrsto otrok mahajočih z zastavicami in robci ter kličoč z nami »živijo«, so se kar strnili k oknom in roko za roko molili v odzdrav. Robci so prhutali pred kupejskimi okni, kakor da lahkokrili beli golobčki oblegajo vlak in to še tja daleč do predpredornega gaja, dokler jih ta ni zajel v svoje hladilno zelenje. Ob postaji pa so frčali na tir bombončki, čokolada i. dr- Tako pri vsakem vlaku. Radost nad pojavom šolske mladine je prekipevala, / odmevi: Živijo! Nazdar! — so se zlivali v bratski objem, liki zvonenje sosednih slovenskih cerkvic ob budni jutranjici. Neizbrisno lep žarek v sreč in dušo taffl in tu! Gospod grof Lubinski pa je velikodušno poskrbel otrokom za malinovec in drobtinovec v svežilo ob odmorih. Hvala mu! 301etnica posojilnico v Jarenini. V nedeljo, na dan 29. junija, se je obhajala v Jarenini 30letnica obstoja domačega denarnega zavoda, ki je bil in je res dobra gospodarska opora prebivalstva domače in še sosednih župnij. Marsikateri je našel v gmotni zadregi tukaj brzo in poceni odpomoč. Mora se priznati zasluga g. kanoniku Jožefu Čižeku, ki je posojilnici ves čas požrtvovalno načeloval in še poleg tega opravljal blagajniške posle. Ne sme pa se pozabiti poleg od g. slavnostnega govornika omenjenih zaslužnih mož tudi g. Ignaca Zupaniča, Pa že pokojnega nadučitelja Jožefa Slekov-ca, ki je v najtežavnejših prvih letih o-skrboval tajništvo; oba sta bila soustanovitelja in dolgoletna odbornika. Nekdanji vrlo agilni g. kaplan Gomilšak pa je s svojo vztrajno marljivostjo pripravil posojilnici primerno ugoden teren. Bog plati vsem! Ob tej priliki so blagoslovili po« sojilnično poslopje, pred kratkim kupljeno in obnovljeno. V njem je tudi l(čna dvo rana prosvetnega društva. Uprizorila se je omenjeni dan veseloigra: »Trojčki«. Pa so jo dobro pogodili, posebno pa š® »Pavla« in »Jelka« sta bili v svoji ulogi menda neprekosljivi. Društveni dom so ob blagoslovitvi krstili na ime »Slomškov dom«. Dobro je tako. Jasni zgled Slomška vzgaja k marjlivosti, vestnosti in strpnosti. Bodimo v taki in lepše b0 naše življenje! Pevski zbor »Maribor« Je prikladno navezal na to svoj izlet. ZadL vil je s par v-podrobno napiljenimi izvajanji. Veličastno je objel bas ter skoro preveč zatonil vase malo prešibki sopran in alt. Da bi le večkrat pohiteli ve-drozvoki mestni pevski zbori na kmetev Slov. gorice! — Danes kabaretni večer v Veliki kavarr I Prošnja na mestno električno podJetJ®* Iz trgovskih in obrtniških krogov stfl° prejeli sledečo upravičeno pritožbo: P°* novno se je že dogodilo, da mestno električno podjetje ob sobotah odklopi tok ifl popravlja svoje električne vode. Za trg® vine, ki so vsled tega brez luči, je to silno neprijetno. Sobote so tržni dnevi, stranke hočejo biti naglo postrežene, a trgovci jim kljub najboljši volji n« morejo takoj ustreči. Za popravljanje vodoNrS vsekakor dopoldanske ure .veliko bon primerne. —, Senzacijonalna razkritja v gozdovih Brazilije TISOČ LET STARE RAZVALINE NE ZNANEGA MESTA. — KULTURA, SORODNA STARI EGIPČANSKI. — POROČILO PROF. FERGUSONA. Letos v februarju je iz Chicaga odpotovala v Brazilijo v Južni Ameriki posebna ekspedicija pod vodstvom znanega arheologa Oskarja Ferguso-na, da ugotovi resnico o pripovedovanju nekega brazilijanskega potnika, ki je trdil, da je v skoraj nedostopnih Pragozdovih, sredi ogromnih močvirij videl grič z razvalinami mogočnih in Čudovitih stavb. Ekspedicija je potovala več tednov, deloma v čolnih, deloma pa peš po doslej nepreiskani bra-ziljski pragozdni divjini. Premagati je morala skoraj nečloveške napore in zapreke in bi se bila kmalu vrnila brez vsakega uspeha in rezultata. Naposled Pa je, malone slučajno, zares našla one pravljične razvaline. Poročilo o najdbi je te dni objavil Ferguson v »Chicago Tribune« in je Pomenilo pravo nepričakovano senzacijo. Sredi ogromnih močvirnih pragozdov, kjer skoraj nismo mogli potovati ne s čolni ne peš, ampak smo morali takorekoč plezati po drevesih, lijanah in podrtih drevesnih deblih, Pravi Ferguson, smo naposled zagleda- li svoj cilj, doslej popolnoma neznano mesto, ki mora biti že dolga tisočletja Podrto. Mesto leži na polkrogli podobnem griču, ki se geološko docela raz likuje od svoje okolice in izgleda kakor vrh gore, ki je nepričakovano utonila v močvirju. . Okrog in okrog griča, ki je visok od gladine močvirja do najvišje točke 67 metrov, se vije mogočno, do šest metrov visoko in 2 do 3 metre debelo obzidje iz kamenitih kock velikega ob sega, ki pa je seveda porastlo z ma-h?vjem, zelišči, kaktejami itd. Že to zidovje je raziskovalce osupnilo. Še večje je pa bilo njihovo presenečenje, kovSo za obzidjem našli razvaline obsežnega mesta z mogočnimi stavbami, seveda popolnoma porušenimi, ki so že prvi hip napravile vtis neverjetne sličnosti z razvalinami starin v Egintu. Ekspedicija seveda ni mogla pričeti z izkopavanjem, ker so ji za to manjkali vsi potrebni pripomočki, zadovoljiti se je tedaj morala le s površnim proučavanjem skrivnostnih razvalin. Že prvi dan je ekspedicija odkrila obeliske, piramide, sfinge in vrsto zanimivih kipov. Posebno pozornost je vzbudil ogromen obelisk, okrašen z neštetimi hieroglifi, zelo sličnimi egipčanskimi, ki so pa že tako oglodani in pokvarjeni, da se Fergusonu še ni posrečilo razvozlati njihovega smisla. Ugotovil pa je brezdvomno, da so morali nastati v neki zvezi s pisavo starih Egipčanov, čeprav jezik najbrže ni egipčanski, pač pa soroden temu. Na vrhu griča, točno v sredini mesta leže razvaline stavbe, ki je brez dvoma bila svetišče. Stebri pričajo, da so v sorodstvu z onimi v Kamaku. V tem svetišču je ekspedicija našla tudi kip božanstva s solncem, kar bi tudi kazalo, da je novoodkrito mesto razvalin bilo v verski sorodnosti z Egipčani ali vsaj s kulturno sličnega kroga. Prof. Ferguson je s svojim spremstvom ostal teden dni v razvalinah in nabral mnogo dragocenih starin, katere je sedaj pripeljal v Chicago, da se še temeljito preiščejo in preštudirajo. Ko bo preiskava končana, bo izdal posebno razpravo o svojem senzacijonalnem razkritju. Obenem se tudi že pogaja z vlado v Washingtonu zaradi finansiranja nove ekspedicije in odkopavanja razvalin. Svoje poročilo je profesor Ferguson zaključil s trditvijo, da se je s tem razkritjem posrečilo najti ključ do največje tajne stare zgodovine. Pravljica o Atlantidi dobiva s tem realno podlago, kajti gotovo je. da so to mesto v Braziliji mogli graditi le ljudje, ki so bili visoko kulturni in ki so imeli iste prednike kakor stari Egipčani. Znanstveni svet pričakuje sedaj z nai-večjim zanimanjem nadaljnih razkritij in ugotovitev. * K. M. Čapek-Chod in roman „Jindri“ KAKO JE PISATELJ VESTNO ZBIRAL PODATKE ZA SVOJE SPISE? Praški »Narodni Listy« objavljajo v svoji št. od 1- tm. zanimiv in obenem znamenit dokument o nastanku romana »Jindri«, ki smo ga začeli te dni v našem listu v prevodu objavljati. Zanimiv je ta dokument posebno zato, ker dokazuje, s kako vestnostjo se je K- M. Čapek-Chod pripravljal na pisanje svojih romanov. V grafičnem kabinetu drž. realne gimnazije v Jindfichovem Hradcu so našli pismo, ki ga je Čapek-Chod pisal 1. 1920 takratnemu referentu vojnega poveljstva Janu Tischerju. Ta je pismo kot važen dokument poslal navedeni gim naziji, koje gojenec je bil svoj čas kot dijak. V pismu navaja K. M. Čapek sledečo zgodbo: Jindfich Pavak, c. in kj. sanitetni poročnik, je 1. 1915 dobil dovoljenje za zadnji medicinski rigoroz. Po promociji se je v veself družbi udeležil večernega koncerta v reprezentančnem domu. Dri*-žba je bila glasna in ni čula pesmi »Gott *rhalte!c, ki sta jo dala igrati dva visoka panika, štabni zdravnik in major-avdi-2 očividno proyokantnim namenom. °a lastnika, ki sta poprej ves čas fiksira dame v družbi mladega doktorja, sta švignila afero in prišlo je do ostrega pre-i^ru? v celi dvorani, ki končno prilil oba visoka Častnika k mirnejšemu to-H ‘vY te]n j?a član vesele promocijske Saiifvn ^erny izjavi j— seveda na te i« nr da ie Pesem »Gott erhal- gosoodpVt^raV \eleizdajalska. To je oba sablie Dr ^ razburi,0> da sta opasala da sn' i 6rny- Pa šaljivo razlagal, moč da ho m !?aj ŠeIe vera da vladarju ditev Hi ■ v*a<^ar> Pravzaprav tr-izdaiakkp n™? lr v,a^ar in torej vele- • a te besede sta dala oba vi- soka častnika klicati stražo, ki je ugotovila krivce, zaprla dr. Černyja in novopečenega dr. Jindricha Pavaka, ki je gro zil pijanemu majorju-avditorju, ker se je izpostavilo, da je Pavak v resnici c. in kr. poročnik in brez dovoljenja v civilu. Divizijsko sodišče je Pavaka obsodilo na degradacijo na navadnega sanitarca in takoj so ga poslali na, fronto. K. M. Čapek-Chod je v pismu dalje prosil polkovnika Tischerja za natančne podatke o postopku v kakšnem slučaju insubordinacije po starem vojaškem procesu. Po informacije si je potem tudi sam prišel k vojaškemu poveljstvu. Vse te dogodke opisuje K. M. čapek-Chod deloma v zadnjem poglavju II. dela romana »Jindri«, ki ga je napisal 1. 1920. »Jindra« (dr. Pavak) je bil potem obsojen izven degradacije še na 4 mesece strogega zapora — po demobilizaciji. Na fronto je bil poslan kot navadni vojak. General (takratni polkovnik) Tischer ie to pismo izročil gori navedenemu zavodu kot zanimiv »dokaz vestnosti in resnosti mojstra Čapaka pri njegovem zaslužnem delu«. Poznavalci njegovega dela trde, da je Čapek za vse enake in podobne stvari v svojih spisih vršil vestne priprave in iskal najpodrobnejše informacije, ter ga stavijo za vzor novejši literarni generaciji in vsakomur, ki hoče vestno delati. Statistika češkoslovaških mest. V češkoslovaški republiki je devet mest z lastnim statutom. V 337 mestih so sedeži okrajnih oblastev, mest z nad 5000 prebivalci, kjer pa niso sedeži okrajnih oblastev. ie 88. Šport I55K maribor:5K Sturm (Bračec) 5:3 (3:1) Včeraj sta se sestala na igrišču ISSK Maribora v prijateljski tekmi, drugopla-cirani klub v prvenstveni tabeli v Gradcu SK Sturm in domači prvak ISSK Maribor. SK Sturm, ki je porazil pred 14 dnevi SK Rapida v Gradcu 8:0, je nastopil kompletno, dočim je ISSK Maribor nekatera mesta zasedel z mlajšimi igralci, ki so se v splošnem jako dobro obnesli. Igra je tekla mirno v precej živahnem tempu in v izraziti premoči Maribor čanov. Le proti koncu drugega polčasa so Gradčani prevzeli vodilno vlogo. Moštvo SK Sturma je dobro vigrano, odporno in ima v svoji sredi nekaj odličnih tehničarjev. Po poteku igre bi bila zmaga ISSK Maribora z večjo goldiferen co upravičena. ISSK Maribor je imel razmeroma lahko stališče in je s silnim »spurtom« o-tvoril serijo napadov na nasprotnikova vrata, ki so se skoraj dosledno končavali s pasantnimi streli na gol. Premoč Maribora je bila neoporečna na vsak korak'. V tehničnem in taktičnem pogledu so domačini znatno prekašali Gradčane, dasi je moštvo po letih gotovo mlajše od SK Sturma. Najboljši del moštva je napadalna formacija, ki je posebno v prvem polčasu radi izredne pozicijske igre skoro igraje distancirala graško obrambo. Posebno notranji trio je podal igro, ki je že dolgo nismo videli. Najboljši pomagač, da so mogli razviti tako uspešno igro, ji mje bila krilska vrsta s srednjim krilcem Kibišem na čleu, ki je včeraj res podal eno svojo najlepših iger. Tudi stran ski krili niste zaostajali. Ožja obramba je bila precej sigurna. Vratar je bil malce nervozen, rešil pa je svojo nalogo dokaj častno. Včerajšnja tekma je pokazala, da se z dobro voljo ifi potrebno energijo da napraviti skoro vse: različni tehnični in taktični nedostatki se razbijejo, ako so igralci s srcem pri stvari. Gole so zabili za Maribor: Fejžer 4 in Bertoncelj 1; za Sturm pa desna zveza 2 in deso krilo 1. Tekmo je sodil g. Mohorko v splošnem dobro; zdi pa se, da v kočljivih situacijah še ni absoluten gospodar. Poset tekme bi bil lahko večji. ISSK Maribor m!ad.:SK Železničar mlad. 2:1 (0:1). Zaslužena zmaga belo-črnih, ki so posebno v drugem polčasu predvajali vzorno igro. Sodil je g. Jančič. SK Železničar II. m!ad.:SK Rapld II- ral. 1:0 (0:0). Predpoldne se je vršila na igrišču Rapida prijateljska tekma med SK Rapidom in SK Železničarjem, ki je končala s pičlo zmago boljšega nasprotnika. Sodil je gosp. Fišer. Tekme za državno prvenstvo. Prvo kolo izbirnih državno prvenstvenih nogometnih tekem je končalo s presenečenjem. V Ljubljani je zmagala Con-cordia (Zagreb) nad SK Ilirijo v razmerju 6:1 (3:1). Častno je odrezala Slavija (Osijek) proti Hžšku v Zagrebu. Tekma je končala neodločeno 3:3 (2:2). V Subotici je zmagal tamkajšnji prvak SK Bačka proti SK Jugoslaviji (Beograd) 2:1 (0:0). Posebno slabo je odrezal slovenski prvak SK Ilirija. Upali smo, da bo mogla Ilirija na lastnem igrišču pred lastno publiko doseči tak rezultat, da bo mogla saj s trohico upanja oditi prihodnjo nedeljo na revanžno tekmo v Zagreb. Slovenski nogomet bo pač zopet Izločen iz nadal-njega tekmovanja za državno prvenstvo. Imamo pač smolo! UJpest (Budimpešta) zmagovalec v ženevskem turnirju. V soboto so igrali Ujpest (Budimpešta) Servette (Ženeva) 3:0 (1:0); Slavia (Pra-ga):Vienna (Dunaj) 3:1 (2:1). Včeraj je zmagal Ujpest (Budimpešta) nad Slavijo (Praga) 3:0 (1:0); Vienna (Dunaj) nad Servette (Ženeva) 5:1 (3:0). Stanje nogometnega turnirja je: I. Ujpest; II. Slavia; III. .Vienna, Kolesarska dirka »EdelwelBas. Mariborsko kolesarsko društvo »Ede!- i weiB« je priredilo ob priliki 301etnice svo jega obstoja kolesarsko dirko na 50 km. Udeležilo se jo je nad 50 dirkačev in Zagreba, Bjelovara, Ljubljane, Gradca itd. Proga je vodilo ,od km 133.60 na Teznu j v Slov. Bistrico in nazaj. Rezultati so! bili naslednji: 1. Grgac (Sokol, Zagreb)1 1:41; 2. Ljubič (Sokol, Bjelovar) 1:41:02; 3. Prodan (Ilirija, Ljubljana) 1:41:05; 4.' Ledineg (EdelvveiB, Maribor) 1:42. SK Železničar, nogometni odsek. Jutri ob 19. uri se vrši na igrišču va-1 žen sestanek prvega moštva. Udeležba' za vse obvezna. Načelnik. Najbogatejši Rngleži V Angliji, kjer se istotako kakor drugod pritožujejo nad težko gospodarsko krizo je 561 milijonarjev in sicer v angleških funtih, ne morda v dinarjih. Najbogatejši so Willsi in Coatsi. Sir Georg Wills, ki je umrl pred kratkim, je zapustil ogromno nre moženje 200 milijonov funtov. Sest članov njegove rodbine ima vrh tega vsak po 20 milijonov. Rodbina Coats šteje deset večkratnih milijonarjev, najbogatejšega med njimi cenijo na 150 milijonov funtov. Tobačni kralj Bernhard Baron je postal vsled naraščajočega pušenja žensk eden najbogatejših ljudi Anglije, dočim se imata brata Cortauld zahvaliti za svoje ogro mno premoženje tako zvani kratki modi. Obogatela sta namreč s svileni mi nogavicami. Med najbogatejše ženske v Angliji spada lady Houston, ki pa ima sicer samo sedem milijonov, funtov. Druga samostojna milijonarka je lady Rhonda, ki nadzira 20 delniških družb. Ko je bil v svetovni vojni parnik »Lousitania« torpediran,1 so jo našli na slamnatem stolu na mor ju. Lord Rothschild slovi kot najbogatejši samec Anglije, dočim se lord Rothermere ponaša, da je najbogatej-^ ši lastnik časopisov v Angliji. Njegov, največji^ konkurent je lord Beaver-brook, čegar dohodki so izredno visoki. Drugi časopisni magnati so: lord Ridell, izdajatelj »News of the World